18. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. jaiiuvarja 1899.
XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Iihmjft vsak dan iv«6*r, iiim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-oger ake dežele za V30 leto 18 gM., za pol leta 8 gM., za četrt leta 4 gM., za jeden bmmc l g! 1. 40 kr. Za Ljubljano brei pošiljanja na dom za vse leto 13 gM, za Četrt leta I gld 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesef. po BO kr za četrt leta. — Za tuje deiele toliko kolikor poštnina znala. Na naroChe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedonkrat tiska, po B kr, Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopim naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračaj'). — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj vao administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, Vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon mL. 3~*.
nemški živelj take sprave ne mara, da zahteva zase in za svoj jezik popolno prevlado, absolutno gospodstvo v državi, to svedoči tudi najnovejši recept za rešitev perečega narodnostnega vprašanja, kateri je napisal ministerski kandidat Hochen-burger. Spravo na taki podlagi, kakor jo je spisal Hochenburger, odklanjamo z vso odločnostjo, ker je popolnoma nesprejemljiva Boljši je najhujši boj. kakor tako sramoten in ponižujoč mir.
V takoimenovanih „najvišjih krogih", ki se vedno absolutno vladajo državo, je zadnji čas začel pihati kompromisu z Nemci ugoden veter. Vlada se umika zahtevam desnice, naj pojasni svoje namene za bližnjo prihodnjost, začela so se neka skrivnostna posvetovanja in ni izključeno, da izvedo slovanski narodi neoega lepega jutra, da se je vlada z Nemci porazumela. Ako doseže tako porazumljenje na podlagi Hochenbur-gerjevega ali temu podobnega recepta, potem naj ve, da Čehi, Slovenci in Hrvatje take piškave sprave ne bodo nikdar ratifi cirali, in da s tem ne doseže druzega, kakor da stopi v parlamentu na mesto nemške opozicije slovanska. V koliko bi bilo to državi na korist, o tem naj premišljajo tisti, ki so v to poklioani.
Naši vojaki in naše učitelj stvo.
„Edinost" je priobčila naslednji, jako značilni dopis:
Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je naznanilo z odlokom od dne 25. novembra 1898. 1., št. 11.712 VII. vsem okrajnim šol skim svetom, da od 3 95 nadomestnih re-zervnikov, poklicanih od dne 1. marca leta 1898. iz Istre, tržaške okolice in z Goriškega na osemtedenske vojaške vaje, je bilo le 28 4 veščih pisanju in čitanju.— Od pozvanih 395 ni vedelo imena Njegovega Veličanstva cesarja 31, Nje Veličanstva cesarice pa 18 2; 314 ni znalo, kdo je bil nadvojvoda Albreht, 376, kdo je bil feldmar-šal Radecky in 176 ni vedelo, h kateri državi pripada Istra.
Dalje pravi omenjeni odlok, da je raz" vidno iz tega, da se na ponavljalno-nada-Ijevalnem tečaju ali pouku veliko premalo ponavlja v vsakdanji šoli proučena tvarina.
— Potem pa vabi visoko ces. kr. namest-ništvo slavne c. kr. okrajne Šolske svete, naj uplivajo na šolska vodstva in na uči-teljstvo, da se bode natančno postopalo o poučevanju v zgodovini in zemljepisju, tSX da se mladina dobro priuči gori omenjene stvari, in da to otrooi ne pozabijo tako hitro. — To je vsebina označenega odloka.
Sedaj pa poglejmo, kaj je na tem resnice! — Učiteljstvo na Goriškem zavrača z vso resnostjo omenjene trditve, kajti mej slovenskimi rez^rvniki na Goriškem se gotovo ne najdejo taki, ki bi ne znali tega, kar je zgoraj omenjeno, kajti statistika govori, kako redno pohajajo pri nas otroci v šolo, o čemer priča tudi <lejstvo, kaka malo analfabetov se nahaja od nas v naši vojski.
— Ako se je res našlo toliko takih, ki niso znali, kar je zgoraj omenjeno, je gotovo iskati vzrokov v Istri in v okolici tržaški. O šolskem okrožju tržaškem je sploh znano
— kar ni bal v čast aviti eolturi in tam gospodujočemu zistemu — da se tam sploh nikdo ne briga, da-li otroci pohajajo šolo ali ne, o Istri pa vemo (seveda o slovanskem delu pokrajine), da je tam več nego 0'» za šolo godnih otrok, ki ne pohajajo šole, ker sploh šol nimajo. To vnebovpijoče stanje je ožigosal že gosp, drž. poslanec Spinčio v državnem zboru. — Ako torej naši Istrani — Hrvatje in Slovenci — nimajo učilnic, kako naj bi potem kakor vojaki znali to, česar se niso učili ?! — Ne treba torej praviti, na koga da pada vsa krivda. — Naj torej poskrbi slavna vlada, da tudi v slovanskih krajih Istre dobijo potrebnih šol in potem se gotovo pride v okom takim nedostatkom.
Da se v nas temeljito učita zgodovina in zemljepisje, je dobro znano. Saj imamo celo podobne učne načrte, ki predpisujejo učiteljstvu, kaj naj učijo.
Tako n. pr. nahajamo mej učnimi slikami tudi ono ,.Cesar Franc Jožef I." v „ Tretjem Berilu". — V isti sliki je natančno opisano, da se je naš cesar dne 24. aprila
Najnovejši recept.
Videti je, da so se Nemci naveličali brezuspešnega divjanja in razgrajanja v državnem zboru, in da so ae jeli bati posledic, katere utegne imeti njihovo postopanje. Ne vsi. Schonererjanci in njihovi somišljeniki v klubu nemških nacijonalcev so še vedno preprifiani, da dosežejo svoje smotre z naj-brezobzirnejsim radikalizmom, vsi ostali Nemci pa iztezajo roke po vsaki rešilni vejici, ter bi kaj radi iz barja brezplodne ob-strukcije prišli na trdna tla.
Tisti Nemci, ki ne hodijo za radikalci čez drn in s trn, nego uvide vaj o, da se nastale kritične razmere s hrupno obutrukcijo ne bodo sanirale, začeli so prav sedaj veliko akcijo, kateri je namen ustanoviti vsem Nemcem skupne narodno-politične zahteve in na tej podlagi poskusiti kompromis z vlado in z dragimi strankami.
Predigra tej kompromisni akciji je brošura, katero je ravnokar izdal poslanec Hochenburger in o kateri zdaj Šumi ves gozd nemškega časopisja. V tej brošuri je Hochenburger, politik minorum gentium, podal naj-nčvejsi recept za rešitev jezikovnega in državnopravnoga vprašanja, in nemško časopisje proslavlja to delce na vse možne in nemozne načine, prav kakor da je v bro-Surici izrečena rešilna beseda.
Hocbenburgerjev predlog meri v bistvu na to, da je ohraniti stari centralizem in nemški jezik proglasiti nekakim državnim jezikom. Nemec bodi gospodar v tej državi, Slovanom pa hoče Hochenburger milostno dovoliti nekoliko omejene ravnopravnosti ondukaj, koder prebivajo, nekako tako, kakor so jo na papirju priznali Madjari Ru-raunom in Slovakom na Ogerskem
Boljše, nego s Se tako natančnim in vestnim resumejem gostobesednih Hochen-burgerjevih izvajanj, se da tendenca tega najnovejšega predloga pokazati z izgledom. Hochenburger zahteva, naj se vsa drŽava vlada na tisti način, po katerem gotovi gospodje vladajo 5e dandanes deželo kranjsko. Ti gospodje mislijo, da je Nemec že vsled svojega nemSkega rodu postavljen nad Slovenca da je nekaj boljšega kakor Slovenec,
LISTEK.
Zaljubljenec.
Spisal Edm. W e n g r a f.) Milavčevi so naj prijetnejši in najlju-beznivejši ljudje, kar jih poznam. Iz srca se veselim, da mi gospa dovoljuje ljubiti moža in da mi gospod ne zabranjuje, biti prijatelj njegove žene. Oba sta vrla Človeka, vsak po svoje. On je pameten, ona razumna. Pamet in razam — tako je bila razdeljena dedSčina mej oba spola. Malo je mož, ki bi bili razumni in komaj jedna žena, ki bi bila pametna. Modrosti pa sploh ni na ■vetu.
Nikdar se ne polotim kake važne stvari, pred no ne popraSam Milavčevih za svet. In ker ženitev vender le pripada k onim stvarem, katerih ne moremo šteti mej nevažne, nisem hotel pričeti s to nevarno stvarjo, predno ne slušam njih dobrega sveta Tako sem torej nekega dne obiskal JMilavčeve ponosne glave, prepolnega srca, s podobo svoje brezprimerne jedinioe v svoji dufti, In vender ne brez tajnega ■trahn. MoJ Bogi Kaj neki porečejo Milav-
k tem«?
Milostljiva gospa me je sprejela. Po-»drivil Mm jo mnogo bol| v zadregi, nego
ter da je kranjski hranilnici združena tista inteligenca, ki je poklicana, voditi celo kranjske kronovino, posebno Če se ji pridruži še nekaj dekanov in župnikov.
Ravno tega jedra je Hochenburgerjev predlog. V celi brošuri nismo našli ni jedne nove misli, ni jednega novega argumenta. Natrpane so v njej same stare fraze, katere smo že neštevilnokrat slišali v raznih za-stopih in katere nemški listi že leta in leta premlevajo, a kakor je napačna misel go tovih gospodov v naši deželi, da gre inteligenci v kranjski hranilnici, če se ji tudi pridruži še toliko dekanov in župnikov, odločilna beseda v naši deželi, ravno tako je nesmiselna zahteva, da je nemški narod v Avstriji poklican, vladati državo in gospodovati nad drugimi narodi, ki v njej prebivajo.
Priznavamo, da je potrebna neka sprava mej narodi, da se mora najti nekak modus vivendi, in ker računamo z obstoječimi razmerami in potrebami, priznavamo tudi, da se more sprava doseči le potom kompromisa. Doseči se more le na ta način, da se za vseobčne državne potrebe nekaj žrtvuje. Toda žrtev ni zahtevati samo od Slovanov, pred vsem se morajo zanje odločiti Nemci kot tisti živelj, ki ima vsega v izobilju. Radi državnega interesa se slovanski narodi ne bodo upirali gotovim primernim žrtvam, nikakor pa se ne bodo udali zahtevi, naj bi priznavali nemški živelj kot nekak „gospodski narod" in nemški jezik za državni jezik, sami sebe pa za manj vreden element.
Vsako pogajanje na taki podlagi, kakor jo je precizoval Hochenburger v svoji brošuri, je absolutno nemogoče. Podlaga je napačna in na tej podlagi se nikdar ne doseže sprava mej narodi. Vsi tisti, ki zdaj nosijo mir v svojih togah, stoje" na krivem sta liSČu, ako le jeden sam trenotek mislijo, da se bode kateri slovanski narod dal proglasiti za helotski narod in da bo v to še sam privolil ter potem, ko je upognil tilnik pod nemško peto, udano odložil orožje.
Ne! Samo na podlagi resnične ravnopravnosti in jednakovrednosti vseh narodov je mogoča sprava in se doseže mir, a da
običajno, in ona me je pogledala s pretre-sujočim očesom.
„Kaj vam pa je?" me je poprašala. „Zakaj se držite tako slovesno? Ali mi hočete razodeti svojo ljubezen ? Ali — ah, da, že vera, ženite se! *
Stal sem, kot bi me strela zadela. Toliko sem si domišljal, da sem že izvanredno popolen v umetnosti zatajevanja samega sebe. Naj se v meni vrši kar hoče, obraz naj mi bo nepremičen in neprozoren kot krinka. In ta Žena me je spregledela kar na prvi hip!
Jecal sera par besedij brez vsake zveze.
„Torej je res, kar sem si mislila!" je rekla Milavčevka z milostno važnostjo. „ No, no, saj to ni nič hudega! Le sedite in povejte, kako je s to stvarjo!"
Sedel sem in pripovedoval. A moja razlaga je morala biti nekako temna, kajti Milavčevka se je pričela na poseben način smehljati, včasih žalostno zrla v strop in a prati svoje desnice ob dlan svoje levice uprizarjala pravo brzo polko, ki je postajala vedno divjejia in nervoznejša.
.Sanjarite, prijatelj" mi je slednjič ■egla v besedo, „prosim Vaa, da ste toč-nejši In jasnejši. In pred veem t kako pa te zove predmet Vaiega nagnenja?"
Obotavljal sem se.
„Ime Vam povem pozneje, milostna gospa! Najpreje Vam hočem damo opisati, in potem sodite, ali moj opis odgovarja istini".
„Ali poznam damo?"
.Da.«
„Dobro, torej opišite jo !u
Zopet sem obtičal. Ali naj vse te prednosti katere sem moral našteti, zmečem kar vse v prek? To bi škodovalo v celoti. Iskal sem sistema.
„Dabile vedel, kje naj pričnam!" sem se izgovarjal v zadregi". Ta dama ima namreč toliko izbornih lastnostij, tako izvrsten značaj, tako plemenito srce, da —"
„Torej je grda," je zatrdila Milavčevka z veliko sigurnostjo.
„Nikakor ne," zaklical sem prestašen. „prav brhka je."
„To ni istina," mi je ugovarjala Milavčevka. „Ako bi bila brhka, bi Vi najpreje govorili o njeni unanjosti. Kadar prične mož pri opisu kake ženske s po-vdarjanjem njenih notranjih prednostij, lahko prisežemo na to, da je grda."
»Ali zagotavljam Vas, milostna gospa, da je lepa I"
„Zelo lepa?"
„Lepa je."
„Ste Ii že videli to damo po dnevi?" „Kako ?«
„Po dnevi ali le na večer?*
„ Čakajte, da se domislim . . . zdi se mi, da le na večer."
„Torej le pri svitu svetilk! In potem hočete odločevati, je Ii brhka ali ne? Ali ne veste, da mora civilizirana, to se pravi prikupno napravljena ženska biti pravo strašilo, da je videti pri plinovo razsvitljavi grda ? Ženske krasote, katere občudujete na plesih in veselicah, so le efekt razsvetljavo. Zapomnite si to !u
Ril sem ves osramočen in pobesil sem glavo.
»Upam," je pričela Milavčevka po odmoru, »da ste o duševnem stanju svojega ideala bolje poučeni kot o telesnem 14
„Gotovo, gotovo," sem hitel pritrjevati.
„Pričnimo torej z njenim duhom," je pretrgala Milavčeka. „Potem preidemo na čustvo."
S to razdelitvijo sem bil povsem zadovoljen.
nAli je izobražena?'' je pričela izpra-ševati.
„Izvanredno."
„Torej govori francoski ?"
Prikimal sem ji.
»Angleški?"
leta 1854. poročil z bavarsko prinoesinjo Elizabeto. Naši otroci vedo torej, da se Je cesarica nazivala Elizabeta. Dalje nahajamo v tej sliki, da je v krvavi bitki pri Novari slavno premagal Italijane junak Rade cky; torej znajo, kaj je bil Raderkv. — Baš tako vidimo v omenjeni sliki, daje pri Kustoci zmagal nadvojvoda Albreht in pri Visu admiral Tegetthof Vse to znajo naši otroci, znajo naši dečki in znajo naši vojaki. — Saj je v nas celo narodna pesem: „na Laškem puške pokajo itd.", katero prepeva narod Dalje se glasi v tej pesmi: „Radeeky ima belo glavo, pa vendar na Laško gre ž njo" itd. In da bi potem naši vojaki ne znali, kdo in kaj je bil Radecky ?!
Označene trditve so torej glede Goriškega neosnovane in ovržene; zato svetujemo vojaškim oblastnijam, da v bodoče beležijo zopet številoonihvojakov, ki neznaj očitati in pisati tergori označenih zgodovinskih stvari, a naj si beležijo tudi kraje dotičnih vojakov in potem izvedo, da so ti ubogi vojaki iz zapuščenih delov slovanske Istre, kjer nimajo šol! Dajte jim torej šol, in vsi taki in jednaki nedostatki vam zginejo km al o—Vsakemu svojeinvideant consules! _
\ l.liililjaiil. 23. januvarja.
K položaju.
Iz parlamentarnih krogov je prinesla „Reichswehr" sliko o položaju, ki kaže, da sta obe strani v parlamenta, desnica in lavica, pripravljeni za pogajanja, kajti obe sta sprevideli, da jima doba absolutizma ne more koristiti. Vsled tega se je volila mej opozicijonalci zopet takozvana konferenca načelnikov, v kateri ni najhujših ob-strukcijonistov in v kateri so tudi zastopniki ustavovernih veleposestnikov, proste nemške zveze in krščanskih socijalistov, dasi so te tri stranke proti obstrukciji. Konferenca načelnikov se bode imenom opozicijskih strank pogajala z desnico in vlado. Kakor na Ogerskem pa se bode mej pogajanji nadaljevala tehnična obstrukcija. Izvrševalni odbor desnice bode zastopal pri pogajanjih večino, posredovalec mej obema stranima pa bode baje predsednik državnega zbora, dr. pl. Fuchs Pogoji sprave na eni in na drugi strani niso znani; zatrjuje se pa odločno, da opozicija ne bo zahtevala, naj Thunovo ministerstvo odstopi. Položaj je označen s tem, da vlada povsod želja po miru in po delavnosti parlamenta. — Posl. dr. Paca k sodi o položaju: Nedvomno bode rezultat sedanje ob-strukcije ta, da pošljejo parlament domov zato, da bodo mogli perfekcijonirati avstrijsko-ogersko nagodbo. Ta se sklene, o tem ni dvoma Ali se zgodi to z nami ali pa proti nam, parlamentarnim ali neparlamentarnim potom. Mi nimamo upanja, da se vsaj prva, carinska in trgovinska predloga, dožene parlamentarno. Ta predloga šteje 25 paragrafov; k tem so oglasili opozicijonalci 151 popravkov. Lahko imajo o teh popravkih vsaj 300 govorov. Ako se oglasijo za vsak
„Da."
„Igra na klavirju?* .Da..«
„Riše in slika?" „Da."
„Pesnikuje ?"
„Zdi se mi, da tudi pesni kuje."
„Kako to, da se Vam le zdi?"
„Ah, saj vem i to."
„Odkod veste vse to?"
„cama mi je povedala."
„Ah! In vender ste ravnokar šele rekli, da se vam samo zdi. — Ste li z njo govorili o književnosti?"
„Večkrat. Zelo široko znanje ima v tej smeri."
„Kakor v vsaki drugi; ni li res?"
„V istini, ona ve nenavadno mnogo. Bojim se, da celo več, nego jaz."
„Tako? In — ali ima —" Milavčevka je stikala po primerni besedi — „no recimo ali ima svojo sodbo o stvareh V"
„Menite, sposobnost za samostojno sodbo ?"
„Da, to menim."
„Zdi se mi, da ima to sposobnost."
„Že zopet se Vam to samo zdi!"
„Za gotovo tega res ne morem trditi A mnogokrat sem čul nje sodbe, ki so bile prave, razumne, celo duhovite."
(Konec prib.)
paragraf vsaj 4 govorniki, govorilo bi 120 govornikov, in o vsej predlogi s popravki vred okoli 4'JO govornikov. Ti bi govorili vsaj 450 ur. Ako pridejo k temu še imenska glasovanja, je očitno, da se predlaga, nikdar ne dožene v parlamentu. Zato bo moral delati za parlament, J5 14
Past za Mladočehe. „Bohemia", ki je bila včasih polog \Volfove „Ostdeutsche Rundschau"' naj radikalnejši nemški list, je nastopila proti abstinenci nemških poslancev v dež. zboru češkem „Bohemia" roti nemške poslano*, naj gredo v dež. zbor, kjer morejo prav se laj najbolj škoditi Mladočehom, ako stavijo dva predloga: za splošno Jednako in direktno volilno pravico tet za regulacijo učiteljskih plač.   Ako glasujejo za ali proti
tema predlogoma, vedno si leTadooehl bajfi Ikodijo mej volilni, ki bodo nastopili proti njim. Zlasti od socijalistov M nadejajo Nemci pomoči
Nemške želje.
Posl. dr. pl. Hochenburger je izrazil v
brošuri „Neu-Babyion* želje avstrijskih Nemcev, ki so zlasti te-le : Državni zbor sprejmi zakon, s katerim dobi nemščina prvo in največjo veljavo mej vsemi drugimi, postane naj d r ž a vn i j ez i k. Glede ustavnega vprašanja meni pisatelj, daje centralizem najugodnejši Nemcem, zato pobija narodno avtonomijo. Mir morejo skleniti Nemci le takrat, ako se prizna, d i so prvi narod v Avstriji in če se prizna pre Inost nemščine povsod in vedno.
Kriza na Ogerskem. Ogerska vlada je sprejela pogoje opozicije ter obljubila, da hoče sporočiti svoj odgovor čim preje. Kolikor se da iz doslej izdanih podatkov o teh pogojih posnemati, se sprava ne doseže kmalu. Opozicija zahteva, da odstopi Bantfy takoj, in šele njegovemu nasledniku, ki pa ne sme biti grof Ftefim Tisza, hoče dovoliti opozicija razne provizorije. Opozicija sploh noče imeti s sedanjo vlado nobenega opravka več, kajti sedanji zistem se mora spremeniti do cela. Tudi sprememb opravilnika ne bo dovolila opozicija v tolikem obsegu kakor to zahteva Banffy. Do sprave je torej še dolga pot. Črnagora. Mej Srbijo in Črnogoro vlada napetost, ki dela knezu Nikiti skrbi. Ko je bil god črnogorskega kneza, mu srbska kralja nista čestitala kakor doslej vedno. Tudi v Crnigori je več nezadovoljnežev, ki niso zadovoljni s sedanjim načinom vlade ter zahtevajo novo ustavo. Več teh nezadovoljnežev se je izselilo v Srbijo, kjer so izdelali obširno spomenico o samovoljnostih kneza ter o potrebi nove ustave. Spomenico mislijo nezadovoljneži doposlati vsem kabinetom v Evropi.
Ras Makonnen in Ras Mangaša sta sklenila mir in s tem je izginil v Italiji veliki strah, da bodo morala začeti v Afriki novo vojno. Makonnen je zasedel Trigre in s tem postal sosed italijanske kolonije. Mangaša, ki je hotel postati naslednik Menelika, se je povsem udal S tem je nevarnost za Italijo končana.
Boj za krono. S Samoe se poroča, da se je vršil onji boj mej strankami kralja Mataafe in Tanua, sina Malietoe. Kralja Mataafo so rovarji — navzlic temu, da ga je šestkratna večina izvolila — vrgli s prestola in imenovali mladoletnega Tanua kraljem. A tudi to ni obveljalo, kajti Tanu in njegovi pristaši so morali bežati na angleško bojno ladijo. Sedaj vlada ondi provizorična vlada, ki obstoji iz pristašev Mataafe.
Dopisi.
Z Bleda, 21. januvarja. Dne 15. t. m. so tudi pri nas osnovali odbor za usta novitev konsumnega društva. Ne vemo, kaj da se je g. Ažman tudi za našo okolico brigati začel. Kakor slutimo, najbrže ga jezi, da pri njem „žbic" ne kupujemo. To bi pa on sam lahko vedel, da že zaradi tega ne moremo ž njim kupčevati, ker gre že tako vsaka ženska najrajše v gorjanski farovž po žbice, o katerih pravijo, da so bolj jeklene Odkar se v gor-janskem farovžu žbice {čevljarski žeblji) prodajajo, ni s tem izdelkom pri nas nobene kupčije več, a sedaj izmislil si je župnik Ažman še kupčijo s cikorijo in oi-vebami in hoče tudi s temi pridelki nam kupcem konkurirati.
Oh gospod urednik, ako bi jaz malo več časa imel, bi Vam rad pojasnil, kako
so po nasvetu gos p. Ažman a Gorjanski svede rci (tako se sedaj imenujejo udje konsumm-ga društva, in to po znani povesti v Mohorjevem koledarju) fižol in sadje prodajali. „Vsi vpisani svederci spravite fižol in jabolka skupaj, potem pošljemo in prodamo vse na debelo" — menda v Kropo ali Gorjuše — „nikar se ne pustit«; po judih slepariti". „dobili bodemo za naš pridelek mnogo več denarja". Kar je bilo ■kolenih, pametnih posestnikov podali so fižol kakor vsako leto po 11 gld. do 11 gld 50 kr. za 100 kilogramov. Seveda svederci čakali so pa na ukaz trgovinsko znamenito izobraženega vodje vseh svedercev in prodali so omenjeni pridelek za cel goldinar Ceneje kakor pa izkušeni posestniki. Toraj vsa čast. svedrskernu vodju, kaj ta-cega se zna t udi še pri konsumnem društvu zgoditi, ker se omenjeni vodja tako spozna na kupčijo. „Slovence" vedno hvali napredek konsumnih dmitev, o metliškem pa nič ne pove. No, od blejskih posestnikov naj nikar ne pričakuje svedrski vodja, da bi se pri nas vgnezdil kakor kukavica v stisko gnezdo in da napravi iz blejskega bralnega doma konsumno skla dišče. Kaj taoega so zamore samo v Gorjah pri Bledu zgoditi, kjer je pri bralnem društvu za načelnika občinski predstojnik in za namestnika pa blagajnik in prva učna moč za izobraževanje naše mladine, ,.' (orjanstd dom* nosi sedaj nebovpijoči napis Ta dom bi zamogel napis nositi: „Svedrčna prodajalnica in pivnica", kjer ta dom ima tri sobe in stanuje sedaj notri: v prvi sobi bibica, v drugi čevljar, v tretji je pa konsumna prodajalna. Bralne sobe so menda pod streho ali na šolskem vrtu. Ali zamore kdo reči, da blejska okolica ne napreduje ?
Snega pri nas nimamo, samo staro koruzo mešamo z novo Na svidenje drugič!
Iz Šoštanja 2t.januvarja Naše okrajne razmere so take, da se Bogu smili. Ceste močvirne, že od vekomaj ne posute, do kolen blata polne, take, da revna živina ne more prekobacati voznega tira s praznim vozom, še manj pa s polnim; o pešhodcih molčimo, kajti ti že itak ne pridejo črez prag.
Plenarne seje se vršijo; sklepajo so jako važne okrajne zadeve; pretečejo pa tedni, in ni sluha ne duha o odborovi seji — Zakaj ni seje — se poprašujemo? — Odgovor: zato, ker nekaterim gospodom ni ljubo storiti to, kar je v občni blagor potrebno.
Čas je, da se naš okraj zdrami in vse, kar diši po „zoffovi navadi", postavi na steber javnosti, — da pozivlje načelnika okrajnega odbora na delo v blagor okraja; da pozivlje zaspance iz zimskega spanja na solnce ter jih zdrami k delu zoper tlačenje „zoffovo" in tudi njegovih somišljenikov.
Ako pa načelnik noče delati v naš blagor, naj se umakne delavni moči, ker samo načelnika imeti, kateri nasprotno zahtevam odbornikov deluje — narn ni ustreženo. Pri nas hočemo delavno moč, katera se čuti sposobno za delo!
Upamo, da bodo te vrstice vzdramile uplivne gospode, in da bodo delali v blagor okraja in naroda !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 januvarja.
— Osebne vesti. Častno svetinjo za 401 etno zvesto službovanje so dobili novomeški kanoniki gg. Rikard Frank, Josip Hočevar, Fr. Po v še in Mat. Jeriha.
— Občinski svet ima v četrtek, dne 26. t m. ob petih popoludne izredno sejo. Dnevni red: Predsedstvena naznanila. Čitanje in odobrenje zadnje soje. 1. Poročila glede poljskega čuvaja v Mestnem logu in o prevzetju ondotnih cest v mestno upravo; 2. o prošnji Marije Kopačeve za priznanje pokojnine in dosmrtne četrti po umrlem svojem možu; 3. o otvoritvi projektovane ceste ob Terpotčevem posestvu; 4. o novi pogodbi s plinarno ; 5. o imenovanji jed-nega zaupnika v naborno komisijo za konje; 6. o naložitvi miloščine, dovoljene Erzinovim otrokom; 7. o izbrisu najemninske pravice pri Josip Gorupovem posestvu; 8. o županovem predlogu, da se najame večje posojilo za nekatere nove stavbe in druge javne naprave; 9. o obliki uličnih tablic za Vodmat. Občinskega svetnika dr. Lovro Požar j a samostalni predlog, da se o. kr. učnej upravi polije obrazložena
spomenica glede razširjenja c. kr. male v popolno gimnazijo Personalnega in pravnega odseka: 1. o prizivu županovem v nekej disciplinarnoj zadevi; 2. o prošnji za zvišanje plače: a) Hinka Magistra, b) Vinki Pretaka; 3. o sklepu disciplinarne komisij" v zadevi magistratnega sluge Albina Jeba čina. Finančnega odseka poročilo o delo-vanji oestnega nadzornika Frana Teraninusa v minolem letu
— „Slovenec" se je pridružil,, Vater-landovemu" napadu na dr. Ferjančiča z ba hato notico, v kateri dokazuje brezpomemh nost narodne stranke in dr. Ferjančiča s tem, da imajo klerikalci šest zastopnikov v državnem zboru, narodna stranka pa le tri Da pa to razmerje za smer slovenske poli tike ni odločilno, da klerikalci vzlic svojim šestim mandatom ne pomenijo za to smer prav nič, to se je ravno v državnem zboru najbolje pokazalo. Naj denejo klerikalci roko na srce in naj odgovore: Ali niso po pol noma propadli s svojim poskusom, dati občeslovenski politiki drugo smer, kakor jo ima, odkar je bila ustanovljena „Slovanska krščansko-narodna zveza" ? Izrekli so se za izstop iz desnice in za prestop v opozicijo; vodstvo klerikalne stranke je sklenilo, da morajo klerikalni poslanci zapustiti desnir-u — a kaj se je zgodilo? Soli šli? Ali je šla „Zveza" ž njimi? „Zveza" je odklonila zahtevo klerikalnih poslancev in zmagala j>-tista misel, katero prav dr. FerjanČič zag<> varja z vso strastjo, da ostani „Zveza" v desnici. To je bila jedina prilika, ko je Šlo za določitev smeri celokupne slovanske politike, odkar je bila ustanovljena desnica in tu se je sijajno izkazal „odločilni upliv" kranjskih klerikalcev. Kaj več pač ni treba „Slovencu4 odgovarjati, pač pa moramo vnovič pribiti ostudne njegove napade na našega dunajskega poročevalca. Naš poročevalec, ces. svetnik PeniŽek, je vsega spo štovanja vreden mož in jeden najboljših žurnalističnih zagovornikov desnice. Kake vere je, nas nič ne briga, vemo le, da je vseskoz značajen in pošten mož in če je tudi druge vere, je vendar naš bližnji, kojega bi morali kanoniki in kapelani okrog .Slovenca", ako bi se ravnali po predpisih svete vere, ljubiti kakor samega sebe. Da neprestano bijejo z gorjačo po njem, ki j i m nikdar nič zalega storil ni, to pričuje o surovosti teh katolikov; zategadelj je le smešno, če ti ljudje neprestano Greu-terjev fej okrog sebe mečejo. Ta fej pada na njihove puhle glave!
— Otroški davek. Prejeli srao naslednji dopis : Slavno vredništvo „ Slovenskega Naroda" v Ljubij ubijani. Sporočilo se je podpisanemu, daje „Slovenski Narod" dne 17. t. m. prinesel neko neosnovano sporočilo o pobiranju prostovoljnih doneskov v Rudniku za kat. gimnazijo in konvikt. Glede tega zahtevam na podlagi § 19. sprejeti v „Slovenski Narod" v prihodji številki sledeči popravek i 1. Ni res, da bi bil jaz te doneske po hišah pobiral; res je pa, da sem te prostovoljne doneske pobiral v farovžu pri izpraševanju za velikonočno spoved. 2. Ni res, da bi bil jaz rekel, to je otročji davek; res pa je, da sem omenil, da so to prostovoljni doneski. 3. Ni res, da bi bil kdo plačal 1 gld 4kr.; res pa je, da so doneske plačevali prostovoljno z ozirom na število družine, nekateri več, nekateri manj, kakor je kdo hotel. Rudnik dne 20. prosinca 1899. Gregor Šli bar, župnik. — 0 tem popravku bodemo še govorili, ker je naš poročevalec slučajno odsoten.
— Plinova družba bega ljubljansko prebivalstvo na vse možne načine, da si ohrani odjemnike za svoj slabi plin. Mej drugim je tudi raznesla govorico, da mora pošta za električno razsvetljavo veliko več plačevati, kakor je prej plačevala za plin. Ta govorica je polnoma neosnovana, kajti v resnici plačuje pošta za električno razsvetljavo, dasi ima kakih 10 žarnic več, kakor proj plinovih lučij in dasi gore 4 žarnice pri transparentni uri celo noč, skoro vsak mesec po 100 gld. manj kakor je plačevala poprej. To se je izkazalo po preteku jednega leta in kaže najbolje, koliko je na tem, kar plinova družba trdi, da je namreč njena luč cenejša od električne. Odkar ima pošta električno razsvetljavo je tudi zrak v prostorih, kjer poslujejo uradniki, vedno čist in ni ved toliko slučajev bolezni kakor prej, ko je plin okuževal ves zrak.
— Repertoir elovenskegi glsdalieoa. Jutri, v torek, 24. t. m., se bo pela drugikrat VVagnerjeva velika opera „Lphen-
grin", ki je dosegla pri prvi predstavi uprav senzacijonalen uspeh. Vsi slovenski listi so složni v tem, da je dosegla naša opera z „Lohengrinom1* višek svojega ugleda, ter da sedaj smelo tekmujemo s prvimi operami avstrijskih provincijalnih mest. „Lohen-grin" ostane zategadelj stalno na repertoirju slovenskega gledališča
— Slovensko gledališče. Ker so morali v soboto v zadnjem hipu odpovedati predstavo „Lohengrina", so mesto njega uprizorili T uč ide v o dramo „Trhl i dom". 0. VI. Hou sa nam je ugajal v soboto mnogo bolj nego prvič: igral je zmernejši', zato primernejše. Drugi in tretji akt sta uspela prav dobro. To je zasluga g. In« man a, ki je igral Ivana Zahaioviča z mojstersko dovršenostjo, a pretresljivo realist iko. Velikanska je bila njegova igra v zadnjem pri zoru: vsaka mišica mu je igrala, z vsakim gibom se je bolj zatopil v svojo ulogo. Kot zadnjič je bila izvrstna tudi gospa Danilova, katere izborna igra je popolnoma uspela zlasti v drugem dejanju. Odločnejši, zato boljši je bil g V e r o v 5 e k. Posebno lepo je igral v tretjem aktu 0. Danilo je do cela uspel Nekatere besede pa čudno naglasa. Gdč. () g r i n č o v a , gospa Pola-kova, g. 0 r e h e k ter gdč. Slavcev a so storili, kar je bilo mogoče. Posebno slednja je ustvarila jako originalen in na lističen tip bebaste dekle. —a —
— Občinske volitve v Žireh. Iz poljanske doline se nam piše : Ker se bodo v kratkem vršile občinske volitve v Žireh, se pristaši klerikalne stranke že dalje časa trudijo, da bi spravili svoje kirnovce v obč. odbor, ter letajo od hiše do hiše in begajo ljudstvo; posebno so v tem dobro izurjeni trgovec Lenger in krčmar Petron v Žireh, Sernačan Mat. v Ledincah ter J. Merlat iz Korit. Ker pa jim ljudstvo vzlic različnim obljubam noče iti na led, so iznašli drugo sredstvo, in sicer z žuganjem hočejo poštene volilce na svojo stran dobiti. Neki vo-lilec, kateri je mirno v gostilni sedel, je že občutil trde klerikalne pesti, ker se ni dal pregovoriti in ni hotel brezpogojno v njihov rog trobiti; tako daleč je že prišlo, da se volilci narodne stranke pri belem dnevu boje svoje stanovanje zapustiti, ker niso gotovi, da ne bi bili od nahujskane druhali napadeni. Klerikalna stranka v Žireh še ne more preboleti hudega poraza, katerega je doživela pri zadnjih deželnozborskih volit vah, in ako bodo volilci jedini in se ne bodo dali od takih hujskačev motiti, katerih namen je razburjati duhove, se bode klerikalni stranki ravno tako godilo, kakor pri deželnozborskih volitvah. Dobro bi bilo pa tudi, si take trgovce in krčmarje zapomniti, kateri sejejo prapir in sovraštvo v občini ter se jih kolikor mogoče izogibati.
— Zopet jeden ! V Soči na Bovškem službujoči župnik Perinčič, jeden najza-grizenejših in najnestrpnejših Mahničevcev, ki je tudi na katoliškem shodu igral večjo vlogo, je odslovljen od službe. Ta drugi Gugenberger, ki je v neki svoji službi na obč starešinstvo vplival , da je pred sejo in po seji molilo, je provzočil mnogo pohujšanja in nesreč. Njegovi stanovski tovariši bodo seveda vpili:   Šola je kriva !
— „Narodna čitalnica" v Ljubljani. Vkljub letošnjim neugodnim razmeram in kratkemu predpustu jo sklenil odbor „Narodne Čitalnice", da priredi njenim členom dve veselici, namreč plesni venček dne 28. t. m. in kostumni venček, dne 11 fe bruvarja t. 1. Na členih samih pa je sedaj, da omogočijo dostojno izvršitev itak skromnega pred pustnega programa, in da ne prisilijo odbora, da bi moral še v zadnjem momentu jedno ali obe zabavi Črtati. Narodne rodbine ljubljansko poživljamo torej najuljudnejše, da pridejo za gotovo v soboto, dne 28. t. in. na plesni venček.
— Ljutomersko politično in gospodarsko društvo bode imelo dne 29 januvarja popoludne ob polu 3. uri javno zborovanje na Kapeli pri Radgoni. Na vzporedu je: 1. Pozdravni govor g. Ivana K u k o v c a. okrajnega načelnika iz Ljutomera. 2. Govor deželnega poslanca g. dra. Franja Rozine o političnem položaju in o deželnem zboru štajerskem. K zborovanju vabijo se osobito voliloi gorojeradgonskega okraja.
— Slovenec — ruski plemič. Piše se nam: Naš rojak Franjo Štiftaf, profesor v Kalugi na Ruskem, je bil z novim letom odlikovan z redom sv. Ane II. stopinje. Ta red daje pravico do ruskega plemstva.  Gospod Štiftar Je iz Solčave
doma. Predno je prišel v gimnazijo v Celje, bil je krojač tet člen godbe, ki je na Koruško izletavala. Prišel je ves v raševini, kak.ir kak mlad medved v Celje v prvo latinsko šolo. Nemščine je le malo znal. Kmalu je ta jezi k v zgolj nemški gimnaziji toliko tolkel, da ga niso mogli vreči. Potem je bil najboljši dijak. Mej 30 abitu-rijenti je bil v vseh predmetih najboljši Ni se moglo reči, ali je v filologiji, ali v zgodovini, nli matematiki ali fiziki bolje, podkovan. Že v gimnaziji je mislil na to, da zapusti Avstrijo. Igral je vse instrumente. Bil je dijaški pevovodja in v cerkvi orgljar Z dr Na potnikom, sedanjim škofom lavantinskim je bil kolega in ž njim nekaj let pri opatu Vodoseku, velikemu prijatelju slovenske mladine, na hrani in na stanovanju Stiftar je bil glavni ekonom tega opata, pri katerem denar ni rad ostajal. Lani je obiskal Stiftar s Binom svojo domovino. Bil je tudi v Ljubljani. Tudi zdaj je v vsem svojem vedenju pravi kratkobesedni Ros, Včasih je bil iskra. 1/, let njegovega šo lanja v (Vlji je prišlo veliko narodnih štajerskih Slovencev v praktično življenje. Marsikaterega teh je Stiftar na dom priklenil. Imeli so ga pa vsi nemški sošolci radi, ker jo bil Vtem pravi kolega Čestitamo mu, da se  mu v Rusiji dobro godi.
— Zabavni večer pevskega društva „Ljubljane", kateri seje vršil sinoči v restavracijskih prostorih g. Fr. Rozmana, ob nesel se je izborno. Prostorni lokali so bili natlačeno polni, tako, da je moralo mnogo občinstva oditi, ker ni dobilo nikakega prostora več. Šaljiva pošta in licitacija obudili sta mej občinstvom mnogo smehu in zabave. Pevski zbor zapel je nekaj pesmij, katere je občinstvo burno pozdravilo Ples trajal je do ranega jutra Želeti bi bilo, da napravi „Ljubljana" še več jednakih zabavnih večerov.
— Poštni ples. Tukajšnja krajna podružnica državnega društva c. kr. postnih in brzojavnih uslužbencev Avstrije, priredi dne. 8. svečana na starem strelišču tako imenovani poštni ples v korist vdov in sirot zamrlih društvenikov s sodelovanjem vojaške godbe. Vabila se bodo te dni razpošiljala, iz katerih je vse natančneje razvidno.
— Iz Zgornje Šiške se nam poroča : Občinski odbor je v včerajšnji obč. seji sklenil, darovati za cesarjev spomenik v Ljubljani 20 gld in odposlatl prošnjo na državni za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani.
- Akademično društvo ,,Slovenija" na Dunaju. Odbor za zimski tečaj 1898 99. obstoji po dopolnilni volitvi iz sledečih gg : pand. jur Fran Novak, predsednik, oand. med Jernej Demšar, podpredsednik, jur Iv. Zabnkovšek, tajnik, jur. Anton Bončar, blagajnik, phil. Hinko Vodnik, knjižničar, jur. Josip Šajn, arhivar, jur. Fran Brezio, gospodar, jur. Rudolf Andrejka in jur Božidar Ferjančič, namestnika. Pregledniki: phil, Anton Jeršinovio, med. Josip Tičar, phil. Josip Reisner.
- ..Bralno društvo na Bledu" pri redi v nedeljo dne 29. januvarja t 1. v dvorani „Blejskega doma" koncert z gledališko predstavo. Vzpored: 1. A. Forster: „Domovini", mešan zbor. 2. A. Forster! „Pobrati-niija", moški zbor z baritoivsolo. 3 A. Ne-dved: „Naša zvezda", moški zbor. 4. Vogl: .Cigani", moški zbor s tenor-solo. 5. P. H. Sattner: „Vrbica", mešani zbor. C. Hajdrih: „Petoliričkova ženitev*, šaljivi moški zbor. 7. „Mutecu, vesela igra v 1 dejanji. Poslovenil Davorin Bole. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Cene prostorom: Sedeži prve vrste 70 kr, sedeži druge vrste 50 kr.. stojišča 30 kr.
— Brzojavni in telefonski promet meseca decembra 1898. Na c. kr. brzojavnih' postajah tržaškega požtnega ravnateljstva bilo je meseca decembia 1898, in sicer na Primorskem oddanih 47 953, došlih 63 40O, tranzitujočih 140.180, skupaj 241593 brzojavk; od teh jih odpada na Trst sam: oddanih 31.939, došlih 37.146, tranzitujočih 128 328, skupaj 197.413 brzojavk; na Kranjskem oddanih 7313, došlih 8093, tranzitujočih 13 384, skupaj 29 390 brzojavk. V interurbanem telefonskem prometu bilo je v isti dobi: v Trstu 1920, v Opatiji 297, v Pulju 124 in v Ljubljani 218 pogovorov; v lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu 250.000krat, v Pulju 6740krat, v Gorici 3900krat, v Opatiji 1321krat in v Ljubljani 13.4t2krat,
* Originalna osveta. .Šivilja Otilija Aleksander na Dunaju s« je čudila, zakaj njen tri inesSOS stari deček skoraj neprestano joka Zdravnik ni mogel dognati nobene bole/ni Slučajno je mati nekega dne zapazila, da ima otrok okoli sreotttCS na levi nogi trdno ovit ženski las. ki seje zajedel že glokoko v rn'vso. To je o t roka seveda grozno bolelo in zat i je vedno jokal. Zdravnik je le s težavo odstranil las z oteklega prstka. Dognalo se je, da je storilo to iz osvete neka delavka, kateri je šivilja odpovedala stanovanje.
* Odlikovanje. Njegovo c in kr. apost. Veličanstvo je ■ NajvHjO odločitvijo z dne 27. decembra 1806 milostno naklonilo dvornemu založniku Henriku Ifftttonijn, posestniku znane mineralne vodo na Dunaju, naslov o in kr kamom e ga liferanta.
* Pretepajoči se grof. V Budimpešti sta se te dni sredi nlios zgrabile grof Ziohy-Ferraris in drvar Gninmann. Grof je ostal drvarju dolžan. Pretepača sta se obdelovala s palico i pestjo, dokler ju ni razločila policija.
* Bogat  kraj.   Najbogatejši kraj je menda fara Orsa na švedskem, katera ima tako vel i kan.-d    gozde   da prinašajo samo obresti nad 800.000 kron na leto. Poleg tega   so pa Orsanoi   prodali   v zadnjem desetletju    za    IO.OOOuOOO   kron gozda Prebivalci   te   fare   ne   plačujejo nikakih davkov, niti državi niti cerkvi   Vse to izplača fara z denarjem, kateri ji prinašajo gozdi, s tem denarjem zida tudi lole, popravlja ceste, sezidala je tudi že velikanske mlekarije.  katere odvzamejo kmetom vse mleko ter ga plačajo po  12 kr. liter. Na pravili so že tudi v tej far! do vsake vasi telefon in kar je najboljše, kmetje dobe v slabih letinah celo denar, da si morejo kupiti sena in drugih potrebnih stvarij-
* Poštna parnika ,,Switzerland" in ,,Friesland" Red-Ster-Iinije v Antverpah sta dospela na svoj cilj. Prvi v Filadelfijo, drugi v Ne\v York.
* Kitajske kazni. Najhujša smrtna kazen je za Kitajca, ako mu odsekajo glavo; veliko rajši je obešen, dasi Kita jej obešajo drugače, kakor drugod. Rabelj namreč že zategnjeno vrv še parkrat zrahlja, tako da obsojenec jako veliko trpi Toda Kitajci menijo, da morajo vsi oni, katerim manjka glava ali le kak prst, v Orkus, kjer so sami pohabljenci, dočim smejo drugi k svojim pradedom, kjer jih čaka plačilo za vse prebito gorje Zato je zavladalo mej Kitajci veliko veselje, ko je sedanji njih cesar leta 1889. v toliko pomilost.il zločince, da so smeli one, ki so imeli biti obglavljeni, obesiti, nekatere pa samo izgnati
Književnost.
— ,,Slovanski Svet" prinaša v 1. št. svoje XII. letnika to-le vsebino: Obče tendencije pa zapadni Slovani. — Vsaj govore o nacijonalni avtonomiji. — Iz državnega zbora. — Iz deželnih zborov. — Poročilo dr. Ferjančičevo. — Z Ogerskega — Iz novin. — Neizprosna sila usode. — Ruske drobtinice. — Drobtino. — Pijaštvo. — Razgled po slovenskem svetu. - Književnost. — Vabila na naročbo „Slovanski Svet" izhaja vsakega 10. in 25. v mesecu ter stoji za vse leto 5 gld. Za učitelje in dijake Naroča se: Wien. IX, Eisengasse 18.
— „Učiteljski Tovariš" ima v št. 3. naslednjo vsebino: Podržavljenje ljudske šole. — Fr. Leveč: Popotno poročilo. — Dragotin Česnik: Reorganizacija slovenskih učiteljskih društev. — Jos. Ciperle: Kulturne slike s Kranjskega. — IV. občni zbor „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta"1. — Naši dopisi. — Vrstnik.
Telefonična in brzojavna poročila.
Državni zbor.
Dunaj 23 januvarja. Vse stranke se pripravljajo na slučaj, da se odloži zasedanje državnega zbora, kar se baje zgodi že prve dni meseca februvarja. Poročila listov o spravni akciji so doslej samo baloni d'essais in še nimajo vidne podlage. Posvetovanje nemških strank. Dunaj 23. januvarja. Ponodeljski or gan grofa Sturgka, „M o n t a g sp resse" poroča, da se začno jutri posvetovanja nemških strank radi ustanovitve skupnega narodno-političnega programa. Ta posvetovanja se bodo nadaljevala tudi v slučaju, če ee preloži zasedanje drž. zbora.
Avdijence.
Dunaj 23 januvarja. Cesar je danes sprejel grofa G o 1 u ch o w h k e ga. Kali a y a, grofa S ze ch e n y i j a, princa Alfr Liech-t - n s t o j n a, markija B a c <[ u • h I ni a. grofa K Iv. Palffija in ob 1. uri popoldne barona 1» a n f f y j a.
Shod čeških visokošolcev.
Praga 23. januvarja Češki visoko šolei so imeli včeraj shod, na kateri je ■ M tudi rektor in več profesorjev. Shod ju sklenil zantevatf, naj se i strani oblast--/enih organov zagotovi češkim visoko.šol-cem isto varstvo, kakor je uživajo nemški visokošolci. in se je izrekel zato, da naj se uvedejo tudi za češke visokošolce dijaški znaki trakovi ali čepice. Dalje je shod sklenil zahtevati, naj se razveljavi določba, da morajo vlsokoŠoIoi na češkem vseučilišču delati jedno državno skušnjo v nemškem jeziku
Korupcijska afera.
Trst 23. januvarja. Tiskarna Meneg-helli A Cornp toži vlado na plačilo 57.800 goldinarjev za tiskanje pre I nekaj tedni umrlega lista „11 Mattmo". Najprej je tiska na p rflknsils poravnavo inje zahtevala odškodnin- 2r'^>>glJ . a ker je ni dosegla, jf viol tožbo m poklicale bivšega na-n lika Rintldimjkot pričo, da je bil d t i n o" vladna lastnina.
Progrese/c »n socijalist.. Trat 23. januvarja. Okrajna bolniška blagajna bi bila morala včeraj voliti novo načelniš' vo Zbralo se je 35 progresovskih in 25 Bocijalnodemokratičnih delegatov. So-cijalni demokratje so progi >vce in-ultirali in prouzroči! tak škandal, da se volitev ni mogla vršiti
Ogerska kriza.
Budimpešta 23 januvarja „Neues Pester Journal" javlja, da je Kol o man S zeli včeraj odpotoval na Dunaj in bil pri cesarju v dolgotrajni avdijenci, na kar se je posvetoval z Golucho\vskim. Thunom, Szechenvijem in nemškim poslanikom Eulen-burgom.
Budimpešta 23. januvarja. Vladni krogi trde. da je P.anffv sam izposloval Szellu avdijenco pri cesarju, kar opozicija prereka. Obče se misli, da se v kratkem izreče odločilna beseda Ako se kompromis ne doseže, zaključi vlada zasedanje državnega zbora. Na razpust parlamenta ne misli, nego hoče najprej državni zbor še jeden-krat sklicati, a če bi opozicija tudi tedaj nadaljevala z ohstrukcijo. potem se državni zbor razpusti in se bodo koncem marca vršile nove volitve
Macedonija.
Dunaj 23. januvarja. Došla so poročila, glasom katerih je ruski minister vna-njih tlel grof Muravjev rekel turškemu po-.-l.miku v Petrogradu, da sta se Rusija in Avstrija domenili, ne pripustiti, da bi balkanske države razvile macedonsko vprašanje.
Omadeževan.
tPuvest iz Nizozemske.) (Dalje)
Rikard pl. Meyfy  je snubil Asto in. kakor to samo, tako je tudi hitro njenega očeta znal za-se pridobiti.  Stari gospod je takrat mislil, da bo mogoče iz barona prav zmožnega, vrlega pravoslovca narediti. Pri gotovih mestih posebno pri državnem pravd-ništvu, imajo potomci starih plemiških ro-dovin še  vedno gotove  prednosti; mladi mož bi bil torej lahko napravil lepo karijero.   A neki srečni dogodek je to oviral. Ravno oženjen, je Rikard podedoval lepo posestvo.   Ako bi bil takrat službo pustil in se oprijel svojih novih dolžnostij. bil bi tudi po plačevanji svojih dolgov lahko stanu primerno živel. A niti on, niti njegova soproga nista imela veselja se živa zakopati v samotni grajščini. Tako je ostal baron v mestu, izročil svoje posestvo najemniku v oskrbovanje in se dal premestiti k upravni oblasti. To mesto mu je kot grajščaku bo\j ugajalo.   Zdaj je  opravljal slabo plačano službo v ministerstvu vnanjih zadev, a živel je potratno.   Njegov zakon je bil do sedaj ostal brez otrok, toraj sta lahko neovirana uživala veselje, katero podaja veliko mesto.
Če je Asta ravno zagotovila, da je nje soprog po navadi točen, zgodilo se je to gotovo, kadar sta bila očetova gosta. Doma ni pazil na to tako natančno. Zdaj ga je zadrževal ta, zdaj drugi vzrok, s svojo soprogo obedovati. Danes je imel kak službeni opravek, jutri neogibni zajutrek z dobrimi prijatelji.
Sicer je pa kazala ura šele fanti mi nut čez tri, ab katerem času je imel predsednik navado sesti k obedu, ko je Rikard vstopil. Neposredno za njim prišla sta tudi stari gospod in doktor Potst, drugi zet njegov.
Gospa Roza hitela je svojemu možu naproti in ga poljubila Bila je sicer svoji starejši sestri podobna, morda nič manj lepa, ko ona. a nje lepota bila je druge vrste. Tudi ta je bila zlatolasa. a barva njenih priprosto počesanih las ni zbadala tako v oči, nje postava je bila nežnejša, vse vedenje bolj krotku, voljno in pred vsem znatno bolj mladostno . nihče ne bi bil sodil, da je mati že skoraj dveletnega, čvrstega dečka.
Kakor se je zdaj svojemu možu, doktorju, oklenila okoli vratu, ga s prisrčnimi beseđaroj pokarala, da jih je pustil tako dolgo čakati, kakor mu je, še predno se je vsedel, o sinčku pripovedovala in ni nič videla, nič slišala, odkar je vstopil, nego njenega Henrika, bila je do cela podoba v Odanosti presrečne mlade žene.
Dalje prih.)
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 50. Dr. pr. 912.
V torek, dne 24. januvarja 1899.
Nova opera! Drugikrat: Nova opera!
Lohengrin.
Velika romantična 1 ;era v '.\ dejanjih. Besede in Bthubo tlolfl Hikar! \Vapner Poslovenit M. Markič. Kapelnik g H Beniaek. Vprizoril režiser p J. Nolli.
Klanjiu«    »dir ..ii I.iri. — 7,.i -e« uh 1 ,S. «ri. — k n.c p« Ift. on.
Pri predstav sodsiujs orkester si c. in kr. peh. polka Leopold II. il 27.
V petek, dne 27 januvarja: , L o h e n gr i n M.
ProM.i_' r dni g .sr>< "1 Ivan M ur ni k. vitez železne krone, < es. svetnik v Ljubljani je podelil tukajšnji ljudski Soli krasno podobo Natega pro-svitlega cesarja Franc Jožefa I. in ranjke presi vitle cesarice Elizabete v okvirih. Dalje v sponi in 501etnega cesarjevega jubileja 2i> lepih podobic .Vj*>ga veličanstva presvitlega cesarja in 25 po-dubie ranjke presvitle  cesarica v razdelitev mej
11 iltko mladinu. Za ta lepi visnkneenjeni dar izreka podpisan" Šolsko vodstvo m krajni Sol«ki svet najprisrčn^jSo zahvalo.
šolsko vodstvo in krajni   šolski svet v Radovljici
dne 18. jannvarija 1899. J. Novak
dekan, predsednik krajnega šolskega sv«'-ta Andrej Crcar
vodja Sole.
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vlož. Štev. 101-102. 101-108, 111-112,114-117, kat. obč. Novomesto. cenjeno 11.949 gld. in 25o2 gld., dne 20 januvarja v Novemmeatu.
Posestvo vlož. štev. 231 in 2:54 kat obč, Šenčur, renjeno 2652 gld. in 143 gld 50 kr.. dne 27. januvarja v Kranji.
Posestvo rh. štev. 108 v Vodmatu, vlož štev. 101. kat. obd. Št.  Petersko predmestje, cenjeno
12 877 gld 37' .j kr. dne 2H. jrnuvarja v Ljubljani.
Antona Korniča zemljišče vlož Štev. 10, 17-19 in 18fi. kat. obč. Podrečje. cenjeno o8:{2 gld. 50 kr, dne 28 januvarja na Brdu.
Meteorologično poročilo.
Viftina nad morjem :-Kj02 m.   Srednji zračni tlak 7W 0 m.
o! > 3	Čas opazovanja	Stanje baro-met ra	s v* !» 1 B	"1 Vet ovi       Nebo     S 3
—1		v mm		
21.	9 zvečer	741 1	7 6	ar. jzahod del jasno S
22. ■	7. zjutraj 2. popol.	730 1 > r.'j* 2	75 87	p m jzah. sk. oblač. Q p. m. jzah. sk. oblač. £
0. zvečer  738 2      7 7 si. zahod oblačno
2i 7. zjutraj  7;7 2 „   2 p' pol.   737 5
0 8 p. rn. zah. del. oblač. I<r2 p. m. jzah. del. jasno g
Srednja temperatura sobote in nedelje 55° in 8 0°, normale: —2*8* in - 2 2°.
Cunaiska "borza.
dnd 23. januvarja 1899.
Skupni državni dolg v notah. 101 gld. 40 kr.
Skupni državni dolg v srebru 101 , 30 „
Avstrijska zlata renta   .... 120 , 05 ,
Avstrijska kronska renta 1 „ .   . 101 , 90 H
Ogerska zla..a renta 4°/0.... 119 , 85 „
Ogerska kronska renta 4*,,    .   . 97 , 95 ,
Avstro-ogerske bančne delnice 937 „ ,
Kreditne delnice....... 358 „ 75 ,
London v ista........ 120 n 60 „
NemSki drž bankovci za 100 rriark 58 , 95 „
20 rnark.......... 11 „ 78 „
20 frankov......... 9 „ 65", „
Italijanski bankovci..... 44 „ 40 „
C. kr. cekini........ 5 „ 09
fefubcr-jcvvrclc
Najbolje učinkujoča ielezo-arsenasta voda proti slabokrvnosti, ženskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva ho v vseh proda* jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerljah
IIF,\Itlli IIITJOM. ISmiaJ.
Irma Rissmaul na znanja v svojem in v imenu sv* jih sorodniki>v. prežah>stnovost " smrti svojega preljubljencga so
proga, fosp da (123)
Ivana Kissiiiaiil-a
& kr. dsvCnSgR ] ro^lodnika
kateri to danes ob 4. uri popoludne po kratki bolesni v B& letu svoje starosti
mirno v Oospofta zaspal.
Zemski .stanki predvazega ranjrega se bodo v torek, dne 24. t m. ob tO uri d pohidiie blagoslovili in na tukajšnje p> kopališče prenesti
Svete Btasa zadušnico se bodo darovalo v ž u t > 11 i Cerkvi v Velikih Laščah.
Veliko Lašče, 21. januvarja 1899.
Brez posebnega obvestila.
Iščem dobro izurjenega, mladega
trgovskega pomočnika.
1124-1)
Oto Homann
v Radovljici.
Štirje naročniki
na opoludansko hrano
sprejmo se še v kuharski šoli društva „Gospodinjska šola", na Rimski cesti št. 9, pritlično
Mesečni abonement za lastno ceno 10 gM. 50 kr   Vstop vsak čas.
Istotam sprejemajo se tudi oglasi učenk za kuharsko šolo. Tinina 8 gld. mesečno.
,126)   Društvo .Gospodinjska šola14.
Dvanajsčak Mikloš, samec, rim. kat., poljedelec, n>jen v Koilovčaku dne 4 decembra 1870, stanujoC na Kogu. fara sv. Volfgang, zakonski sin umrlega Antona DvanajSčaka in živeče Marije Iv mar, zaročil ae je 80, decembra 1898 z Ano Lelch. samico, rim. kat. poljedeljsko hčerjo, rojeno IS. oktobra 187!) v Vargahegvu. IX. diatrikt, StanujočO v Karulvszegu (Bogdenovec), zakonsko hčerji Emerika Leicba in Marije Szolar, ter želita skleniti ženitbo.
1'ozivajo ae vsi oni. koji bi za ta zenitbe-nika kak sakODSki aadrJsk znali, da tO pri Gornjo-Mihaljevskem matičarju, ali pri občinskem poglavarstvu prijavijo.
Dano v Gorenjem- M i halje vem, dne BO decembra 1806 <122)
Ladislav Jelinek
matičar
Ivan Kordik
Ljubljana. Prešernove ulice št. 10-14
priporoča svojo veliko zalogo
za neveste in gostilničarje
kakor tudi vsake vrate
dobitko? za tombolo
in druge igre. 128-0 Nizke ceno!
(jBojam ■ ■ 1 naznaniti »lavnemn občinstvu, da prevzemam in izvrfiniem točno naroAila na
kavo, čaj, olje, rlž, makarone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1 d
P06 ljatv,- v ometih uo fS kd oddujam po pofiti, one od tO kr, napnj pa po železnici s povzetjem.
Take poitljiit e bi* izplačajo vsakomur, posebno p n krčmarjom. drnilnam in onim, ki raliijo za d>m različne jestvine ulj žele o raznih prll k-h nabav ti si hp.'cijabte'e, katerih se na Hežcb ne dobi, alt pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje 1.1 d
Glavni moj namen Je razpošiljati dobro blago In po nizki osni
Cenike razpoBljem radovoljno in brezplačno, /a p   n, gg.  trgovce imam   poseben cenik in zuniorero dajati blago po tako nizkih  kupih, da so n« bojim konkurence, (637—39,
Tu«ll Mpr*j«*mMiu cMHtopHtva lu vvako-|a 'ta pufiredvvainjsi.
Z odličnim spoštovanjem udani
v Trstu« v ulici San Francesco itev, 6.
Pisar in sluga
vešfa kakega godala ali trobila ter slovenskega in nomškega jezika, se iščeta. Vstop taki j Plačna primerna Gotlha daje stranski zaslužek. - Ponudbe do konca t. m. pod šifro »Notranjsko" na upravnistvo „Stov Naroila". (116-2)
Šivalni stroj
malo rabljen, je na prodaj.
Florijanske ulice it. 32, na dvorišču.
_(127-1)
Cu, kr. aiitrijiki jfe držuni žtiiaict.
Izvod iz voznega reda
T*>U>vaai od dni 1. oktobra 1MI. Ista. Odhod Is LJubljane juž. kol. Fro«a sos Trbti. Ob 18, uri r> m. po noči oaobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Kranzensfeste, Ljubnu; čez Sel-.that Ausse, Solnograd; čez Klein Re.flin^ t Steyr, v Line, na Dunaj lia Atnstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak, Celovec, Fran-zensteste Ljubno, Dunaj; čez Selithal v Solnograd; čez Anutettet) na I> maj — Oh 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj — Ot 4. uri "2 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, LeDd-0 .stein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc. Cur h, Oenevo, Pariz, čea Kloin - Reitlinu v Sti'vi-, Line, Budejfvice, PUenj. Marijine vare, Heb, Krancove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstitten. — Proga v Movo mssto iS V Kod«vJo. MeSam vlaki: Ob B uri 15 m. zjutraj, ob t i. ari rfi ni. popoludne, ob uri iJO iu zvečer. — Prihod s Izubijano j k. Proga Is Trblia. Ob
5. uri 48. m. zjutraj osibni vlak z Dunaja via Atnstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heb*. Maruuuli varov, Pl*nja, Bndeievic, Solno-grada, Linca, Steyra, Aua^cea. Ljnbna, Celovca, Be-ljtika, Fran2enafeste. - Ob 11. uri 17. m. dopoludne osobni vlak z Duuaja via Amstetten, Karlovih varov.
Marijinih varov, Plznja Budejevic, Solno^rada Luica, St*yra, P»riza, Oei.eve, Cuiha, Bretjenca, Ino mosta ob jezeru,  Ijend Gaateina, Ljnbna, Ce-
lovca, Linca, Poniabla. — Ob 4. uri ■< m. popoludne •>*•!> m vlak z Dunaja, Ljuhua, Sel/1 hala, Beljaka, Celovcu. Fran tensffgte, Pontabla. — Ob H. uri 8 m. a^e-č-r osi h 11 vlak z Dunaja, Ljubna. Beljaka, Celovca, Fontabl t. — Proga ls JTovega asssta In Ko-devja Meftani vlaki: Ob H. uri 1» ui. zjutraj, ob 'J. uri SH m popoludne in (>b 8. uri 35 in zvečer. — Odhod ls LJubljano d. k v Kamnik. Ob 7 uri 2.1 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne. ob B. uri 50 tn — Prihod ▼ LJubljano d. k ls Kamnika. Ob H. uri 64 m. ajntiaj, ob i I. 8 m.  dopoludne, ob
6. uri It) m. (1)
Posojilnica i& hranilnica
v Moravčah
registr. zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
3| oi
t. j gld. 4*75, in plačuje rentni davek.
Načelništvo.
Odlikovan na razstavah: Velike Mežirice, Ihdefiov, ProStejev, Prerovo, Tiftnov, Humpolu
Fotrebnn in koristna darila za _vsako priliko!_
OoSkt krseanakl spsoljalnl »vod
sa platno!
Hvo|l k ovo|loat
Viljem V. Vejman
izdelovalec platnenega, pavolnategs in da mastnega blaga
t Prostejevem na Moravi
priporoča lastne ikMlna ls«lelk« na rnku po zmernih cenah in najbo'jfii kako-vobU : c«*l«i plHtiiciKi ildiiiHče In !»«*!«»iiO platnu vseh Sirnkosti in finoati, plw(n» sa |»l ilile do 21 cm., iIsiiinhIc i gradle, namizne prte in blago, obrisač.e, nervijete, belu in barvane za S, 12 in 24 oseb. otirafie, platnen in pavolnat kanef.iB, lobca, b.lo in l>arvanc. platnene, pavnlnats in svilnate, inlet m angin za sipke, oksford, krizet. otile«nl priilni se lir m n<il«kn IiImko sa (lanask« olil** !««•. plafiiat pavolnata, ruska, /a zimnice, slamnike, t store itd , trilhe, fiifon, floridas, kreton, pike, barbent, Batin, brilantin itd., itd.
Ugodna darila ~g£H VjST In potrebe ta gospodinjstvo
LlIMtlli   t #l<|«9lol<.
Trgovcem se blago ne po&ilja. Kot Htrukornjak in Kamotedeloralec lahko najbolje po<ttreiem. Vzorci iu ceniki na zabtevnnje.
Poseben oddelek za razpošiljanje pod osebnim vodstvom.
Opreme za neveste od 50 gld, do 2000 gld. ho vedno v zalogi.
Prazne sodčke
od vina in žganja, 30 —300 litrov, prod« po niski ceni tvrdka     1107 2»
Kham k Murnik v Ljubljani.
Trgovski pomočnik
železninar, dober prodajalec, vešč sloven skeg.i in nemškega jezika, se sprejme.
Kj«V pove M prija/.nosti upravni&tvu „Slovenskega Naroda". (119-2
I dobrimi spričevali, Želi vstopiti v trgovino s špecerijskim ali mešanim blagom.
Ponudbe na upravniStvo „ Slovenskega Naroda" pod „K. K.". (125-n
Jezdni bič
se Je Izgubil.
Istega naj se odda proti nagradi pri vojaški godbi Štev. 27, nova pehotna vo-jažnica._ggg
Vsak ponedeljek in torek
se sprejemajo
naročila na krape iz Donave, fogoše, šila, postrvi wmr ze petek ~wm
pri tvrdki (129-1)
Kham & IHurnik,
Lepo, v I. nadstropju ležeče
stanovanje
obstoječe iz 5 sob, velike predsobe, velike, svetle kuhinje, jedilne shrambe, podstrešja, kleti in drvarnice, se s 1. februvarjem ali s 1. majem odda.
Zmerna najemščina, poseben vhod, vodovod v kuhinji.
Pojasnila v hiši Emonsks cesta it. 2 v veži na levo. (130-d
špecerijske stroke, dobro izurjen in za pisarno sposoben, z dobrimi priporočili in točno pisavo, se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Natančne ponudbe s priloženo sliko sprejema upravništvo „Slov. Naroda" pod naslovom : ..Naprej". (104-4)
Išče se
najbolji izvor za nakupovanje kave, 6a]»,  rUflM ln
konjske i
Nepotrebno iskati! (21—18)
Kavčić L Lilleg v Prešernovih ulicah
dobivata to blago nepoiredno is prekmorskih detel ter prodajata
I kilu fine kave (Hantos Prime  po .   .  . gld. I'—
1 steklenica pristnega Jamsika rnma   .   . O*50
1 deka prittnega Pecco Soncbong^sja .   . ,f 0*05
1 pnlics prave anglelke carske nielanie ,, O&0
1 steklenica pristnega finega konjaka   .   . 1*40 gŠF" Bres taktoaeoal "fjsj
Dr. Friderika Lenglel-«
Brezov balzam.
2e sam rastlinski
sok, kat uri teCe iz brezo, ako se navrta njeno deblo, je od pamtivoka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako bo pa ta sok, po predpisu iau-m;telja pripravi komičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit uCi-nok.
Ako se namažo zvečor ž njim Obrss ali drugi deli polti ločijo se io drugI dan neznatna luskina od polti, ki postane vsled tega čisto bels In nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale
(■tilm in kozave pike ter mu daje mladostno larvi■; polti podeljuje boloto, noznoat in Cvrfltost; odstrani kaj naglo pege, Soltavot-t, ogerce, nosno rudeCico, s-ajedce in druge ne-Hiiažrjiist i na polti. Cena vrču z navodom vred gld. 1-60. (10—2)
Dr. Friderika Lenglel-a
NajmilejMO in najdobrodejnejae milo, kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 60 kr.
Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6c«y-Ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naroČila vsprejema VV. Henn, Dunaj, X.
Izdajatelj ln odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne11-
 SR
M2D
8133
25