286. številka. Ljubljana, v četrtek 14. decembra 1899. XXXII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-o ger ake dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 glđ., za četrt leta 4 glđ., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znaša. — Na naroCbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. OpravniBtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice Bt. 2, vhod v apravništvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. Telelon st. 3<£. Vojna Burov z Angleži. Največja država sveta, kar ae jih je ustanovilo tekom stoletja po razpadu rimskega cesarstva, mogočna Anglija, kateri solnce ne zaide nikdar, je danes pred dvema mesecema začela vojno z malo kmetsko republiko Transvaal. Znani so grdi motivi, ki so vodili angleško vlado, zlasti pa kolonialnega ministra Chamberlaina, da je z nenasitnimi zahtevami izzival Bure tako dolgo, da so stavili Angliji energičen ultimat. Zlata in diamantov polna južnoafričanska dežela je mikala angleško kramarsko pohlepnost že davno, in že opetovano so stegnili Angleži svoje lakomne prste po Trans-vaalu in državi Oranje. Svobodoljubni burski kmetje pa so dosihmal krepko krenili Angleže po predrzni roki ter si znali ohraniti svojo domovino prosto in samosvojo. Pred dvema mesecema so prekoračili izzvani Buri svojo mejo in zasedli Laings-Neck, od tega dne nadalje pa se vrste" uspehi in zmage Burov skoraj druga za drugo. Na vzhodu pred Kimberlevem, v Kap-landiji in na zahodu v Natalu, povsod so bili Buri doslej zmagoviti, in celo bitka pri Elandslaagte, kjer so se morali Buri umakniti premoči Angležev, ni mogla rešiti Whita, ki je bil že deset dnij nato premagan na Nickolsons-Necku in pred Ladvsmithom, da je mogel bežati v to mesto, ki mora vsak čas pasti, ako že ni. Iz Berolina poročajo namreč, daje sporočil knez Herbert Bismarck grofu Ballestremu, da je dobil njegov zdravnik, dr. Schweninger šifrirano brzojavko, ki naznanja, da se je generalWhite že podal, in da je Ladvsmith že v oblasti Burov. Pred dvema mesecema so se široko-ustili angleški listi, da bode o božiču že vihrala angleška zastava na vladnem poslopju v Pretoriji, danes pa se poročajo svetu natančnejše podrobnosti o strašnem porazu generala Gatacreja pri Stormbergu. Angleži so doživeli mesto slavodobitnega božiča sramoten poraz, ki ga ne more izbrisati nihče več. Mnogoštevilnejši Angleži so bežali pred Buri celih trideset ur neprenehoma ter pustili Stormberg in Molteno v rokah Bnrov. V nepopisni zmešnjavi je angleško topničarstvo streljalo celo na lastne pešce! General Buller, angleški nadpoveljnik, je hotel napraviti Stormberg za središče svojih operacij proti Bloemfonteinu in Pretoriji, a načrt se mn je s popolnim porazom Gatacreja pokvaril docela. Afrikanderji, ki so se dvigali že sedaj in prestopali trnmoma k Burom, so izgubili vsak strah pred Ga-tacrejem in splošna ustaja Kaplandije proti Angležem morda ni več daleč, potem pa bodo praznovali angleški širokoustneži božič mesto v Pretoriji v — Kapstadtu! A tudi izpred Kimberleja so došle danes za Angleže najneugodnejše vesti. Lord Methuen, katerega pričakuje s 15.000 možmi burski general Cronje, ki je svoj čas ustrahoval predrznega Jamesona, je obdan okoli in okoli od burskih posadk. Te dni se je hotel oprostiti neprijetnih spremljevalcev ter je zgrabil Bure, ki so ga čakali na hribu Magersfotain. Toda skupil jo je. Bežati je moral kakor tovariš Gatacre ter imel velikanske izgube. Morda ne minejo božični prazniki, ko zadene lorda Methuena usoda generala Whiteja: da bo zaprt v obleganem mestu Kimberlevu, dokler se ne uda Burom. Tudi iz Natala ni nikakega Angležem ugodnega poročila. General Buller se ne upa preko reke Tugele, nego mora pustiti, da je minil že mesec dni, ne da bi mogel osvoboditi obleganega Whiteja. Angleži so pričakovali, da bo delal Buller v Južni Afriki čudeže, ter da vtakne kar v par dneh vse Bure v žep, toda tudi tu so se zaračunili zelo. Vzlic ogromni armadi, katero so pripeljale angleške ladje v Južno Afriko, vzlic velikanskim sredstvom, s katerimi razpolaga Anglija, ni dosegel doslej niti Bul ler, niti Gatacre, niti French, niti Methuen, niti kak drug angleški general večjega uspeha, pač pa se množe angleške blamaže z vsakim novim dnem. Junaški boj Burov za svobodo in neodvisnost svoje ljubljene domovine spominja nas boja starih Grkov s Perzi, ali Črnogorcev s Turki. Ves svet občuduje Bure, ki so živ vzor domo- in svobodoljubja, zato pa so simpatije vsega sveta na strani teh modernih kmetskih Leonid. Da so Irci in Holandci somišljeniki Barov, je naravno; simpatizirajo pa ž iijimi tudi Rosi, Američani, Velikonemci, Francozi, Škandinavci in Švedci, avstro-ogrski državljani, skratka vsi evropski in vsi kulturni narodi sveta. Vsak nov uspeh Burov rodi veselje, a najmanjša njihova nesreča vzbuja splošno sožalje. Da, Anglija je v tem svojem neslavnem boju docela osamljena, in njenih porazov ne obžaluje nihče. Skoraj gotovo pa bode konec te nesrečne vojne donesel zmago vendarle Angliji. Čudeži se dandanes več ne gode in maloštevilne Bure uženo končno angleški topovi ter ogromna britska armada. Buri bodo končno poraženi, o tem ni možno dvomiti. Toda vzlic končni zmagi bo imela Anglija vendar-le nenadomestljivo izgubo: ugled njenega orožja je poteptan v prah, slava njenih vojnih poveljnikov je pokopana. Za vselej je otemnela avtoriteta njene moči. To pa ne ostane brez posledic za razvoj svetovnih političnih razmer v XX. stoletju. Temelj, na katerem je stal britanski malik, je spodkopan, a spodkopali so ga burski kmetje s svojo neumrljivo ljubeznijo do mile domovine in zlate svobode. Zopet jeden ma'ik manj na svetu, vsekakor zopet velik, a drago plačan korak — naprej! V I Jnhljftiii, 14 decembra. K položaju. Kocka še ni pala, Čehi se še niso definitivno odločili, ali bodo u važe vali stališče nemške katoliške stranke in Poljakov ali ne. Očividno jim je odločitev težka in lahkomišljeno nočejo nikdar postopati, najmanj pa sedaj, ko je v nevarnosti obstanek desničarske veČine Desničarski listi naglašajo, da bo obstrukcija Čehov vladi in levici dobrodošla, kajti odgovornost za nerodno Clarvjevo politiko pade potem le na Čehe. Nemški klerikalni časopisi dokazujejo, da je pač umeven sila težavni položaj Mladočehov, da pa sta zakon o razdelitvi užitnin in zakon nagodbenih predlog vprašanje države, a ne vlade. Zato naj bi Čehi obstruirali pač le budgetni provizorij. Vsaki drugi obstrukciji se bodo Poljaki, nemški klerikalci in tudi konservativni veleposestniki odločno ustavili. Izvrševalni odsek desnice bode imel menda še danes sejo, da pojasni razmerje desnice do Čehov. — Med včerajšno sejo je imel ministrski svet štiri ure dolgo sejo o političnem položaju. Govorice o bodočem odstopu grofa Clarvja se širijo, in tudi levica je prepričana, da Clary najpametnejše stori, če se umakne, seboj pa vzame tudi Kindingerja, fci je zopern Čehom prav tako kot Jugoslovanom, antisemitom in socialnim demokratom Naslednikom Clarvja bo baje imenovan sedanji podpredsednik najvišjega računskega dvora, grof Pace, ki naj do-žene „državne potrebščine" s § 14. Desnica zahteva vsekakor, naj odstopi Clary, ki je naznanil baje posl. Bilinskemu, Kathreinu in Englu, da poda demisijo takoj pod tem pogojem: ministrstvo odstopi, a opravlja državne posle do 31. t. m Ta predlog je desnica zavrgla. Načelnik češkega kluba, dr. Engel, je celo izjavil CIarvju, da odpravi sedanjo veliko napetost le odstop vsega kabineta. Le tedaj bo možno dognati „državne potrebščine". Čehi hočejo na vsak način čim preje vreči Clarvja in Kindingerja ter ne odnehajo niti pred grožnjami desnice, ki jih je itak vedno le ovirala. Finančni položaj v Bolgariji: Iz Zofije poročajo „ Agramer Tagblattu", da dobiva dunajska „Politische Correspon-denz" iz Bolgarije redno taka poročila, ki prikrivajo resnico in so torej naravnost laž-njiva. Bolgarska narodna banka bo v kratkem izdala papirnat denar s prisilnim kur-zom, a „Politische Correspondenz" trdi, da bolgarska vlada na to niti ne misli. Hkratu pa je izdala — seveda ne vlada — nego banka tiste papirnate bankovce! Dalje javlja „Politische Correspondenz", da so pogajanja Bolgarije z deželno banko radi januarijskega kupona blizu zvršetku, in da je laž, da Bolgarija ne bo plačala kupona. Človek bi toraj moral misliti, da ima Bolgarija dosti denarja. To pa ni resnica, nego se je vlada z deželno banko pogodila, da prepiše kuponski dolg z jednega konta na druzega. Bolgarija torej ne more več plačati letnih obveznostij, LISTEK. Naša Tona. (SliCica. — Spisala Zofka K veder.) To vam je prav živo dekletce, ta naša Tona. S vitlo-rumene lase ima pa iskreče rujavkaste oči. Lepa ni bogsigavedikako, a fantje se kaj radi obračajo za njo. Kako tudi ne, če ima tako lepo okrogla, rdeča lica, da bi človek kar vgriznil vanje! Hm, in plesati zna, kakor bi jo veter nosil! Kaj mislite, sedemnajst let! Takrat je še človek lahek, kakor peresce. In že svoje skrivnosti ima ta navi-hanka! O, jaz sem jo že parkrat videla, kako pomenljivo se pogledujeta z Lahovim Jak-cem. Hm, kakor bi se ne vedelo, kaj to pomeni! In zadnjič, ko grem prav tako lepo tiho mimo kuhinje, kaj mislite, kaj slišim?! Hm, prav tiho, tiho pošepetanje, pa nekakšen cmok! — prav v resnici. In tako neumna nisem, da bi ne vedela, kaj je to. Ko stopim v kuhinjo, sloni Lahov Jakec prav modro pri vratih in si čisto nedolžno prižiga cigaretko, Tona pa je pridno orni vala posodo, samo malo vroče ji je bilo v lice. — Ali ti ni nič dolgčas? — jo vpra šam nalašč. — 0 nič, saj imam delo! — odvrne možko. No, seveda, saj vem kakšno delo! Namežiknila sem Jakcu pa mu skrivaj požugala s prstom. Kaj treba nesnagi motiti našo deklo, kadar je pri delu! Ali on ni bil kar nič v zadregi. — Eb, veste, Matijče iz Malega loga bo zdajle igral nekovo novo polko, pa sem prišel po Tono, da bi šla poslušat, kako pojde. Ker sem videl, da pomiva, sem si mislil, da jo lahko malo počakam, pa naj Matijče potem še enkrat zagode svojo polko. — No, kdo bi še motil! Pa sem še jaz odšla v hišo, in če sem prav slišala, je menda precej potem še enkrat nekaj cmok-nilo v kuhinji. Pa kdo bi (udi kaj zameril! Lahov Jakob ima lepe črne brke, s katerimi se lahko postavi, in naša Tona ima tako rdeča ustna, da res ni brez skušnjave. Oh, in poljubi! Če bi bil res vsak poljub precej greh, i, moj Bog, potem bi jih imele naša vaška dekleta kar cele koše in fantje še le! — Vsak teden bi moral biti misijon v fari. Da, ta Tona! Pa kako se zna norčevati ta šment mladi. LenČkov iz vasi je hodil nekaj časa za njo, pa ga je kar hitro odslovila. Nosil ji je lepa rdeča medena srca z ogledalcem in z dvema ali štirimi listki, na katerih je bilo napisanih vse polno sladkih Ijubez-njivih besed, in angeljčke iz sladkorja, ki so stali celih 15 kr. na sejmu. A ta Lenčkov ni bil tako priden, kakor se je delal. Imel je pred časom znanje z neko deklo, in zdaj so si naše vaške ženice pripovedovale polno tajnosti in skrivnosti. In naša Tona je tudi nekaj slišala o tem. Zadnjič torej, ko je bilo v naši fari proštenje, kupila je pred cerkvijo na štantu majhno lično zibelko in jo skrbno s škodoželjnim posmehom spravila v žep. Popoldne seveda je prišei spet Lenčkov k nam in se vrtil krog naše Tone. Izložil je pred njo vso bogatijo, katero je za njo nakupil: pocukranih mandeljnov, medenih štrukljev, vse polno srčkov in lepo zaponko za pod vrat s svitlimi kamenčki, za katero je dal poldrugo krono. Naša Tona, ta premetenka, je takoj vsula mandeljne v usta, da je hreščalo pod njenimi belimi zobmi, zavila štruklje in srčke lepo skrbno v papir in si gizdavo pripela lepo zaponko na obleko pred našim, že malce zakajenim hišnim ogledalom. In Lenčkov je bil vesel, da bi bil ukal. K nesreči je prišlo še nekaj drugih fantov v hišo, kar je Lenčkovega neznansko jezilo, a vender se je naposled opogumil, ujel Tono za roko in ji pošepetal v uho: — In ti? Kaj si kupila za me? — Naša Tona seže v žep in mu da kupljeno zibelko s porednim smehom: — To le sem izbrala, menda bo ravno prav za te! Kaj je dalje rekla, se ni več slišalo, ker so vsi navzoči zagnali grozen smeh. Lenčkov je postal bled od jeze, zaškripal z zobmi in zakričal: — Čakaj, jaz ti že pokažem! — Takoj na to je odšel in pri nas ga ni bilo od tedaj nič več videti. Seveda se je ta dogodljaj prav hitro razvedel po vseh vaseh naše fare. Kamorkoli je tudi Lenčkov prišel, povsod ga je ta ali oni podražil z „zibelko" in čuda ni, da je imel grozno jezo na našo Tono. In res bi se mu bilo kmalu posrečilo, prav pošteno se maščevati. Pri nas je navada, da fantje dekletom, na katera so iz katerega koli vzroka .a^^ jezni, napravijo slamnatega moža, katerega^'^?^^ "m nego đela nove dolgove. Finančni položaj Bolgarije je Se vedno obupen, in sredstva, katera porablja vlada, izzivajo celo med ponižnimi bolgarskimi poslanci v sobranja ob strukcijo. Italija ter inozemstvo. Zunanji ministri se oglašajo drag za dragim, zato tudi italijanski zunanji minister Visconti-Venosta ni mogel molčati. Pri proračunski debati je govoril o razmerju Italije do dragih držav. Konstatiral je najprej, da je Italija svojim zaveznikom ostala zvesta. Iskušnje so dokazale, da ima trozveza za namen vzdržati in ohraniti mir v Evropi. Ta svoj namen podpira trozveza tudi z zvezami z drugimi državami. Po dolgem času mejsebojnega nezaupanja je stopila Italija s Francijo zopet v prijaznejše razmerje, kar podpira skupne interese sosednih dveh narodov. Z Anglijo veže Italijo trajno prijateljstvo. Kar se tiče vojne v Južni Afriki, je želja Italije, da se odstranijo iz konflikta Čim preje kali nadaljnih zmešnjav. Sedanje razmere so take, da je vidno stremljenje vseh držav za tem, da se ustanovi politika miru in sprave. Kar se tiče Kitajske, je dejal Visconti Venosta, da nikakor ne misli na pridobitev nove zemlje. Italijanska hoče le domačo trgovino in obrt podpirati v dotičnih krajih. Glede Afrike je konstatiral minister, da vlada ondi sedaj popoln mir, in razmerje do Abisinije je docela miroljubno. Pogajanja radi definitivne določbe meje so v najboljšem teku in se morajo v kratkem zvršiti. Glede afčre v Rivi je začela avstro-ogrska vlada preiskavo, katere rezultat bo pregledala italijanska vlada prijateljsko in pazljivo. Govor ministrov je sprejela zbornica z dolgotrajnim ploskanjem. Ravnik pred porotniki. Odkar se je vršila obravnava zaradi ■umora avgusta Stedrvja, ni bilo za nobeno toliko zanimanja, kakor za današnjo, ko je sedel na obtožni klopi Blaž Ravnik. Sodišču je predsedoval viceprezident dež. sodišča gosp. Pajk, votanta sta bila sodna svetnika gg. Polec in Wenger, drž pravdništvo je zastopal g. drž. pravd-nik Tren z, zapisnikar je bil g. Grasselli, zagovornik g. dr. F u r 1 a n. Po zapriseženju porotnikov, ko je bil Ravnik podal generalije, so bile oglašene priče, katerih je povabljenih 37, na kar se je prečitala obtožnica. Obtožnica. Na to je bila prečitana naslednja obtožnica : Ces. kr. državno pravdništvo v Ljub Ijani dviga proti Blažu Ravniku, spi. Skin-čevemu, 29 let staremu, katoliškemu, ože-njenemu posestniku in krčmarju v Ljubljani, radi prestopkov po § 525. in 411. kaz. zak. po jedenkrat in hudodelstva teške telesne poškodbe s petmesečno ječo kaznovanemu, obtožbo : Blaž Ravnik je 9. oktobra t. 1. pri Dobravi blizu mosta črez Lipnico Boštjana Žvana z namenom, ga usmrtiti in se njegove gotovine polastiti, zavratno s takim dobro našemijo in potem po noči spravijo na streho tiste hiše, v kateri prebiva dotično dekle. Seveda je drugo jutro vsa vas po koncu. Vsi dečaki se zberejo pred hišo in kriče: — Ta in ta ima pa „krovca"! Ha, ha, „krovca", „krovca"! Dalje je v navadi, da mora dotična dekle sama spraviti neljubega možica raz streho, kar je zopet vir hudega krika in vika. Dekle je za dolgo časa osramoteno pred svojimi vrstnicami, in fantje ne plešejo in ne občujejo tako dolgo ž njo, da se stvar vsaj malo ne pozabi . . . Lenčkov je torej mislil napraviti naši Toni tacega možica. Zmenili so se on in še dva, katerima je Tona o priliki tudi dobro posvetila, da se spravijo v ponedeljek zgodaj v jutro na delo. Vedeli so, kje spi Tona, vedeli pa tudi, da je v nedeljo večer od plesa in skakanja navadno še bolj trudna, kakor ob delavnikih, torej tudi bolj trdno spi, kakor po navadi. — Možica ji lahko privežemo kar na žleb nad njenim oknom, tako da bo njegove noge precej videla, ko vstane — so se domenili. In res so skušali tako napraviti. Splezali so bili že gori na streho šupe, ki stoji tik hiše, in eden se je ravno pri- orodjem udaril fe.avi tako, da je Zvan vsled dobljene poškodbe umrl, in ae je na to tudi polastil njegove papirnate gotovine ter je a tem zakrivil hudodelstvo zavrat-nega in roparskega umora po §§ 134, 135 štev. 1 in 3 kaz. zak., kaznjivega po § 136. kaz. zak V utemeljevanje te obtožbe pravi državno pravdništvo: Torek, 10. oktobra 11., našla je 81etna Pavlina Hrovat pri mostu črez Lipnico spod Dobrave z glavo in sprednjim delom života v vodi ležeče truplo. Poklicala je brata Martina; na to so prišli tja kmalu ljudje in obveščeni orožnik Alojzij Š a f a r i č, ki je takoj opazil na glavi poškodbe, je na to našel pri mrtvecu različne reči in kon-statoval osebo istega kot ono krčmarja in posestnika Boštjana Žvana iz Gorij. Nadalje opazili so se v bližini, v soglasju s poznejšima ogledoma krvni sledovi in pri istih našla pipa, kojo je vdova Alojzija Žvan spoznala kot ono svojega moža. Prihodnji dan izvršena sekcija trupla izkazala je, da je imel ranjki levo sence zateklo, nad levim ušesom rano, pod kožo veliko krvi podplate in senčno kost na šest koscev zdrobljeno, dalje razpoko lobanje in v možganih mnogo krvi. Tudi ustnice so bile ranjene in dva sekalca i z bi ta, katerih jeden je zaostal v ustih, drugi se pa še malo držal. Znakov zadušenja ali vtopljenja ni bilo nikakih, in izvedenca sta toraj določno izrekla mnenje, da je Boštjan Žvan umrl vsled zmečkanja možgan in izstopa krvi v slednje, kar je bilo provzročeno po opisani poškodbi na senceh vsled opetovanih močnih udarcev s topim orodjem, dalje da je izključeno, da bi umrl vsled utopljenja. Tudi so izrazili mnenje, da je poškodba na ustih nastala vsled padca, že po smrtnonosnih udarcih, kajti sicer ne bi bil zob v ustih zaostal. S tem bilo je gotovo, da je ranjki umrl nenaravne smrti, in da je bil ubit. Iz izpovedeb Alojzije Žvan, Antona Pogačnika, Franceta Sitarja, Alojzija Šafariča in drugih je dalje izkazano, da je ranjkemu manjkala listnica s papirnatim denarjem, katero je prej imel, in v kateri je moral imeti okoli 500 do 800 gold. Iz tega zopet sledi, da je bil Žvan oropan, da je napadalec gotovo moral vedeti, da je imel oni seboj denar, in da bo tje prišel, kjer je bil napaden. Lokalna ogleda in obris izkažejo mesto dejanja in okolico kot samotno in posebno v temi kakor nalašč pripravno za kak napad. Po orožniku Alojziju Šafariču umestno ukrenjene poizvedbe, in na to izvršena preiskava dognale so popolnoma točno in zanesljivo, da je jedino obdolženec izvršil ta roparski in zavratni umor. Obdolženec je glede svojega osebnega vedenja dokazom ljudskega glasa slabo po pisan, dokazom kazenskih predatkov že opetovano kaznovan, in kakor to sledi iz izpovedeb prič Alojzija Rasbergerja, Frančiške Zamejc, Mete Golmaier in drugih, ter tudi iz slučaja pod r. št. 85 sploh sumljivega in nezaupljivega postopanja. Kakor dalje sledi iz izpovedeb prič Franceta Sitarja, Franceta Slivarja, Marije pravljal, da spleza po lestvi še višje do hišne strehe, ko začne nekdo na vse grlo vpiti: — Halo. tatovi, tatovi! — Bil je neki Bločan, ki je s svojimi bruni tako zgodaj privozaril mimo naše hiše in ugledavši nekake sumljive postave z Iestvo pod oknom, res mislil, da bi znali biti kaki lopovi. Seveda je bila takoj vsa hiša pokonci, in na§i trije junaki so jo prav brez junaštva ubrali v tek, pustivši slamnatega možica na mestu. Tisti možic opravlja sedaj še precej imenitno službo: v našem prosu junaško stoji na straži proti drznim uzmovičem iz vrabčevega rodu . . . Naša Tona pa se še vedno vrti po hiši, kakor da bi bil ves svet njen, in kakor bi ne bilo druzih skrbi, kakor skrb za ozke čižme z lepo „špico" in visokimi petami na „škrip", v katerih se pleše tako lahko in imenitno. Da pa ne bodete mislili, da je naša Tona res brez vseh resnih zaslug, povem vam, da je bil ravno v nedeljo Lenčkov s svojo deklo na oklicih in vae ženice pravijo, da ima na tem dogodku največ zasluge naša Tona s svojo malo zibelko, katera je baje Lenčkovega na vse posled vendar pripeljala do pravih mislij. Boritnik in dragih, je Ravnik z Boštjanom Zvarim posebno zadnji čas nenavadno veliko občeval, v vseh njegovih zadevah bil dobro poučen, ž njim vedno pohajal in se mu dobrikal, dalje ž njim bil ravno kratko prej, to je od 3. do 6. oktobra v Kamniku, ga nagovarjal k prodaji hiše in bil poleg pri prejema denarjev za isto, — tedaj dobro vedel, da je imel Žvan večjo svoto denarja pri sebi. Nasprotno pa dokazujejo zemljeknjižni izpisek, kupna pogodba, prošnja za odlok plačila davkov in lastne navedbe, da je Ravnik sam bil slednji čas v prav slabih gmotnih razmerah in radi plačil v zadregi, naravno tedaj imel tudi povod in potrebo, si iskati sredstev. Poleg teh splošnih indicij dognala je preiskava še celo vrsto neposrednih in zanesljivih dokazilnih okolščin. Ravnikov zagovor nasproti orožniku in redarju ter do konca preiskave izkazal je tolikanj neresnic in lažnjivih trditev, da se že iz tega da sklepati, da je kriv zločina. On je vedno tajil, da je bil z Žvanom popoludne 9 oktobra na Gorenjskem, in se vedno skliceval v raznih oblikah na svoj alibi v Ljubljani. Niti ena njegovih prič ni mogla zagovora potrditi, pač pa nasprotno izključila, da je bil on v Ljubljani; dalje izkazala je cela vrsta prič od železničnega delavca Ivana Pintarja pričenši do čuvaja Raz-nožnika, da se je Ravnik z Žvanom odpeljal ob 4. uri na Gorenjsko, izstopil na postaji v Otočah, tu bil ž njim v krčmi pri Lukežiču, od tod kmalu po 6 uri odšel proti Dobravi in Kamnigorici in zvečer ob 9. uri zopet prišel z gorenjskim vlakom v Ljubljano. Obdolženec trdil je dalje, da niti ne pozna sprevodnika Antona Jugovica, niti ni bil v njegovem stanovanju, in da celo kolizeja v Ljubljani ne pozna. Ta priča pa je odločno potrdila, da ga je obdolženec sredo večer takoj potem, ko sta orožnik Šafarič in redar Večerin pri njem poizvedovala, prišel iskat v stanovanje in mu na to še dal 5 gld. za to, da bi na eventu valna vprašanja poizvedujočih orožnikov ali redarja utajil, da se obdolženec ni peljal na Gorenjsko. Na obdolženčevi obleki našli so se krvni sledovi in kemična preiskava dognala je res take sledove na desni man-šeti in v desnem hlačnem žepu. Obdolženec je sprva trdil, da so ti sledovi bili od tega, ko je bil on v Kamniku, in da ga je tam svak Jaka Kuster o priliki prepira po vratu opraskal. Priče, na katere se je sklicaval, tega niso potrdile — in sedaj šele, — bilo je 11. novembra — začel je Ravnik nekoliko priznavati. Zglasil se je k preiskovalnemu sodniku in .u prvič priznal, da je bil res ponedeljek popoldne z Žvanom na Gorenjskem in res v kritičnem času hodil ž njim od Lukežiča črez Dobravo proti Kamnigorici, češ, ker sta bila zmenjena iti črez Kamnogorico v Gorje na Žvanov dom. Nadalje pa je glede kritičnega napada zopet iznašel bajko, da je on nekoliko oddaljeno od mesta dejanja šel v stran k potrebi, Žvan da je naprej šel, on na to vrnivši se na pot, je slišal Žvana zaklicati, da je on hitel proti njemu, v tem pa mu je prišel nasproti velik človek s kapico in dvignjeno dolgo rečjo, on je zbežal proti mostu, v tem videl drugega, se zbal in tekel nazaj po griču črez Dobravo na postajo v Otočah in se z vlakom vrnil v Ljubljano. Priče Anton in France Hrovat, Matevž in Jaka Koselj pa pravijo, da so nekaj minut pred 7. uro prišli iz Kamnegorice proti domu v Dobravi, videli in srečali Žvana, ž njim še govorili, da je on pravil o tovarišu, ki je šel v stran, da so na to čutili res v gozdu še drugo osebo, da pa niso slišali ni kakega klicanja ali sploh kaj drugega sumnega. Izključen je torej izmišljeni napad po kom drugem, kajti napad moral se je zvršiti neposredno kmalu po tem, ko so priče mimo prišle, ker od postaje do mesta dejanja je tje okoli pol ure hoda, nazaj pa nekoliko manj, ker gre pot navzdol, dalje odhajal je vlak že ob 7. uri 43 minut iz Otoč in ob 7. uri 50 minut iz Podnarta, tedaj bi morale priče koga drugega še videti in slišati, ter se je moral napad tudi zvršiti brez večjega šuma in klicanja. Izključen je dalje ta napad po kom drugem, ker sicer ne bi bilo umevno, da bi bil obdolženec svojega tovariša pu- stil brez pomoči, nikogar zaklical na p? moč in nikomur o tem kaj povedal. Nadalje je aedaj obdolženec krvne sly. dove na obleki zopet drugače opravičeval, ter trdil, da je v Kamnikn hotel k nata karici Dornik, tu pod oknom na tramu stal, da je nekdo mu spodnesel tram, on na to padel in se na nos udaril in m krvavel. Tudi tega zagovora poizvedbe niso potrdile. Poleg navedenega je izpovedala še priča Jože Bizovičar, da mu je obdolženec v torek 10. oktobra v kleti kazni zavitek papirnatega denarja z ominozno opazko „znat' se mora", in preiskava d^ gnala je še mnogo drugih sumljivih oko!-nostij, tako da je popolnoma zanesljiv; sklepati, da je obdolženec storilec dejanji katerega se toži. Ravnik, ki dela prav simpatičen utis, je obtožnico poslušal popolnoma mirn; kakor je tudi pri izpraševanju o generalijah odgovarjal mirno. Zaslišanje Ravnika. Ravnik je na obtožbo izjavil, da ni kriv. Poznal se je z Žvanom še izza mladih let. Ko je bil obtoženec letos pri vojaki; je šel z vojaki na Glince v gostilno vinogradniškega drušiva. Ko so Žvanu gostiln j odpovedali, je Žvan prosil Ravnika, če more biti nekaj časa pri njem. Žvan in žena sta po 20. septembru nekaj časa pri Ravniku spala. Žvan je večkrat hodil \ opravkih in Ravnika seboj vabil ter m,; tudi povedal, da ima hišo v Kamniku, da jo bo prodal. Predsednik: »Kdaj Vam je to rekel?' Ravnik: „Ko je bil pri meni.* Predsenik: „Prej ne?" Ravnik: „Ne." Potem je Ravnik dejal, da je Žvan tudi z Gorij nekajkrat prišel v Ljubljan V Kamnik je šel Ravnik s Sitarjem in z Žvanom. Ravnik je dal v „Narod" insera-da je v Kamniku Žvanova hiša na prodaj Ravnik in Žvan sta se z vlakom peljala :■ Kamnik, kjer sta našla Breganta, ki je poti; Žvanovo hišo kupil. Sitar pa se je s kc lesom peljal tja. V Kamniku je prišlo do prepira Kuštrom, ki ni hotel opustiti dosmrtnega stanovanja v Žvanovi hiši. Ravnik je pl dogovora z Žvanom trdil, da je on kup:: hišo. Sprla sta se s Kuštrom in se spopr; jela. Ravnik in Žvan sta vzela postelje pri Fischerju, Sitar pa ni hotel tam spati. Žvan je šel spćt, Ravnik pa je šel še malo ven in sicer do Šaferjeve gostilne, kjer je bil zmenjen z natakarico, šel je dvakrat iz Fi scherjevega hotela in s s mudil v kavarn Ko se je vrnil, ga je natakarica peljaii spat. Povabil jo je, da bi pri njem spal: pa ni hotela. Na to je počakal, in ko j mislil, da je že zaspala, je šel zopet k Ša ferjevi gostilni, pristavil neki les k hiši in klical natakarico Marijo Dornik. Stopil j« na les in trkal. Kmalu potem je neku prišel in spodnesel les, vsled cesarje Ravni, padel na nos, da je krvavel. Izpiral se je onstran mostu v Mekinah poleg vile. Potei je šel k Fischerju. Mislil je, da bi bila na takarica vender voljna pri njem spati in j i šel iskat, a ker ni dobil glasu, ko je trka je šel zopet v svojo sobo. Zjutraj ga -Fischer nekoliko okregal, ker je ponoči p hiši hodil. Predsednik: „Ali ste Fischerju po vedali, da ste natakarico iskali V" Ravnik: „Ne, saj veste, da kaj ta« cega ne morem povedati, rekel sem, d i sem sobo iskal". Drugi dan se je domenil z natak rico pri Šaferju, da pride k njej. Čakala g je in je ostal čez noč pri njej. Čez dan je z Žvanom popival in hišo prodajal. Pop: vali so tako, da je Žvan rekel: „Če bom 1 tako delali, bomo prej hišo zapili, kakor prodali". Bregant je končno hišo kupil in Zvan je Ravniku rekel: „Blaž, spravi denar Žvan se je tedaj močno opil. Ravnik ga je peljal k Lorencu Bregantu in ga tam pustil v sobi. Tisti večer je šel Ravnik zopet k natakarici. Predsednik je iz zapisnika, nareje nega v preiskavi, pojasnil, da je Ravnic tedaj glede nekaterih zadev drugače go* voril, ko danes. Tedaj je rekel, da je samo enkrat šel iz Fischerjevega hotela, danes da je šel dvakrat, tedaj da je sam vrata odprl, danes da jih je natakarica, tedaj J;1 je svojo sobo iskal, danes pa zopet drugače. Ravnik je dejal, da je v preiskavi hotel prikriti, da je, dasi oženjen, lovil dekleta- Ravnik pravi glede krvavenja, da si je delal mrzle obkladke na sencih in na rokah in da se ne ve spominjati, če si je pri tem manšete kaj s krvjo zamazal. S tistim Človekom, ki mu je pri Šaferju spodnesel les, ni hotel priti v dotiko, da bi žena ne izvedela, kje da je bil. Vsled tega tudi ni šel mimo Sokola k Fischerju nazaj nego po drugi poti. Državni pravdnik je vprašal Ravnika, zakaj ni natakarice poklical, ko je padel na nos in krvavel, ko je bil vender 2menjen, da pride k njej. Ravnik: „Bila sva samo zmenjena, da pridem pod okno". Državni pravdnik: „A tako, samo gledat se". Votant Polec: „ Ali ste Ivani Dornik drugi dan, ko ste bili pri njej, povedali, da ste pod oknom padli". Ravnik: „Ne". Predsednik: „Tudi Fischerju ne". Ravnik: „Nikomur". Predsednik: „Kam ste pa deli ruto, ki je bila krvava". Ravnik: „Menda v perilo". Zagovornik dr. Furlan: „Ali je Žvan takrat, ko ste ponoči po Fischerjevi hiši hodili, imel kaj denarja?" Ravnik: „Nekaj že." Prečitali so se potem nekateri spisi, ki se nanašajo na Ravnikovo mudenje v Kamniku, na kar so bile zaslišane nekatere priče. Priča Fran Sitar je šel z Žvanom in Ravnikom v Kamnik, da bi pomagal prodajati hišo Žvanovo. Hodil je tam ž njima po gosalnah in videl, kako sta se Ravnik in Kušter spoprijela in metala. Ravnik je drug dan kazal, kako ga je Kušter prijel. Poznalo se mu je in bil je nekoliko opraskan. Priča_ je drugi dan spal v kavarni, pa ni ne Žvana ne Ravnika tja bilo. Tretji dan je Ravnik odšel zvečer iz kavarne in ga ni bilo več nazaj. Žvan je dal Ravniku desetak, da naj račun plača, a Ravnik je denar pri-držal in je Žvan račun posebe plačal. Votant Polec: „Ali se je Ravniku poznalo, da je padel na nos, ali vam je kaj rekel." Priča: „Ne." Votant Polec vpraša, koliko časa bi potreboval, da pride od Dornika čez most do cementne tovarne in do Fischerja, na kar pravi priča, da 20 minut. Zagovornik dr. Furlan: „Ali vam ni Žvan pravil, da mora hišo prodati, ker ima dolgove." Priča: „Ne." Zagovornik dr. Furlan: „ Ali je Ravnik posebno prigovarjal, da naj niso proda ?" Priča: „Ne, ali Žvanu ni bilo dosti, da bi hišo prodal." Zagovornik dr. Furlan: „Ali vam ni povedal Žvan, da je moral proč od Bo-benčka, ker ni mogel kavcije založiti". Priča: „Ne." Ko je priča rekel, da je Ravnik nekako zadrževal, da bi Žvan in drugi šli iz Kamnika, je Ravnik temu ugovarjal. Priča Lorenc Bergant pravi, da so prišli Žvan, Ravnik in Sitar k njemu v sredo ponujat mu Žvanovo hišo. Na kup je dal 100 gld., ki jih je Ravnik z Žvanovim privoljenjem spravil, ostalih 470 gld. je spravil Žvan. Pri tem zaslišanju je prišlo do zanimivega prizora. Priča je rekla, da je Žvan privolil, da je Ravnik vzel rečenih 100 gld. danih na kup, dočim trdi Ravnik, da je ta stotak nesel za Žvanom in Žvana pregovoril, da je kupčijo potrdil. Državni pravdnik Trenz vpraša Brganta, kam je Ravnik dal tistih 100 gld. Priča : Spravil jih je. Drž. pravdnik: „Prej ste pa Ravniku rekli, da ste denar v rokah za Žvana nesli". Ravnik: Z Žvanom sva bila zmenjena, da bom jaz delal za kupca. Priča je potrdil, da je Ravnik nastopil kakor da je hišo kupil". Priča Marija Bizjak, ki je natakarica pri Fischerju v Kamniku, potrdi, da so prišli Žvan, Ravnik in Sitar v gostilno, Žvan in Ravnik sta vzela tam sobe. Sitar pa je odšel. Ravnik je zahteval, naj ga pusti priča iz hiše. Priča mu je odprla vrata in pokazala, kako se odpro. Ravnik je izostal k večjem 5 do 7 minut. Ko se je Fischer drugi dan kregal, da je Ravnik ponoči hodil po hiši, je Ravnik se izgovarjal, da je iskal Žvana. Ko je prišel Ravnik nazaj, je bilo '/«1. aro. Priča taji, da bi jej bil Ravnik prigovarjal, naj gre k njemu spat. Priča pravi, da Ravnik v drugič ni šel iz hiše, ker se vrata trdo zapirajo, prizna pa, da je bil ključ v vratih. Predsednik: „Ali Vaa je Ravnik iskal z lučjo?" Priča zanika, da bi jo bil Ravnik iskal, pove, da je jako neprijazno ž njim ravnala, in da ni imel Ravnik drago jutro nikake poškodbe na nosu Zagovornik konstatuje, da Ravnik sploh ni trdil, da je bil na nosa poškodovan. Priča Marjeta Golmajer, v službi pri Fischerju, pravi, da je Ravnik ponoči s svetilnico v njeno sobo prišel. Ravnik je posvetil proti postelji, ni ničesar rekel in odšel. Priča je vrata zaklenila. Slišala je še enkrat trkati, a se ni oglasila. Votant Polec: „Koliko je bilo takrat ura?" Priča: ,"/4 na 2." Priča prizna, da ni od tedaj nič več zaspala, a ker spi pod streho, ni slišala, če je kdo hišna vrata odprl. Votant Polec: „Ali ste prej svetili pri priči, nego ste bili pri Šaferju ali pozneje." Ravnik: „Ko sem prišel drugič v hotel." Votant Polec: „Vi ste torej v času od »/al« do V*2. dvakrat šli iz hotela in nazaj prišli." Priča Jakob Kuster popiše pretep, ki je nastal mej njim in Ravnikom. Pravi, da je Sitar pričo pred Ravnikom svaril, češ, da je nevaren človek, in da je Ravnik pričo za vrat prijel. Pravi, da ni bil ne on ne Ravnik opraskan, ker sta se le malo prijela za vrat, prizna pa, da je mogoče, da se je Ravniku kaj poznalo. Priča Miha Kocjančič, orožniški stražmojster v Kamniku, pravi, da pri Šaferjevi hiši ni bilo nič kola, tudi nobenega sledu krvi ni bilo videti, a nemogoče je, da bi Ravnik v času od Vil- do V42. prišel od Fischerja do Šaferja in mimo cementne tovarne nazaj k Fischerju. Na potu ob „Kurhausu" se pride lahko do vode. Zagovornik dr Furlan: „Koliko časa potem ste začeli poizvedovati, če je Ravnik padel pri Šaferju 3. oktobra?" Priča: „Tri tedne potem." Zagovornik dr. Furlan: „Tedaj se sploh niso mogli poznati krvni sledovi." Pri tej priliki se je po izpovedi priče Kocjančiča in priče Marije Bizjak konsta tovalo, da Ravnik v 7 minutah ni mogel priti od Fischerja v kavarno in nazaj. Državni pravdnik Trenz je dejal, da vendar ni verjetno, da bi bil kdo šel nazaj v hotel, kdor ima dogovorjen rendezvous. Don Juan. Zasliševanje prič se je potem vršilo tajno iz ozirov na nravnost. Zaslišane so bile priče Marija Bizjak, Miha Kocjančič, prečitalo se je jako ugodno nravnostno spričevalo Ivane Dornik, potem pa je bila zaslišana priča Ivana Dornik, natakarica pri Šaferju v Kamniku, ki pravi, da Ravnika prvi večer ni slišala na okno trkati, diugi in tretji dan pa je bil ponoči p ri priči in povedal, da je prvi dan trkal pri njej. IS i pa povedal, daje prvi večer padel niti je imel krvav robec. Priča je mislila, da jo bo Ravnik vzel za ženo, ker ji je dejal, da je samec, in je to Sitar potrdil* (Na to se je razprava pretrgala.) Dnevne vesti V Ljubljani, 14 decembra. — Repertoar slovenskega gledališča. Danes se uprizore" prvič v sezoni „Ro-kovnjači", ki so dosegli lani najlepši vspeh. — Intendanci dramatičnega društva posrečilo se je pridobiti za prvo operno go-s tovanje v letošnji sezoni odličnega tenorista, pevca-umetnika, c. kr. dvornega opernega pevca z Dunaja, gospoda Frana Pacšla-a. Odličen i ost sodeloval bo pri dveh opernih predstavah na slovenskem odru, in sicer poje prvikrat v soboto, dne 16. t. m. krasno ulogo Jankota v Smetanovi operi „Prodana nevesta", (tedaj nastopi v operi, katera je ljubljenka slovenskega gledališkega občinstva), in drugikrat poj« v torek, dne 19. t m. veliko in krasno naslovno ulogovGouno-dovem „Faustu". Ker je zanimanje za nastop tako izbornega tenorista in odličnega pevca dunajske cesarske opere veliko, opozarjamo občinstvo iz Ljubljane in dežele, da naj si pravočasno sedeže z naročilom v Šešarkovi trafiki v Šelenbnrgovih ulicah osigura. — Jour-fixe umetniškega društva. Tudi sinoči se je udeležilo društvenega večera toliko členov in gostov, da je bila sobana mnogo pretesna. Kakor vselej se je vratilo na v sporedu predavanje, petje in glasba. Gosp. dr. L. Jenko je prav zanimivo predaval o Pavla Kriigerju. Poten je zapel ženski sekstet dva „Moravska dvospeva" Ant. Dvofaka: „A ja ti upisnu" in „Zajata". Pele so izvrstno: gospa in gdč. Gerbićeva, gospa Hla-vačkova, gospa Housova, gospa Ine-mannova in gdč. Noemi. Nato je de-klamoval E. Kristanovo pesem „V operi" g. A. Danilo; Aškerčevo „Pustno balado" pa gospa G. Danilova in gosp. A. Danilo. G. Ciner je zaigral na klavirju nekaj najlepših točk iz „Prodane neveste1, potem pa je zapel ženski sekstet še dva .Moravska dvospeva": „Velet' vtačku!" — „Dyby byla kosa nabroušena". Sprem-ljeval je zopet g. Ciner. Nato je deklamo vala gospa Danilova Aškerčevo »Delavčevo hčer*. Po dovršenem vsporedu je končno zapel še g. Housa dva komična kupleta. Prihodnji jour-fixe bo v sredo, 20. t. m. — Odbor kluba slovenskih bicikli-stov „Ljubljana" je sestavil za prireditev kolesarskega plesa, ki se ima vršiti dne 20. januvarja iz vrste svojih členov po sebni plesni odsek 20 gospodov, ki so se včeraj zvečer razdelili v pododseke. Ker so ravno v teh pododsekih zbrane naj dela v nejše moči kluba, upa odbor podati členom in prijateljem kluba s prireditvijo kolesarskega plesa poseben užitek. Sodelovanje vojaške godbe je klubu že zagotovljeno, slavna „Čitalnica" pa je z ozirom na narodni namen plesa prepustila klubu uporabo dvorane brezplačno. Klub bode zastavil vse svoje moči, da reši častno stavljeno si nalogo, kajti prepričan je, da bode tudi slavno občinstvo pomagalo klubu vložiti primeren znesek za spomenik našega pesnika-prvaka, Prešerna. — Dva nova slovenska tednika. V Gorici izhaj a j oči „Primorec" začne z novim letom izhajati ko tednik in bo stal za vse leto 1 gld. 60 kr. Na Dunaju pa postaneFr. Podgornikov „Slawisches Echo" takisto s 1. januvarjem tednik ter bo veljal na leto 6 gld. — Iz Sv. Ilja v slov. gor. nam pišejo: V noči od torka na sredo je tukaj nagi orna umrl, od kapi zadet, naš v obče priljubljeni in spoštovani nadučitelj, gosp. Karol S o r k o. Kot nadučitelj in odgojeva-telj šolske mladine je deloval pri nas 29 let, vestno in plodonosno, zavedajoč se svojega z više nega poklica. Blag mu bodi spomin! — Porotne obravnave. Predvčeraj-njim vršila se je obravnava proti 60 let staremu gostaču Gregorjn Ko bi ar j u iz Železnikov, kateri je bil obtožen hudodelstva goljufije, češ, da je v svoji pravdni zadevi proti svojemu svaku trgovcu Francu Dolencu v Kranju z namenom, da bi isti na svoji lastnini škodo trpel, dne 15. marca letos pri c. kr. okrajnem sodišču v Kranju krivo prisegel. Koblar bil je obtožbe oproščen. Obravnava trajala je skoraj do polnoči. — Pri včerajšnji prvi obravnavi je bil 36 let stari hlapec Luka Kor ina iz Lukovice obtožen hudodelstva uboja. V noči od 11. na 12. novembra letos našel je notarski uradnik Štefulja pred Veverjevo hišo v Lu kovici ležati človeka; poklical je župana in zdravnika, kateri je konštatoval, da je mrtvec identičen z Veverjevim hlapcem Josipom Korošcem. Na vratu konštatovala se je globoka, z ostrim nožem prizadejana rana, ki je bila absolutno smrtna. Sum letel je takoj na hlapca Korino, ki je deloma tudi priznal, da je čin izvršil iz ljubosumnosti, vendar pa zagovarja s tem, da je bil hudo pijan. Korina bil je krivim spoznan in ob sojen na štiri leta težke ječe, poostrene ž jednim postom mesečno in trdim ležiščem v temni celici dne 12. novembra vsakega kazenskega leta. — Včeraj popoludne sedel je na zatožni klopi 33 let stari oženjeni mizar Franc B ! o d n i k a r iz Ternovega obtožen hudodelstva poskušenega posilstva. Obravnava vršila se je tajno. Blodnikar bil je obsojen na 13 mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Izpred tržaškega porotnega sodišča. Dne 12. t. m. se je vršila v Trstu razprava proti Mihi Legiši, ki je dne 31. oktobra t. 1. umoril svojega tovariša na delu, Frana Legišo. Omenjenega dne sta delala v kamnolomu v Nabrežini. Po dovršenem delu sta pila z drugimi gosti v neki krčmi. Že tukaj sta se začela prepirati. Na potu domov proti Cerovljam ju je Fran Zabrič spremljal, oziroma šel nekaj korakov pred njima. Na enkrat je slišal težek padec in glas Legi še: „ Dosti! Pusti me živega, da vsaj enkrat še vidim svojo deco!" a Miha Legiša je odgovarjal: „Ne, ne pustim te. Neboš jihvidelveč!" Zabrič je na to zbežal prestrašen ter hitel poklicat ženo Frana Legiše. Ubijalec je še tisti večer pripovedoval v domači vasi, da je ubil Legišo, ki da ni bil vreden druzega, ker ga je baje goljufal. Na truplu umorjenega so našli pet ran, prizadetih z nožem, vse so bile smrtne. Na razpravi se je obtoženec izgovarjal, da je bil vprašavnega dne zelo pijan, in da se je moral bianiti, ker ga je nasprotnik napadel, kar pa ni resnica. Miha Legiša je bil že kaznovan radi javnega nasilstva proti lastnim roditeljem. Porotnikom ste bili stavljeni 2 vprašanji: o umoru z namenom in eventu-valno o uboju. Ker so potrdili prvo vprašanje z 12 glasovi, je obsodilo Miho Legišo v smrt na vislicah. — Sneg in zima. Še so sveži na naši mizi lepi šopki, katere smo dobili od ljubeznivih prijateljic in prijateljev našega lista, zunaj pa leže že veliki kupi snega, sanke drče" mimo okna ob zvonku kragulj-čkov in ljudje beže v težkih kožuhih pred hudim mrazom. Trdo zimo imamo. Pa tudi z Dunaja, iz Zagreba, Reke, Opatije in Benetk so došle vesti, da imajo rezek mraz s hudo burjo in s snegom. V Zagrebu so imeli včeraj — 11-6° C, v Opatiji pa — 4° C, v Ljubljani pa — 15° C Na Adrijanskem morju so viharji. Vremenski proroki pa še obljubljajo novega snega in še hujšega mraza. * Samomor humorista. Karol pl Pla-nitz, ki je pisal v Monakovske „Fliegende Blatter" pod pseudonimom „Mikado" pesni in satirične stvari, se je v Draždanih vrgel iz oknf svojega stanovanja ter se ubil na mestu. Če že takim ljudim pohaja humor, kakoršen je bil Planitz. potem svet res ni vreden več dosti! * Ženska — vojna poročevalka. „D a i 1 y M a i 1" ima v Južni Afriki kot poročevalko gospo Saro W i 1 s o n, hčer vojvode Marlborough, sestro pokojnega lorda Raudolpha Churchilla. Gospa Wilson je bila spočetka v Mafekingu ter odšla odondot s svojo postrežnico na konju v Pretorijo, ki je od Mafekinga *20O angl. milj. Njena poročila iz Mafekinga so zbujala veliko zanimanje. V Pretoriji pa so jo zaprli, a Jou-bert je naznanil angleškemu poveljništvu, da jo izpusti, ako izpuste neko bursko damo, ki je ujetnica Angležev v Mafekingu. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 14. decembra. K današnji seji proračunskega odseka je prišlo vse ministrstvo razen dveh členov. Grof C1 a r y je imel dolg nagovor na Ćehe. Dejal je, da vlada priznava visoko kulturno in gospodarsko stopinjo Čehov, da jih zategadelj spoštuje ter ve ceniti njihove zasluge za državo. Nadalje je opravičeval odpravo jezikovnih naredeb, češ, sedaj je spravi Čehov in Nemcev prosta pot. (Klici: „Ako je prosta, pa pojdite!") Minola spravna pogajanja so položila zrno bodoči spravi, ki ne sme izostati. Sedanji položaj pa je jako težaven; Clary je apeliral na Čehe, naj ne delajo teškoč „državnim potrebam" v interesu države in nje ugleda. Ako pa Čehi ne odnehajo, bode izvajala vlada v kratkem vse konsekvence, ki Čehom ne bodo ljube. Dunaj 14. decembra. Dr. Ferjan-č i č je interpeliral danes vodjo naučnega ministrstva radi graškega vseučiliškega profesorja Frischaufa, čegar predavanje je vsled senatovega sklepa sistirano. Hartel je odgovoril, da o tem ničesar ne ve, a da se bo nemudoma informiral. Dunaj 14. decembra. Ljubeznive besede in grožnje Clarvja niso napra- vile na Čehe prav nobenega vtiska. Čehi so ostali mrzli napram sedanjemu kabinetu, in naj se jim v stiski še tako dobrika. Neki konservativen poslanec je dejal, da je Clarvjev govor sličen krožniku za juho, ki se postavi pred gosta prazen. Dunaj 14. decembra. Dunajski listi prorokujejo soglasno, da začne vlada proti Cehom najneizprosnejši boj, in da bodo našli Čehi v nedeljo že docela spremenjen položaj. Dunaj 14. decembra. V finančnem odseku je poročal voditelj finančnega ministrstva o blagajniškem stanju države. V blagajnici je za 10 milijonov v bankovcih, 30 milijonov pa je pri poštni hranilnici. Ob novem letu bo treba plačati 30 milijonov za državne dolgove, zato je investicija nujno potrebna. London 14. decembra. Poraz lorda Methuena 6 t. m. je bil težak. „Times" zahteva, naj odpošlje vlada nemudoma še 30.000 mož v Južno Afriko. Vlada hoče poslati tri nove topničarske baterije in tudi večje oddelke prostovoljcev. London 14. decembra. Lord Me-thuen je moral pred Buri bežati nazaj preko reke Modder-Riwer. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. decembra: Alojzija Turk, krama-rica, 41 let, Prešernove ulice št. 22, srčna hiba. Dne 12. decembra: Katarina Thomas, računskega svetnika vdova, 83 let, Kongresni trg St. 4, otrpnenje pljuč. — Gregor Praček, umir. kaznil-nični paznik, 75 let, Reber št. 15, otrpnenje pljuč. Meteorologično poročilo. Viii..., nad morjem 806*9 m. Brddnjl nrmčiil tlak 738 0 mm. TD-LT.T1 ftjgUga. borza dni 14 decembra 1898. Skupni državni dolg v notah. . 96 gld. 65 kr. Skupni državni dolg v srebra 98 „ 30 Avstrijska slata renta .... 115 , 65 B Avstrijska kronska renta 4*7,. . 98 , 85 Ogerska zlata renta 4*/,. . 115 3 70 „ Ogeraka kronska renta 4° 0 . . 94 , 75 t Avstro-ogerske bančne delnice . 903 „ — , Kreditne delnice....... 374 s 10 , London vista........ 121 a 10 Nemški drž. bankovci za 100 mark 59 , 02'/» « 90 mark.......... 11 „ 80 , 90 frankov......... 9,60„ Italijanski bankovci..... 44 . 95 „ 0. kr. cekini........ 5.70, Stanje e fi 4 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v IJublJano juž kol. Proga ls Trbiža. Ob 5. mi 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih vaiov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd«, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 11. uri 17 m. dopo-ludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lienca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzeasfesta Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja. Solnograda, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pon tabla. V oktobru in aprdu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod ls Izubijane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri tO m. zvečer. — Prihod v ljubljeno drž. kol. ls Kamnika. Ob 6. uri 5t» m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. zvečer. (1206) Mali obrtniki in zasobniki, ki imajo zveze s širšim občinstvom, mogo z lahkim delom doseči znaten zaslužek. (2192) Ponudbe pod zn. „D. V. 1600" inseratni pisarni Jana Cregra, Praga, Jindrišske ul. č. 19 n. Za dame! Oziraje se na naju prednaznanilo, si usojava naznanjati velečastitim p. n. damam, da odpreva Za dame! v soboto, 16. decembra 1899 na Sv.Petra cesti4vMayerjevi palači prvo specialno zalogo modrcev kjer bodo modrci od 35 kr. do 95. arld. in vse sperlalltete na izber. Modrci bodo natanko životu primerjeni, eventuelno se tudi takoj po meri izdelajo, istotako se izvršujejo radovoljno vsa popravila najbolje in ceno. S tem meniva, da sva ustregla davni želji velečastitih p. n. dam. Z velespoštovanjem Konrad. Schumi t£ Co. •,Prl novi tovarni" Prva specialna zaloga modrcev, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4 Modna in manufakturna glavna trgovina, Dunajska cesta št. 6 I. filialka, Sv. Petra nasip št. 4 II. filialka, Kranj, Glavni trg št. 105. Obenem opozarjava na veliko zadnjo (2167—5) Božično a*a.ass»d;aw-«» ki bode v nedeljo, dne 19. decembra I. #.vrecr % naju iclaini trg-omiiii na l)iuiaJ*Ui ceMti mt. it. fper" Angora-kože, kravate, ovratniki a 4 kr. so že došli. ""HfcJJ Gospodična ki je že več let službovala v pisarni in je zmožna slovenskega in nemškega jezika v govora in pisavi, želi vstopiti v kako pisarno. — Pismena vprašanja naj se po šljejo v posredovalni zavod g. A. Kališ-a, Jurčičev trg. (2237—1) Trgovski pomočnik mlad, dobro izurjen v Špecerijski in želez-ninski stroki, želi stopiti v službo takoj ali pa z novim letom. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar." pod „Pomoćnik 2". (2228-2) Firm. 250. Razglas. Einz. II. 36. Pri c. kr. deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis tvrdke (2242) „Adolf VVaizen, Producten- & Commis- sionsgeschaft in Laibach" in Adolfa Waizen, trgovca v Ljubljani, kot imetelja te tvrdke v register za posamezne tvrdke. C. kr. deželna sodnija v Ljubljani oddelek DOL, dne 10. decembraa 1899. Resna ženitna ponudba. Usnjar, 35 let star, s 6000 gld. premoženja, v prijaznem trgu, želi se poročiti z 20 do 30 let staro gospodično, ki ima 3—5000 gld premoženja Ponudbe s slikami, katere se po novem letu vrnejo, naj se pošljejo do 1. janu-varja 1900 pod naslovom: št. 13 poste restante Šent Vid pri Zatičini. (2239-1) Najfineja kava v okusu in dišavi je pristni, naravni Ppgaflgop priznana specijaliteta. ,21—286 Dobiva se v špecerijski trgovini „pri Zlatorogu" v Prešernovih ulicah. V resnici samo dobre gumi galoše ruske in američanske prodaja (2221—2) Ivan Kordik v Ljubljani, Prešernove ulice 10-14. bjbt~ Proda se takoj ~va p>e3s:a-rI3a- brez konkorence z gostilno jednonadstropna hiša s 5 orali zemljišča na Spodnjem Štajerskem. Cena in plačilni pogoji ugodni. (2243—D Ponudbe z znamko za odgovor sprejema lastnik, stavbinsko podjetje Bucher v Upnici (Baugeschaft Bucher in Leibnitz(. 6 ulmerskih doc prav lepih, mladih, srebrnosve barve, krasni eksemplari, pripravni sa darila proda. (2241—D Ognjevit Kozjek hišni posestnik in gostilničar ,,pri Kan kertu" v Spodnji Šiški št. 20. Redilni beljak. 1 kilo Tropona ima isto redilno vrednost, kakor 5 kil najboljega govejega mesa ali 180—200 jajc. Tro p on se spremeni v telesu neposredno v kri in mišičevno tvarino, ne da bi stvoril mast. Trop on ima torej, ako se redno zavživa, za posledico, da se izdatno okrepčajo moči pri zdravih in bolnih, in se more mešati mej vsako jed, ne da bi škodoval njih lastnemu okusu. Jak o nizka cena Tropona omogočuje vsakomur. (1909) da si ga lahko omisli. (9) Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Tovarna za Tropon, Mulheim-Ren. Glavni zastsp za Avstro-Ogersko: M, VVšncJer. VVien 5, VVien-Strasse 55. miMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII lllllllllllllllllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllllllllllllllllllllillllllllH ^red. poiiareiaajena zavarovano po vzercu in znanilci. I Julija. Sohanmanu-a, deželnega lekarja v Stockerau-n | I pri motenem probavljanju in proti žclo«lčiiim boleznini § I že vee let preizkušeno dijetetieno sredstvo. E Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah Avstro-Ogerske. I 9bF~ «'«*■•« £l*»tlji««i «.» -xtti> a (2040—2) I Se pošilja po pošti, ako se naroči vsaj 2 škatljici, proti povzetju. I Glavna zaloga: Dež. lekarna Julija Schaumann-a v Stockerau-u. | Tltt 1111 ■ i ■ ■ 1.......11 ■ 1111111111111111111111111111111111ii1111111.....iii.......1111 ■ 111111111111111111111 M1111111111) 11111111111u111111.........11111111111111 i 1111 i 1111111 i 1111111111 F. Cassermann krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme in poverjeni zalagatelj ces. kr. unif. blagajne drž. železnic uradnikov Ljubljana, Šelenburpve ulice št. 4 se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblek in nepre-močljivih havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko rob o ima na skladišču. Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd, gospodom c kr. justič-nim uradnikom pa za izdelavanje talarjev in baretov. 50 Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann v Ljubljani, Dunajska cesta priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst žepnih ur zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah. v žepnih in stenskih urah so vedno v zalogi. 50 03T Popravila se izvršujejo najtočneje. g g*ga»gajgegg^g ^^g^^g^s^g^a: Puškar Fran Kaiser v Ljubljani Selenburgove ulice št. 6 se usoja najbolje priporočati se p. n. gg. lovcem za lovsko sezono. Zunanja naročila se točno izvršujejo. 50 Vzorci na zahtevamo poštnina prosto. S tem uljudno naznanjam slav. p. n. občinstvu, da je moja trgovina s suknom založena z najnovejšim blagom za jesensfco in zisto sezono. Imam tudi največjo zalogo Krenner-jevega blaga iz Škofje loke, domač izdelek najboljše vrste Priporočam se slav. p. n. občinstvu za mnogobrojen obisk z velespoštovanjem 50 Hugo Ihl. Suknenih ostankov vedno veliko v zalogi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodn6 Tiskarne". 37