•v «ArBonril SM pm^lsalftmsM».
Hnroinfne Hsta s Celo leto K 120*—> pol leta Ж äö*—, četrt lete K 30’—. Izven Jugoslavije: Celo Wo K ISO*—. InseraH ali oznanila se *a-jmSanajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — — Telefon št 220.
Neadvisen političen list za slovensko ljudstvo
,Strai#." izhaja v pondeljek, sredo k Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, cesia št. 5. — Z uredništvom se more vsak dan samo od 11. do 12. ure
Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reki so poštnine proste.-----------Telefon Št
83, i.t>®wirfcsu
BfteuriU»C№» toe S4&, avgusta 18SUL.
lk>««xdUbc ЖШ.
Dne 28. avg. v Maribor!
Ma splošno željo priredi Slovenska 'Kmetska zveza, oziroma Slov, ljudska istcanka
v nedeljo, dne 28. avgusta
jdopoldne v Mariboru velik shod krš-jčanskomislečih Slovencev celega se« vernega dela Slov. Stajerja.
Veliko zborovanje v dvorani pivovarne Götz.
iVspored :i
ßfo 8, uri v 'baziliki Matere Milosti pridiga.,
• .Ob '/S. uril istotam sv.: maša za udeležence shoda.	1	j
ßib 9. uri v veliki Götzovi dvorani začetek	zborovanja,	j
■	!
Govorijo:	1
Dr., [Anton Korošec:; Politično-go-spodarsko	poročilo,	j
Dr. (Verstovšek: Naša vzgoja.
Prof. [Vesenjak: Davčna bremena sr tem letu.
tTajnlk Zebot: Naše delo.
Po shodu:;
Ustanovno zborovanje Županske zveze
za mariborsko okrožje (okr. glavarstva Maribor, Ptuj, Ljutomer in sod. okraj Marenberg), — Govorita poslanca Stanonik iz Ljubljane in Krajnc -iz Celja,
Pozivamo vse krajevne organizacije mariborskega okraja, da razsujejo živahno agitacijo za obilno udelež bo. Kjer je železnica preveč oddaljena, organizirajte udeležbo tako, da se bo ljudstvo pripeljalo na vozovih v Maribor.
Pridite vsi župani in občinski svetovalci ter odborniki iz celega mariborskega okraja in zastopniki županov iz vseh drugih okrajev.
Možje, mladeniči* äekleta in agitirajte za to, da se bo
28. avgusta
zbralo v Mariboru obilo naših sonči-ljenikov in prijateljev.
Kmetska zveza in Slovenska ljudska strank ja.,
D.r, H,
Novi momenti v zunanji politiki
Zadnja konferenca velikega sveta unten trnih zastopnikov v Parizu povodom gornješlezijskega vprašanja nam je odkrila velezanimivo sliko odnošajev med velesilami. Angleška ni več podpirala Francije, Italija je šla z Anglijo namesto s svojo romansko sestro, laponska istotako, a vendar rezervirano, Amerika je ostala popolnoma v ißzadju.
Stara tradicija angleške zunanje politike je, da je bila vedno nasprot aica najmočnejše države na kontinen-ju. To je moral okusiti Filip II., isto se je dogajalo Ludviku XIV, z Richelieujem, in v najnovejšem času Nem -Čiji? Angliji se je posrečilo v svetovni Vojski vreči Nemčijo ob tla, ob епзш pa ji j e došla tudi usoda na pomoč, ca se je istočasno zrušila tudi Rusija, ki Hi bila inače postala najnevarnejši Isk mec Anglije v Evropi in v Aziji (Ki -tajski, Perziji). Zdaj je na evropski celini diplomatično in vojaško naj moč --nejša Francija, Za to bo morala tudi prenašati angleško tajno in javno na-sprotstvo V Parizu se je dogodilo ve-levažno dejstvo, da se je Anglija pr,« vikrat javno in odločno odmaknila od Francije.
Anglija je začela podpirati Nemčijo. V njenem interesu je, da nasprotnik Francije ni preveč slab, ampak da je sposoben, držati jo neprestano v ša-ihu. Anglija potrebuje svobodne roke za svoj angažma ob Tihem oceanu — kjer bo došlo do razgovora med Ameriko, Japonsko in Anglijo, In za ta čas je treba, da ji y Evropi ne dela nobena večja sila težav, kar misli doseči s tem, da izrablja nasprotje med Nemčijo in Francijo v svojo korist. — ■Duobus litigantibus tertius gaudet.
Italijanska zunanja politika je krenila na druga pota, odkar je Bonomi postal ministrski predsednik, Italijani zadovoljna z držanjem Francije v E gejskem morju, v Mali Aziji in v Se« verni Afriki, Francija je ne podpira, temveč ji dela le težave, Giolitti ;e star, konzervativen in takten politik ,
ki ni hotel začeti napram Franciji novih metod, mladi Bonomi je brez po -misleka povedal Franciji, da mora ro-ка roko umivati, .Vrhu! tega je v konkretnem slučaju zaradi Gornje Slezije interesi rana Nemčija, koje Italija noče odbili, ker ne želi, da bi Nemčija v bodočem času podpirala avstrijsko -nemške želje po zopetni pridobitvi — Tridenta.
Zunanji politični svet je mnenja , da bo Anglija v slučaju, da pride do obračuna med Japanom in Ameriko j na Iztoku, morda nevtralna ali celo j na strani Japoncev. Sicer bosta domi-! nijona Kanada in Avstralija to težko prenašali, toda ako je treba kaj zgu -; biti, potem je boljše izgubiti Kanado, nego azijske kolonije, ki so še za eksploatacijo mnogo sposobnejše, nego zelo napredujoča Kanada in Avstralija. Japonska potrebuje zaveznike in zato bo vabila Angleško. Mogoče je tudi ,
1 da kljub vsem dementijem obstoji že j nova enCenta med Anglijo in Japons-I ko, ki se je, ako hipoteza odgovarja dejstvu, sklenila povodom bivanja japonskega prestolonaslednika v Londonu.
Razpored za borbo — krvavo ali nekrvavo — v Tihem oceanu se je torej začel izvrševati. Negotovo je, kam se bo nagnila Rusija. Ako ostane bolj-ševiška — in to rti tako izključeno, kakor nekateri mislijo — bo bržkone v Evropi podpirala angleško-nenfŠki blok ako pride zopet buržoazija do vlade , pa bo stala ob strani Francije v evropski' konstelaciji. Iz tega se razvidi, da zna postati zunanjepolitičen položaj Jugoslavije jako kočljiv. Sedaj smo se zapisali Franciji, toda ako se Rusija okrepi in ne ide s Francijo — kam potem? Najpametnejše bo, kar.mi vedno zagovarjamo, da Jugoslavija i-šče prijateljstva z vsemi sosedi in da, ako pride do velikih spopadov, ostane strogo nevtralna. To želi narod, ki noče v nobeno vojsko več, to zahtevata tudi naša kultura in gospodarstvo, ki se moreta razvijati samo v miru.
шшшвтштв
Polom kmetijstva.
Pod gornjim zaglavjem je obelo -danila zagrebška „Narodna Politika“ pomemben članek, ki ga radi aktualnosti: prinašamo v celoti.
Naše kmetijstvo se nahaja v katastrofalnem' Mtanju. Zadnji suši od leta 11904 in 19Г nista niti najslabši sliki letošnje so Od začetka jeseni lans-
kega leta do konca aprila t. L, torej v dobi zimske vlage, je zaznamovati v vzhodnih krajih naše države okroglo
15.500	hi manj padavin (vode) na ka-tastralnem oralu nego v normalnih letih. Zimska v tajga je izostala in radi tega je največji del ostalih kultur, o-sobito pose vin, slabo obrodil. Glasovi o pomanjkanju krme prihajajo iz vseh strani. V zapadnih krajih države imamo primanjkljaj, ki znaša v Hfvatski
m Medjimurju povprečno 5—10%, Bosna izkazuje 10—25%, v vzhodnih krajih pa znašajo te številke 20—00%. A to je samo seno. .Otave še bode manj. Posledica tega je, da je. nastalo veliko pomanjkanje krme za živino (.seno, detelja, razne slame, oves, ječmenove klice, koruza itd.). Ze sedaj so ljudje prisiljeni k uporabi onih zalog krme, ki je pripravljena za zimo. Cene krmi se dvigajo od dne do dne. Na zagrebškem trgu plačujejo kilogram dobrega sena že sedaj po 7—8 K.
Iz tega je razvidno, kolike važnosti za naše kmetijstvo je prehranjevanje živine. Zapahne pasmine goveda, ki je navezano malodane na celoletno prehrano v hlevu, se nahajajo že v skrajno mučnem položaju. »V tem slučaju ne najdemo razen tržišča uspešnih sredstev za obvarovanje pred iz -gubo. .Vzhodne pasmine, ki se na pašah zadovoljujejo z minimalno hrano, in ker nimajo tolikih potreb kot plamenite, niso v toliki meri izpostavljene posledicam suše.
Blago je že sedaj mršavo, Razven pomanjkanja dobre paše se pojavlja še žeja, ki istotako uničuje; oboje pa ie vzrok raznim boleznim, ki so se pojavile v nekaterih krajih med govedom,
.Vse to je pripravila seljaka tako daleč, da je vrgel svoje blago na trg. Posledica je, da cene rapidno padajo. Kar so poprej še plačevali za živo težo 10—12 K, je padlo na 4 K (v Du -gem selu, dne 26. 7. t. L), torej za 65 odst. nižje, To so efektivne izgube.
Znano je, da žavisi imovinsko stanje in kreditna moč našega naroda od vrednosti njegove živine. Živina je potemtakem glavni nosilec davčne moči.
Leta 1910 se je izvozilo iz Hrvats-ke in Slavonije živine v vrednosti — 70,89 ,000 K; iz Bosne in Hercegovine za 28,232,000 K; iz Srbije pa za
18.817.000	K; iz Slovenije za 17,250.000 K in iz Vojvodine za 85,000.000 kron. Skupni izvoz našega blaga je znašal
220.190.000	K, Ce vzamemo današnjo vrednost denarja, prekaša svota, ki jo dobimo za naše izvoženo blago, okoli .4 milijarde K. V resnici je izvoz glavni vic dohodkov zapadnih krajev naše države.
Po najnovejši statistiki imamo v naših krajih: 1,458.000 konj in mu‘1, vrednih 11.664 milijonov K; 5,496.000 glav goveje živine, vredne 21.984 mil, K; 4,849.000 svinj, vrednih 9698 milijonov K; 2,448.000 koz, vrednih ,189 mil. K. Skupna vrednost znaša pa 46 milijard, 278 milijonov in 600,000 K . Ako se vsled padanja cen zmanjša — vrednost narodnega premoženja samo za 20%, izgubimo že preko 9 milijard K, Vsako nadaljno padanje con nam prinaša milijardne izgube, Ta izguba bo našla svoj odmev v inozemstvu, dotaknila se bo naše kreditne sposobnosti, do izraza pa bo prišla v padanju vrednosti naše valute. Državno gos -podarstvo pride iz ravnotežja in mi pademo v bolezen, ki nas že zdaj duši. Državna trgovska bilanca je odvisna od izvoza živine. Navsezadnje je izguba državljana obenem tudi izguba države. Pri sedanjih cenah krme se gospodarju ne izplača niti produkcija mleka, niti mesa, niti mlade živine, Irt radi tega se nahajamo v krizi najtežje vrste, ki ne škoduje samo kmetu -poedincu, marveč celokupni državi, — Gospodarji bodo skušali, rešiti se živine, oene bodo padale, narodno premoženje pa se bo zmanjševalo za ogromne milijarde.
• Moralna dolžnost države je, da priskoči kmetu na pomoč in 'da predvsem osigura prehrano živine.
Omogočiti se mona prodaja in izvoz odvišne živine pod čim najbolj u-godniOi pogoji (ukinjenje izvoznih carin). Istotako je z izvozom mesnih izdelkov. NajdaJje je treba paziti, da se ne bo iz države tihotapilo živinske krme in trtdi ljudske hrane. Državni in privatni gozdovi naj bi se vsaj v se -Stanjih krjtičnih' dnevih otvorili y svr-
ho paše. 'Znižati bo treba, železniški* tarife na domačih železnicah, pred -• vsem za prevoz krme, nabaviti bo tre-j ba večje količine krme iz inozemstva, j potrebno je znižanje cen za živinsko sol, država bo morala pomagati s subvencijami za nabavo strniščnih in drugih pose vin, ki v pozni jeseni in rani ’ pomladi dajo gotovo množino krme. Na mestu bo cena nabava strojev in pce-poved proizvodnje špirita iz melase i* melasita.
Koncesijo za razpečevanje in nabavo sena in slame naj bi država prepustila zadružnim organizacijam. Istotako naj bi imele zadružne organizacije giavno besedo v izvozu in prodaji živine v inozemstvu. Samo na ta način bo mogoča regulacija tega katastrofalnega stanja, ki uničuje krnela in državo
* ___________ .
ШШШК1ШППШВКШШВПМШШИМВМ8.
Prekmurske slavnosti.
Dveletniea osvobojenja Prekmurja se je v dneh 13. do 15. avgusta jako praznično obhajala, V soboto, dne 13, t. m., je bil slavnostni sprejem pevs -kega društva „Ljubljana“ na kolodvoru 'mesta Dolnje Lendave. Zvečer se je vse občinstvo udeležbo sprejema g.. kraljevega namestnika Iv. Hribarja. Od 7. do 10. ure je bil koncert „Ljub-Hane“, ki se ga je udeležilo veliko občinstva, tudi vojaštva, z namestnikom Hribarjem, ki se je izrazil, da boljšega petja tudi v Pragi ali na Dunaju ni slišal.
.V. nedeljo, dne 14. t. m., je bila slovesna služba božja v glavnem mestu Prekmurja, v Murski Soboti, ki jo je opravil prof. dr. Slavič ob asistenci g. msgr. V, Stecka in vikarja Ivan Zabreta iz Ljubljane. Na koru je pela „Ljubljana“ pod vodstvom g? prof. Bajuka in kanonika dr, Kimovca. Po službi božji je bila žalna manifestacija na grobu 6 jugoslovanskih vojakov, ki so padli dne 3. januarja leta 1919, po kratki zasedbi kapetana .Turšiča, ki mu je bila prestreljena roka. „Ljubljana“ je zapela dve žalostmki „ vojaška godba je igrala žalne koračnice; govoril so: dr. Slavič, prekmur ski dijak Blajec in predsednik Zupan ske zveze Božidar Sever, četa vojakov pa je oddala tri salve. Pri popoldanskem koncertu so manjkali pristaši demokratske stranke, ki so se kujali — ker slavnost ni izpadla tako, kakor se si io oni želeli.
Dne 15. t. m. je bil po številu *« deležencev največji del slavnosti. .Y •Turnišču je bila zopet slovesna služba božja, pri kateri je bilo ljudstvo kar ginjeno ob lepoti „ljubljanskega“ petja. Opoldne je bil ljudski tabor, na katerem so govorili poslanec. Klekt, proi. dr. Slavič, okrajni glavar dr. Lipov« šek in Božidar Sever. Po petjih lita -nijah po ljubljanskem načinu ter po molitvah, ki jih je v prekmurščini o-pravil dr. Slavič, je bil nastop bogo-jinskih Orlov ter zadnji koncert vrle „Ljubljane.“ Prekmurci so imeli zlasti veliko veselje s prekmurskimi pesmi, ki jih je nabral in harmoniziral dr. Kimovec. Pri večerji so govorili Božidar Sever, skladatelj dr. Kimovec, g. prof- dr. Slavič in pukovnik Mundžič, komandant v Lendavi, ki so slavili še zlasti kulturno delo „Ljubljane.“ Pri vseh slavnostih je igrala vojaška godba iz Zagreba, za prireditev se je pa najbolj trudil g. B, Sever in nekateri ljubitelji lepega Prekmurja. Te slav r nosti ostanejo v neizbrisnem spominu vsem udeležencem.
Proglas vlade.
Vlada je izdala dne 17. avgusta sledeči proglas:
NARODU SRBOV HRVATOV IN SLOVENCEV!
Njegovo Veličanstvo kralj Peter 1. je umrl danes., 16, avgusta ob 17*30
popoldne v svoji prestolnici v Beogradu, obkrožen od članov kraljevsko via %e- Na prestol jo stopili po členu 56. «Slave Njegovo Veličanstvo kralj A-teksander. Do povratka Nj. Veličanstva kralja Aleksandra v. domo Ano., «rži na osnovi člena 59. ustave kraljevsko oblast ministrski svet. Narod isrbov, Hrvatov in Slovencev je brez razlike imena in vere hvaležen velikemu kralju, ki ja s svojim strogo u-stavniia, parlamentarnim vladanjem osigural narodno svobodo in tako u-stvaril možnost polnega razvoja narodne sile za izvršitev velikih nacijo-«alnih ciljev iu nalog. Pod njegovo vlado je postala kraljevina Srbija s svojimi svobodnimi inštitucijami in s *r0}0 jasno začrtano nacijonalno politiko privlačna sita za narod, kateri je živel in trpel pod tujo oblastjo in je pričakoval od Srbije svoje osvobojen-je. Nikdar,,v vsem času svojega s «Lavo venčanega življenja ni izgubil kralj Peter iz'vida naj večji narodni ideja!: .Osvobojeuje in ujedinjenje vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko nacijonalno državo. Kot kralj je posvetil! vese svoje napore oživotvorjenju tega narodnega ideala, Z njim je skupno delat' in se borili z njim je skupno trpel v pregnanstvu. Dočakal je slednjič, da se njegova vojska ne samo zmagovito vrne v svojo zemljo, ampak, da obenem z junaškim pole-jum osvobodi iz tujega jarma vse Srbe Hrvate in Slovence‘in jih ujedini v e-uo državo, Neustrašenost ii{n hrabrost kralja v najhujših časih velike narodne borbe, njegova vzvišena strpnost i« saaiozatajevanje v časih težkih na-jrodnih izkušenj« bodo ostali kot svetli primer in vzgled kasnejšim, rodovom, ,td bedo črpali iz njih novo moč.,
Velikemu kralju, ki je z brezpri-merno ljubeznijo ljubil svoj narod, od dolžimo se dostojno s tem, da se zbe-што vsi okoli njegovega prestola, na hgterega je sedaj stopil njegov .siri, »«gojen v idejah svojega roditelja in «trten v vjelikem boju za osvobojeuje fcot njegov prvi boritelj in vrhovni ko mandant naše hrabre vojske.
Slava kralju Petru!
Ziv&i kralj Aleksander!
Beograd, 16, avgusta 1921.
Sledijo podpisi vseh ministrov.
Jovi Dobi“ v odgovor.
Ker mi predsedstvo dr, Kukovce -rega shoda v Mozirju dne 10. t. m. ni dovolim .Vam stvarno odgovoriti ter. svoje nazore braniti, storim to potom Vam neljubega časopisa. Sicer, Vam bi ra^e pred zborovalci odgovoril. — Na .Vašo trditev, da citam le „Stražo* im „Gospodarja“ in da bi bilo dobro, te bi druge časopise čital, .Vam mo -ram na svojo žalost priznati, da dobim omenjena dva časnika redkokicuj v. loke, Dostikrat pa dobim Vam ljubše «asopise. kateri so mi precoiSen dej pripomogli do mojih nazorov. Želim ja. da bi tudi Vi pričeli z objektivno sodbo Vaše nazore revidirati in jih spo -polnjevati. — V zadevi spomenice ju-goslov, škofov, moram odkrito priznali, «ta mi ni znana. Ako je pa tako štili -tirana, kot ste jo na shodu podali, jo «ajdom jaz za svojo osebo v. popolnem redu, ker so bili moralno prisiljeui iz-Sati takšno spomenico. Škofovska posestva niso osebna last, ampak služijo * delno kritje stroškov višjepastirske službe. Prepričan sem, da bi jugoslov. Škofje dobili brez vsake spomenice milijone, ako bi imeli škofje poslanske glašove in glasovali za centralistično »stavo. Najbrž bi šlo tudi brez poslan skih glasov, samo da bi le ljudstvo in svoje nazore prodali centralizmu. Ker pa tega ne store, česar radi svojega poštenja storiti ne morejo, je spomenica v Vaših očeh neupravičena. Ako jedna sama oseba v bistvu srbskega pravoslavnega ariiiereja dobi na dan toliko kot na leto vsi slovenski duhovniki, in če se za jedno pravoslavno proslavo izda iz državne blagajne na stroške davkoplačevalcev 18 milijonov kron, se Vaš očitek niti kritizirati ne moro.	,
Dvo prošnji imam do Vas, Matere mi blagovolite uslišati- .Vplivajte potom JVašega časopisja., da se na Vaših sho-d* ne trn dogajale, fla »e bi nasprot-
no misleč človek dobil besede. Na fa način bodo odpadli tudi stroški za detektive. V/ Vašem časopisju odkrito priznajte svote, katere so dobili razni poslanci, oziroma stranke, za svoj v-slop v vlado. „250milijonsko darilo" je pomanjkljivo. Ker so pri nas v veljavi krone, bi se imelo glasiti: „1000 milijonov kron so dobili bosanski muslimanski poslanci za . . ., samostojni poslanci pa » . « » milijonov kron iz državne blagajne, katere bodo seveda davkoplačevalci kraljestva SHS pla^ čali. S pozdravi (prosto po „Jutru") — „klerikalni“ kovač Močnik.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Vse javno življenje stoji pod vtisom smrti kralja Petra L, katerega položijo danes k večnemu počitku. Parlament je imeli žalno sejo, in po go voru predsednika Ribarja odobril za umrlega kralja častni naziv: Peter Veliki, Osvobodilen. Po tej seji se je parlament zopet za nedoločen čas od-godil.
Ministrski svet je izdelal proglas novega kralja na narod. Kralj Aleksander je ta proglas vrnil in zahteval izpremembe in dodatke.
Kraljeva prisega na ustavo se ne izvrši pred posebnim odposlanstvom v Parizu, temveč še le po vrnitvi kraljevi v Beogradu., Ta , pametna misel je izšla iz vrst radikalov in« od voditelja SLS, Posebnih dijet lačni poslanci pa — žalujejo za francoskimi franki.	i
ANGLIJA IN IRSKA sta v popolnem razcepu. Lloyd George je kot ministrski predsednik v angleškem parlamentu podal jasno sliko o situaciji, naznanil zadnje pogoje Irski ter izpovedal, da nastopi še odločnejše z vojsko na suhem m na mor ju, ako bi Irska z odklonitvijo še nadalje izzivala ugled krone in rušila 'enotnost, britanske države.
NEMČIJA
ima ogromna plačila, zato je vlada predložila parlamentu nove davčne predloge. Vsi direktni davki bodo zvišani in prinesejo poviški državi okroglo tisoč in pet sto milijonov mark. K temu pridejo poviški iz davka na sladkor in iz monopola na žganje. To bo dalo letno več kot 2000 milijonov. Zvišanje davka na tobak bo dalo 900 milijonov, Zvišani davek na premog bo dal več kot letnih 4000 in 300 milijonov. Zvišali bodo tudi nekatere u-vozne carine in davek na poslovni promet.
NA MADŽARSKEM preživljajo novo krizo. Radi bi imeli Pečuh in Baranjo, ali izročili še vedno ne bi radi Zäpadne Ogrske. Vsled tega je nevarnost, da pride do novih zapietljajev. Stranka prejšnjega predsednika Fridricha je že pozvala vlado, naj z vsemi sredstvi prepreči odcepitev zapadnih delov od države. Ka kor poročamo na drugem mestu, naša vlada izpraznuje Pečuh in Baranjo, v kolikor pripada, po trianonski pogodbi Madžarom, Seveda pa Madžarska obveznosti napram nam Še ni izvršila. Pa kaj to, samo da ubogamo tetko entente, pa je vse prav!
RUSIJA«
Pod grozotami glada popušča bol-ševiška, nestrpnost in bolševiški teror. V Moskvi so sestavili komisijo za pomoč gladujočim pokrajinam iz vseh strank. Kot komisar za prehrano je izbran znani pisatelj Maksim Gorki,j, odložiti pa je moral to mesto krvoločni jud Trtjeky, ki je svoj čas izjavil, da lahko pogine štiri petine ruskega naroda, saj ostane še ena petina in ta bo bolševiška. Ljenin' je človekoljub-nejši in popravlja s trudom in ogromnimi težavami posledice Trocky-jevih \tednih metod.
GRKI IN TURKI.
V	osrčju Male Azije, pred novim turškim glavnim mestom Angoro so se sprejeli zopet Grki in Turki.
V	Carigradu gospodarijo čete entente. Angleži so nameravali izročiti mesto grškim četam. Zoper to je nastopila Italija, zato. bodo imeli rojaSki strokovnjaki entente v Parizu novo‘de lo, dan rešfjo ta oeijentsfi vozel.
POLJSKA
je na robu gospodarskega propada. Eazmotriva se vprašanje, da, se postavi pod mednarodno finančno kontrolo. Spominjamo se, da je bivša Avstrija dobila iz vrst Poljakov najboljše finančnike:	Bilinski, Koritowsky.
Drugim so znali gospodariti, sebi pa ne!	‘
Politična poročila.
p Sodba Francozov o naši ustavi. Najuglednejši francoski list „Journal des Debate“ piše med drugim o naši ustavi sledeče : „V celoti je ta ustava manj demokratična, nego sta bili prejšnji ustavi srbskega kraljestva iz leta 1889 in 1903, Prerogative krone so preširoke, centralizem je preveč' izražen, svoboda tiska omejena, kontrola parlamenta nad vlado nezadostna, odgovornost ministrov iluzorična“. Ljudje božji, kaj hočete še ostrejšo sodbo naših vladnih strank?! Saj ni mogoča, Vladar ima preveč pravic, centralizem je prehud, svoboda tiska te orne jena, parlament nima dovolj moči, da bi odločeval in vodil vlado, a ministri za svoja slaba in dobra dejanja v res niči niso odgovorni. In takšno ustavo si upajo pred našim ljudstvom hvaliti naši lažidemokratje in niihovi „samostojni hlapci“! Prav dela naše ljudstvo, da noče več poslušati ljudskih judežev, temveč jih ali zapodi, ali pušča same.	>
p Udarec plitvim hujskačem, Kral jevi namestnik Ivan Hribar je na svojem potovanju po Sloveniji prišel dne
11.	t. m. tudi v Novo mesto. Ob tej priliki je imel razgovor tudi z urednikom v Novem mestu izhajajočega katoliškega lista „Sedanjost“. V razgovoru je kraljevi namestnik priznal, da je naša Slovenska ljudska stranka državotvorna stranka in da stoji na stališču zakonitosti sedanje ustave. Te besede, ki so prišle im ust moža, ki gotovo ni pristaš naše stranke, si naj dobro zapomnijo tista bedasta liberalna trobila, kot „Tabor", „Jutro", „Slovenski Narod“ in „Kmetijski Ust", ki v enomer zatrjujejo, da je pisava naših listov in delovanje naše SLS destruktivno in protidržavno, Mi sicer zatrdil Urugomislečih ne potrebujemo, ker smo vajeni sami misliti in sam odločevati, ali za plitve, nasprotnike je Hribarjevo pritrjevanje dober nauki
p Zemljoradniki proti radikalom. Dne 16, t. m. se je vršil v Prnjavoru (Bosna) shod zemljoradniške stranke, na katerem so. govorili: poslanec Ojo-kič, Krstič in Janjič. Zborovalci so odobrili taktiko zemljoradniškega klu-
ba.	Ko je zahteval voditelj tamkajšnjih radikalov, duhovnik Luka Gjorgjevlč besedo, so ga zborovalci napadli z vso besnostjo. Zemljoradniškim poslancem se je komaj posrečila rešitev napadenega duhovnika iz rok besnili zborovalcev.
p Tudi značilno. Ob smrti našega kralja Petra I, so izšli listi s črnimi obronki Značilno pa je bilo, da nobeden demokratski list ni rabil križa!! Tudi v tem imajo naši politični inkul-turnobojni nasprotniki svoj. system!
p Malo duhovit in zelo neveden je bil minister dr, Kukovec, ko je „odgovarjal“ g. Močniku na vprašanje: „Kaj je resnica o samostojnih milijonih?“ Rekel je namreč: „Jaz nič ne vem o tem. Naj Korošec g. Močniku pove!“ Vsak pošten in pameten človek bode mislil: minister bo samo porabil priliko, da pove resnico in reši svoje zaveznike najhujšega očitka, da so se namreč samostojneži dali podkupiti in so se prodali za centralizem, Toda — ne: Kukovec ni dal odkritega in poštenega odgovora, kakor bi ga pač mo-žje-voliiei zaslužili, Korošec pa bo še že odkril, kaj je s to zadevo. Kukovci in Pucelii niti kot osebe niti. kot ministri niso večni!
p Komunistični poslanci m voditelji so večinoma pobegnili preko' mej. Tudi akademieni komunist dr.. Lemež jo j‘e popihal. Prej je hujskal in šuntai delavstvo, sedaj ga pa pusti. Lepi pastirji so to, ki "tako zapustijo svojo čredo. Pa bodo prišli nazaj in se hlinili za mučenike! Pravi voditelji ostanejo in nosijo tudi posledice svojega dela!
p Madžari izpr-aznj ujejo Zapaden, Ogrsko. 18. t. m. so pričeli Madžari z kpuaznitvijo Zapadne Oguške.
. p Dunajski socijalisti se obračate, do naših s prošnjo, naj vzamejo v za- -Lčito one delavce iz Baranje, ki sedaj beže pred madžarsko osveto, ko «aaša vojska izpraznuje Pečuh iu okolico« Gostovo zaslužijo resnično in neopravičeno zatirani zaščito in pomoč-
p Svet zveze narodov se sestane v Ženevi. Agencija Havas javlja, da se bo svet zveze narodov sestal, še pred 26. avgustom in sicer..v Ženevi« Ena izmed glavnih točk dnevnega reda je proučevanje gornješlezijskega. vprašanja.
p Francosko orožje za Poljsko?
Iz Berlina poročajo, da odhajaj« (nat francosko inicijativo) cele garniture ^ rožja in muniaije v Avstrijo, ogobita v Dunajsko Novo mesto odkoder, jih bodo, deklarirane kot „železnina“ in „nadomestni deli strojev“, odposlali na Poljsko. Neistinita deklaracija se jte zgodila z vednostjo finančnega ministrstva,
p Praske med Bolgari in RoknunL •V. noči od 18. na ,1.8, t, m. je v bližini j Silistrlje poizkusila 40 mož broječa bolgarska tolpa z vpadom na romunsko ozemlje, Prišlo jo do obmejne praske, v teku katere je bilo na obeh straneh par ranjenih. Tolpo so zapodili na bolgarsko ozemlje.
p „Slov. Narod" ponatiškbje v. ' I svoji nedeljski številki uvodni članek iz našega goriškega lista „Ljudski, prijatelj“. Gotovo 'bodo pod uti som « .„Narodovim“ šli na pomoč zatiranim bratom gg, Gok, Kimovec, Jan, Pite, Mermolja in. oela vrsta drugih. Se- , bolj verjetno je seveda, da bodo pu’ stili narod svoji usodi in — goriškim i duhovnikom, sami pa oblačili sokol- i ske srajce, prepevali svoj „ajmo mi i Sokoli“ ter zabavljali črez „bnezdom« I vinske“ in „protinarodne“ klerikalce!. I Tako je bilo na Koroškem, tako na i Štajerskem; tako je sedaj v tužni ITip i morski.
p Izpraznitev Baranje se je na pritisk Anglije že pričela. Naše čete j so morale zapustiti Baranjo do polnoči od 20, na 21, avgusta,. Da Anglija v iei točki postopa š tako naglico, je um Ijivo, kajti Anglija bi rada dobila popolnoma v svoje roke vse tamošnje premogovnike, ko bo Baranja prišla pod Madžarsko. Razburjenje prebivalstva je silno. Več kot 5000 oseb je zaprosilo našo vlado za dovoljenje, da bi se smeli naseliti v naši državi«
Nad 3000 rudarjev je zapustilo rudnike in se je odpeljalo v našo državo«
,V. vseh premogovnikih v Baranji je o-stalo samo 10UÖ rudarjev.
Pnevne vesti.
i ш
Pozor na modri Ikriž in položnico! Znamenje, da s 1. septembrom naročnina poteče.
Upravništvo „Straže“.
d Pondeljkova „Straža“ ja morala vsled policijske prepovedi obratovat nja izostati, kar naj cenj. naročniki blagovolijo vzeti na znanje. _
d Srečen izid operacije kralja 'K-leksandra. Francoski list „Intrasige-ant“ poroča, da je bil kralj Aleksander dne 19. t. m. operiran v kliniki predmestja Neuilly. Operacija je srečno izpadla,
d Kralj Boris čestita. Našemu kralju Aleksandru je kot prvi čestital ob priliki nastopa prestola,, bolgar ski kralj Boris.
d >To je „socijahia politika“! M ministrstvu za socijalno politiko, kieu gazduje naš neizogibni in miloobrazni Lojze Kukovec, je nastavljenih 96 — reci in piši: šestindevetdeset nadzornikov (to število presega število odffel kov), od katerih jih je samo 10 'zaposlenih', M direkciji invalidov se nahaja.
56 uradnikov, 18 praktikantov in _ 9 služabnikov. To je „somjalna“ politi -ka! Davkoplačevalci si naj napravijo opombe sami!
d Peter [Boborykin, najstarejši in v svoji domovini zelo priljubljeni ruski pisatelj,, je umrl dne 12, t. m., v Luganu (Švica). Boborykin je umrl v veliki bedi: in siromaštvu.
id Gospodarski od noša ji med Jugoslavijo in Nemčijo. Nemški listi na-glašajjo potrebo, da začne Nemčija čim preje izvažati svoje industrijske izdelke v Jugoslavijo. To potrebo utemei-jujejo z zatrdilom, da so nemška io -dustrijska skladišča prenapolnjena a izdelki a skladišča trgw^ev v Jugo«
iaviji so pa prazna. BeroHnski listi «eio zatrjujejo, đa se bodo v svrho go~ aporfai-skii pogajanj med. našo državo ш NeMčijo.. sestali v 'najkrajšem, času posebni odposlanci obeh' držav v Berlinu iti Draždaaih.
d Paaeverba v nemški državni bauki Nemška finančna uprava je v Naroda* banki izsledila velikanska po JÄeverjbflja5 ki znašajo milijone mark.
d ©rž-avtni dolgovi. Avstrije. Dunajski listi pišejo, da znašajo notra « »ji in zunanji dolgovi Avstrije že nad äS9 milijard K. V Avstriji je bilo kon-»®» m.esca julija t, 1. v prometu nart 0 «ib jard papirna tih bankovcev, do-Ђ» je bilo v intern času v najši državi samo 4 milijarde papirnatih bankovcev v, prometu.
d’ 8777 požarov. „Wiener Mittags-Keiteng* poroča, da je v Rusiji po neki boljševiški statistiki vsled silne Sude izbruhnilo «se 37.7*1 požarov, ponaj-
r gozdovih,
$ Sokolska: „kultura,“, V Subotici je ob priliki nogometne tekme dne 15. L m. pljunil sokolski organizator, pod potkovmk PutnikOvič, obče spoštova-aMu vikarju Skenderuviču radi neke maleakosti v lice. Gospod Skenderovič je odgovoril na to nesramnost z mirnimi in Postaj'anstveni mi besedami:; „Hvüdk Vairrt lepa za tako kulturo“! — fo 0 podpolkovnika, tako razkačilo, da jo v prisrčnosti gledalčev udaril duhčvmka tako močno v lice, da se je nindftj; s krvjo oblit zgrudil na tla, ffrišotni sodnik dr, Ivo MlijTta, ki se je za hapadfeiičga duhovnika' zavzel, jb nateiei tudi na odpčr razjarjenega pod pdl^oVnška, A ko kaj, takšni pojavi ne-pf 0&išli%mli in prevročekrvnih ljudi v «'nifočmah morajo škodovati ugledu stkfm in države.
d KI® tfela draginjo? Naše ministrstvo za gozde in rudnike je do-jroffio Trboveljski premogokopni družbi, da stae zvišati cene za premog. To ddkbtjetiie za /višanje oen za premog M Etettieljeno z uabieuo potrebo in je nov ibkaZj da uživata velekapital m vn^ihdustrija v naši državi favoriziranj®, zaščito in poseben privilegij, da smeta poljubno hastavliai cene' za svoje izdelke, Ze prod nekako petimi »Meseci je vlada odposlala v Trbovlje posebno komisijo, da bi proučila razmere .Trboveljske premogokopne družbe. .Ta komisija Je na podlagi knjig џШо za točko neizpodbitno dognala. Ha bi morala Trboveljska premogo-fcopna družba cene za premog na vsak •unčin znižati, nikakor bi jih pa ne suneta zvišati. .Toda sedaj’ se je zgodilo nasprotno. Vsled zvišanja cen food© prizadeti konsumenti, kajti železnica, bode prav gotovo zvišale tarife, tovarne pa cene za svoje izdelke, Kdo torej dela draginjo? Odgovor na to vprašanje je enostaven:	neutemel-
jena popustljivost naše sedanje vlade fv tako važnih gospodarskih vprašanji
I Najdena 'Dantejeva slika. .V. cer« kri sv. Avguština v mestu Rimini na baške» so našli fresko-sliko iz XIV. stoletja, ki predstavlja najslavnejšega italijanskega pesnika Danteja, ,Ta slika, ki je izborno ohranjena, je edina,
na kateri nosi ta duševni velikan venec.
d Policajdemokratsk« budalosti! V Somborn se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Tamkajšnji šef policije je zahteval od predstojnika karmelitske-ga samosta-na, naj takoj odstrani kip sv, Stefana), ki se nahaja na glavnem oltarju tamkajšnje samostanskje cetv kve, češ, da preveč spominja na madžarsko „suženjstvo“, Gvardijan se je povelju nadutega poliicajdemokrata u-pri z vso odločnostjo.
d Stanje žetev v Italiji, У Italiji bodo imeli letos boljšo žetev, nego je bala v lanskem letu. Pridelali bodo letos 51 milijonov stotov raznega žita, torej 14 milijonov več, kakor, v lanskem letu.;	I
d Vremenske nezgode v Južnih «Tirolah. V, bližini Timmelbacha je poplava reke Eisack uničila 20 hiš. Več ljudi je mrtvih. Tridentinskih guverner je poslal vojaštvo kot prvo pomoč y prizadete kraje,
• d Kolera v Rusiji. Po poročilih iz Moskve se kolera v Rusiji strahovito razširja, V mestu Aštrahanu n. pr. umrje na tej bolezni vsak dan po 25 do 30 oseb. Rdeče čete so zaprte vse dohode in izhode iz mesta, da preprečijo razširjenje te strahovite morilke, d Obupne gospodarske razmere v Italiji, Število brezposelnih oseb narašča v Italiji od dne do dne. Gela vrsta tovarn je že ustavila obrat. V. zadnjih dneh je narastlo število brezposelnih oseb na 300.000, število delavcev, ki so zaposleni samo trikrat na teden, pa znaša 400,000 oseb. Ker. bo te dni moralo tudi več ladjedelnic ustaviti ali vsaj zelo skrčiti obrat, se bo število brezposelnih pomnožilo za
200,000	oseb, Vsled razdrapanih finan čilih razmer je italijanska vlada bila primorana, da je ustavila vse državne podpore za ladjedelnice,
d Gospodarska tekma med Nemci in Japonci v Indiji. „’Japan. Chronicle“ poroča, da je stala pred vojno nemška trgovina v Indiji na zelo u-plivnem mestu. Nikakor pa niso. računati z dejstvom, da bo Nemčija kmalu po končani vojni zopet poplavila indijski trg s svojim blagom. Nemčija izvaža v Indijo osobito, železnino, svetili ke, kemikalije, zdravila, igrače, alkoholne pijače itd. Na tržišču! v Kalkuti je doslej prednjačila Japonska* vsi znaki pa kažejo, da bo njena mogočna konkurentka Nemčija, ki prodaja svoje blago ceneje nego Anglija, japonsko trgovino v Indiji, prav kmalu zapostavila.
d Prekmurje dobi železnico. —
„Murska Straža“ poroča:	V smislu
rešitve g. mihfistra za saobračaj je bila določena komisija, ki bi imela od rediti smer trase za železniško zvezo med Mursko Soboto in obstoječo železniško progo Kotoriba—Pragersko. — Komisije so se udeležili zastopnik direkcije za geadjenje novih železnica v Beogradu, zastopnik direkaije dvž. železnic v Zagrebu in šef sekcije za trasi ran je železnice Murska Sobota— Ljutomer—Ormož. Komisija je od 27. do 31. talija pregledala vso progo na
tem terenu, proučila vse že izdelane inženirpke projekte in načrte ter ze -beležila svoje, končne ukrepe v obširnem zapisniku. .Vsa proga se bo gradila kot velikopotezna železnica sreri-nje-evropskega pomena. V Ljutomeru se zgradi državni kolodvor, ki bo zvezan z Že obstoječim kolodvorom južne železnice. Ormož dobi nov državni kolodvor z možnostjo direktne zveze v smeri Čakovec in Pragersko. Sekcija za basiranje proge naj svoje delo pospeši tako, da se bo moglo spomladi 1. 1922 pričeti z gradnjo te proge. Pričakovati je, — a.ko ne poseže vmes kaka višja sila — da bo nova železnica najkasneje začetkom leta 1924 izročena prometu,
d Bivši ogrski kralj Karel ostane začasno v Švici. „Temps“ javlja iz Ženeve: Ker še pogajanja Karla s Špansko in Dansko niso završena, se misli, da bo zvezna vlada švicarske republike dovolila, bivšemu kralju vsaj začasno bivanje na, ozemlju Švice.
d Madžarska v dolgovih. Raz ve n Avstrije ni nobena evropska država ta ko zadolžena, kakor Madžarska, kajti notranji dolgovi te države znašaio i2 milijard, zunanji dolgovi pa —	140
milijard
cl Nov odvetnik v Celju. V Ueiju se je nastanil kot odvetnik naš somišljenik dr. Alojzij Rakun, Aleksandrova ulica 4, L; nadstropje (trgovina Rožič). Strankam, ki rabijo pravni nasvet in pomoč, ga, toplo priporočamo.
d Prireditev Pevske zveze v Kam •niku se vsled smrti Njegovega Velič. kralja Petra L preloži na poznejši čas. Pevske zbore prosimo, da kar naprej vadijo, ker bo spored prireditve isti, kot je bilo že naznanjeno. — Pevska zveza.
d Carina za blago iz Brazilije. — Ker naša država še ni sklenila z Brazilijo nobene trgovinske pogodbe, je naša vlada odredila, da veljajo za blago iz Brazilije najvišje postavke zakona splošne carinske postavke.
d Svilo za sita in papir za sobo-slikarske šablone ima urad za pospeševanje obrti v zalogi, kar bo razdelil med interesente. Svila za sita je debelosti št, 7. in je 102 cm široka,
d Cement za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti lahko preskrbi o-brtnikom trboveljski cement. Stavbeniki, zidarji in izdelovatelji cementne opeke naj prijavijo svoje potrebščine na naslov urada, Dunajska cesta št. 22, do 1. septembra,
'd Olajšava pri prodaji voznih list kov. Ker je bil1 dosedaj naval potnikov na železniške blagajne za vozne listke zopet velik, Je južna železnica določila, da se bodo odslej naprej prodajali železniški vozni listki na glavnih' kolodvorih v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu nepretrgoma od 7. do 19. ure, tako, da si ljudje lahko kupijo železniške vozne listke, ne da bi se jim bilo pneba nastavljati pred blagajno.
d Ugodnosti za obiskovalce „Ljubljanskega velikega semnja“ v Ljub« ljani od 3. do 12i septembra 1921, — Upoštevajoč velik pomen „Ljubljanske-
Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros*
(8, nadaljevanje.)
Prav posebno bistro uho je moglo a« ti, kako se jo tribunov glas nalah-»o tresel, ko je govoril zadnje besedo. Мдгта je ujela tribunov nemir, vse belo zobe svojih velikih, pa prijetno zaokroženih usten je kazala v nagajivem režanju, ko je z neverjetno spret nostjo naštevala vse različne važne o-pravke, ki polnijo dan imenitne rimat*» gospe.
Ni mogoče!,“ je vzkliknila. „Od te vre pa notri do solnenega zahoda nima niti trenutka časa! NajprvQ pride »edajle njen obed41, nato pouk v meče-borbi, nato njena kopel, potem se mora obleči, nato pride umetnik, ki negate njene prste, nato slikar za njeno lioe, tudi nove grške sandale mora Se Sa»es poskusiti. Vrhu tega je poslala jeo augurja** Pilogemona, da ji .posta-
* Praudium, v zgodnjih' predpol -
lanskih urah.
** Augarji so bili vedeževalci, ki »o k položaja zvezd (horoskop) napovedovali Bodočnost.
vi ob njenem rojstnem dnevu horoskop, in po Galantida je tudi poslala , ki je bolj izurjen kot svojčas Lokusta, in dvakrat bolj izkušen, da jej name-ša in pripravi ljubavni lek. Morebiti za vas!" je nagajivo pridjala. „Slišala sem praviti, da ga vse gospe uporabljajo.“
Zopet je šinil zlobni nasmeh črez tribunovo lice. Morebiti je bil tudi on vdan Calami Ihtavim lekom, ljubavnim, ali pa sovražnim, in ni mu morebiti bi-io ljubo, da ga kdo opozarja nanj.
„Ne!“ je dejal pomenljivo, „njej tega ni treba! .Valerija premore več z onim samim pogledom svojih lepih oči, kot vsi leki in steupi Galantidovi. — Povej, Mirina, zelo ti bom hvaležen , ali bolje izgleda, kot zadnjič?“
„Ne vem, kaj bi rekla, gospod“ , je odgovorilo dekle s hudomušno in izzivalno veselostjo, „Moja gospa je koti ecn o tudi ženska, in ženske., pravijo, ■e laže obvladati s krepko roko, kot pa zvabiti z medenimi ustnicami. Nje ne bo pridobil gladek jezik in ‘tudi ne golo lioe, to vem, ker. slišala sem jo tako reči Paridu, prav na temle mestu je bilo. Pri .Tunom! S Čisto potrtim srcem je odlazil fant, ram povem, ko
mu je rekla: „Ti si cela deklina v o-bleki svojega brata!“ — Ne! Mož, ki si bo priboril srce moje gospe, mora piti mož vseskozi, to vam rečem! In kar se tega tiče, je pač podobna nam drugim žeiiskam!“
In Mirina je globoko vzdihnila. — Morebiti je mislila, na zagorelega mladeniča, ki je v njeni zgodnji dekliški mladosti hodil za njo, preden »з prišla v Rim. daleč tam doli v rodnih vinogradih solnčne kampanje. •
„Kaj vse veš povedati!“ je dejal tribun. Očividno se mu je prilegal prikrito izraženi poklon, kajti ponosen je bil na svojo telesno moč. „Ej —! Ko sem se pripeljal, je stal tule fant, ki P! te zlahka pridobil, a ko te res mora, kakor tvoje davne prednice Sabin-ke, odnesti na ramenih, ki te hoče i-meti. Pri Herkulu! Vzel bi te pod pazduho s tako lahkoto, kakor ti tisto-le škatljico, ki jo tako skrbno držiš. — Glej! Tamle je! Za Merkurjem se lepo skriva! — Hej! Stopi bliže, dobri prijatelj! — Kaj — ? Saj se menda ne bojiš Automedonta in udarcev njego -vega biča — ?“
Suženj je stopil izza svojega skri-I vališča, kjer ga je našlo bistro Plaei-
ga velikega semnja“ za naše narodno! gospodarstvo, so naše državne oblasti priznale razstavljaleem in obiskoval* cem številne ugodnosti. Obiskovalci, ki se izkažejo z legitimacijo in sejm -skim znakom, plačajo v Času od 20* av gusta do 20. septembra 1921 za vožnje do Ljubljane in nazaj v vseli razredih potniških vlakov vseh železnic v kraljevini SHS polovično vožnjo, A ko pa imajo razven tega .potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, da posetijo „Ljubljanski veliki semenj“, so v času od 3. do 12. septembra 1921 upravičeni uporabiti na progi Beograd—Ljubljana m nazaj tudi brzovlake proti po-lovični voznini. Ta ugodnost bo prišla zlasti posetnikom iz 'vzhodnih delov naše kraljevine v prilog. Za prevoz razstavnega blaga v Ljubljano in nazaj se plača polovično železninsko voznino m sicer na ta način, da se zaračuna za pot od izhodišča do Ljubljane oela tovornina, dočim se blago na povratku iz Ljubljane nazaj brezplačno odpremi. Razstavlialno blago, ki doide iz inozemstva^ je uvozne in izvozne carine oproščeno, ako se izvozi tekom 3. mescev po uvozu. Razven tega je priznalo tudi Obratno ravnateljstvo južne železnice na Dunaju obiskovalcem „Ljubljanskega velikega semnja“ 50%' popust na vseh potniških vlakih avstrijskih prog južne železnice, če se izkažejo s sejmsko legitimacijo, ki j® v redu kolekovaaa. .Zajedno je dovolilo za razstavno blago gori navedene prevozne ugodnosti. Legitimacije s sejm-skim znakom, ki upravičujejo imetnika do vseh navedenih ugodnosti, se dobe za 25 dinarjev (100 K) pri vseh sejm-skih zastopnikih v vseh večjih mestih, ali pa neposredno pri „Uradu Ljub -banskega velikega semnja“ v. Ljubljani.
d Zborovanje blagajničnih zdravnikov Sioveuije. Ob priliki III. jugoslovanskega lekarskega kongresa v Ljubljani se vrši v petek, dne 9. sept* ob 9. uri dopoldne v mali dvorani Narodnega doma zborovanje biagajničnib zdravnikov z naslednim dnevnim ce-dom: 1. O bodočih nalogah socialnega zavarovanja. Poroča dr. Bleiweis. 2* Stanovska vprašanja. 3. Slučajnosti * Kolegi-gostje dobrodošli!
d Dr. Ivan Tavčar : Zbrani spisi. VI, zvezek, uredil dr, Ivan Prijam
telj.	V Ljubljani 1921, Izdala, in založila Tiskovna zadruga. Strani 435* Gena K 74’—, po pošti K 5’— več, V zbirki staven škili pisateljev, ki jo je izdala Tiskovna zadruga, je pravkar; izšel en zvezek Tavčarjevih zbranih spisov, ki jih ureja 'dr* Ivan Prijatelj. Knjiga je izšla baš za 701etnico pisatelja iu prinaša poleg urednikovega uvoda in njegovih opomb Tavčarjevi najboljši deli iz zadnje dobe „Cvetje v jeseni“ in „Visoška kronika“, ki sta vzbudili splošno pozornost in priznanje, ko sta izhajali v „Ljubljanskem Zvonu“, Tiskovna zadruga se dr* Tavčarju ni mogla lepše oddolžiti — kakor, da je začela izdajati njegove zbrane spise, kateri so urejeni po istih načelih . in na vsak način kot druga izdaja Jurčičevih zbranih spisov. Da je izdaja res prvovrstna, po-
dovo oko. S spoštljivo kretnjo je poklonil Mirini za njeno visoko gospo — dar svojega zapovedovalca, dragoceno košarico iz vlitega srebra, nadevano z redkimi sadeži in cvetlicami.
„Pozdrave od Kaja Licinija!“ je rekel, „Valeriji k njenemu rojstnemu dnevu! Redke so te cvetlice in sveže so nabrane ob rosnih bregovih šumečega Anija in sadje je še včeraj žarelo na solnčnih obalah Tibera. Moj zapoved nik daruje najizbranejše svojo sadje in najisvežejše cvetlice svoji sorodnici, ki jih vse prekaša v svežosti in lepoti! “
Povedal je svoje naročilo, ki se gai je bil očividno naučil na pamet, v precej gladki latinščini, komaj slišno pobarvani z barbarsko izreko. Globoka se je priklonil, ko je izročil košardea Mirini, nato pa je ponosno zravnal vri soko svojo plemenito postavo in smelo* skoraj izzivajoče gledal tribuna.
Dekle se je splašilo iu nalahno prebledelo, ko je tako nenadoma stal. pred njo tuji suženj.
(Dalje priKottnjiö.)
. . .	£	------- _4V	, i
jre že Ime urednikovo. Knjiga s'e na-LOča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Sodna ulica 6» t
d Spre]exu invalidov v pouk na raznih šolah v Sloveniji. Pokrajinska juprava za Slovenijo, oddelek m socialno skrbstvo, invalidski odsek, bode sprejel v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji. N poštev bi prišle v prvi vrsti te-le šole: Tehniška srednja šola (poprej Obrtna Sola), v Ljubljani, Državna trgovska Spla v. Ljubljani, .Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Celju, Orglarski šoli v Ljubljani in v Celju itd. Invalidi, ki bi želeli obiskovati omenjene šole in so zato fizično in po pred.-izobrazbi sposobni, naj pošljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nadpregleda Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo, invalidski odsek — takoj, najpozneje pa do t. septembra <. i, Invalidi, ki žele obiskovati Ton -niško srednjo šolo v Ljubljani, se o • pozarjajo na razglas ravnateljstva le Sole v „Uradnem listu“ št, 93. od 8. t- m, — Pogoji za sprejem učencev v ftönarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu „Kmetovalec“ SL 18 od UL julija L L — Za sprejem v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemljo in da je dotičnik bil zaposlen kot rudar štiri leta. — Vsi invalidi, ki bodo sprejeti v omenjene šole, bodo za .ves čas pouka v oskrbi invalidskega odseka in sicer; invalidi v šolah po Ejubljani ali v Celju bodo v staležu Invalidskih domov v Ljubljani ali v Celju; invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni re-lütum kot podpora za oskrbo, če niso v oskrbi tamošnjib šol, oziroma zavo dov, katere stroške krije invalidski odsek. Ker so pa sredstva, s katerimi Še sedaj razpolaga invalidski odsek, zeio skromna, se bodo sprejeli v brezplačno oskrbo za časa šolanja le invalidi z najmanj 50% čfelanezmožnostjo, ki so sami, kakor tudi njihovi starši brez
vsakih' sredstev, kar morajo dokazati z ubožnim spričevalom.
^ d Prekmurje. Spisal univ, pro;, dr. M. Slavic, izvedenec za Prekmurje pri mirovni konferenci y Parizu. — Ravnokar je izšla knjiga z navedem n naslovom pri založništvu „Slov, knšč,-soe, zveze v. Ljubljani, Ljudski dom,“ Dobi se pa po knjigarnah, ki si jo bedo naročile. Stane okoli 20 K (zarad» j. oštnine se natančna cena še naznani) ter obsega v veliki osmerki 132 stra ni Knjiga se bo prodajala pri narodnih slavnostih v Prekmurju dne 13.,
14.	in 15,- t, m, To je prva slovenska knjiga, ki obravnava Prekmurje v sistematični obliki, Dosedaj smo imeli le par potopisov. Zato je bila knjiga že nujno potrebna in bo vsem krogom dobro došla. Ker se je bo veliko prodalo pri velikih narodnih' slavnostih in je bila knjiga brez ozira na te slavnosti izdana v majhni nakladi, zato je verjetno, da bo prva izdaja kmalu pošt L Kdor jo torej hoče na vsak način dobiti, naj se požuri z naročnino. — M knjigi se je tudi prvikrat dvignila glede enega predmeta v. celotni obliki zavesa mirovne konference v Parizu in se nudi vpogled v mirovna pogajanja. Kakor bodo Prekmurci knjige veseU , da se je njih domovina vsestransko o-pisala, tako bodo radi segli po knjigi tudi „Prleki“, ker se prvikrat govori v, znanstvenem oziru o „Prlekiji“, ozdoma „Veliki Prlekiji“- ali ^Slovenski Panoniji*“- Knjigi je pridejan zemlje zid z vsemi župnijskimi kraji Prekmurja. „Kazalo“ naj naznanja vsestransko in zanimivo vsebino:	1. Jugoslovani ali
Sloveni. 2. Karantanski Slovenci. 8. Panonski Slovenci. 4, Koridor med J u-goslavijo in Cehoslovaško. 5. Prekov;r ska cerkvena zgodovina. 6, Slovstveno delo v Prekmurju. 7. Prekmurski jezik. 8. Narodno življenje prekmurskih Slovencev. 9. Boljševpiška jdoba v Prekmurju. 10. Osvoboditev Prekmurja. Ll. Prekmurje na mirovni konferenci v Parizu. 12. Prekmurska geografija in topografija: a) Razr*a imena za Prekmurje, b) Zemljepisne črtice, c) Kra-j epi sni orisi. 13. Splošno kulturno ži-
vljenje Prekmurcev* 14. Prekmurska slovenska uprava v prvih dveh letih, a' Pod prvim civilnim komisarjem dr. Lajnšičem, b) Pod drugim civil, kom. Berbučem, c j Pod tretjim civil, kom Lipovškom.
Narodni kolek v prijd Jugpsloven-ski Matici. Pokrajinski odbor Jugosl. Matice v Ljubljani je ravnokar razposlal svojim podružnicam narodni ko’ek a 25 para kot spomin na požig- Nared-j nega doma v Trstu. Društva in kor j poracije, kakor tudi osebe se prosijo, j da bi si nabavile ta kolek pri marib. i podružnici Jugoslov. Matice, Sodna u-lioa žt, 32.	____________________.
Iz Maribora.
m Mestni magistrat odreja, da se sme na živinskih sejmskih dneh živino edinole na tehtnici m mestni klavnici tehtati).
m Važno za občinstvo, „Vsled odloka osrednjega poveljstva kr, državne varnostne straže v Ljubljani, se odreja,’ da ima javnost smatrati od sedaj do nadalje v javni službi stoječega, stražnika kot tacega, ako je isti ob orožen s ,sabljo in samokresom ter. pre vidjen z rdečo naprsno pleteno verižico z piščalko. Izven službe se gori-imenovana verižica ne bode smela nositi, Naročni traki s številkami odpadejo. Toliko v obvestitev javnostL“
m Izgubil je nekdo v Mariboru srebrno svetinjico z monogramom, < Dobi ’C v našem upravništvu,
m Zasliševanje, invalidov. Pokrajinska uprava za Slovenijo v Ljubljani, oddelek za soeijalno skrbstvo je odredilo splošen pregled vojnih invalidov. Po členu L te uredbe pridejo v poštev vse vojaške osebe, ki so dobile poškodbe ali bolezen, ali se jim je ta poslabšala, ker so izvrševali vojaško službo v svetovni vojni in v vseh prej šnjih vojnah, nadalje oni, ki so ostali poškodovani, ali so dobili bolezen pri vojakih po svetovni! vojni. V. smislu člena 2. te uredbe se imajo zglasiti v svrho zaslišanja vsi v mestu Mariboru stanujoči vojni invalidi v dneh od 22, avgusta do uajdalje, 4. septembra t, 1,
od 8, do 12. um dopoldne in ©d 2. <5* .6. ure popoldne pri podpisanem ®s«s4-nem magistratu, Rotovški- trg v pisarni oddelka varnostne stasMfeeiv ‘Vsak invalid mora oddati pri zasliša* ju vsa dokazila o svoji vojaški službi in o nesposobljenosti kakor, n.- pr. izpričevalo o službi v vojski, in & шзк»-pu iz vojske, odločbo prvostopnega s©-dišca, ali poverjeništva za soeijajn« skrbstvo o dodeljeni invalidski pokojnini (podpori), ■ stari plačilni nalog (list) invlidsko knjižico, vojaške legitimacije, vojaški predbeliežni list, vojaško zdravniško spričevalo, vojaško do-I mobransko aJi črnorojniško izkaznico, dekrete in vse eventualne prejšnje su.
I perarbitracijske akte itd. Prijavo lah-I ko predloži osebno invalid sam ali pa ! kdo drugi v njegovem imenu. Tožil* devne tiskovine so ua razpolago ,v pL sarni zgiaševanja. Kdor bi se v. dol©-! čenem času ne zglasil, bo za pesÄed'S»
; ce sam odgovoren. Zup.aaa: G:r,fera
Dijaški vestnik.
d Kat. akademiki in abitmijeati lavantinske škofije! Naši visoki gospo-dje, ki bi jim naj bilo razširjanje i* utrjevanje kraljestva božjega pokličeš dolžnost, ne verujejo, kakor vse kaže, v iskrenost našega prepričanja. Naša dolžnost pa je, da kljub temu Se bolje delujemo za zmago kat, idej mi, ki še nam zdi, 'da sedaj kat. cerka v: ne potrebuje toliko uradnikov, kot pravih, z demokratskim duhom in globoko vero prefinjenih apostolov brez svetnih priznanj in častnih odlikovanj. Da pa bo kat. visokošolsko dijaštvo, ne sicer: z dobro izpiljenimi govori pri obloženi mizi, temveč z vzgledom razširjal® razumevanje za katoličanstvo med Srbi in pripravljajo pot zedinjenju, sije ustanovilo v. Beogradu kat. akad „ 'društvo „Dan.“ Tovariši! Najmlajšem najmanjše jugoslovansko kat, akademsko društvo Vas vabi kot dobro došlt svetne misijonarje v svoj krog; odzo-vite se častno temu vabilu! Pojasnil * daje Jan Sedivjr, stud.-phil., Mala Nadeli a.
Za gospodinjo bo mlada vdova z enim 7 let starim otrokom. Zmožna in vajena je vsakega dela. Naslov v upravi lista. 2—2 467	Revo moško kolo »Puch« se proda, gostilna Petz Studenci pri Mariboru. 476
	Javna dražba Ш 1 cisterne petroleja, 1 cisterne strojnega in 1 cisterne plinovega olja se vrši dne 26. avgusta ob 1o. uri v tovornem skladišču v Mariboru, glavni kolodvor. 478
maline in bez- uOrOVniCB, gove jagode kupuje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 3—13 467	
Ostrožnice,'°»Snick»p„7e najdražje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi. 3—13 469	Uspešnje prošnje piše Voršič, Maribor, Vrbanova ulica I9. 1—2 474
Zrelo grozdje mariborske okolice plačuje najbolje Industrija sadnih izdelkov v Selmci ob Dravi. 3-13- 468	Primarij občne javne bolnice Dr. Janko Dernovšek ord. za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni dopoldne od 11.—12., popoldne od 2.—4. ure. Maribor, Orožnova ulica. 479
lian 4M* n za električno luč ШПиГПО pri mlinu ali, žagi se proda za 1.600 dinarjev. Več izveste v Mariboru, Koroška cesta 5. Cirilova tiskarna. 470 Proti dobremu sfS me v najem večji prostor za delavnico ali skladišče. Ponudbe na upravništvo lista.	
	Živinozdravnik Ivan Šoštarič v Mariboru, Koroščeva ul. 7 v pritličju se priporoča cenj. občinstvu , kot izkušen živinozdravnik. 472
	жишвввшмдт. j
	Prvovrstni tropistovskij SIR se dobiva, pri Matija Lahu, Maribor, 16-5 Glavni trg. 373
ПгвГШР za sLščičarno se ULClIcC sprejme. Kocijanar-jeva ulica 17, Celje. 1—2 473	
ЛллШнл prodam na lepem UOS (11110 prostoru radi preselitve do 1. septembra. Bližina mesta, cerkve, ob cesti, veliki hlevi radi sejmov, vrt, njiva in sozd. Dober promet se dokaže. Proda se tudi brez zemljišča. Vse v dobrem stanu. Brumen, Hajdina, Ptuj. [480	
	
Kuouiem !,etgovef jaKOdr	
IlUJJUjCIII m kopmšmce ah Tobidnice v vsaki množini po najvišji ceni. Matija Lah, Maribor, Glavni trg 4. 1—3 48I	inserirajte v Straži!
Velika »losa | IB	
Pozor!
Edina tovarniška zalćga: Plahte impregnirane, za vozove
2	m široke, 3 m dolge K 888-—
3	»	4	>	»	188o-—
3	>.	5	»	>' 2250-—
4	*	4	»	»	2400-—
4	>	6	»	>	3500-—
druge velikosti poljubno v par
dneh.
Konjske dežne plahte s kumet-spico,
v treh velikostih na razpolago po tovarniških cenah. Pošiljatev po pošti na vse kraje. Edinole pri
Alojzij Gniušek, Maribor,
11 Glavni trg št. 6.	4I7
NAZNANILO.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem otvoril v soboto, dne 20. t m» popolnoma nanovo in moderno preurejeno
„KAVARNO JADRAN.“
Zagotavljajoč točno priporoča za obilen obisk
475
in solidno postrežbo z najboljšim blagom se
Vodstvo Kavarne lata.
vsakovrstnih in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja itd.
) Vsa v to^stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
I mirit Cffttfir Drar> Maribor, Jurčičeva ul. 8 LUtfiU «č&vjcLj (Edmund Schmidgasse). 314
Kdor ne verjame, Ц	j
Klobuke,
obleko,
Slepilo,
öevlje,
d. ©3xolen5.ee, petev. Зеое&хе, terloice za txg-in razno galanterijsko blago najboljše in najceneje pri tvrdki
Jakob Lab, Maribor, Glavni trg 2.
■ Strehama :
tvrdka att pokrivanje stneh
RUD. BLUM v Mariboru, Aškerčeva ul. 22
priporoča svojo še obstoječo zalogo splošno znanega najboljšega izvirnega
„Katschek eternita“
ter strešne opeke, cementa za les, strešne lepenke za pokrivanje streh. — Strogo solidno in strokovno delo zajamčeno.
Zdravnik dr. Frank
zopet ordinira Prešernova ulica 2, 1—2	14.—16. ure.
od 10.—11. in od 477
2s
464
Zaloga pohištva
KAROL PREIS. MARIBOR
Gosposka ul. 20 (prej trg. hiša Pirthan)
Spalnice, jedilnice, gospodske sobe, klubgarmtere, pohištvo iz mehkega lesa, kuhinjsko pohištvo, železno pohištvo, vložki, modroce, stoik«, posteljno petje, preproge, podobe, zrcala, gradi za modroce, platno, blago za pohištvo, linoleum itd. itd. po izv&nredno znižanih cenah.
Svoboden ogled, vsakdanja vanjska razpo-šiljatev. — Cenik! brezplačno.
2» Ж m
po najvišji dnevni ceni ali tudi
t*m enja
za prvovrstno pšenično moko iz prvih banaških mlinov: .
pšenico, koruzo, nž, oves, Ječ» men, kakor tudi sta,x>i fižol
ter se priporočam
Josip Serec, Maribor,
З—З	Aleksandrova cesta.	465

Rzdaiateij ip založnik;’ Konz, „Straže.3
Odgovorni urednik';: jVla&Q Pušenjak,
CCIsK Oinlcse. tiskarne v MasSsau.