Kupujte yOJNE BONDE!	
	Najstarejši
Mi BUY	slovenski dnevnik
Tgg tmiTse	v Ohio
	
Jiffisnws	Oglasi v tem listu
	so uspešni

EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDEi
The Oldest Slovene Daily in Ohio
1l
Best Advertising Medium
ICTORY BUY
MAR
ONUS STAMPS
'Ume XXV. — LETO xxv.
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK), DECEMBER 18, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 296
ZAČASNEM ZASTOJU RUSI ZOPET ZMAGUJEJO
dva dni trajajočih srditih bojih so Rusi zlomili nemško obrambo, kjer so pobili 1,235 Nemcev.
še
jlO
in
Nemcih padajo trdi udarci žilavih
vztrajnih ruskih armad
OSKVA, petek, 18. decern- 203 strojnice, 650 antitankov-Sovjetska vlada nazna-jskih pušk in ogromne količini 'da je ruska armada včeraj i municije ter drugega vojnega Nemcev in uničila j materiala. Ta velika zmaga je tankov v krvavih j bila izvojevana v ozadju in v

Oa 1,235 •Njihovih
ob železnici, ki vodi v Ko litovski, 90 milj južnozapad-'(1 Stalingrada, da je nekoli-Qapredovaia na centralni in da je konsolidirala pozicije globoko v notra-ovinka reke Don. ^om trdovratne nemške
obrambe '''•liti boji se vrše tudi južno-ga %o od Stalingrada, kjer so Rusi po dvodnevnih bo-^omili trdovratno nemško ^bo v bližini Kotelnikov-kjer je bilo uničenih 50 ^kih tankov.
Ogromen vojni plen '**81 80 izvojevali veliko zma-'idi pri Surovikinu, kjer so 580 nemških topov, 15 26 majhnih tankov in 'Pnih avtov, 65 možnarjev,
Leon Henderson, administrator cen, podal ostavko
Leon Henderson pravi, da je odstopil zaradi rahlega zdravja, ker so mu zdravniki predpisali vsaj štiri mesece počitka.
O
notranjščine nacijske armade, ki oblega Stalingrad.
Boji med Donom in Volgo ' Severno od Stalingrada, med Donom in Volgo, pa je sovjetska armada pobila nad 350 Nemcev ter uničila troje tankov, deset strojnic in sedem nemških utrdb.
V neposredni bližini Stalingrada so Rusi uničili sedem na-daljnih nemških transportnih letal ter pobili 500 Nemcev. Uničenje motorizirane divizije Na strupeno mrzli centralni fronti v bližini kraja Velkije Luki je neka ruska četa uničila en nemški bataljon. Neko .poročilo od srede naznanja, da je bila na tej fronti uničena 14. motorizirana divizija, ki je. štela 20,000 mož.
pripravljajo najbrže ponoven napad na Guadalcanal. — Celotna japonska letalska skupina sestreljena.
ja bi te 01 (i! levi
c" ira
od
ice
Vezniki napadli važno japonsko bazo na Novi Guineji: 12 letal sestreljenih
WASHINGTON, 17. decembra. — Predsednik Roosevelt je nocoj naznanil, da je sprejel o-stavko Leona Hendersona, administratorja cen, ki je bil zadnje čase središče kritiziranja tako od strani publike kakor od strani kongresa.
Henderson je navedel kot vzrok svoje ostavke — rahlo zdravje.
Predsednik Roosevelt mu je odpisal, da obžaluje, da bo odstopil ter ga je prosil, naj o-stane še toliko časa v svojem uradu, da se mu določi nasled nika. '
V Washingtohu vlada splošno mnenje, da bo Hendersonov naslednik senator Prentiss M. Brown, 53 let stari demokrat iz Michigana, kateremu bo najbrže poveril predsednik nehvaležno vlogo administratorja cen.
Henderson je v zvezi s svojo ostavko izjavil časnikarjem:
"Tekom zadnjih mesecev sem že ponovno govoril s predsednikom o svojem zdravstvenem stanju in o teži mojega dela. Zdravniki so mi dejali, da. potrebujem vsaj štiri mesece počitka, da si popravim zopet svoj hrbet. Zadnjikrat, ko sem imel tak počitek, je bilo leta 1938, "in še takrat, sem prebil svoj počitek v bolnišnici."
komentator adamiču
Mr. Raymond) Gram Swing, najslavnejši radijski komentator Amerike, ki je prejel tekoče leto prvo tozadevno nagrado, je snoči četrt čez devet komentiral na radiu o ameriškem pisatelju Adamiču ter njegovem, najnovejšem članku o Mihajloviču in Jugoslaviji, kateri članek je bil nedavno priobčen v "Cankarjevem glasniku" in v "Enakopravnosti"/ ta teden pa v velikem a-meriškem magazinu "The Saturday Evening Post." Mr. Swing je komentiral inteligentno in s popolnim razumevanjem položaja, kakor je Mr. Adamič članek tudi napisal. Komentator je posvetil skoro vseh petnajst minut svojih analize Adamiču, Mihajloviču in Jugoslaviji.
Pierre Laval čaka pred vrati Hitlerjevih ukazov
Kvizling je pripravljen dati Hitlerju vse,, kar slednji zahteva. — Mussolini pritožuje nad usodo Ita lije.
se
ARMADA MARŠALA ROMMELA JE BILA PRESEKANA NA DVOJE
Montgomery je,z mojstrskim udarcem prekrižal načrte maršala Rommela, ki beži proti Tripolitaniji in Tunisiji.
LONDON^ 17.
Pierre Laval je bil ranjen na pod-minirani cesti
stan generala MacAr-Avstralija, petek., 18. ^•ftbra. Zavezniške patrole so izvajati pritisk na japon-^u^anjo postojanko pri Sa-veliko japonsko bazo, ki ^40 milj ob obali Nove od Buna okrožja, kjer ameriške in avstralske °koli Japoncev svoj obroč, kljub njihovemu trdovrat-

odporu.
Avtomobil, s katerim se je vozil iz Pariza y Vichy, je zadel i^a skrito mino na cesti. — Dva ubita.
/•
"apadi v Buna okrožju
Buhi, kjer se borijo ja-čete pod ukazi svojega ^ja, da morajo vzdržati ali liftireti, ' nadaljujejo zavez-^^ombniki z napadanjem ja-^ih pozicij, podpirajoč s ^ bombardiranjem opera-^vezniških čet. Zavezniški tudi bombardirajo že če-^pore&ni dan one japonske ki so se izkrcale ob ustju ^&re reke, 45 milj nad žarkim levim krilom, ki je ^Ro v Goni.
^^itev napada na Guadal-^	canal?
i^SHlNGTON, 17. decem-Prvi znaki, da namera-Japonci obnoviti svoj na-
pad na Guadalcanal ali morda kje drugje, so razvidni iz dejstva, da so ameriški bombniki sestrelili iz zraka celotno japonsko zračno flotilo 12 letal ter poškodovali eno japonsko kri-žarko v vodovju Nove Guineje. Vsa japonska letala sestreljena To je bil v enem tednu prvi japonski letalski napad na a-meriško letališče v Mundi, ki pa se je popolnoma izjalovil. .Letališče je napadlo dvanajst japonskih letal, ki so bila vsa do zadnjega sestreljena iz zraka, pri čemer so izgubili zavezniki samo dvoje letal.	1
Na dopustu
Od vojakov v Camp Gruber, Oklahoma, je prišel na' dopust vojak Benedict Dasher, sin poznane družine Mr. in Mrs. Benedict Zdesar, 16207 Parkgrove Ave. Želimo mu obilo zabave in razvedrila.
Zopet k mornarjem
Po 10-dnevnem dopustu se je vrnil na svoje mesto mornar Albert Cesnik, sin Mr. in Mrs. Cesnik, 16205 Huntmere Ave. Odšel je v Philadelphijo, Pa.

i2
ej'^. ,rci

Obsodba morilca petih oseb
L^enzo Piazza, 59 let stari petih oseb, med kateri-bili dve iz CleVelanda, j? včeraj do konca svoje kako je bil pred sodiščem Qity obsojen v do-ječo.
T^jenega
iskala zaradi umora njegov^a zeta Josepha Trizzino in njegovega brata Onofrio-a, katera je umoril v februarju leta 1939. Ta dvojni umor je izvršil v domu bratov Trizzino ; na 2025 j Fairvie wAve. Takrat je divjak so ujeli lanski i obstrelil tudi svojo hčer, Trizzi-
neki kolarni v Carlstad- ženo, ki pa je okrevala.
Morilec je pobegnil in ni bilo slišati več o njem do septembra 1941, ko se je James Dama, gostilničar v Youngstownu, privlekel do vrat neke samotne farme v Genevi, kjer je s težavo iz-momljal, da ga je Piazzo obstrelil. Dama je kmalu zatem podlegel ranam.
■ J. Najprej je bil obtožen ^ Umora, da je pred de-ir leti v Union Cityju umo-Jandika in njegovo že-v njunem domu, in to
Motnosti njunega 11-letne-f>ka.
^^^landska policija pa ga je
Ne vporabljajte po nepotrebnem telefona!
F. P. Merrick, divizijski ko-mercijajni poslovodja The Ohio Bell Telephone kompanije, apelira na publiko, da bi sodelovala s prizadevanjem telefonske družbe, ki gre za tem, da bi bila uporaba telefona kolikor mogoče na razpolago vojnim na menom. Zato prosi občinstvo, naj se vzdrži telefonskih "long distance" voščil na sveti večer
in na božični dan.
/
"Vojna ne pozna praznikov," "pravi Mr. Merrick. "Zato je priporočljivo, da se mi v civilnem življenju kolikor mogoče vzdr-žimo vseh pogovorov na razdalje, ki niso, absolutno potrebni, da ostanejo telefonske črte odprte za nujne klice in razgovore, ki so v zvezi % našimi vojnimi prizadevanji.
Božični program
V četrtek, 24. decembra od 12:30 do 1:00 popoldne, bodo u-službenci Ohio Bell Telephone kompanije peli božične pesmi, ki bodo oddajane preko WHK in WCLE radijskih postaj. Peli bodo v glavnem poslopju telefonske družbe, 750 Huron Rd.
To ni organiziran pevski zbor, temveč bo to pevska skupina, pri kateri bodo sodelovali vsi: od dečkov, ki raznašajo telefonske brzojavke, pa do urad-ništva in telefonistk ter ekseku-tivnih uradnikov in družbinega predsednika.
Voditelj tega programa bo dr. Charles D. Dawe, ravnatelj slovečega clevelandskega moškega zbora "Orpheus."	,
MOSKVA, petek, 18. decembra. — Časopisna agentura Tass naznanja nocoj od švicarske meje, da je bil Pierre Laval, načelnik francoske vlade, v sredo občutno ranjen na levi roki in da je dobil tudi notranje poškodbe, ko je, vračajoč se iz Pariza v Vichy, njegov avto padel na mino, ki je bila zakopana na cesti.
(Druga bolj zgouhja poročila o tej nesreči iz drugih! virov, s6 naznanjala, da Laval ni bil ranjen).
Tass poroča, da je preiskava ugotovila, da je bila cesta pod-minirana 15 minut prej, preden je dospel njegov avtomobil na dotično mesto.
Pri nezgodi je bil ubit neki u radnik notranjega ^ministrstva, ki je spremljal Lavala, kakor tudi voznik avtomobila. Poročilo naznanja, da se je prešel Laval v drug avtomobil ter nada-^Ijeval z vožnjo proti Vichyju.
decembra. Adolf Hitler je odložil svoje konference s Pierre Lavalom, da iztisne iz njega še nadaljne koncesije, in deloma zato, ker pristiska na Hittlerja Mussolini s svojimi zahtevami.
Poročila naznanjajo, da kon-ferira Hitler s svojim zunanjim ministrom Ribbentropom o smernicah, ki naj jih zavzame, dočim Laval ponižno čaka v Parizu, tako rekoč "pred vrati," da ga Hitler pokliče.
Poročila iz Stockholma naznanjajo, da je Laval pripravljen ugoditi Hitlerjevi zahtevi ter napovedati vojno zaveznikom, in prav tako je pripravljen odstopiti Nemčiji Aizacijo in Loreno.
Hitler pa zahteva od Lavala tudi, da slednji ustanovi združeno politično stranko, v kateri bi bili tudi taki goreči zagovorniki sodelovanja z Nemčijo, kakor so Marcel Deat, Jacques Doriot in drugi.
Poročila iz Stockholma nazna njajo, da Mussolini še vedno zahteva Nico, Korziko in Tunisijo (ce jo bodo mogli Nemci obdržati) in., da dalje zahteva tudi kontrolo nad trans-saharsko železnico, katero je pričel graditi Vichy pred zavezniško okupacijo severne Afrike iz severne v zapadno Afriko.
Iz Stockholma poročajo, da se Mussolini pritožuje, češ, da če bi bil dal Hitler Tunisijo Italiji, ne bi bilo tam sedanje zavezniške ofenzive.
Ista poročila naznanjajo, da
!angleži so presekali rommelu pot njegovega bega
Ameriški bombniki so sejali*-1-
včeraj v svoji ofenzivi v tuni-jH^ooo oseb smrtno
siji smrt in razdejanje v Tunisul in Bizerti, kjer so poleg druge ogromne škode, ki so jb povzročili, pogreznili tudi neko ladjo, sestrelili pet sovražnih letal, tri nadaljna so poškodovali. Osem-umo bombardiranje ameriških bombnikov Ameriški bombniki so včeraj neprenehoma osem ur bombardirali Tunis, pri čemer je bilo poškodovano samo eno ameriško bojno letalo.
Nemci v Libiji izolirani Na drugem koncu friške bojne črte pa je angleška osma armada pod generalom Montgomery jem s silnim • in od-ločiliiim udarcem prerezala maršalu Rommelu njegovo črto u-mika v Libiji ter izolirala njegove čete.
' Rommelove kolone so bile presekane na dvoje kosov po angleških četah, ki so pridrle do Sredozemskega morja, tam pa se obrnile proti jugu preko pota, po katerem se umika Rom-melova armada. Danes je jasno, da ne bo Rommel nikoli dosegel z vsemi četami, kar mu jih je še ostalo, Tripolisa.
Velika angleška zmaga To je ena največjih in najvažnejših zavezniških zmag v Libiji, kajti ko so njegove čete zbežale iz E1 Agheile, ni šlo toliko za to, ker je Rommel izgubil ta kraj, temveš za to, koliko svojih čet bo varno privedel do
ponesrečenih
NEW DELHI, Indija, 16. decembra. — V bengalski ojiolici v Indiji se je smrtno ponesrečilo 11,000 oseb, ko se je utrgal oblak ter povzročil poplave ter so se tudi veliki morski valovi razlili po pokrajini.
temperenca v kanadi
OTTAWA, 16. decembra. — Kanadski premier je objavil temperenčni program za Kana-dolge a- ki bo uveljavljen za časa trajanja sedanje vojne. Prodaja opojne pijače bo omejena, njena potencialnost ali moč znižana in odpravljeni bodo vsi oglasi o-pojnih pijač.
ADAMIČ ČLAN SNPJ
Chicago. — "Pro&veta poroča: Ameriški pisatelj m naš rojak Louis Adamič, ki menda — vsaj kolikor je nam znano — doslej še ni bil član nobene slovenske podporne organizacije, je ob času S. N. K. v Clevelandu postal član SNPJ. Zaslugo za njegovo pridobitev ima naša odlična kampanjarka Mary Udo-vič iz Chicaga. Čestitke! Dobrodošel, brat Adamič!
Slovensko narodno sodišče
Tripolija in pozneje morda /do se trenje med Italijo in Nemčijo [ g^g^anka z osiščem v Tunisfii poostruje. Nad razdeljevanjem
Letna seja
Letna seja društva Washington št. 32 Z. S. Z. se vrši nocoj ob 7. uri v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članstvo se vabi, da se polno-številno udeleži, ker bo več važnih točk na dnevnem redu.
Čevlji
• Vsakovrstno obuvalo najsibo za ženske, moške ali otroke, dobite po zmernih cenah v trgovini Mandel Shoe Store, 6107 St. Clair Ave.
Kultura
živil, ki jih pošilja Italija onim Italijanom, ki so se izselili iz iDombardiranih mest — Genove, Turina in Milana ter Neaplja, izvajajo kontrolo nemške oblasti v Italiji.
Italijanska živilska situacija je sila resna zaradi težkoč v železniški transportaciji in zaradi destrukcije italijanskih žitnic, ki so jilh uničile bombe angleških letalcev.
DRAMSKO DRUŠTVO "NAŠA ZVEZDA"
V nedeljo ob 4. uri se bo vršila izredna seja dramskega društva "Naša zvezda" v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo, ker se bo moralo ukrepati radi veselice, ki se vrši dne 27. decembrk.
Seja "Lunder-Adamič"
Društvo Lunder Adamič, št. 28, S. N. P. J', ima svojo letno sejo v nedeljo, 20. decembra. -Pričetek seje ob 1. uri popoldne. Po seji bo prosta zabava za člane in iijih prijatelje.
nemci zasegli laške železnice
LONDON, 17. decembra. — Iz verodostojnih virov je bilo danes naznanjeno, da so Nemci prevzeli polno kontrolo nad italijanskimi železnicami in pristanišči, lin sicer brez vsakega predhodnega odobrenja italijanske vlade.	V
Za ta korak so ge odločili pretekli teden na konferenci v Rimu, na katero je poklical nemški maršal Goering visoke nemške častnike, ki se nahajajo v Italiji.
nacisti prejmejo plačilo
LONDON, 17. decembra. — Zavezniki so danes protestirali v tri in dvajsetih jezikih po radiu proti Hitlerjevi kampanji za iztrebljenje Židov ter hkratu svečano obljubili, da bodo vse nedolžne žrtve maščevane.
Bestijalno kampanjo nacistov so ožigosale Amerika, Anglija, Rusija in osem nadaljnih držav, med njimi tudi Jugoslavija.
Izvršuje smrtne obsodbe tudi na Primorskem.
PAPEŽ BO GOVORIL
RIM, 17. decembra. — Italijanski radio poroča, da bo papež govoril na božični dan po radiu važno poslanico, ki bo zanimala vse naro'de sveta. Pričakuje se, da bo govoril o sedanji vojni in problemih, ki jih je u-stvarila.
PEVSKI ZBOR "ZARJA"
Pevski zbor Zarja bo imel svojo letno sejo v soboto, 19. decembra, v klubovih prostorih, v starem pčslopju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. Pričetek seje bo točno ob 7:30 uri zvečer, po seji se pa vrši prosta zabava. Volilo se bo odbor za prihodnje leto in ukrepalo o drugih zadevah, zato je [članstvo vabljeno na ^zabavo.
NEWYORČANI ZOPET BERO
NEW YORK, 17. decembra — Danes so se pričela pogaja-" nja za izravnavo nesporazumov med raznašalci in razvažalci časopisja' ter njihovimi delodajalci. Med tem, ko se bodo vršila pogajanja, se bo zopet pričelo z rednim dostavljanjem listov, katerih niso naročniki že tri dni dobili, odkar je zavladala stavka raznašelcev in razvažalcev časopisja.
Letna seja
Letna seja društva Cleveland št. 126 SNPJ se bo pričela eno uro prej kot^ po navadi, v istih prostorih. Apelira se na članstvo, da jo poseti v polnem številu, in tudi članic je dolžnost, da so navzoče, ker tudi lahko zavzamejo odborniška mesta. Med odmorom bo nekaj za
vsakega.
. j
Na dopustu
Vojak Joseph Dodick, sin Mr. in Mrs. Joseph Dodick, 15901 Corsica Aye:, je prišel včeraj na dopust za devet dni. Nahaja se v Atlantic City, N. J. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Želimo mu obilo zabave med svojimi I
Iz Gorice poročajo o usmrtitvi 63-letnega fašista in občinskega svetovalca Giovanni Prin-ci-ja iz Cera Superiore, občina San Martino di Quiska.
Princi je stanoval v prvem nadstropju kolonske hiše v Ceri. Obe deseti uri zvečer, ko sta se z ženo odpravljala spat, sta vdrla skozi vrata dva neznanca, od katerih je eden ostal pri izhodu, drugi pa prinesel v sobo velik zavoj pisem, ter se z njim v roki približal Princi-ju. Naenkrat so padli 4 streli in Princi, zadet v glavo, se je zgrudil mrtev na tla.
še predno so prihiteli prestrašeni , sosedje, sta bila oba neznanca že izginila v temi. Ka-rabmerji in vaščani so jih iskali brez uspeha.
Princi je bit vpisan v faši-stovsko stranko že od leta 1923 naprej in je bil v- vsej okolici znan kot zagrizen fašist. Ima pet sinov vpisanih v fašistov-sko stranko.	\
, Chicago, 111. — Med 130 vojaki ameriške morrfarice, ki so morali prestati preizkušnje predno jim je bilo dovoljena vstopiti v takoimenovano "Navy Service Schools" je bil tudi slovenski fant Bernard Peter Rom, On je graduiral na kolegiju sv. Ignacija in je vstopil v vojaško službo že zadnje poletje. Takoj ob vstopu je položil prošnjo za vstop v zgoraj omenjeno mornariško šolp, kar mu je tudi kmalu uspelo. Omenjeni je bil prej zaposlen pri Mid-States Gum Paper Co.
STRAN 2.
ENAKOERASNOSI
18. decembra, 1942.; ^
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
=1
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town:
(Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
Por One Year — (Za celo leto)...................................................................i.....$8.50
Por Half Year — (Za poUeta) ................................................................................3.50
Por 3 M«nths — (Za 3 mesece) _______________________________________________________________________ 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) -____________________________________________________________________$7.50
Por Half Year — (Za pol leta)__________________________________;............................4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ___________________________________________________________________2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Poi One Year — (Za celo leto)____________________
------------------------------------$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ................................................................................... 4,50
Entered as Second Class Matter April 26tb, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.

AGONIJA JUGOSLAVIJE
n.
Kmetu je kaj lahko razumeti argumentiranje komunistov. "Že leta in leta vam brez vašega privoljenja vladajo zasebni interesi," pripovedujejo kmetu komunisti. "Na vrhuncu teh interesov stoji kralj, katei'emu plačujete, iz svojega žepa plačo, ki znaša en milijoji in en četrt zlatih dolarjev na leto. Kralja je podpirala militaristična klika 200 generalov, ki so kontrolirali armado in katerih večina ni še nikoli povohala smodnika. Ali ni jasno, da je ta razred odgovoren zg vašo ekonomsko mizerijo, za razsulo armade in za kvizlinške režime v Zagrebu in Beogradu? Priviligiranei se ne brigajo za patriotizem. Njih skrbi &:amo njihovo bogastvo, ki je edini vir oblasti in prestiža."
Treba je priznati, da ti argumenti niso prazno klasje ter se jih ne more kar mimogrede zanikati. Kmet vidi lahko sam na svoje oči, da podpirajo kvizlinga Paveliča v Zagrebu in kvizlinga Nediča v Beogradu ljudje, ki imajo denar in da je grabljenje denarja poglavitni motiv njunih pristašev. Naš kmet dalje tudi ve, da reprezen-tirajo Jugoslžv/ijo v inozemstvu oni isti možje, ki so bili zvesti hlapci vseh diktatorskih režimov, vključno pro-osiščnega režima princa Pavla in Milana Stojadinoviča. V vladi sami vidi naš kmet, kako stari reprezentantje privilegijev obkrožajo mladega kralja, ki—neglede kako velika je njegova dobra volja—ne more inteligentno izvajati prerogativov krone.
"Ali ne vidite," pravijo komunisti kmetom, "kako so ves čas škandaloznega Stojadinovičevega režima uspevali na vaš račun interesi bogatinov, katerim ni nič za patriotizem? Ali je samo eden njih dvignil v protestu svoj gias? Ali je kdo izmed njih protestiral proti Stoja-dinovičevemu barantanju z Mussolinijem za razkosanje Jugoslavije? Nikar se ne varajte! Oni so dobro vedeli, kaj se dogaja! Mr. Fotič v Washingtonu je bil dobro •jjoučen o vsem tem. Jugoslovanski poslanik v Londonu se je aktualno pogajal z morilci kralja Aleksandra v
mladina razgledovati po pomoči, katere pa ni našla ne v Veliki Britaniji, ne v Franciji, ne v Zedinjenih državah. Od Nemčije in Italije pa te pomoči ni hotela.
Zapuščene po svojih naravnih zaveznikih so se liberalne sile Jugoslavije pričele ozirati v Rusijo, neizprosno sovražnico nacizma in fašizma. Meseca januarja 1938, kmalu po svojem povratku iz Rusije, sem imel konferenco z večjo skupino jugoslovanskih intelektualcev v Beogradu. Bil sem v Rusiji, ko je bila na višku čistka leta 1937. Dejal sem svojitn prijateljem, da je dal—po mojem mnenju—Stalin pobiti svoje nasprotnike zato, ker so kritizirali njegovo politiko. Toda moje stori je o ruskih homatijah nis^ naredila nobenega vtisa na moje jugoslovanske prijatelje. Oni so mi zagotavljali, da je jugoslovanska armada najbolj nezmožna in najbolj koruptna organizacija na svetu. Kar pa se tiče revščine, so rekli, naj samo pogledam v Makedonijo, Črno goro, Hercegovino, Dalmacijo, Liko in Krbavo. Njihovo zaupanje v Rusijo je bilo stvar vere, ne razlogov. Oni so se zgražali nad nacijsko-sovjetskim sporazumom, ki je dovedel do napada na Poljsko. Toda vse to je bilo pozabljeno in opravičeno z razlogi vojaških potreb. Jaz sem prepričan, da žive intelektualni voditelji Jugoslavije samo še dnevu, ko bodo prikorakale ruske čete, preko meje v njihovo domovino. Oni so namreč prepričani, d'a se- bodočnosti Jugoslavije ne sme zaupati individualcem, ki obkrožajo kralja v Londonu, ki ga reprezentirajo v Washingtonu, Ankari in drugod, in ki bi se po svojem povratku iz zamejstva zopet sončili v njegovi milosti.
Kaj naj naš kmet odgovori na te porazne argumente proti restoraciji kralja in njegove vlade? Jaz ne vem. Jaz sem Srb. Kot deček in pozneje kot mlad mož sem oboževal kraljevega starega očeta (Petra L) in Kara-gjorgjevičevo dinastijo. Jaz nisem v principu nasproten monarhistični obliki vlade. Jaz ne verujem v nasilstvo niti od strani kralja niti od strani komunizma. Jaz samo iskreno verujem v principe Atlantske poslanice ter sem prepričan, da bi se dalo zgraditi novo Jugoslavijo na bazi "štirih svobod." Vse, kar bi bilo potrebno, je, da se zagotovi ljudstvu, da bo po vojni svobodno pred vsakršnim pritiskom—svobodno, da si izvoli ono obliko vlade, ki jo samo želi.
Kdo more zagotoviti ljudstvu Jugoslavije, da bo po tej vojni svobodno? Jaz sem prepričan, da more tako jamstvo priti samo od strani^ Zedinjenih držav. Toda, če želi Amerika pomagati, mora pričeti z delom takoj.
V. T.
UREDNIKOVA POŠTA
Kdo je povabil ambasadorja Fotica na Slovenski kongres? #
Zakaj so baš njega povabili? Ali nima Cleveland najboljšega predstavnika Jugoslavije v osebi častnega konsula dr. J. W. Italiji. Vi pa še clo današnjega dne plačujete te ljudi. |Mallyja?
Bogatini še danes kupčujejo s Hitlerjem ter delajo pri Udeležil sem se Kongresa kot
tem denar. In ko bo vojna končana, bodo še nadalje bogateli, ako jim boste vi to dovolili, dočim boste vi še nadalje hodili v cunjah okrog. Zdaj pa poglejte v Sovjetsko zvezo! Prvikrat v zgodovini je zdaj Ru&ija dokazala, da so Slovani upravičeni do spoštovanja in ljubezni sveta! Kako se je moglo to zgoditi? Zato, ker je rusko ljudstvo—ruski kmet—uničilo razred gospodarjev ter postavilo može iz ljudstva na čelo državi. Ali ni Rusija edina dežela, ki je ustavila Hitlerja?"
Ob teh besedah dvigne jugoslovanski kmet ponosno svojo glavo ter vzklikne: "živela Rusija!"
"Mi vam nočemo vzeti vaše zemlje," nadaljujejo komunisti. "Mi vas hočemo samo osvoboditi izkoriščevalcev, ki vam že stoletja pijejo kri. Mi hočemo, da postanete sami svoji gospodarji v svoji državi."
In komunizma ne pridigujejo našim, kmetom tuji agenti Tretje internacionale, temveč njihovi lastni otroci: učitelji in dlihovniki, profesorji in odvetniki, ki so doživeli ponižanja od strani vladajočega razreda. Mnogi so bili pognani v vrste komunistov po brutalni diktatorski
politiki, ki je ožigosala za prevratni komunizem vsako; kongresa strašno mučno, nesmi-izražanje liberalnih smernic, katero je kaznovala s sred-1 selno in zlasti čas ubijajoče či-
delegat "Primorske Akcije" (A meriško - Jugoslovansko združenje). Od dneva, ko je bil priob-čen poziv na Slovenski kongres, sem vneto agitiral zanj med prijatelji in znanci pismeno in ust-meno, na sestankih in banketih, povsod in ob vsaki priliki.
Ni bilo lahko popularizirati tako nerodno sklican Kongres; saj so gospoda sklicatelji pozabili omeniti slovensko duhovščino brez katere ne bi bil po-polen niti pretekli niti prihodnji Kongres. Pa kako se jim je mudilo! Kot bi se bali, da jih ne, prehiti kako druga narodna skupina. Kompleks namišljenega preganjanja so prinesli s seboj tudi na sam kongres. "Steamroller" je pogazil debato in ubil voljo dajanja nasvetov pri vseh 521-tih delegatih. Mesto debate nam je naklonilo predsedništvo
njeveškimi metodami mučenja.
!tanje imen ogromne delegacije..ke dnevnega reda kongresa šte-
Ana Krasna iz New Yorka. (lipam, da bo to v zapisniku). Dolgi pozdravni govori, cinca-nje predsedništva, gostobesed-nost -referatov in rezolucij pa netočnost delegacije so naprav-Ijali vtis poslovanja običajne konvencije naših Jednost, kjer se ob dobri dnevnici rojaki krepijo za prihodnja štiri leta. Ali na Kongresu smo bili po večini nehonoriranci. Zato smo večkrat pogledali na uro.
Glede referatov (Adamič, Kristan, Cainkar) in izvoljenega Slovenskega narodnega sveta (skupaj okrog 80 imen) naj omenim danes le toliko, da bi bil kotgres pridobil kvalitativno in Še v mnogih drugih obzirih, ako bi se bil vršil vsaj dva meseca kasneje. Izbrisali bi iz dnevnega reda stvari, za katere ne bi smelo biti toleriranja na takem zborovanju.
Čas bi bil dodal in prinesel pred .zbornico mnogo prevažne-ga, kar so sklicatelji ali namenoma in v škodo kongresu zavrgli, ali pa radi nepoučenosti prezrli.
Med najbolj nepotrebne toč-
Protesti proti čitanju imen niso zalegli. Lepa dama — bravka je brnela naša dobra slovenska imena od Adamiča preko Bob-ka, Povža, Trošta, Zalarja pa
SocialiT^ struktura Jugoslavije je bila silno neurav-hovešena. Na dnu je bila masa kmetov, na vrhu pa kraljeva hiša in razred bogatinov; v sredi med njima pa je bil srednji razi ed ali inteligenca, ki si je mogla dobiti kruha
in zaslužka samo v službi države. Država je kontrolirala j tja do prav zadnjega žužama šole, cerkve, bolnišnice, pravosodje in železnice; to se!ža. Kot, da ^mo hollywoodske pravi vse to je kontrolirala tista politična skupina, ki je	lepotci .... Prvih
bila pač na oblasti.
Mladi možje in ženske Jugoslavije so spoznali, da jih je diktatura obsodila v intelektualno ječo in da
pomeni vsak poizkus pobega iz te ječe ne samo obsodbo	_ ^ ^	^_______________
v zapor, temveč tudi v mučilnico. In tako se je pričela; la zelo primerno delegatinja ga.} biti g. svetnika dr. V. Rjfbarža,
121 sem še nekako pogledal, o-stalih 500 (med njimi sebe sax mega) sem priporočil vragu v varstvo.	i zdrava.
Slikanje delegacije je okrca-j Sklicatelji bi bili smeli pova-
jem nedeljski (6. decembra) pozdrav jugoslovanskega ambasadorja dr. K. Fotica. '
Sklicatelji so povabili g. ministra F. Snoja, člana jugoslovanske vlade, (Slovenca), ki jq kot član vlade popolnoma kom-petenten, da prinaša pozdrave vlade vsem onim, ki čutijo, da bodo brumnejše zborovali bas radi njegovega glasnega po-
(Slovenca), ki bi bil predstavljal g. ambasadorja in vlado kompetentno, dostojno in toplo.
V New Yorku živi iskren prijatelj Slovencev, g. Minister dr. S. Kosanovic, (Srb-Jugoslovan), zelo vešč prelepe sdbščine — tudi — kompetenten predstavnik vlade.
In — last but not least — tu v osrčju ameriške Slovenije živi med svojim narodom inteligenten, požrtvovalen, patrioti-čen, tudi med Amerikanci silno delaven Slovenec, kompetenten predstavnik jugoslovanske vlade, naš častni konzul dr. J. W Mally. Kaj pa z njim ?
Ah so ga sklicatelji kongresa prezrli zato, ker plačuje stroške konzulata iz lastnega žepa? Ker ne prejema plače? Ker ga imajo 'na piki" naša bratska gospoda v Washingtonu, New Yorku in Londonu? Kako lepo, kratko* in jedrnato je pozdravil konzul dr. Mally Slovenski kongres! Ni bilo vzroka iskati boljšega pozdravite-Ija. Zlasti ne v osebi g. ambasadorja iz Washingtona! In sedaj vprašam skhcatelje kongresa:
1.	Ali čitate slovenske časopise?
2.	Ali je priporočljivo vabiti na kongres osebo, o kateri so pisali še skoraj vsi slovenski časopisi, da je vehkosrbska, škodljiva pravilno usmerjeni demokratični Jugoslaviji (kadar jo dobimo) ?
3.	Ali ne veste, da štejejo Hrvati g. ambasadorja med grobo-kope Jugoslavije?
4.	Ali ne čitate v cirilici enake obsodbe?
- Vem, da vam ni znano, kaj je rekel g. minister Misa Trifuno-vič (Član jugoslovanske vlade) o moralnih, patrijotskih in intelektualnih kvalifikacijah vladnih zastopnikov v Ameriki.
Bilo je na lanski prireditvi, "Obletnici zjedinjenja", 6. decembra 1941, v Arlington Hall, New York.
G. minister Trifunovič je lep, visok, belolas gospodin. Dvorana je bila prepolna (1,500 — 2,000 ljudi). Med občinštvorr navdušenje, nemir, razburjenje. Vest o Pearl Hafborju je že krožila nad pami. G. Trifunovič je bil ragret. Dobro je govoril. Njegov zaključni stavek je grmel po dvorani:
"Do sedaj Vam je pošiljala beograjska vlada zgolj najslabše predstavnike, ljudi nesposobne v službi, nevredne dostojanstva, da, v mnogih slučajih celo nepoštene tipe beograjske družbe. Nocoj vam obljubljam, da bodoča poštena, demokratična federativna Jugoslavija ne bo več tako kriminalno površna pri izbiranju svojih predstavnikov."
Današnji ambasador (tedanji minister) dr. K. Fotič ni bil izvzet v gornji obsodbi Srba, mi nistra g. M. Trifunoviča iz Londona.
Predsednik kongresa g. V. Cainkar je čutil in poznal razpoloženje med delegati potem, ko je bilo ugotovljeno, da je g. ambasador že v Clevelandu in da, pride pozdravit kongres. Cleve-landčani in Ohajčani so se izražali odkrito, da je obisk .g. ambasadorja nepotreben, izzivljiv in morda celo nevaren. Preprečit vstop v zbornico že povabljenemu in došlemu ambasadorju je bilo nemogoče, niti ni mislil na to najbolj razborit protestant v dvorani.
Modro, dostojno in možato bi
vsi tisti, katerim njihovo pre-; pričanje, osebna mržnja ah drugi vzroki v zvezi z g. ambasadorjem in njegovim obiskom narekujejo tak korak;
3.	da stoji predsedništvo na stališču, da ob tej prekasni uri ni govora o korektnosti povabila, poslanega g. ambasadorju, temveč le imperativna obveznost, tičoča se slovenskega kongresa, namreč;
da sprejme v svojem domu, v zbornici, povabljenega gosta s spoštovanjem, ga posluša dostojno, in se vzdržuje tudi najmanjšega izraza žaljive ^ritike vse do tedaj, ko gost odide,
4.	da je pripravljeno predsedništvo po odhodu g. ambasadorja izpiti medicino, kakršno mu zbornica natoči.
Prepričan sem, da bi zbornica uvidella težaven položaj predsedništva kongresa in bi mu pomagala iz zagate. Pa ne bi bilo nikakih incidentov.
P. S. — Čujemo, da dolžijo za modrost vabila, poslanega g. ambasadorju — našega dobrega Zvonko Novaka.
Rude Trošt.
ŠKRAT
ai
No, pa bo še nakšen rekel, nimamo tukajle poštene uziwo_ viče. Na drugem vogalu P ^ Arctic se j® šlo, so rekli,
"pocket-booK-Vse pošteno sel" dobil nazaj, ' stih 15 dolarje je dal pa za
goslavijo, sem nar Menda ja!
"Škrjančki"
Euclid, Ohio. — Ptice odle-tavajo v gorkeje kraje, ker zima je že tukaj in vsak se tišči doma. Naši Škrjančki pripravljajo za božičnico, kakor vsako leto, zelo lep program. Vršil se bo dne 20. decembra in pričel se bo ob 5. uri popoldne. Program bo. za to priliko zelo raznovrsten. Škrjančki nam bodo zapeli nekaj prav mičnih pesmic, drugi bodo igrali na kitare in harmonike in še sam ne vem kaj vse obetajo.
Tudi Miklavž se bo oglasil in obdaril pridne otroke. Če kateri hoče obdariti prijatelja, to tudi lahko stori potom Miklavža na priredbi.
Po programu bo ples, za katerega bo igral Peconov orkester. Za okrepčila bo preskrbel odbor.
Cenjeno občinstvo iz naše o-kolice in bližnjih naselbin' prijazno vabimo na božičnico Škr-jančkov, ki se vrši v nedeljo, dne 20. decembra, ob 5. uri popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Louis Godec, predsednik.
oči''
Seda jle®® ljudje nič gega ne kot samo: hočeš za ^ ' mus. Saj kaj je d o IT jj ne bom zbiral,
ne, če mi Ije kaj farmer. Ka] P pravite vi?
Včeraj je prišel na
saržent Jim Petrovič in sic^''
Co A
40l
Podružnica št. 5 S.M.Z.
Cleveland, Ohio, — člani podružnice so vabljeni na glavno letno sejo, katera se bo vršila v soboto, dne 19. decembra, v navadnih prostorih.
Pozivam vse tiste, ki dolgu-jete na zaostalem asesmentu, da istega poravnate, da se u-redijo račune. Na tej seji se bo tudi volil odbbr za prihodnje leto.
Tajnik.
3 dni. Nahaja se pri — Glider Inf., lOlst Air Bor^® vision, Fort Bragg, N. obleki ima 3 štsrne, piščalko ameriškega orla. Pravi, d* % sedaj na Japonce. Sreča, do
pravim.
Tele vrstice porabim za rečem čitateljem te kolon®-sele božične praznike, pa , novo leto 1943. Kupite boA
Joe
odbor "krasa"
Odborniki društva Kra®.
Št-
■preo
SDZ za prihodnje leto so: sednik Louis Jerkič, 1.
sednik Joško Jerkič, predsednik Anton StefanciC' niča Jennie Koželj, 68T ^'\j St., blagajničarka Jennie zapisnikar Joško Penko, na j.
ušt-
hi odbor: Michael Lah, Znidarsic in Mary Kobai-
dr. Skur-
(jr
veni, zdravniki so: ui. --Perme, dr. Rottar in dr- ^g. skar. Zast0t)nika za ^ , .možno akcijo sta Micha®' ^g.' in Jennie Kapelj. Društven®^ je se vrše vsak drugi g]Q. mesecu ob 7:30 uri zvečer venskem domu ka HolmeS
Društvo ''Zavedni sosedje"
Euchd, Ohio. — Naznanjam članstvu našega, društva "Zavedni sosedje" št. 158 S. N. P.
novi odborniki
Slovensko podporno

Kranj je izvolilo za -
, ,	sledeči odbor: Predsednik ^
podpndBeAmk
bul, tajnik Frank Stefe, Varian Ave., zapisnikar jg,

dne 19. decembra NE 25. dec. Prične se ob pol osmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
Prosim vse člane in članice, da se gotovo udeležite, ker moramo razmotrivati dosti važnega, in izvoliti odbor za leto 1943. Po seji se vrši prosta zabava. John Ivančič, tajnik.
pa bilo, da je predsedništvo kongresa opozorilo zbornico:
1. da je dolžnost vsakega na- noštevilno udeleži. Na dnevnem vzočega delegata, da mirno in redu je" volitev odbornikov za
Letna seja
Cleveland, O^io. — NOCOJ, 18. decembra se vrši letna seja društva Vipavski raj, št. 312, SNPJ v navadnih prostorih. — Pričetek ob 7. uri.
Članstvo se vabi, da se pol-
Kalan, blagajnik Frank nadzorniki: Joseph John Kern in Joseph zdravniki: dr. Frank J- . dr. Carl W. Rotter, bolniški zorniki: John Čebul, ^ ggjg Fende, Frances Pernach. se vrši/jo vsako drugo sr® mesecu ob pol osmih Slovenskem narodnem soba št, 4 staro poslopje-
spoštljivo sprejme in posluša g. ambasadorja,
2. da ne bo zanjere, ako se odstranijo začasno iz dvorane

leto 1943 in več važnih zadev. Po seji bo domača zabava. Z bratskim pozdravom
John Strancai«, tajnik.
SHOOT straight
With Our Boys! BUY WAR BONDS

decembra, 1942.
e n a k o p r av n o s t
^ stran &
U rednikova tjošta
Za domačo fronto
^eveland, Ohio. — Da bi A-(Tika dosegla zmago, je orga-^ala tri fronte. Te so; Voja-®a bojnih poljanah, delavci v rnah, ostalo ljudstvo pa dola domačih frontah.
Poleg vseh drugih frontah, rih je pa najvažnejša fron-"finance". Amerika bo zma-s pomočjo njenega boga-'5- Za vojaki na fronti mora-stati m iz mqralno in fi-pomočjo. Velika nehva-' ost bi bila od naše strani, če v teh dnevih, ko nas vlada 'Va na fronte, odrekli in s obrazom pomišljali, če bi 'j storili ali ne.
aj so nastopili resni časi, je, toda, ameriška vlada [do skrajnosti potrpežljiva in nesljiva, samo lepo vabi in %ja prilike, da bi sami spre-'li in .^spregledali, da je čas; pokažemo, koliko lojalnosti o do dežele, katera nam do sedaj nudila tako udobno ^Rcno življenje v svobodi in osti, kakor nimajo nikjer od nobeni narodi na celem \ '
3a, če rečem vlada, kaj to sni? VladU smo mi ljudstvo. 90 si izvolimo, da ona vzdr-red in vodi uprave, da v Gm vladanju uživamo bla-, *nje in udobnosti.
so pa dozoreli časi preen j, je vlada začela klicati Ms, državljane, da naj se 'Vemo na fronte redevolje dobre volje, ne s kislimi o-' in oporekanjem, marveč Celjem, kakor mladi voja-^ostovoljci.
^)(iače fronte, na katere nas 8, vlada, so za nas varne ^^tne, še koristne! Sedaj ^ pozorno kliče vlada na fi-'^0 fronto. Vlada se zave-je najvažnejša fronta fi-Vlada hoče nam dati ta-^^°ge na frontah, da jih bo lahko izvršil. Vlada je od-in določila, da je vsak de-zavarovan in dobro plačan .."(ii v vojnem času uživa po-0 udobnost. Kar vlada pri tem še opozarja in želi, je se obrača do svojih dr-J^nov in stanovalcev, da ji času potrebe pomagajo, dobrega zaslužka kupijo bonde, z drugo besedo, da
Očetje In sinovi v armadi

Nedavno stn bila v New Yorku pozvana v armado dva očeta in njuna sinova. Od leve na desno so: George Spencer Goodacre, star IfS let, in njegov 21 let stari sin George; Edward Dondoro, star 21 let, in njegov Jfl let stari oče Robert Dondoro.
in samim sebi tudi.
Vlada nam lahko ieče: "Kdor ni z menoj, je proti meni". Res, kdor bi v teh dneh ne hotel so-' delovati z vlado, tak potem ne I zasluži uživati ameriške svobo-' de in komodnosti, kakršno mu Amerika nudi.
Sicer pa nam kličejo iz bojnega polja prav .isto naši vojaki: "Na fronto za nami"!
Podpirajte nas moralno in finančno, da bo nam mogoče iz-vojevati zmago demokracije za vas in za vaše sobrate, ki žive v sužnosti diktatorjev in tlači-teljev.
Te dni se vrši ta izredna kampanja.
Povra+ek iz Stalingrada
Na gornji sliki vidimo, kako prihajajo Nemci nazaj iz Stalingrada. Na nosilnici leži ranjen nemški vojak, ki so ga tovariši prinesli iz stalingrajskega pekla.
vali naše resolucije in iskali pri narodih, kaj da smo doprinesli v dejanjih! Vedno opozarjam, upoštevajte domače institucije in pokažite lojalnost dejansko, to zna kaj pomagati, vse Idrugo bo ali pa ne, kaj koristilo. Dejanja govore. Pooblaščeni so še drugi naši rojaki za nabiranje dplikacij za prodajo bondov. — Zglasite se na banki, če pa ne inorete, pa pokličite po telefonu in pridemo k vam na dom po aplikacijo. Kdor le more, naj pokaže svojo lojalnost sedaj, ko je čas za to, Prišel bo čas, ko zna ravno to mnogim pomagati.
• - J ! V imenu Federalne banke, ki Rojaki! Ta kampanja je dru- 4. ,	•	,
v ,	TVT - 1 • • vodi to kampanjo, vas pozdrav-
gi nas , kongres. Nase resolucije	f j > f
so naša pomoč naši vladi. — Glejmo, da bomo imeli kaj pokazati, kadar bodo prerešeta-'
Ijam.
Anton Grdina, predsednik N. A. Banke.


I,-
Balkanski narodi bodo nastopili proti habsburškemu načrtu
avstrijskega polka, in to kljub temu, da še v6dno ne vemo, dali namerava on sam aktivno služiti.
■ "Oton se baje nahaja v tej deželi na podlagi belgijskega diplomatskega potnega lista. Tako mu je uspelo, da se izogne vpoklicj^ v vojaško službo, a ne-objasnjeno je ostalo, kako je mogoče, da on zastopa Belgijo v kateremkoli diplomatičnem poslu. Nejasno je tudi, ali sta njegova %va brata tudi diplomata ali izpostavljena vpoklicu v vojsko. Oton igra demokrata, obenem pa si nadevi je časten naslov, katerega sploh'ni in z veseljem pristaje na to, da se ga nazivi je Njegovo Kraljevsko Veličanstvo. Videti je, da so edine osebe, ki žele, da Oton pride zopet na prestol, njegova mati, .takozvana cesarica Žita, njegovi bratje in oni monarhi-
Mali oglasi
Kdor
ima Kernov besednjak ter ga želi prodati, je prošen, da pusti svoj naslov v uradu tega lista. Kupec je pripravljen plačati primerno vsoto.
Naprodaj
so kanarčki, izvrstni pevci. Cena zmerna. Zglasite se na 1419 E. 51 St.
Stanovanje v najem
5 sob, fornez, garaža in vse u-dobnosti. Najemnina $29. Odda se odrasli družini. Vpraša se na 1471 E. 65,St.
ŽENE IN DEKLEl A
pridite po lepe, gorke in moderne suknje:, dokler je se
sti, ki pričakujejo velikih kori- velika izbera. Imamo tudi
Dne 12. t. m. je znani' radio
na ta način, ko kupijo bonde, sinja, da so naše organizacije tem vladi posodijo, da lahko, kupovale bonde ali obveznice, razpolaga s financo, ki je po-1 katere niso imele nobene ga
trebna za izvojevanje zmage. Kdo ne bi bil za take ideale?
ranči je in za katere so neki a-gentje, da so jih prodajali, ob-
vlada pa tega niti noče zastonj, j ljubovali in plačevali provizijo, vlada jamči te bonde in bo od^ Sedaj Imajo vse organizacije
njih ali zanje plačala "lepe o-bresti! Kaj hočemo še več?
t*rav sedaj v tem času je
lepo priliko investirati v dobre obrestovan je.
Poleg organizacij velja to za razglašena velika kampanja ta-j vsakogar, ki ima kaj denarja, kih "Victory ,,bnodov", katere da ga lahko investira.
hoče vlada, da se jih razproda še ta mesec za 9 bilijonov.
V ta namen so bile pozvane vse banke in posojilnice, da to|
Rojaki ^ Na tako fronto se ne sme nikdo odreči. Sam sebi bo s tem pridobil vojaško čast, za posojilo bo dobro nagraden
g
priporoče vsem, kateri imajo z obrestmi in celemu svetu bo s
tem pomagal do zmage za demokracijo.
\
Tako toraj na fronto za zmago, na fronto za našo lastno ko-^
denar za investicije. Tukaj pridejo v prvi vrsti v poštev organizacije.
Še se lahko spominjamo, ko-
liko je bilo hrupa in jadikovajj rist. Vladi moramo biti lojalni
300,000 yiy<^oSLAVS /a/ ay/s p/i/soa/s





komentator Arthur Hale govoril na postaji *WOR naslednje:
"Demokratični predstavniki o-nih narodov, katere so nekdaj zatirali Hab&buržani, prinašajo na dan vedno nove informacije, da bi zaprli pot monarhističnim koristolovcem, ki bi hoteli uporabiti y svoj prid' ustanovitev avstrijske legije v okvirju vojske Zedinjenih dr&v.
"Spominjali se boste, da je začel to prerekanje neki Oton Habsburški, ki si je preskrbel s strani vojnega sekretarja Stimsona pismo, ki pozdravlja kot dobrodošlo pomoč Habsbur-žana pri zbiranju legije. Otono-vi pomagači so takoj -zgrabili priliko in začeli zlorabljati to pismo, češ, da je z njim sprejeta teza Habsburških sanj, da se z Otonom na čelu obnovi staro Avstro-ogrsko cesarstvo, kar je seveda izzvalo ostre proteste.
"Vojni sekretar Stimson jfc odgovoril na enega teh protestov s pismom, v katerem je razložil, da mu je dobrodošla pomoč ne le onega, ki ga je na-zval nadvojvodo Otona, temveč podpora vseh Avstrijcev. Avstrijski delavski komite je odgovoril sekretarju StimsonU in izjavil poleg dru^ga: Kon-stitucija Avstrijske Republike ni nikdar priznala nobenega nadvojvodo ali sličnega, ker je bila zgrajena na istih idealih in načelih kakor konstitucija Zedi-njenih držav. Gospod Oton Habsburški pa ni nikdar hotel priznati konstitucije naše demokratične dežele in ni nikdar prišel nazaj v Avstrijo odkar je prekoračil svoje šesto leto.
"Navajam še nekatera druga zanimiva dejstva, ki sem jih prejel od avstrijskih skupin. O-ton ima zdaj trideset let, a do-z^aj niso niti on sam, niti njegova dva mlajša brata pokazali nobenega zanimanja za boje
v prid Avstriji, akoraviTo je že
štiri leta od tega, odkar je Hi-
sti v slučaju obnove cesarstva.
"Kako misli priprosto ljudstvo onih krajev, katere je nekdaj zatiral Habsburški trinog, \je dobro povedal hrvaški duhoven, ki je izjavil na radiu
tier zasedel Avstrijo. Mogli bi naslednje: "V tej uri najstraš-
lepe obleka. Ne čakajte do zadnjega dne. Pri nas dobite vsakovrstna darila za vašo celo družino in za vaše prijatelje.
Tudi za moške imamo le-
se bili vpisati najmanj v pol nejšega trpljenja smo mi Jugo- pe ^jce, kravate in vsako-
tucata vojsk, ki so v boju s Hi- slovani po svojem najglobljem tlerjem. Zdaj pa, ko o zmagi ze-' prepričanju primorani, da od-dinjenih narodov ne more biti jtrito molimo, da nas Bog obva-več nobenega dvoma," bi Oton ruje povratka Habsburške zale-hotel postati agent za nabiranje ge in vseh takih odrešenikov."
DomaČi mali oglasnik
vrstnega spodnjega perila. Pridite, se vam priporočamo.
ANZLOVAR'S
Vogal E. 62 St. in St. Clair Ave.
PrijateFs Lekarna
ST. CLAIR AVE. VOGAL E. 68 ST.
PRESCRIPTION SPECIALISTS ENdicott 4212 Zastonj pripeljemo na dom
- AVT0M0BII5KA P0STREŽ8A
E. 61st St Garage
POPRAVLJANJE UR
Vse delo Je jainčcno 43-m'na posluga Popolna zaloga kovinastih in flnigih zapestnic za ure. SHRIVER'S—60 Old Arcadc 'CH. 2135—pod Euclid stopnicami
ELYBIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6$15—31 SUPERIOR AVE.
ENdicott 9361
Moderna slovenska popravljalnica PRODAJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
RE NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!	,
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830
Frank Rich, lastnik.
ie priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točnr In dobro.
GOSTILNA
***SSSS3SSSSSS6SSSt38S£JS3S3S3eX3(a6SS3S3tJS3K.*
Frank Mihcič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9359
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi ,,,MIHALiEVIC BROS. 6424 St. Clair Ave. ' v Zavarovalnina na pohUtvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta.

. CVETLIČARNE

Načelnica
Slovenska cvetličavna
f tlercic Jf lorisitS
15302 Waterloo Rd.
KO ZAZELlTE KOZAREC dobre pive, vina ali žganja, obiščite
Louis Seme Cafe
6507 St. Clair ^ve.,
Za privatne zabave pokličite EN. 9026 Odprto do 2:30 ure zjutraj
IVanhoe 0195
f$*it3iatX3S363t%3i2MHliSMHk3tik3W>X%3t3W
GASOLIN
Na sliki je Mrs. Dorothy C. Stratton, mčelnica "Spaars" ženske vojaške organizacije.
MIKE POKLAR
E. ItS St. in 8t. Glair Ave. ENdicott 9181
GuK Refining Gas Station
tavršujemo tudi prvovrstna popravila na avtomobilih.
HECKER XAVERN Jolm Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St.
Pri nas dobite vedno dobro pivo, s vino in žganje ter oku- ' '
sen prigrizek.
Odprto do 2:30 ure zjutraj.
J. SIMCIC in J. MARN
priporočata svoj
GAY INN
Zavarovalnino
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam
itd.
preskrbi
JANJCO N. ROGELJ
6208 SCIIADE A\1E. POKLIČITE:
ENdicott 0718
SHOPPING N WEEK LEFT 5
TD PICK OUT
A-nnr FCB-cwaklue

MERRVCHB
my dinsffnaFIeak
1
6933 St. Clair Ave. Odprto do 2:30. — Mize za večje družbe ENdicott 8811
StOPAR^S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Mi imamo avto-rack; najnovejšo napravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
XOE
loi^dL

MARIO'S CAFE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 9138 V vročem času se prileze kozarec dobre pive,. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
★ ★ Wkai IjonRiMf. WUU
WAR BONDS
r>\/r-
SL	' 'BKOTHERS/ D/JA/'r f T na
' %rn je dal iz prijaznosti na razpolago Jugoslovanski informacijski center v New Yorku.)
pcmyicTORY
BUY
united
states
WAR
^?&^ONDS iWlfcl an©
^STAi^lPS
RAZNO
lOE
At Midway, in the Coral Sea and from General MacArthur's headquarters in Australia, the Navy patrol bombers are searching out en» emy bases, ships and transports and "completing their mission." The Navy Patrol Bomber ' costs about $750.000.
POZOR,
HIŠNI GOSPODARJI!
Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih aH fornezlh, zglasite se pri
LEO LADIHA 1336 E. 55tli St. IIEndcrson 7740
KREMZAR FURNITURE
Trgovina s pohištvom in vsemi potrebščinami za dom 6405 ST. CLAIR AVE. K.Ndlratt	- (ievolunci, Ohio
3063 PEARL AVE.
I.Onilii T14" -- l^oraln, Ohio
RUDYBOZEGLAV
WINERY
I . 6010 ST. CLAIR AVE. i Najfinejša vina, domačega iz-j delka, dobite na kozarec ali v I večji količini za na dom. j Postrežemo tudi z okus-I	nim prigrizkom.
I	Se priporočamo!
Oglašajte v I Enakopravnosti

Our factories are tu rain E out hundreds of these bombing ships. Yet it is only through your investment in War Bonds and Stamps you can do your share to help provide patrol tombers for our rapidly increasing air force. Invest at least ten percent of your, incoma every payday in these Government securities and do your bit to win and shprt-en the * war. Our airmen are depending ou your help.
U. S. Treasui's Department
rs-



grn-N a.
enakoi^ravnost
JS. decembra, 19^2.
alojz KRAIGHER
MLADA
Helena ga ni Varala. V zaeet-
,ie bila z možem, postrežljivej-
ku je celo upala, da se mož nenadoma izpreobrne in opusti odurnost svoje nravi. Pričakovala je, da ji pade k' nogam, skesari in spokorjen, premagan in ugnan, do smrti žejen ljubezni njene, dobrpte njene in zakonskega miru. A čim večkrat je premišljala o možnosti take sprave, tem bolj se je prepričevala, da bi ji bila zoprna) da je ne mara in da bi se celo zgrozila pred to rešitvijo. Ne, ne, le dalje v vrvež, le vedno bolj divje v vrtinec, — da pride do poloma in razgona in do pobega iz neznosnega ujetništva.
O, kako mald je mož na svetu ! Kako težko je najti njega, ki bi videl v žensko dušo —jn bi jo razumel — in bi se je polastil — in bi si jo zavojeval 7,a vse življenje s krepostjo in plemenitostjo in nesebičnostjo ljubezni žejne, ljubezen vzbujajoče moške duše! ... Ni ga bilo za Heleno , . . Niti takega, da bi mu žrtvovala le trenotek ljubkovanja ...
Saj ga ni bila niti vredna takrat! če se spominja danes: — Ni bila prelomila zakona; a to je bilo hujše nego nezvestoba .. . Peklenska nezvestoba duše duši . - . Plitkost in praznota . . Maščevalnost in sovražnost ... Za brezobzirnost dvojna brezol^zirnost, za surovost dvakratna surovost . . . Hujše usode bi bila zaslužila nego je zadela njega! ...
Tudi on je ni bil varal. Danes si Helena očita, da je bila vse nesrpče njunega zakona sama kriva. Če se je bila odloČila, da ga vzame, bi ji ne bilo smelo zmanjkati ljubezni in požrtvovalnosti. On je bil kot nebogljen otrok, potreben pestunje, potreben prigovarjanja in negovanja, srčkanja in milova-nja. Morda mu je bila vsa ner-voznost, vsa srborita sitnost samo krinka za to potrebo. Sram ga je bilo svoje nebogljenosti, sram nazadnje tega srama sa-njega. Zato seje moral Skrivati za narejeno kretnjo.
Usoda pa je tirala svojo neizprosno pot navzdol.
Henrika ni bilo gnalo v greh. V ženski družbi je bil trezen in suhoparen kakor malokdo. Niti pil ni mnogo; časi po cele tedne ni pokusil vina. V nočeh pa, ko je čakal v mestu na Heleno, ki se je zabavala na plesu, je zabredel tuintam neho-toma v popivanje in pohajkovanje z najbolj slaboglasno družbo. Tudi v žensko družbo je zašel,, v družbo nočnih ptičič najdvomljivejše kakovosti. Ta-
1	____in« /-V'Vl I
ša, potrpežljivejša, — ko da se je izmuznila izpod skrivnostnega zakletja. Mirna je postala, nestrpnost ji je izginila, razsipnost jo je minila, celo veselje do zabav in plesov ji je ponehalo. — človek je.zagoneten stroj. Zakaj vse te premem-be pri Heleni? — Zdaj je bila rešena zavesti, da mora ljubiti neljubljenega moža. Zdaj je bila varna pred njegovimi pribli-
ko se je zgodilo po zlobni ironiji porogljive u2ode — ni vedel ne kako ne kdaj — daje zapadel strašni kugi razvratnega vlačugarstva ...
Henrikov moralni maček po tisti usodni noči je bil tako neznosen, da se je žena sprla z možem že na povratku iz Ljubljane. In to je bila njena sreča. Imela je navado, da je ob takih prilikah po cele tedne držala gobo. Ker ga že davno ni več ljubila in ne poželela, je bila zadovoljna, da se je na ta način vsaj začasno izognila njegovim ljubeznivostim.— Ko ji je Henrik naenj^rat ves skesan priznal svoj padec in je s solzami razodel posledice njegove, — je bila za trenotek popolnoma omamljena in kot udarjena od presenečenja . . . Potem pa ji je bilo zdajci jasno, kakšne so posledice, ki jih je vprav prisiljena izvajati iz mo žeVe nesreče — zase.
Od tistega trenutka je bil njun zakon ločen.
A čudno: — Helena je bila mahoma vsa druga. Prijaznejša
ževanji, ker se^ je zazibala v prepričanje, da nima niti več pravice, zahtevati od nje ljubezni. Ali je bila torej vsa njena prejšnja duševna razdrapa-nost, vsa našopirjena sovražnost zoper njega in vse hlastanje za površnimi užitki družabnega življenja, — ali so bili vse to znaki njenega notranjega strahu pred moževimi dotiklja-ji? — Ali jo je morda pomirila zavest, da bi bil že konec tukaj, ko bi ga hotela izzvati? Ali se pa je narobe le prestrašila bližine razporoke? —
čez nekaj let je prišlo Hen-rikovo premeščen je v Ljubljano. življenje je potekalo še dosti zmerno in solidno. Helena se je bavila največ z otrokom: njeno razmerje do moža se ni izpremenilo. *— JNerodno je postalo zanjo, ko se je Henriku polagoma vtihotapila zavest, da je ozdravel i% se mu je vrnilo toliko poguma, da se je mogel zopet odkritejše ozreti v njeno lice. Ona pa je ostala trdna in je spala za zaklenjenimi vrati. Tako ga je počasi ugnala; na-skakovanje je opešalo, nazadnje je popolnoma pojeiijalo. — Potem je prišel — oni drugi — pravi!
Helena je vzživela v skriti sreči, v razkošju greha. Strast ji je zaplala po telesu in jo prevzela z vsemi čustvi in vse mi žilicami njenimi. V ukradenih trenotkih in prisleparjenih nočeh ga je ljubila. Laž in ne-vzestoba, zvijača in prevara in izdajstvo, — vse je služilo ljubezni. živela je prešuštvu; a pri srcu ji je bilo sladko, v duši mirno — kot bi ne živela y grehu, marveč čistosti in čednosti .
Trpelo je še dosti dolgo. Končno je mož izvedel nekaj... Prizori in nastopi, besnenje in divjanje . . . Nakup te hiše v predmestju in preselitev . . . Mir pred nevihto . . . Katastrofa ...
— Toifto sedi upognjen, s komolci na kolenih, glavo v rokah. Toplo mu je pri duši, sladko razumevanje, usmiljeno sočustvovanje mu razganja prsi; v grlu mu igra, ko bi ga žgačkalo v srečen jok.
Mati mu sedi nasproti, razprti roki raztegnjeni po naslonjalu na obe strani, lica bleda, oči uprte v /strop, svetlikajoče se v polmraku senčne lope. To ni kretnja grešnice in ne spo-kornice, to je dostojanstvenost zaupljive vernice, pričakujoče brez strahu in mirne duše pravične sodbe.
Tomo dvigne glavo:
"Hvala, mama! Zdaj te ra-
"Pazi nase, Tomo! Fant moj varuj se! Ne zahtevam zdrž-nosti .od tebe, a vsaj previden b'odi! — Veruj mi, da bi bilo polovico manj nesreč na svetu, ko bi zahtevali ljudje še od mladeničev čistosti kot zahtevajo devištva od deklet. A kaj bi govorila: — saj je težko za žensko, ki je omatana kot ju-nica v jarem, kdo bi obrzdal prostega moža? — Poznam te, Tomo; ti se ne daš obrzdati. Pravjjo, da si podoben meni — po licu in po nravi ... in jaz vem, kako težkvno je krotiti konjička v sebi, ki hoče zrezge-tati in speketati po življenja cesti za veseljem in uživanjam."
T^oma gleda resno v tla. Oče-to ima v mislih; — Bilo je menda zadnje dni pred katastrofo. Tomo je bil prišel iz šole in zavil s stopnic na mostovž. V istem hipu je bil pritaval oče od hodnika sem. Dolg in slok, s koščenim obrazom, oblečen v nočno haljo, z nestalno drsajo-čimi koraki. Po navadi je imel obrita lica in obrito zgornjo ustnico, pogled -nekoliko zbe gan; zdaj je imel obraz pora-stel s sivo-lisastim strniščem, ki ga je delalo odurnega, oči pa so mu buljile stekleno, z grozo vzbujajočo srepostjo.
"Kje imaš izpričevalo? Ste že končali šolsko leto?" — je vprašal precej prisiljeno.
"še ne, papa. V soboto!"
Ko pa je prišel mimo sina, je nena'doma zadržal korak, dvignil nogo in hotel brcniti; a izgubil je ravnovesje, se napol zavrtel in se ujel ob steni. Sovražno se je ozrrl na Tomo, zamrmral besedo in odtaval v svojo sobo ...
In ta beseda, ki je takrat ni bil razumel in ki ni bil nikdar več pozneje mislil nanjo, je Tomu zdaj nenadoma odmevala v ušesih: ...
"Pankert!" . . .
Po tolikih letih mu je šele v tem trenotku prišla do zavesti
Nekaj se kuha za Japonce


Na sliki vidimo polkovnilia Merritta A. Edsona (sedečega pri pisalni mizi)j ki" razlaga' svojim častnikom na Gmdalcanalu
krivična materi, čust^m ljubez-iljubi. !^o sem se možila, se mi
ni in usmiljenja ga prevzame vsega ,skloni se k materini roki in jo poljubi. Rad bi ji kaj toplega povedal; a prsi so mu vzburjene, da ne dobi glasu od njih . . .
"Nikar ne bodi žalosten, moj dragi!" — ga tolaži mati in mu zarije prste v kodre. "Ti si se mlad, premlad ja žalost. Veruj mi, Tomo: — mlada ljubezen sploh še ni ljubezen. Hrepenenje ostane v tebi, vzbudi se ti potreba — in komaj čakaš prilike, da jo utešiš. Ali si resnič^ no domišljuješ, da si našel tako slučajno in nenadoma — ljubezen? — pravo in edino? — Saj je mogoče; a pp navadi samo izkoristiš — priliko. Rastlinica še ni drevo: nagnjenje in poželjenje še ni ljubezen. Zato le mirno dušo, Tomo! Boljše je prezgodnje razočaranje nego bi bil prepozen obup. Skozi trnje in goščave, čez prepade in močvirja se privineš do gradu, ki t? čaka v njem. kraljična. Trnoljica je prava, Tomo. Kamor te pripelje gladka cesta, tja nisi prav prišel; obrni se in išči iznova'."
"Ti si modrijanka, mama!" psovka, krivična njemu, še bo^' "V izkušnji je modrost, moj
je zdelo, da ga ljubim, živa duša bi mi ne bila mogla iztrgati prepričanja, da je ljubezen, kar je bilo med menoj in tvojim očetom. In vendar . .
. je bila samo prilika, ki si jo izkoristila," — šepne Tomo mdlo sramežljivo. '
"Res je. Nič se ne sramujem tega priznanja; samo koristiti ti morem z njim."
Obadva umolkneta in se zagledata v svetle koščke neba, ki se blešče med temnim smrečjem. Lopa je zgrajena iz lat, da je odprt pogled na vse strani. Tišina vlada okoli in okoli. Iz hiše onkraj vrta ni glasu. Posamezna mušica zabrenči skoz senčnico. Na grmu zunaj se strese vejica, ptiček sfrfota v višino . . .
Tomo se zgane:
"Mama, s kom je — Mira zaročena?"
Ona se obrne k njerqu in ga pogleda z gorkim nasmehlja-jem:	^
"Pravijo: z Andrejem Praznikom."
"S poročnikom? še vedno?" "No vidiš, saj poznaš oba. On je bil nekdaj tvoj sošolec, že ves čas snubi in snubi . . .
Jaz ne verjamem, da se Mira sploh kdaj poroči. — Ne smeš verjeti vsega; stara mati te je samo dražila."
Pa se obrne zopet k njemu in ga pogleda napol lokavo in napol sočutno:
Le še vprašaj, Tomo!"
"Zakaj se smeješ?" — Zdajci ga zalije rdečica, oči se mu povesijo.
"Kaj bi se ne smejala, Tomo?'' :— Roko mu položi na ramo. "Teba briga Mira?! Ti si hotel vprašati—za Vero!— Jaz ne vem . . . Drnovšek se lovi za njo. Ljudje ugibljejo, da sta zaročena . . , Zdaj pa vendar ne razumem . . . Tudi jaz sem bila mislila. A če se spomnim: — ko sem jo zadnjič srečala . . . Ali si. jo ti zapuvstil, Tomo?"
"Jaz!" — skomizne Tomo rezko. "Saj imaš nazadnje prav, mama: — človek pogra
bi priliko, kjer mu je bližji' To so' same igrače."
Nenadoma se zdrzne, otrese njeno roko s svoje rame, vstane sunkoma in odhiti po vrtu-Z roko si češe šop na glavi, pogled mu je kot izgubljen, rjavkasti lica so mu pobledela li" mu drhte ... V svojo sobo teče-In sam se ne zaveda, da je P®' begnil brez pozdrava od. tnate-re. ..
Ona pa strmi za njim z velikimi sanjavimi očmi in zašepe* če v brižni slutnji:
"Morda vendar niso sanie igrače, Tomo!"
II.
"Servus! Ti ši, Dreja? Bog te živi!"
Tomo leži na vrtu v travj ® knjigo pred seboj in se začudeno ozira v prišleca, ki se smeje z otroško dobrodušnih" očmi.
(Dalje prihodnjič)

(E NAMERAVATE
y kupiti harmonike, zglasite se pri nas, ker imamo jih se ^ 1*1 nekaj v zalogi, od $30. naprej. Ameriškega kromatičnega
izdelka, so kot nove in jih dobite po polovični ceni. Imamo ^ 1% tudi mnogo drugih vrst.	^
HoedI s Mitsic House-7412 S+.Clair Ave. ^
4	%
%............................t
MandeFs Shoe Store
boste dobili najbolj kompletno izbiro sUperjev in najnovejšo modo. bolj idealno božično darilo za vsakega člana družine.
Ti so naj-
1 p
i
Mi smo tudi pripravili krasno zalogo obuvala za moške in ženske. Zdaj je čas, da kupite, dokler še lahko izberete vsako mero.	!
*
zumem!"
Helena ga pogleda mirno:
"Nalašč sem ti povedal vse to. Te^lo mi je vest, da ti nisem bila i*azodela že poprej, že takrat, ko si bil šel na Dunaj. Opozorjen bi bil na marsikaj, kar ti lahko grozi v življenju. A hvala večnemu Bogu, da si vsaj zdrav ostal, da si ušel ostudnostim bolezni!"
Zakrije si obraz z rokama ■ kot ob spominu na ne^aj groznega ...
"Ko bi bil ti videl, Tomo!"
"Očeta, mama?"
/
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO NAŠIM ODJEMALCEM IN ' PRIJATELJEM!
Oglasite se pri nas in vprašajte za naš lep koledar. •
Mandel's ShoeStore
KJER STE ZAGOTOVLJENI, DA VAM BODO ČEVLJI IZVRSTNO
PRISTOJALI
6107 St. Clair Ave.
Poleg Grdina Shoppe
Ustanovljeno 1908
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 Sf. Clair Ave.
ZAVESE
Tu si lahko izberete- kakor* šnekoli vrste zaves, kateri" imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev-
ZA POPRAVILA NE RAČUNAMO
Odprto ob večerih do 9, ure
^ Parkwood Home Furnishing^
^	'	^Ndlcott OSll
7110 St. Clair Ave.
Vprašajte za Jennie Hrovat
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO. ZADOVOLJNO NOVO LETO
želim vsem čitateljem tega lista, z željo, da bi bili v bližnji bodočnosti vsi vaši dragi, bivajoči v stari domovini, osvobojeni in zopet uživali prostost.
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 St. Clair Ave.
if tPowen
THE FRONTLIHER
CAWERiNEL
RED CROSS HOSPITAL WORKER... ACCOMPANYING A FIELD HOSPltAL INTO THE BATAAN WILDERNESS, DID HEROIC DUTY IN KEEPING UP MORALE OF THE BESIEGED AMERICAN AND FILIPINO TROOPS. THOUGH CONSTANTLY UNDER SHELLFlRE.SHc ORGANIZED GROUP SINGING IN THE EMERGENCY MEDICAL SHELTER, ...SHE ALSO DISTRIBUTED CIGARETTES TO THE WOUNDED AS LONG AS THE SUPPLY LASTED.
/nthe army and naval hospitals in america as well as overseas RED CROSS workers
like amm£ nau do
much to speed the recovery of the ill and wounded.
i