Poštnina plačana v gotovini.____________________________________________Maribor, torek 10. avgusta 1957 štev. 180. Leto X!. (XVIII.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Alarm francoskih voinih iadii v alžirskih w®daf» PARIZ, 10. avgusta. Pri Alžirju so neznana Mala bombardirala grški trgovski parnik »Chistakis«, ki je dajal signale na pomoč, vendar pa je lahko nadaljeval vožnjo. V teku 48 ur je to že pet; slučaj bombardiranja trgovskih parnikov pri Alžirju, ker poročajo še o novem incidentu. Francoska vlada je radi tega odredila, da mora vsako ladjo, ki zapušča severno airiško obalo, spremljati francoska vojna ladja. Nadalje mora stalno križariti med Alžirjem in balearskim otočjem francoski torpedni rušilec. Pariški tisk opozarja, da so ti ukrepi nezadostni in da mora vse francosko brodovje v Sredozemskem morju skrbeti za varnost trgovskih ladij. Tako francosko kakor tudi britansko mornariško ministrstvo sta izdali navodilo, da je treba lastnim in tudi drugim napadenim trgovskim ladjam takoj na pomoč. Britanska vlada še ni dobila odgovora na protesta, ki ju je radi napada na trgovski brod ;>Br z0- zivljenja. Zakaj pogrešal semi celo.vrsto | botehnjkom> profesorjcm. učiteljem, star-znan,h uglednih, solidnih tvrdk, k, b, k; gen, in bno ge lastnikoni večiih pod_ sl,k, celjskih gospodarskih si 1 vsekakor jetj. kj- zaoos.lujejo st;lr5c. Prijavljene! morale prispevati svoj delež, ce na., bo j prcj -0 Iegiijmacije> ki jim omogočajo slika popolna. To je v interesu s vari nu- prost vstop k vsem predavanieni, na ,4 jen postulat za prihodnjo razstavo, pr. ■ azstave jn na konce|.f T,:bove)jsk katere pripravah morajo izginiti vsi bo-, slavgka Zacnkrat jc doIoecn d,s, osebni, bodisi kakršnikoli drugi mo. f kongresa: 26. VIII. ob 10. uri menti ali pomisleki. Vecia konkurenca nar. ,, , . « , , , , , ... . , i dopoldne v dvorani Sokolskega doma na razstavi io bo tudi kvalitetno nedvomno U,„ , , ., , j Taboru otvoritev kongresa. Popoldne iste i ga dne od 14. do 19. ure predavanja v (asm dvignila. v. s. plenumu v isti dvorani. 27. VIII. od S. do 13. ure predavanja v plenumu v sokolski dvorani na Taboru. Popoldne istega dne i predavanja v sekcijah: mladinsko-biolo-Lepo uspela nagradila slrelsk a : ška in higijenska V dvorani Delavske zbor tekma na P®fer©žju jnice, psihološka v frančiškanski dvorani, ; sekcija za uporabno pedologijo v dvorani • Pobrežka strelska družina je priredila . mestnega magistrata in sociološko-social- v nedeljo prav lepo uspelo nagradno strel-! na zaščita v dvorani Filharmonične druž- sko' tekmo, ki so se je udeležili naši Po- j be. — 28. VIII. predavanja v plenumu od brežani v prav častnem številu. Da je za- '8. do 12. ure. Popoldne ogled razstav pod nimanje za strelski špo-rt pri >nas vsak dan ! vodstvom strokovnjakov do 17. ure. Ob večje, dokazuje dejstvo, da so se tokrat preizkusili na tarči tudi dame in naraščaj ter deca. Vsi so dokazali prav lepe 'rezultate. Tekmovali so v treh skupinah. V prvi moški skupini je dosegel najboljši rezultat orožn. pednarednik g, Garvas Zvonko in si priboril prvo nagrado. Drugo nagrado prcdiednik pebrežke strelske družine g. Caf Ivan, tretjo Rojko Ludvik, četrto Bezek. Zatem po vrsti: Volk Drago. Jurkovič Karl.' Pliberšek Ignac, Makuc Mirko, Sedej Stanko Marholja, °eči-nek, Murgej, Krajnc, Stanič, Škrinjar. Požar, Kovič in Lukežič Zmago. Pri damskem streljanju je zasedla prvo mesto g. Rojko Marija, drugo pa gdč. Klemenčič! 17. uri v dvorani Sokolskega doma na Taboru zaključno zborovanje, kjer bodo sprejeti predlogi in resolucije. — 26. VIII. zvečer ob 21. uri bo slavnostni koncert Trboveljskega slavčka na čast udeležencev kongresa v dvorani Sokolskega doma na Taboru. Udeleženci imajo na podlagi legitimacije prost vstop. Dober svet. »Ali se hočem omožiti, ali naj si raje poiščem kakega ljubimca?« »Najpametneje je, ako se preskrbiš z obojim.« Pojasnilo. »Ali še Vedno občuješ z onim brhkim Vera. Pri naraščajskem streljanju so za-; romanopiscem?« sedli naiboljša mesta Hojnik. Štibili Mile-! »Seveda — doživela sva že dva debel" Poučen tujsko-prometni oddelek je ure-.n;i Podkrižnik Danilo, Požar Stana, Biz-! zvezka.« Plat W6Mk Drvel sem naprej, padal, vstajal in drvel ... Močvirnati pas mi je hipoma zaprl pot. Bilo ie veliko, z gostim trsjem poraščeno močvirje, ki sc je razprostiralo na levo in desno v neskončnost. Stopil setn vanj in se pogreznil v vodo — tl o kolen, do prsi, močvirje me je začelo vleči oase. s težavo sem se vrnil na breg. Nad močvirjem, čisto pred menoj, jc divjal požar in bruhal oblake zlatih isker proti nebu, kakor goreče listje velikanskega drevesa. Voda je zrcalila besnečo ,moč plamenov in obupno kakor v smrtnih mukah jc razbijal klic zvona: 'Pridi! Pridi! Pridi' HI. V obupnem občutku nemoči sem tekal na bregu sem iti tja in za menoj mo- ja senca. Če Seni sc pripognil nad vodo, da bi spet in spet preračunal globočino, me je iz temnega prepada pogledal iz ognja človek. V njegovem ra zoranem obličju v divje razmršenih laseh, ki so stali na njegovi glavi — nisem mogel spoznati svoje lastne podobe! »Kaj je to? — O Bog. o Bog!- sem šepetal in stegal roke v brezimni kretnji. Tn zvon je klical. Ni več prosil — ne, 'kričal je, stokal in .ioč?>'l kakor človek. Glasovi so se mešali, se kopičili, umirali, nastajali iti umirali... In iznova sem se sklonil nad vodo, in... zraven svoje podobe sem uzrl dru?;o postavo, dolgo, ravno, kakor strah, in groza: podobno človeku. »Kdo je to1?« sem zaklical in se oziri. Tesno za menoj je stal človek in nemo strmel v ogenj. Obličje mu je bilo bledo, na licu še sveža kri. ki se jc lesketala v plamenu. Oblečen jc bi^ čisto preprosto kakor kmetski človek. »Gori.«'jc dejal, ne da bi se ozrl. Odsev (ognja je divje plamenel v njegovih Široko razprtih, osteklenelih očeh. »Kdo ti? Odkod?« sem vprašal. »Na licu imaš kri!« 'Gori!« je ponavljal, ne da bi se zlncnil zame. »Gori!« -Ah veš, kje se najprej pride čez?« sem vprašal in se Odmaknil. Zaslutil sem, da je eden od brezštevilnih ljudi, ki jim je to vroče, nesrečno poletje vzelo pamet. »Gori,« jc ponavljal. »Oho—ho—ho; — Gori! " je vpil in sc divje zakrohotal. zmajal z glavo in me venomer prijazno motril. Besneči glasovi hripavega zvona so utihnili in ogenj je glasneje zaprasketal. Vil.se je kakor živ in sc vzpenjal po nemem zvoniku. Zdelo se je, da je večji, in mesto rožne obleke je imel ognjeno rdeč plašč. Tam gori v 'temni odprtini, kjer so viseli zvolnovi, se je prikazal boječ in miren majhen plamenček — kakor plamen sveče — ter se je zrcalil na svetlem bno-1 nu. Spet so zadoneli udarci in line, zadnji obupni udarci, ki so plamil; čez ogenj v brezupno noč ... »Pridi! Pridi! Pridi!« •Pridem! Pridem!« sem odgovarjal udarcem, ki so me klicali. In dolgi človek je sedel tik za menoj, objel svoje kolem1 in glasno pel, spremljaje plat zvona: Bam! Bam! Baru!« >'Molči!« sem ga prosil. Smehljal sc je, pel, majal z glavo in v njegovih osteklenelih očeh jc iznova vzplamtel in se zrcalil divji požar. Straš-nejši od požara jc bil on sam: blazen človek. žrtev ognja. Ko se je stolp nagnil in so zvonovi /ropotali na tla v ogenj, sem zbežal, za menoj je drvel norec in pel * enakomernim glasom kakor odmev zvonov: »Bam Bam! Bam!« (KONEC.) V M a ribo r "*> dne 10. Vlil. 1937. Mariborski »V c č e r n ? 1<« Infra Stran 3. HUuiietske m M&iiške movm Slomškovo zlato uro so ukradli iz muzep Za časa Mariborskega tedna, zlasti v nedeljo, je bilo v tukajšnjem muzeju precej velik« obiskovalcev. Gnečo je izkoristil drzen vlomilec in tat, ki je v ugodnem trentku odprl vitrino, v kateri se je nahajala zlata ura pokojnega vladike A. M. Slomška, ter jo odnesel, vitrino pa nato zaprl. Dirugih predmetov se ni dotaknil. Tatvino so opazili šele včeraj in je bila o tem takoj obveščena mariborska policija, ki je takoj uvedla preiskavo, da razčisti zadevo. Daktiloskop Grobio je izvršil po-s-netje prstnih odtisov, ki bodo pri nadaljnji preiskavi nedvomno dobro služili. Iz banovinske službe. Za banovinskega veterinarskega višjega pristava v Beltincih je imenovan Ignac Baša. Tiskovna tožba. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes dopoldne vršila tiskovna tožba proti uredniku »Neodvisnosti« Stanku Hitiju, ki ga je tožila ljubljanska Prosvetna zveza radi nekega članka o ljubljanskem radiju, ki ga ima, kakor znano, v eksploataciji Prosvetna zveza. Toženca je zastopal odvetnik dr. .1. Jelene. Prosvetno zvezo pa odvetnik, dr. Schaubacli. Sen kresne noči. Na splošno željo se ta igra ponovi v soboto' 14.-in v nedeljo 15. t. m. ob 20. uri v mestnem parku po jako znižanih cenah od S.- do 20.— Din. Priporočamo vsakomur, da si ogleda igro, ki se bo uprizorila tokrat zadnjič v Mariboru. Danjkovski umor pred velikim senatom. Dne 24. t. m. bo pred tukajšnjim velikim kazenskim senatom razprava proti bivšemu orožniku Avgustu Lipovcu, ki je. kakor znano, dne 3. maja t. 1. v Ivanj-kovcih usmrtil Angelo Novakovo, ki jo je do smrti zabodel. Za proces se opaža veliko zanimanje, Skoro neverjetno. Prejeli smo od zavednega narodnjaka s prošnjo za objavo: »Morebiti mi ne boste tega niti verjeli, pa vam lahko postrežem z dokazom, če mi ne verjamete. Oni dan sem sedel v neki tuk. gostilni k obedu. Prinesejo mi jedilni list. Pogledam in se čudim. Morebiti se motim. Ali sem morda v Gradcu? Ne, ne, saj sem v Mariboru vendar. Pa so mi ob treznem preudarku in mirni presoji položaja oči jasno povedale: jedilni list samo v nemškem jeziku. V jugoslovenskem, slo venskem Mariboru! — Nekdo izmed številnih. ki so to doživeli.-Skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo dne 15. avgusta 1937 v Kočevju. Za zunanje udeležence zaupnega sestanka Družbe sv. Cirila in Metoda dne '. avgusta 1937 ob 20. uri v mali dvorani Filharmonične družbe v Ljubljani, Kongresni trg. so na razpolago udobna prenočišča v Akademskem kolegiju. Kolodvorska ulica Nočno lekarniško službo imata ta teden Minafikova lekarna na Glavnem trgu in Rernsova lekarna na vogalu Aleksandrove in Meljske ceste. Ne več tako vroče. Velika možnost neviht: Tako sc glasi dunajska vremenska napoved za danes. Kaj pa to. Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Sam sem opazil m tudi pritožbe drugih številnih sem čul radi čiščenja nekateri! pločnikov oz. hodnikov. Čiščenje naj bi se vršilo ^ ponočnih oziroma ranih jutranjih urah. Mesto tega pa se je ponekod v zadnjem času razpasla razvada, da čistijo hodnike že ob zgodnjih večernih urah. ko morajo pasantje, ki niso samo sprehajalci, ampak tudi od- naporov dnevnega dela domov se vračajoči meščani, v precejšnjih količinih požirati oblake dvigajočega se prahu. Niso povmes samo raz logi higiene, ampak še marsikaj drugega, kar :e takšne važnosti, da bi bilo nujno potrebno, da se gori navedeni poučijo, kedaj smejo črtiti hodnike. Verjamem, da je temu ali onemu prijetneje v ranih urah poležati v n o stelji, ko bi moral pričeti s čiščenjem. 1>da več kakor udobnost po-ediucev. ki jim pa spanje iz srca želimo, so splošne koristi, ki se jim mora poedinec brezpogojno pokoriti. Stvar merodajnih čini tel iev ie: da to razvado zatio in iztrebijo. Davkoplačevalec, meščan mariborski.« Beg iz bolnišnice. Iz tukajšnje splošne bolnišnice je pobegnil neki Franc H., ki so ga bili zdravniki prejšnji dan operirali. H. se je zatekel na neko dvorišče v Meljski cesti. Spravili so ga spet nazaj v bolnišnico. H. je iz bolnišnice pobegnil v trenutku duševne zmedenosti, Vlomilec v Puklovo starinarno pred sodniki. Pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega' sodišča se je •moral danes dopoldne zagovarjati 231etni čevljarski pomočnik Franc Danko iz Maribora. ki je, kakor smo svojčas obširno poročali, dne 24. maja t. 1. vlomil v Puklovo starinarno v Vetrinjski uhci 5 ter odnesel razne predmete v skupni vrednosti okoli 3000 dinarjev. Razen tega je dne 18. maja vlomil v klet Leopolda Solda v Koroščevi ulici, ob kateri priliki je odnesel več steklenic vina. Dne 15. januarja t. 1. pa je jz predsobe nekega stanovanja v Gledališki ulici ukradel dva prta. Danko, ki je že predkaznova, je bil obsojen na 3 leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Na cesti ga je zadela kap. Na banovinski cesti pri Spodnji Koreni v Slovenskih goricah so našli na cesti mrtvega 48letne-ga kovaškega mojstra Jakoba Budjo. — Zdravniška preiskava je dognala. da je Bodja podlegel srčni kapi kot posledici uživanja alkohola. Budja je namreč bil na obisku pri nekih sosedih, kjer je ves dan popival domov grede o a je omahnil in obležal. Neznanec v spalnici, Ko je služkinja Marija Kapunova. uslužbena pri vpokoje-nem nadučitelju Franju Kotniku v Čopovi ul, 8, hotela pospravljati spalnico, je opazila v sobi mlajšega moškega, ki je iz omare vzel razne obleke ter jih skušal spraviti v nahrbtnik, v katerem je že imel nabasanih 14 moških srajc. Ko je moški služkinjo opazil, je planil k oknu ter skočil na prosto in pobegnil. Policija išče sedaj neznanega vlomilca. Radvanjski vlomilec obsojen. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 44 letnega viničarja Cirila Strnišo iz Murščaka na 10 mesecev in 20 dni strogega zapora, ker je dne 6. marca t. 1. vlomil v Lobnikovo trgovino v Radvanju ter odnesel razno blago v vrednosti okoli 3000 Din. Na 1" mesecev strogega zapora je bil dane ‘ldne obsojen 21 letni knjigovez Vale tin Medved iz Maribora, ki se jo pred malim kazenskim senatom mariborskega sodišča moral zagovarjati radi vloma. ki ga je izvršil dne 30. julija t. 1. v stanovanie Herte Severjeve v Dravski ul. 11 in ob kateri priliki je ukradel razne zlatnino v skupni vrednosti 2500 Din. žadkji teiefiutme mU Ostra angleška nota radi „MofSona" LONDON. 10. avgusta. Angleška vlada je v zadevi angleškega parnika »Mol-ton«, ki ga ie bila zajela Francova križarka •-•»Airmrante Cervera« pri Santandru, naslovila na Frankovo vlado ostro noto, v kateri zahteva izročitev parnika in izplačilo odškodnine prizadeti pomorski prometni družbi. Putnikove novice. Putnikovi avtokarski izleti: Maria Zeli od 14. do 15. avgusta Din 200. 'Kočevje 15. avgusta na glavno skupščino Ciril-Metodove družbe Din 150. Graz od 18.—19. avgusta Din 110. GroB-glockncr Zeli am See, Salzburg, St. Wolf-gang od 22.-25. avgusta popoln aranžman Din 1000. Dunaj in Maria-Zell od 25. do 29. avg>u.sta Din 260. Pohitite s prijavami. Vse nadaljnje informacije dobite pa pri Putniku Maribor, Celje. Ptuj. žtt stueU m ddke uotjo Pred odhodom v letovišče. »Srečno se torej vozi, ljuba žena, in spomni se v letovišču tudi večkrat na dom.« »Bodi brez skrbi, dragec. Spomnila se bom večkrat, zlasti pa tedaj, kadar mi bo pošel drobiž!« Na poročnem potovanju. Ona (bogata nevesta): »Kaj bi bilo, ko 1-' se z avtomobilom preobrnila in bi se jaz ubila?« On: »To bi bila sreča v nesreči!« V gosteh. Ali si bil včeraj na čajanki pri gospodu ravnatelju? — Da, bil sem. — No, ali ste se dobro zabavali? No, se precej dobro, že ob devetih ^nio vsi sedeli okrog mize in pregledovali rodbinski album. :£lšmšsMi odredi zavzemalo $m. f ž pofožaie okoli Pmmnga rjENCIN, 10. avgusta. Vrhovni povelj- |«čenja se gibljejo vzdolž železniške proge nik kitajskih čet v severni Kitajski je do- j proti Cingtau. Japonski krogi so prepri-bil sporočilc, df> je kitajska severna ar-; čani, da ni mogoče več preprečiti vojne, iti.-’da izvedla celo vrsto važnih strateških , Radi jega ie japonsko poveljstvo odposla-ukrenov. Tri div;:J.i«'e so zavzele svoie po- lo močne formacije na teritorij med Pej-oŽB-‘e severno od Pejninga. četrta divi- pingom in Šanghajem, laponci si povsod ila se rihaja na pohodu. Nadaljnja oja- utrjujejo zavzete pozicije. m a zaradi silnega glavobola nenadoma onesvestil. Šele drugi dan so Ugotovili, je istočasno padel njegov brat s ko- Ht mm da Železna uca nja in se težko pobil na glavi. Psihijater dr. C r o w d e n iz Guvs- 2f>letnemu Frideriku B. Smikenu. sinu | Hofitala -1°, Pf. napravil drug zanimiv poskus. Zaklenil je dva brata dvojčka v ločeni sobi in naročil obema, naj nari- čikaškega večkratnega milijonarja, se je zahotelo v svet. Opremljen z vsem po- * trebnim.se je podal na pot okoli sveta. Sctana pamet zeniljev.d An gl, je. Oba zem Cvim in zdrav se je noslovil od svojih 11-,evida sta S! blla cudov.to podobna m staršev, na potu preko Kitajske pa gaje!"3 ^eh so bile iste napake. Najbolj cu- obiskala bolezen, tako da je moral mladi! dnpa b,1°’ da sta zace1a oba dv0'č,ka 'riderik že v Pekingu iskati prvo zdrav j ^atl ?em'jcvid od iste zemljep.sne^tocke. liško pomoč. Otrpnile so mu roke in,um sta doblla nalo«°> ii mogel -sevati rokopisov. Ce je rokopis tudi izraz duševnega življenja, si podobnost pisave pri dvojčkih lahko pojasnimo. Pri drugem poskusu so sestavili vrsto vprašanj, na katera naj bi dvojčka pismeno odgovorila. Seveda, so ju ločili in strogo nadzorovali. Odgovori so bili presenetljivi: ne samo nagnjenja in antipatije so se ujemale, temveč so bili enaki tudi nazori pri komentiranju vprašanj,,na katera nista dvojčka prej nikoli odgovarjala. Učenjak je ugotovil pri dvojčkih tudi presenetljivo podobnost v odtisih rok in celo prsti in nohti so si bili močno podobni. Ta opazovanja je potrdil slavni biolog dr. Perkins, ki je pri 50 parih dvojčkov ugotovi! enake simetrične in asimetrične ude in dele telesa. Znano je, da pri človeškem telesu desna stran nikoli ne odgovarja levi strani. Vsak človek ima1 desnico drugačno, kakor levico. Pri dvojčkih so pa ugotovili, da so s=i niiliovc desnice čudovito podobne in! da so desni _ deli njihovih teles nrav taki kakor levi. njegov rojstni kraj. Transport takih bol- Proučevanje duševne podobnosti odnos- nikov je tem težji in neprestano združen1 ....................... s smrtno nevarnostjo, to pa radi tega. ker mora biti v ta oklep nepretrgano napeljana električna struja in ne smejo ta »železna pljuča« izpustiti, odnosno zamuditi niti enega bolnikovega diha. Vsak zamujen zračni dihljaj bi pomenil neizbežno smrt. Nič ni torej čudnega, da je bilo za ta transport potrebnih kar 25 Specialistov, ki so spremljali mladeniča iz Kitajske v njegovo domovino. Bili so to zdravniki, inženjerji, elektrikarji, bolniški strežniki, specialisti za dieto itd. V Čikagu bodo mladeniča še te dni operirali in bo po mnenju tamkajšnjih zdravnikov mladi Smiken kaj kmalu rešen te^a težkega in vendar trenutno prepotrebnega železnega oklepa. no istovetnosti dvojčkov je sicer še v povojih, vendar so pa psihijatri že stopili, na pot, ki jih utegne privesti do najza-nimiveiših psiholoških problemov. 1200 km oeš, da visSšlo kino V severoavstralskem mestu Darvvinu je imel kino oni dan čudne goste. Prav iz notranjosti severne Avstralije ie prišlo 15 -'rebivalcev v Darwin in takoj so obiskali kino. Denarja niso imeli, pač pa so prinesli s seboj koščke zlata in blagajna je zlato seveda rada sprejela. Zamorci so dobili poleg vstopnic še precej denarja za zlato. Za predstavo so, se zelo zanimali. Občinstvo je mislilo, da so prišli zamorci v Darvvin po opravkih in da so se samo slučajno ustavili v kinu. Izkazalo pa se je, da so prišli zamorci tako daleč samo zato, ker jih je privabi! kino. Doma jim je nekdo pravil o živih V zadnjih desetletjih posveča znanost. ^ijjrugih narodov. Marsikdo si bo mislil: hotelska soba je hotelska soba, pa naj bo ta kjerkoli. Soba je in ostane soba, saj služi povsod enemu in istemu im menu. In vendar ni temu tako! V nemških hotelih najde gost skoroda na vsaki nočni omarici sv. pismo, vzglavniki in pernice so mehke in velit ke, medtem ko so v italijanskih albergih vzglavniki majhni in trdi ter napolnjeni največkrat z navadno ovčjo volno. Neredek pojav je gosta mreža na oknih, ki varuje tujca pred nadležnimi komarji Znano je, da so n. pr. nizozemske hotelske sobe, kar se obsega tiče, menda najmanjše na vsem svetu. Prednost je samo v tem, da je v razmeroma nizki prenočnini že vračunana obilna južina. V švicarskih hotelih ležijo običajno na nočnih omaricah kar celi kupi razne turistične propagandne literature. V pe-štanskih hotelih čakajo gosta na hodnikih, ki vežejo več sob dotičnega hotelskega objekta, nalašč za to svrho nastavljene dame, ki so gostom za vse informacije na razpolago. Moderne madžarske gejše. Kako pa izgleda francoski hotel? V vseh sobah najdemo še danes pod umivalnikom staromodno ovalno posodo, tafkozvani »bidet«, ki jo sicer le še red- zlasti v Parizu najzanimivejše, je to, da tam ne razlikujemo sob z eno, dvema ali več posteljami, temveč imajo vse sobe samo eno posteljo. Ta postelj je sicer obsežna in prostorna in služi običajno dvema gostoma za počitek. Sobe, za katere se računajo ne previsoke cene, so navadno zelo ozke in imajo vzidane omare. Najcenejša stanovanja najdemo v Parizu v takozvani latinski četrti na bulvaru Saint Michel in v stranskih ulicah, kjer imamo na razpolago nešteto skromnejših hotelov. V Parizu so povsem opustili navado, postavljati čez noč čevlje pred sobna vrata. Parižani so to nekdaj tako udomačeno navado v zadnjih letih popolnoma opustili. Vsak gost, ki ga pot pripelje v Pariz in ki tega ne ve, bo svoje čevlje, ki jih je bil prejšnji večer postavil pred vrata, našel naslednjega dne na istem mestu nedotaknjene. V velemestu, kakršen je Pa riz, ima vsakdo prilike več ko dovelj, da si svoje čevlje lahko osnaži in posvetih Ta prilika mu je dana na vseh postajah podzemne železnice, kjer prežijo na križiščih številni čistilci čevljev, V Španiji in Grčiji gredo čistilci čevljev celo od kavarne do kavarne in je dana gostu neredka prilika, da si osnaži čevlje in to celo v časti, ko mirno sreblje svojo kavo, in medtem, ko je udobno zleknjen v naslanjač. Običaj, ki bi pri nas dvignil nedvomno odpor vseh ostalih gostov, ki bi ne bili voljni požirati tolikšnega prahu in »duha« raznih mazil. Kakor vidimo iz navedenih primerov, so navade pri raznih narodih zelo različne in je v mnogih slučajih za tujca marsikaj nenavadno, dočim je domačinu ista stvar povsem razumljiva. V sedmih letih 21 milijonov sovjet, državljanov več Po oficijelnih statističnih podatkih se je število prebivalstva Sovjetske Rusije povečalo v zadnjih sedmih letih od leta 1927 do 1935 za celih 21 milijonov. V krajih premogovne in železarske industrije je znašal prirastek od 20 do 31.2%. V krajih kjer je sedež strojne industrije, je znašal prirastek prebivalstva 15 do 18.7%. Če Med zaročenci. Ona: »Z veseljem hočem deliti s teboj žalost, skrb in jezo.« On: »Ali draga! Jaz nisem žalosten. •— Nimam skrbi, niti jeze.« Ona: »Le potrpi. To še vse pride, kadar bova poročena.« Med Igralci »Bognic, naše stanje je vse težje. Celo politiki nam konkurirajo.« (Iz »OŠišanega ježa«.) Obrtniki Nudite delo ? Iščete kuoca ? Potom malih oglasov v ..Veterniku" si lahko takoj pomagate, saj je ..Veternik" kod edini obmejni slovenski dnevnik v vsem obmejnem ozemlju močno razširjen. Razno NAJVEČJO IZBIRO peciva, navadnih in desertnih likerjev, bonbonov, čoko lade, keksov, orientalskih spe cijalitet in prvovrstni sladoled. Cene nizke - blago I. sveže! Za obilen obisk se priporoča lastnik Bonboniere »Beograd« Ivo Klarič, Maribor, Cafova ni. 1. pri kinu »Union«. 4390 AL. KNEZ, STUDENCI, Kralja-Matjaža 20. javljam naročnikom koles, da nisem več zastopnik tv. Bauerle iz Karlovca ter se blagovolite obrniti v zadevah reklamacij na novega zastopnika: Draks ler, Vetrinjska ul. 11. 438° POSKUSITE TUDI VI zdrav okusen sladki kmečki kruh, pekarna Rakuša, Koroška cesta. 3488 Prodam Sobo išče IŠČEM PRAZNO SOBO v Studencih. Marica Hanžel, Kalohova 2. 4394 Sobo odda Ceneno OPREMLJENO SOBO takoj ali s 15. oddam. Grajska 2. Mir. 4390 LEPO SOBO s štedilnikom oddam. Streliš ka 1, 4389 Oddam OPREMLJENO SOBO s 15. avgustom gospodu. — Strossmajerjeva 10. 4387 KOLESA kakor šivalne stroje proda na obroke na račun Din 100. . mesečni obroki po Din 100.— Mehanik Rupert Draksler, Vetrinjska ul- 11. tel. 23-79. 4388 lokal OBDAM NOVI LOKAL na prometnem kraiu za vsako manjšo obrt, ugodno tudi za frizerja. Vprašati v trgovini Gnus-Lekovar, Košaki- 4383 SOBO prazno, veliko, oddani takoj. Aleksandrova c. 7, trgovina Babič. 4381 Stanovanje DVOJE STANOVANJ in sicer eno z 2 sobama, kc-hinjo in pritiklinami, drugo 2 sobi, kuhinja, kopalnica in pri tikline — oddam. Vprašati C. Zupančič, Smoletova lO-L 4374 STANOVANJE ali cela vila, 3—5 sob, v mestu ali na periferiji vzamem v najem-s 1. septembrom ali 1. oktobrom- Ponudbe na upravo pod »Vila«. 4385 ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE z vrtom oddam- Pobrežje, Cankarjeva ul. 34. 4384 Službo UPOKOJENI OROŽNIK išče službo oskrbnika ali čuvaja lova in slično. Gornje Radvanje 79. 4382 MLADA POSTREŽNICA išče zaposlitve. Vprašati Pri staniška 7, pri ge. Mulec. 4389 Službo dobi KLAVCA IN ČISTILCA perutnine sprejmem. Ponudbe na Ivan Javornik, Ljubija na. Domobranska 7. 4378 BOLJŠA UČENKA poštena in pridna se takoj sprejme. Radio Starkel, Maribor, Trg svobode 6. 4392 SPREJMEM DVA GOSPODA na hrano in stanovanjc, Tezno, Ptujska c. 58. 4373 IŠČEM MAJERJA s .1 ali 4 močmi. Naslov v upravi. 4393 LEPI LOKAL z veliko izložbo v sredini mesta, za pisarno ali obrt ta koj oddam. Naslov v upravi »Večemika«. 4379 Heoi pisarniški v Gosposki ulici se s 1. septembrom 1937 oddajo v najem. Najemnina nizka, bližina do vseh uradov. Naslov pove uprava lista Sodoma in 64 »Saj jaz tudi ne verjamem,« je menil Angelik. »Ko ml je vendar Adelgunda sama rekla, da oficirjev ne mara.« Rovetta di Kadona bi bil Angeliku najraje vrgel nekaj tepcev v glavo, toda uvi-devajoč, da bo tega moža še rabil, se je premagal. »AH hočete dokazov, gospod Angelik?« je vprašal jezno. »Tudi te vam preskrbim! Jutri zvečer imajo oficirji v svojem kopališču na Starem trgu zabavo, nekako maškerado, ali odhodnico igralkam. Adel-gnnda bo gotovo tam. če hočete, Vam po kažem, kako se lahko prepričate. Ali hočete?« »Hm — ali je nevarno?« je vprašal Angelik. »E, kaj bo nevarno! V najslabšem slučaju bodete zopet prestali polovico dvoboja.« To pa še riskiram, je menil Angelik. Za vse slučaje bom pa oblekel kapucinsko kuto. Domenila sta se vse natančno in R(T-vetta je bil tako zadovoljen z uspehom tega pogovora,.da je premagal svojo skopost in naročil še bokal vina ter ga le po neljubem slučaju pozabil plačati. Tako sta pila in pila, dokler ju krčmar ni postavil pod kap. XV. Adelgunda' se je pripravljala za maškerado v oficirskem kopališču. Hotela je biti najlepša, hotela je biti kraljica tega večera in si pripravljala dražesten kostum. Skrbelo jo je samo, kako naj se odkriža grofa Panigaja, ki je prišel vsako popoldne k njej na obisk in se pustil od nje trpinčiti do pozne noči Panigaj je bil ljubosumen in ni pustil Adelgunde nikamor, najmanj pa bi jo bil pustil na maškerado. Ob navadni popoldanski uri je vstopil grof Panigaj v sobo svoje izvoljenke in se ji bližal z ljubeznivim usmevom. Adelgunda pa na njegov pozdrav ni odgovorila. Nekako plaho se je umaknila pred njim in ga gledat? z debelimi očmi. »Dober dan, dober dan, mia dolce Adel gunda«, je popravljal Panigaj. »Memento mori,« je odgovorila Adelgun da z drobnim glasom. E, cosa? Kaj ti ga je?« je prestrašeno vprašal Panigaj in odložil klobuk in rokavice. »Meni ni nič, moj ljubljeni ženin,« je odgovorila Adelgunda, — »toda tebi mora biti nekaj.« »In naenkrat je skočila k njemu, se oklenila njegovega vratu in z jokajočim glasom rekla: # »Oh, nikar še ne umri, nikar me ne zapusti!« »Ma, kaj govoriš?« —. se je hudoval stari grof, ki sploh ni maral nič slišati o smrti. »Jaz ga ne bom umrla! Pa zakaj fc! ga jaz umrla? Ga imam še molti affa-ri na tega svet.« »O tl zlata, ti blaga duša!« je ihtela Adelgunda. »Ali jaz se tako bojim, da boš umrl. In danes sem se te kar ustrašila. Ponoči se mi je sanjalo, da si umrl brez testamenta, in da so mi vse vzeli, kar si mi daroval. In zdaj, ko si vstopil v sobo, sem na prvi pogled videla, kako ti ušesa proč stoje. In komur ušesa enkrat proč stoje, ta umrje v osmih dneh. Ah, nikalne umri, pa če že umreš, vsaj ne brez testamenta.« »Ma, jaz ga ne bom umrla,« se je ljutil grof. »Jaz ga nečem in ga nečem!« Izvil se je Adelgundi iz rok in začel jezno korakati po sobi. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,