Nagrajevanje po proizvodni enoti na kmetijskih posestvih v Srbiji
Sistem nagrajevanja po proizvodau euo-ti so začela uvajati knietijska posestva v Srbiji že v 1. 1955. V 1. 1956 je bilo že 26 taik.ih jx>sestev. Letos je od skupno 433 posestev 196 taikik, kii »o v celoti uvedla ta sistein. Pomembno je, da jih iiagrajuje v Vojvodini (ikjer je največ posestev in imajo ta posestva tudi največje površine) <xl skupno 225 posestev 180 svoje delavce in strokovnjake po proizvodni enoti. V ožji Srbiji in na Kosmetu je položaj dru-gačen. Letos jih je v ožji Srbiji od 197 posestev uvedlo ta sistein — 14, ua Kos-rnetu pa <xf 14 le 2. Ce analiziramo vzroke takega stanja, pridemo do zaključka, da so bile veliske objektivne težave, zaradi katerih se sistem nagrajevanja po pro-izvodni enoti ni bolj razširil. Predvstim gre za vprašauje strokovnega kadra: si-stem sam zase terja zadostno število agronomov in kmetijskih telinikov na področju neposredne proizvodnje; kujigo-vodstvo je bolj zapleteno, ker mora za-gotoviti vsakemu delavcu nagrado po opravljenem clelu, to pa zahteva popolno strokovnost knjigovodje in adniinis-tra-oije. Kmetijska posestva v ožji Srbiji so manjša po površini, njjhova zemlja je v večini primerov nearoiidirana, kar je bila prav tako velika težava. Odgovorni čiiii-ielji se niso zavzeli toliko, kolikor bi se lahko, da bi uvedli ta sistem tudi na manjših posestvih v mivenju, da ta ne pomenijo kakšnega bistvenega čtnitelja. Sama uvedba sistema ni komplioiraua, zahteva pa takojšnjo rešitev nekaterik oanovinib.   vprašanj:   orgainiziranje   proiz-
vodiije, kii zagotavlja miuinielno rentabil-nost, specializaciija proiavodnje (omeji-tev kultur, ki jih pridelujejo), povezava s tržiščem zaradi pravočasne prodaje pri-delikov  in  mehanizacija  proizvodnje.
Prednosti pred prejšnjimi sistemi nagrajevanja
Lahko bi rekli, da je tenieljna prednost nagrajevanja po proizvodni enoti nepo-sredna zai,nteresaianost vsega kolektiva in vsakega posameznika za večjo proiz-vodnjo. Čeprav je zagotavljalo večje za-služke, kljub temu plačevanje po normi ni prineslo pričakovanih uspehov. Delo po iiormi in akordu ni delavcev dovolj spodbujalo. da bi se razen za večje po-vršine trucCili tudj za večje prtdelke na teh površijiah. Letošnje leto je že po-kazalo, da so se družbeni odnosi v kolek-tivlh nekoHko spremenili: delavec je za-interesiran od prve delovne operacije do kontnega izdelka. Organi delavskega sainoupravljanja rešujejo sedaj bistvena vprašanja, ki se tičejo povečanja proiz-vodnje in večje storiilnos.ti, zmanjšanja izguib, varčevanja materiada. V živinoreji so prešli k selekciji in izločevanju ne-reiitabilnih  aivali.
Z uvedbo sistema nagrajevanja po pro-izvodni enoti je prišlo do izdatnega po-višanja plač. Pri tem je treba upoštevati, da to povišanje ni rezultat povišanja ceo kmetijskili pridelkov, temveč muogo več-jjh pridelkov, ki so jih v primerjavi z lanskim letom priideMi.
Povpreine plače                                   1956                        1957
Delavoev na kraetijskih posestvih    .    .   .       T.990                 10.931
Delavcev r rastlinskeni pridelovanju   .   .       7.601                   9.699
Delavcev v živinoreji........       9.006                 11.776
Vdsokokvalificiranih delavcev
v   delavnicah..........     12.091                 16.143
Kvalificiranih delavcev v delavnicah  .   .     10.052                 12.738
Agronomov............     20.770                 25.123
Direkforjev............     21.226                 26.793
(Ni vpoštevana vsota, ki jo bodo raz-delild ob koncu  leia  kot presežek  plač-
nega  sklada.)
Medtem ko so imela lani kmetijaka po-sestra izgubo v viškii miliijarde din, letos računajo, da ne bodo iinela izgub. Kolikor bo do njih na kakšnem posestvu prišlo, ne bo mogoče vzrokov iskati izven same-ga kolekliva (razen, kadar gre za kakšne objektirne težave).
Eden i^med čiaiteljev, ki j« vplival na poveoanje prolzvodnje iu občiitno večje prejerake d-elovnih kolektivov kmetijslki.h posestev, je Tsekakor tudii novd sistem naigrojevaiija. Naj nam v ta aamen služi kot z@led kmetijsko pos^stvo »Mladost« v .Obreaovcu. Na lein posestvu bodo delav-ci letos kljub izplačaniin 100 odstotnim akontacijam po farafinem pravilniiku do-bili. kakor cenijo 27 odstotikov več kakor zna^šajo aikontaoije, ki so jih že dobili.
(Vrednosit v 000 dimarjev)
ječinen           oves           koroza          nileko         skupno
«eraka enota.                               siot              stot              stot              Hier
skupno realizirani
pridelek                                    4 »32              1.740            U.OOO          101.000 Sarifna  postavka na
stot v din                                    25471            261,.j             335,59                3,63 znesek plač za
izplačilo                                       995                 454               4.69<)                 367                6313 taplačano kot
akontacdja                                    978                 403               3.419                 514                6.114
ostane za razdelitev                       15                   51               1.280                  53                1.399
Prilagojevanje tarifnih pravilnikov novemu sistemu
ko se dziplačuje po proizvodnj enoti. Vsak vodja skupine iiua karton, na katerega vpisuje delovni učinek in vrednost dela svojih delavcev pri vs(aiki kulturi. Delo je toliko bolj preprosto, kolikor nianj je kultur. Taiko lakko vsak delavec osebno nadzoruje realizacijo svojega zaslužka, celo, osebno sodeluje pri obračunu ob njegovem izplačilu.
Na spJošno posestva čedalje bolj težijo k specia.lizirani proizvodnji, kar je dotbro. Nekatera posestva so imela prej več desetin kultur, sedaj pa jih pridelujejo le nekoliko (Hajdučica, na primer, prej 25, sedaj 8). Naravno je, da je pri maaj-šem številu kultur plačni obračun bolj preprost in hitrejši in da je zanj potreb-nih v upravi manj uslužljencev. Speciali-zirana proizvod^nja je iposebno važna tudi zato, ker usposabljamo z njo strokovuo osebje samo za pridelovaiije manjšega števiJa kultur, s čimer bomo vsekakor omogočild tudi popolnejšo uporabljanje mehanizacije in gnojil. Razen tega omo-goča tudi bolj sigUTno realizacijo pridel-kov ter bolj smotrno izkoriščanje skla-diščnega  prostora.
Tarifni praviluik ostaja še naprej in-strument za notranjo razdelitev plač, mora  pa  se   prilagodati   novemu   sistemu.
V ujem morajo biti določeni startni od-nosi, tisto, od česar izhajamo: strokov-nost,   teža   dela   in   odgovornost,   medtein
Problemi z odvečno delovnb silo
Z Lzvajanjem sistema nagrajevanja po proizvodui enoti se je pojavil, La to v zelo ostri obliki, problem odvečne delov-ne sile. Samo na kmettjskih posestvib. v Vojvoddni so moraii letos odpustiti pri-bližno 5.000 stalnih delavcev. Posestva sama niso mogla rašiti tega vprašainja. Sindikalne organizacije so vztrajale na tem, da naj se odpustijo tisti delavci, kiže itnajo zemljo, in za katere vprašaaje na-stanitva ni bilo težava. Nekaj jih je odšlo na zadružne ekonomije, medtem ko so jih več zaposlila podjetja- d^rugili goapo-darskih vej. Na posredovauje siodikatoTr so poskušali pospeševati nekatere zapo-stavljene dejavnosti na samih posestvih, kar pa ne bi smelo iti na racun rentabil-nosti proizvodnje (pripravJjanje trsnih cepljenk, vrtnarskih sadik. nadalje ple-tarska dela po zimi in drugo). To pa so le začasne rešitve. V procesu uvajanja mehanizacije je treba iskati rešitev v delih v zvezi s piedelavo sadja in vrtnin, predelavo mleka in mlečnih lzdelkov, od-piranju novih obratov in organiziranju novih služb in pomožnih dejavnosti, ki jih terja in omogoča napredno krnetijstvo.
Zaposlitev odvečiie delovne sile pri no-vih delih bo nujno terjala tuda njeno ppe-kvalifikacijo. V Vojvodini so na prinier zelo uspešno rešili vprašanje voznikov, ki so ostali ob odpravd konj kot nerentabil-ne prevozne sile brez dela. Zanje so orga-nizirali traktorske tečaje. Pričakujejo, da bodo okrajni in občinski ljudski odbori podprli akcijo za prekvalifieiranje in dali potrebna  sredstva   za   šole  in. tečaje.
Letošnje izkašnje z bolj širokim uva-janjem nagrajevanja po proizvodni enoti iiedvonmo kaiejo, da je roililo to uvaja-aje pozitivne uspebe in da so pogoji, da uvedejo tako nagrajevanje tudi tista po-sestva, ki  ga še niso uvedla.          P. D.