252. številka. Ljubljana, petek 3. novembra. JX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za avstro-o^erske dežele za celo letu 16 za pol leta 8 gld., sa čut** leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 ^ld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se raćnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt le*-1. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Rusija je v delo stopila. Vojna mej Rusijo in Turčijo je kakor napovedana. Poslanik Ignatiev je izročil tur-škej vladi ultimatum. In bil je zadnji čas, da je vstal silni starši brat slovanske rodbine, da reši mlajše slabše brate na jugu. Srbi so po dolgem, vstrajnem, krvavem boji prevečini morali umakniti se. Utrdbe pri Djunisu, katere so Srbi junaško branili v šestdnevnej bitvi proti presili turškej, padle bo premagane potem ko so se Turki odpočili, pomnožili in z 80.000 možmi in teškimi kanom šli na Horvatoviča, ki je komaj 20.000 mož imel. 28. okt. je Horvatović še nazaj vrgel naskakujoče Turke z Djunisa, ali 29. okt. so bili Srbi uže preslabi, morali so se umakniti v Kruševec, staro slavno mesto srbskih carjev. Ker Kruševec nij utrjen, ne bi se mogel dolgo braniti, in Turki bi ga kmalu vzeli, potem pa proti Belgradu operirali, mej potoma po svojej navadi, vse požigali in vse pomorili. Zadnji čas je bil, da je Rusija vzdignila se in zaklicala Turku : stoj t In slavna Rusija je to storila. 30. okt. je sam ruski car, zvedevši o srbskih nesrečah na bojišči, telegrafično ukazal ruskemu poslaniku na carigradskem dvoru, da naj zahteva od Tučije: Predno preteče osem in štirdeset ur, ima turška vlada svojim vojskam ukazati, naj nehajo z vsem vojevanjem, Turčija pasprejme premirje za šest tednov; če ne, potem ima Ignatiev s svojimi ljudmi vred zapustiti Carigrad in Rusija pretrga vso diplomatično zvezo s Turčijo, t. j. potem maršira ruska vojska črez mejo. Brez dvombe so Turki precej sprejeli premirje. Iz Belgrada se poroča, da je Srbija s Pavla. (Poslovenil P. H. Radoljski.) XIV. (Dalje.) nAli si bil sam?" izprašuje nadalje Pavla in postaja bolj in bolj bleda. „Ne, moja mala ženka; bila je z menoj tuiH neka dama. A to je izpoved, dalje torej." „Ne smem li imena one gospe izvedeti?" „Ne, — kajti to nij v mojej moči in za to pustiva to stvar." „Kakor ti drago; a očiten dokaz je to, da si skušnjo slabo dostal." „Skušaj me na drugi način; kajti se svojo častjo sem obljubil, da imena omenjene gospe ne izdam." „Naj bo! V koga si zaljubljen?" Turčijo celo za dva meseca uže naredila premirje, morda v strahu, da ne bi Rusija ob pravem času vmes posegla. Kdor pa upa, da bode iz premirja nastal mir, ta se vara. Mi smo prepričani in smelo trdimo, da ko izteče premirje, začne se velika vojska z Rusijo. Rusija bode namreč v zvezi z našo monarhijo (kljubu vsem ustavo-vernim kričačem) in z dovoljenjem Prusije terjala tacih garancij za avtonomijo in osvo-bojenje Bulgarov in Srbov v Bosni in Hercegovini, katerih Turčija ne bode dovolila in jih tudi izvršiti zmožna nij. Konec premirja je torej začetek večje vojne. Rusija potrebuje še malo časa, da se dovolj pripravi na slavno delo. Iz državnega zbora. Z Dunaja 30. okt [Izv. dop.] „Vihar v čašici vode", tako se sme imenovati velikansko ropotanje ustavoverne stranke vsled znanega odgovora vladnega na interpelacijo. Človek, kateri ne pozna naših Papen-hajmerjev, moral je po nezaslišanem hrupu misliti, da se bode takoj izrekla kakova nezaupnica ministerstvu, potem da ali minister-stvo odstopi aH se državni zbor razpusti. No nij take sile, razdvojeni bratje se brzo zopet najdejo in vse nij druzega bilo, nego „Miss-verstiindniss". V denašnji seji smo to, kar smo brali uže dva dni na drobno premleteno v oii-cijoznih listih, v starem Kazimiru „Fremden-blatt", v starej „Presse", v „Tagespresse" itd., slišali iz ust ministerskega predsednika. Knez Auersperg je proti svojej navadi skušal mehkeje govoriti, da ne bi zopet rahlušesnih levičarjev s kakim poveljniškim tonom raz-žalil. Rekel je, da vlada v svojem odgovoru, ko se zavaruje proti vsakojakim izjavam, nij „To je najtežja preskušnja, koja se more staviti." „A obljubil si, da bodeš odkritosrčen, če te častna beseda ne zavira." „Da, in toro j hočem tudi biti. Če sem v koga zaljubljen, sigurno sem v — tebe." „Je-li to istina?" prafa ga Pavla skoro nezadovoljna. „Da, na čast in vero, če trdiš, da ljubim." „No, ali ljubiš? Tega prašanja vsaj ne moreš zasukniti." „Povedi mi znamenja in vedel bom, če imam ono bolezen," odgori Albin. „Da, jeden-krat sem bil prav, prav zaljubljen, — a tega je uže dolgo. Vsaj se še spominjaš." „Ostaneš si vedno jednak", odgovori Pavla, žalostno se spominjajoč prošlosti. „Zdaj ljuba Pavla, hočem ti sam dokazati, da sem odkritosrčen". „0, poznam te dobro," odgovori Pavla i skoro da se nij plakala. mislila na izjavo državnega zbora, to je na interpelacijo. Po nasvetu Herbstovem je bilo skleneno, da se ima debatirati o vladnem odgovoru na obe interpelaciji v prihodnji seji, ki pa bode še le v soboto 4. t. m. Govornikov se je uže nad 30 vpisalo in sicer cela vrsta ustavover-nih, še predno je bilo skleneno, da pride do debate. Od opozicije so se dali vpisati kot govorniki grof IIolieii\vart, dr. Pražak, dr. Fanderlik, dr. Vosnjak, Pavlinovič, la-bergoj itd. Koliko od teh na vrsto pride, ne more se vedeti, ker je lehko mogoče, da večina sklene konec debate in pusti le še skupne govornike govoriti. Giskra se je precej za Hohenwartom dal vpisati. Kakšen žalosten dokaz javne morale v Avstriji, da se mož, ki je tako malo častno rolo igral v Ofenhajmovej pravdi, sme povsod v javnost siliti in mej prvimi biti v izvoljenem ljudskem zastopu. Iz KiiNlJe 28. oktobra. [Izv. dop.] Naši časniki so polni o poslanji g. Igna-tjeva. Nekateri mislijo, da bode razkril svojo togo v vojnem smislu, da je nesel ultimatum (telegraf poroča, da je res Ur.) naše vlade v Konstantinopelj, kateri formulujejo jako različno. Iz vseh podobnih komentarov je vidno samo jedno: da vsi oni nič ne vedo, ki govore o miroljubji Aleksandra II itd. Ruski kanoni morejo prav gromko načeti, svojo strašno godbo. In bodo! Vaš izvrstni pisatelj „političnih pisem" ves ne sodi namreč, ka so časi uže minuli, v katerih je imel izrek „sic volo, sic jubeo" svoje ozke z naše nje v resnici tudi. Iz tega sledi, da absolutnih gospodarstev v sedanjej Evropi prav za prav nij več, monarhi morajo „Poslušaj me pazno, kajti stvar edino le tebe zadeva," nadaljuje Albin i se k njej vsede. „Veruješ mi, da sem tvoj prijatelj?" dostavi i jo prime za roko. „Kako morem o tem dvomiti, ko vem, kaj si Iljalmaru storil," odgovori Pavla, zabi svojo nevoljo, i se hvaležno nanj spominja. „Dobro, Pavla! če ti torej zagotovljam, da tvoj Alfred nijuia srca, česti i vesti, misliš, da ga obrekujemV" „Ne! a veni, da nijsi dobro podučen11 odgovori Pavla resno. „Misliva si pak, da imam jaz pravo, i da je častnik v resnici hudoben človek, kar bi lehko dokazal, kaj bi storila? „Kaj bi storila?'1 ponavlja Pavla in obledi. „Jaz bi se pak ž njim poročila, kajti obljubila sem mu, in zaročena sva. Kot soproga njegova, ozdravila bi ga njegovih napak, ker vem da me ljubi. „Kaj pak, če te ne ljubi?" gledaji na želje svojega naroda, in ko bi še tak krepko sedeli na svojih prestolih. I če se more kedaj govoriti, da je glas naroda dostojen čislanja in cenitve, če se kedaj more reči, da je glas naroda zares i glas splošnega zakona prirode mora se vse to reči den denešnji o ruskem narodu. Če bi sodba hotela, da bi slovansko delo za resnico poginila za to, ker bi največja slovanska država ne vzela na sebe dolžno jej treme in trud, naj nikdo ne govori o ruskem n a-rodu, ne o slavjanskih arzenalih, a naj govori le o ruskej vladi, o ruskih vladnih puškah itd. Bilo bi res prehudo, trpeti zdaj toliko, a za to trpljenje žeti novo kazen, i to še kazen v zgodovini, katera gre od roda do roda. Vi si položaja našega v sedanjo minuto predstaviti ne morete, vi ne morete si misliti, kaka peza leži na celej gromadnej Rusiji, vi ne morete čuvstvovati, s kakim zamolklim stanom prenaša se ta strašna peza. Zdaj tu, zdaj tam javi se narodno prepričanje v vsej svojej sili, zdaj tu zdaj tam kličejo vojevito svojemu velikodušnemu milemu vladarju carju, zdaj tu zdaj tam prisegajo, da so pripravljeni z vsem, kar koli imajo, da so pripravljeni tudi s svojim življenjem iti v boj za njega, samo da bi jim izrekel svojo blagovoljenje, in delo se mora rešiti ili tako ili drugače. Ali vstane in stopi na svoje mesto najmogočnejši — slavjanski narodi za zdaj izgine na mnogo deseti n let iz p oz or i šč a e vr op sk ega. —r. Jugoslovansko bojišče. O padu Djunisa poročamo v prvem članku denašnje številke. Odjednega bataljona ruskih prostovoljcev je baje polovica na mestu ostala. Turkov je ležalo cele kupe mrtvih, a vendar bo še vedno drugi naprej prodirali. TurŠk telegram iz Ruščuka poroča, da je 31. okt. tudi Aleksinac padel Turkom v roke. Počakati moramo, ali je res to. Uže pred dvema mesecema so poročali Turki, da so Aleksinac vzeli, a nij bilo res. Morda tudi zdaj še nij. Sicer pa Turek ne bode ničesa več dobil, in je dozdaj mali Srb dovolj storil, zdaj se začne delo mogočnega brata Rusa._ Politični razgled. Notranje «l>i«'le. V Ljubljani 2. novembra. O notranjih zadevah moremo le malo pisati, ker imamo znano tiskovno svobodo. Do- „Če moreš vse dokazati, — tega mi ne moreš; ali bi mu mogel srce iztrgati," zavrne ga Pavla sočutno. „A zakaj mi danes vse to pripovedavaš, danes ko je najino združenje tako blizo in je dolžnost vsakemu zaupanje mi prigovarjati o možu, s kojim bom potovala skozi vse živenje. Ti v Bvojej resnicoljubnosti mi vsaj ne boš svetoval, da bi ga pustila ?" „Tvojega preverjenja ti nečem jemati; a bodem i hočem združitev nemožno storiti, katera bi te le onesrečila. Čuj, Pavla! Pri bogu i svojej časti prisegam, da ne bodeš nikdar Strle'-tova soproga!'4 reče Albin ter vstane. „To mi praviš danes, ko sem v tretje oklicana?" zavrne mu Pavla očitajoč. „Bog hotel, da bi uže preje mogel!" „A za boga, kaki vzroki te vodijo?'1 praša Pavla in se trese. Zdajci se odpro duri in Hjalmar vstopi, za njim Strle. Tu stal je zatoženec, tako lep, kakor vi- godkov pa nij važnih. Sicer glej naš spredaj stoječi dunajski dopis, iz katerega smo pa žalibog mnogo morali izbrisati iz strahu pred konfiskacijo. Hrvatski sabor začne jutri budgetno debato. Baje, da ima biti 12. novembra sklenem — V „Obzoru" puk se pipi jejo v več člankih, o prevažnem za denašnjo dobo pitanji, je-li imajo historijografa, ili ga nemajo. Vnanje držam •Sr ttski minister je ukazal, da imajo vse reserve, ki so še v Belgradu, otiti na ^ranico. Reserve štirih okrajev so uže otšle. Položje je nezmerno ozbiljno. Minister Ristič je baje vtorek rekel, da ako Rusija takoj z orožjem ne intervenira, bode Srbija morala na svojo roko s porto mir skleniti. Knez Milan je otšel 30. okt. v Deligrad k armadi. Malo kasno ! Ko bi bil mladi mož, — bolji mož, bil bi uže v časih hudih bojev v prvih vrstah svojega naroda. jThrJffca vlada je baje Abdul-Kerim paši uže objavila, da je sprejela osemtedensko primirje in naj torej on sovražnosti neha; ta ukaz je dala svojemu generalu predno je prišel ruski ultimatum. Kl'-odu/i.rkit vlada misli zbornici predložiti popolno poročilo o položji, a kar se tiče kraljevskega naslova in pitanja neodvisnosti, bode vlada čakala zbornične inicijative. Terjala pa bode kredita za eventuvalno sklicanje milic in povišane vojne potrebe. Nemihi državni zbor v Berlinu se je odprl početkom tega tedna. Prestolni govor pravi: Vnanja politika Nemčije se ravno po mirnem značaji politike nemškega cesarja. Obeta dalje skušati mir ohraniti in posedovati pri „sosednjih" državah in pravi, da se bode nemška kri prelivala le za varstvo nemške časti in nemškega dobička. Sicer pa nemški prestolni govor naglasa da je zdanji svetovni položaj težaven. Nemški listi pišejo, da je pač mogoče, da Turška sprejme premirje, a da zaradi tega nij treba nikomur misliti na mir. Dopisi. Mw. Clorlc« 31. oktobra. [Izv. dopis.] Prva volitvena borba je končana. V Gorici sta zmagala priporočenca „Sloge" — pa ne brez agitacije. Vipavcem in deloma Kanalcem nij sta bila po volji in glasovali so za svoja kandidata: dr. Abrama in Faganela, katera sta dobila vsak nad 40 glasov. Na Krasu sta soglasno izvoljena dr. Abram in Fr. Mohorčič. V Tolminu pa Pagliaruzzi in Gorjup. — Volitveni proklam „Sloge" je veliko nevolje vzhudil — in ne po krivici, ker je zares nekoliko netakten. Dr. Jakopič se je odpovedal kandidaturi. Jutri postavi odbor „Sloge" kan- težki, da so mahom Pavlo vse nemirne misli zapustile, katere so Albinove besede v njej zbudile. O ne! Takošna lepa vnanjost ne more skrivati hudobnega srca. Tuko mislila je vsaj Pavla in še bolj srčno ga je pozdravila, nego navadno. A njeno veselje, da je Alfred zopet tu, grenila je misel, da je dvomila o njegovej ljubezni in preveč mislila na Albina. Vsaj te odkritosrčne oči ne morejo skrivati duha, kateri le po denarju hlepi! A v svojem veselju nij zapazila, kako ne-uljuden in čmerikav je denes Hjalmar. Govoril je malo in leno sede na zofo. XV. Listek, koji je Julika Alfredu poslala, ga je čisto vznemeril; kajti ko pride o polu dne k Linekovim h kosilu, bil je tako zamišljen, da je vsled tega postala tudi Pavla čmerikava. Po jedi se poslovi, a obljubi na večer zopet priti. Počasi in nerad stopa Alfred do stano- didate za trgove in veliko posestvo. — Iz Gradiške še nič ne vemo. Iz Sežane 30. oktobra. [Izv. dopis.] „Kraške kmetske občine izbrale deželnima poslancema Jednodušno advokata dr. Josipa Abrama v Gorici i „hereoga" Frana Mohor-čiča v Mat a v u mi. Na volišči so bili vsi volilci. — Zadovoljni volilci razišli so se z željo, da bi zmagal meju drugima dvema kandidatoma i redaktor Viktor Dolenec." — Predsedoval je volilcem znani slovenski pisatelj, sodski adjunkt Bogdan Trnovec, o katerem smo včasi sodili, da bode sam kandidiral. Iz Kunnltt na Goriškem. 31. okt. [Izvirni dopis.] V soboto ob 6Va uri je nastal ogenj v nekem hlevu sredi sosednje vasi Ro-činj; kako, se še ne ve prav za trdno, a govori se, da so otroci v hlevu zvrnili lampo s petrolejem. Zapazili so ogenj, ko je uže plamen črez slamnato streho švigal. Požrešen element se je kmalu raztegnil tudi na sosednje hleve, skednje in klajnice in v malo urah je bilo 15 takih duhat vpepeljenih. Sreča še, da je pihala ugodna sapa ter plamen odnašala proč od vasi proti polju, sicer bi bila lehko cela vas pogorela. Pogorelo je mnogo krme, poljskih pridelkov, kmetijskega orodja, pa tudi nekoliko živine. Sosedje iz Avča, Kanala, Ajbe in Doblarja so prihiteli gasit; Kanalci so pripeljali tudi svojo brizgalnico, katera je prav vspešno delala. Posebno so se odlikovali A v-čani in Kanalci, katerim se je zraven ugodnega piša zahvaliti, da nijso zgorele na hleve naslonjeno stanovalne hiše. Kdor si denes ogleduje pogorišče, ne more skoro razumeti, kako se je mogel požar v take meje vtesniti. Strah je bil neznansko velik v Ročinji; sosedje so hiteli svoje blago in svojo živino v varnost spravljati, a bili so strašno zbegani, posebno domači moški so bili kakor brez glave; žeuske pa so se kmalu zavedle in so prav pogumno gasile. Škoda nij še cenjena, a gotovo je velika in zadeva uboge Ročinjce tem huje, ker jih uže hude letine zaporedoma tepejo; letos nijso niti kaplje vina, nič sadja, sploh prav prav malo pridelali. Zavarovani so bili le trije po-gorelci, dva pa le za stanovalne hiše, koje so le nekoliko poškodovane. Se slamo pokritih hlevov, za koje je zavarovalnina previsoka, nijso mogli v svoji mizeriji zavarovati. Od kod bode pomoč? to je zdaj nujno prašanje, ka- vanja polkovnikinje. Še jedenkrat prečita pismo Julikino, v katerem so bile le sledeče besede: „ Pridi denes po polu dne ob četrti uri k nam. S Teboj želim govoriti. Julika." Čudne misli težile so Alfredovo srce, ko stoji pred njim dobro znanimi duri. Kakor močno bil je uže pokvarjen, ipak se je moral nehote v svoje prošlo življenje ozreti. Spominja se, s kolikim veseljem je hitel čestokrat po istih stopnjicah, kakor denes; a tačas še nijso strasti in malovredno življenje boljših čutov v njegovem srcu zadušili. Kako je po-vrnol tej zvesti deklici njeno ljubezen? Kolikokrat jej je prisegel ljubezen in zvestost, a kako sramotno zabil je svojih priseg! Rad bi se vrnol, kako bal se jej je pred oči stopiti, katero je jedenkrat v resnici ljubil, a jo je svojim neskončnim strastim daroval. Z vzdihljej- m, vzdihljejem po nježnej prošlosti odpre duri in stoji pred Juliko. Plaho vsklikne, tako se je bila preme- tero pokladamo posebno našemu novemu deželnemu zboru na srce. Kmetske občine v Gradišči so volile svoja dozdanja poslanca Dottorija in Deltor-reja. — K napovedanemu občnemu zboru „Sloge" nij prišlo včeraj nič društvenikov; odbor je na to na svojo roko postavil kandidate za trgove Ignacija Kovačiča; — za velikoposestvo Franceta M a 1 n i č a, velikopo-sestnika v Kanalu; dr. Roj i ca in Danijela Godina, župana v Ajdovščini. Iz DnltroTiilkii v Dalmaciji 25. oktobra. [Izvirni dopis.] Pretečeni teden vto-rek je Dubrovničanom odpeljal parobrod brigadirja generala barona Jovanoviča Gospod general je bil tukaj zaradi svojih mnogih prednosti) obče priljubljena osoba. Dobrost njegovega srca, pa udvorljivost njegova ste mu pridobili pri narodu največje sočutje in čislanje. Za to mu je pa narod dan pred njegovim od-lazkom tudi dokazal, kako mu je hvaležen in vdan. Občina rja slovansko delavsko društvo sta mu naredila svečano baklado z godbo. Na čelu sprevoda je šlo nekaj Dubrovničanov v narodnej obleki, i ti so imeli v rokah svetil-nice v ulovanskih trobojih, na katerih se je čitalo: „srećan ti put!" Potem je šlo več sto bakljonoscev, godba polkov kralja belgijskega in grofa Jelačića in na tisočo meščanov. Ko Bti godbi svirali, šli so k generalu tukajšnji dostojanstvenici: župan grof Rafo PuČič na čelu občinskega zastopa, direkcija omenjenega delavskega društva, več dostojanstvenikov katoliške in pravoslavne cerkve, inostrani konzuli , deputacija gimnazijskega profesorskega kolegija, častniki in drugi; kadar je godba molčala, razlegali so se neprestano živio-klici. Koncem se zahvali general prebivalstvu in Bklepa z ginjenimi besedami: „S Bogom, Dubrovčani!" Tu živio-klicev nij hotelo konca biti. — Takega večera v Dubrovniku še nij bilo. Načelnik tukajšnjega političnega urada vitez Rešetar je poslal pozneje generalu poslovno depešo, v katerej se mu zahvaljuje za njegovo blago delovanje. Ljubljana naj bo vesela, da dobode v svoje središče tako odličnega moža. Tukajšnje prebivalstvo je turobno zaradi odlazka tako priljubljenega generala. Tolaži se pa, kakor kaže zadnja strofa generalu podarjene pesni, z besedami: »Ajde, kad Te udes ciepa i od nas Te drpi baš, — utjeha nas kriepi liepa, — da Te bratac prima naš!" nola, akopram se mu nij nikdar bolj častivredna dozdevala, nego zdaj. Oči njene izra-ževale so tako plemeniti ponos in nebeški mir, kakor bi bila prišla iz druzega boljšega sveta in je tu le, da izpolni kako sveto obljubo. Iz obličja* njenega sijala je čista vera in utrjeno upanje, katero je v oni svet obrnjeno, kjer prenehajo vse srčne bolečine. Alfred obstoji, kipu podoben, pred ono stvarjo, katero je jedenkrat ljubil, a pozneje njeno srce tako silovito ranol. Srce se mu krči, ko vidi, koliko je zakrivil. „Gotovo se čudiš, da sem te k sebi pozvala; a vzrok temu izvedel bodeš kmalu," nagovori ga Julika. „Spravila bi te v hude zadrege, ko bi od tebe zahtevala moja pisma. A tega ne storim, ker vem, da jih nemaš več, in so v oblasti neke ženske." Častnik ostrmel odstopi. Julika nadaljuje: „No moti me. Oporekala ti ne bodem ničesar, a sestrinsko moram te opomniti. Veruj Is I*lr«» 20. okt [Izv. dop.] Jaz res ne vem, kaj me je zmotilo, pa sem napisal vzadnjič tisto „nespretno šalo" v „Slov. Narodu" o Zvonimirovej slavnosti in o ister-skih izborih. Zameril sem se nekaterim gospodom v Trstu, „Primorac" me je okregal in to nii še vse, na vse to moram tudi izpovedati, da sem „buče sadil". — Se ve, da bi se bil mogel pogovoriti prej se kakovim ister-skim Hrvatom, nego sem napisal ono šalo; bil bi molčal; kajti lehko bi bil doznal: da to nij smešno, če Hrvati „vapiju" (t. j. „Primorac", kajti oni, ki bi morali „vapiti", molče) za sjedinjenjem Hrvatske, i da je smešno, da, nepravedno, da Srbi prolivajo kri za osvobo-jenje slovanske Bosne itd. No kaj čem, ker nijsem imel take priložnosti! Sem-li jaz kriv, da gredo isterski naobraženi mladenci na Hrvatsko, držeči se onega, kakor ,.Primorac" pravi: Viva la Spagnin, indove si beve e man-gia? Sem-li jaz kriv, da nij v celej hrvatskej strani Istre nijednega pravega svetovnega narodnega človeka? Sem-li jaz kriv, da duhovniki domorodci — no stoj ! Eden je znžgal tri polena na čast Zvonimiru, in morda ga bomo še zapisali v število narodnih mučenikov, ker ga neka gospoda toži zaradi tega nedolžnega veselja. Njega bi bil lehko povprašal in poizvedel kako in kaj. no kaj češ — komur je bila „sreče dar klofuta" — vse prekasno izve, in tako sem tudi jaz to prekasno izvedel. Zdaj moram izpovedati, da sem „buče sadil" ; kajti slavili smo Zvonimira vsak po svoje in izbirali zastopnike v deželni zbor po želji višje gospode jednoglasno vse same Nemce in Italijane tu, a tam prek Učke morda kako-vega domorodca, ki je pripravljen glasovati za italijansko pravno fakulteto v kacem „italijan skem" mestu Istre! — Jaz ne vem, če so vrli „Primorčevi" prijatelji pričakovali tak izid isterskih volitev, no če s©, — onda res v zraku žive, ali pa v kakovej mestnej sobici, ali pa kavani v Kopru ili v Trstu, no v Istri mej zapuščenim „hrvatskim" narodom nikakor ne. Samo vpitje: Hrvat, Hrvat, Hrvat in Hrvat je — smešno. Delajte, storite kaj za svoje brate, ki sami ne morejo. S tem boste Zvonimira praznovali in , Srbom konkurenco delali, sicer ste le smešni patroni. Telegram „Slovenskomu Narodu". K Dunaja 2 nov. (Po končanem ure-dovanji.) Turčija ruski ultimatum le mi, Alfred, prošel mi je vsaki čut jeze, sebičnosti in žaljenega ponosa; želim pak govoriti s toboj kot tvoja mladostna prijateljica, katera bi ti možno misli, vredne poštenjaka, prigovorila.*1 Julika utihne. Alfred imel j o oči neprenehoma v njo vprte. Mirno in brez opazek pripoveduje mu Julika, kar se je zgodilo, o anonimnem pismu in pogovoru Albina s tujko. „A Julika, zakaj si pustila, da se je Albin v to stvar vtikal," kriči Alfred razjarjen. „Za to, Alfred, ker bi bilo sovraštvo te ženske brezkončno, ko bi izvedela, da si uže s Pavlo zaročen; nadalje ker bi Pavla dru gače sodila, nego jaz, in končno, ker bi lehko doktor Linek od one osobe izvedel, da si njegovo ime zlorabil, in v svojej jezi bi se gotovo nad toboj maščeval." „Julika, Julika, kako blagodušno jo tvoje srce!" vzdihuje Alfred, ter si obraz zakrije. „Alfred! Svojo dolžnost, kot sorodnica z nekimi pogoji aprejela, kar pa Hitnija odbija. It.»/por mej II unijo In Turčijo Je pred \ rudni. Srbi ho Do 11 g rad Izpraznili, ntoje pri II a ž a n ji. Domače stvari. — (Na vseh svetnikov dan)je vrela po starej navadi vsa Ljubljana na pokopališče ven, spominjat se svoiih mrtvih. Čitalnični pevci so zapeli par nagrobnih pesnij z znano izvrstnostjo. — (Sneg) je zapadel uže po gorah. Pri nas dva dni sicer solnce sije, a mraz nam naznanja bližajočo se zimo. — (Slovanska čitalnica v Trstu) napravi dne 4. novembra t. 1. koncert, katerega program je: 1. Jenko: „Na moru", moški zbor 2. Campana: „Blagi san", solospev od gospodič. de Lickel. 3. Godefroid: „Molitva" (meditation) igrajo gosp. Engelhardt, Pollich in Trouve. 4. "VVendler: „Večerna" četvero-spev. 5. Umlauf: „Radost in žalost srca", igrajo na cifrah gospodič. Mankoč in Maver. 6. Jenko: „Strunam", solospev od gospoda Vadnn. 7. Vogel: ..Cigani", moški zbor. Za koncertom plesna zabava. Začetek ob S'/a uri zvečer. Op. Dozvoli se tudi vlazek vsakemu gospodu nečlanu z družino, kteri dobije program. — Via S. Francesco Nr. 4. I. nadstrop. — (Izkopali so), kakor so nam s Koroškega piše, blizu Stražišča na koroško-šta-jerski meji nedavno velik lončen pisker, v katerem je bilo 20.000 srebrnih vinarjev, ki so tehtali kakih 23 dunajskih funtov. Denar je dobro obranjen, akopram nekoliko zarujavel in kaže se, da je avstrijsk iz 13. in 14. stoletja. — (Iz Podgorja) 31. okt. se nam piše: 28. t. m. peljal je po isterskej železnici dvoren vlak nadvojvodo Karla Ludovika v Pulj, kjer je bila nedeljo 29. svečanost odkritja carja Maksimilijanovega spominka. Denes 31. popelje se Nj. carska Visokost zopet posebnim vlakom nazaj v Divačo. — Tu smo imeli 8 dni zapored strahovito burjo, ki je hotela odnesti vse, in le 5 0 R. gorkote. — Trgatev je končana, a kapljice, kakor povsodi letos, le malo, radi tega je vino zelo drago. — Obče hvalijo novo odprto progo; o tem pošljem v kratkem dopis. — (Zločin.) Iz Podgorja se nam piše: Pri hektometru 224 mej Rakitovcem in Pod- sem izpolnila," odgovori Julika, gre k njemu in dene roko na njegovo ramo. „Si pak li v resnici preverjen, da sem ti dobro storila, Če je preverjeno tvoje srce, da mi moraš le količkaj biti hvaležen, povrni mi s tem, da osrečiš Pavlo. Pomisli, njej zahvaliti se bodeš moral ne le za mirno življenje, tudi materijalno stanje ti bode ona zboljšala; presodi vse svoje čine in ne bodi tolikanj lehkomišljen. Ne vdaj se, kakor dozdaj, slepo strastim. In ko bodem slišala, Alfred, da si postal zopet oni vestni mladenič, kateri si se mi v mladosti dozdeval, potem bodem zadovoljna, kajti sreča Pavle in tvoja je tudi moja. Če mi pak še to zadnjo nado uničiš in onesrečiš to mlado zaupljivo deklico, potem mi ne ostane druzega, nego umreti; kajti porok sem bila, da nijsi toliko nehvaležen. Kaj ne, da bodeš vse storil, kar je v tvojej moči, da bo Pavla srečna?" Angeljsko milo vpre Julika svojo Oči v Alfreda in lehna rudečica jo oblije. Ginjen poljubi Alfred njeno roko. (Dalje prito gorjem, zadel je osobni vlak 1501 pred-včeranjem iz Pulja prišedši na kacih 75 kilogramov teško skalo, ki je ležala na tirih, ter hlaponu na cilindru odtrgala oba plinova petelina. Vlak inoial je vsled tega vstaviti, ter se je zamudil 21 minut. Plizu onega kr:ija kder se je včinil to, zapazili so vlakovi prevodniki tri ljudi. Tekli so za njimi, a ker je bilo uže 6. ura zvečer, pogubili so se jim v temi — Kot sem poročal, vozil se je baš oni večer nadvojvoda Kari Ljudevit posebnim dvornim vlakom iz Pulja v Divačo. Ker so ljudje šc zelo surovi po teh krajih, ter se večinom jeze radi nove proge, menilo se je, ka so Nj. Visokosti hoteli streči po življenji. Tukajšnja c. kr. eolnina poslala je troje oddelkov finančne straže na patrolo, a nij se zalotilo ničesa. — Tri sumljive individuve iz Brežic imenom: Josip in Tone Kontestabile, ter Valentin Orenik aretirala je včeraj žaudarmerija. Preiskava, ki se je vršila v Podgorji, bila je jako ostra, a do zdaj brezvspešna. — Vjetnike so odgnali denes v Koper. — Nesreča bila bi lehko strahovita, ker je na onem kraji slučajno zarez, a razven tega še svet visi, v razmerji 1 : 50; lehko bi bil vlak vskočil iz tira, 'pak razdrobil vse voze. Senzacija mej potniki bila je ogromna. — Le temu, da je hlapon pretrgal skalo in ne prevozil jo, gre hvala, da se nij zgodila hujša nesreča. Za omenjenim vlakom vozečemu se dvornemu vlaku nij se pripetilo ničesa. voli, ali hoče biti obešen, ob glavo dejan ali ustreljen, si je škof izvolil zadnji način smrti in ga bodo 2(1. januarja 1877 podrli. Mormoni so ona sekta reformirane cerkve v Ameriki, ki zraven drugih čudnih stvarij tudi mnogoženstvo zapoveduje. * (V Pragi je umrlo) od 15. do 21. oktobra 116 osob, mej temi 86 domačih. Mrtvih otrok je rodilo se 6; največ ljudi, namreč 27 jih je umrlo 17. oktobra, najmanj, t. j. 11 pa 19. dan. Od umrlih je bilo 66 moškega, 50 pa ženskega spola. * (Nevarnost petrolejevega sopara.) Nekateri ljudje imajo navado, da lampo prav malo puste brleti, ko gredo spat, ali pa če je kak bolnik v sobi. Nek zdravnišk časnik pripoveduje, kako je to nevarno. Posebno ako je petrolej slab, razširi se po sobi sopar, ki je mešan z obilnimi sajami; ta se vleže na nos, oči in dihalne organe, da je Človek v nevarnosti, da zaduši, ako zaspi. Svetilnica naj torej vedno s vitlo gori ali pa naj se čisto ugasne. Dunajska borza 2. novembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih el gid. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru 65 70 1860 drž. posojilo J 08 50 Akcije narodne banke 825 — Kreditne akcije 145 — London 124 45 Napol. i t* 95 C. k. cekini 5 »5 Srebro K 4 50 Štev. G100. Razglas Razne vesti. * (Novemberski avancement) obsega sledeča povišanja v višje šarže: 3 feld-maršallejtnanti, 7 generalmajorjev, 19 polkovnikov. Pri pešcih: 33 podpolkovnikov, 44 majorjev, 00 stotnikov 1. razreda, 63 stotnikov 2. razreda, 148 nadporočnikov, 87 poročnikov in 173 kadetov. V generalštabu 9 podpolkovnikov, 13 majorjev, 11 stotnikov in 18 nadporočnikov. Pri k o nji ki h 7 podpolkovnikov, 9 majorjev. 14 ritmajstrov, 27 nadporočnikov, 49 poročnikov in 46 kadetov. Pri lovcih 1 major, 6 stotnikov 1. razreda, 8 stotnikov 2. razreda, 25 nadporočnikov, 19 poročnikov, 25 kadetov. V artileriji 2 podpolkovniki, 6 majorjev, 9 stotnikov 1. razreda 42 stotnikov 2. raz., 44 nadporočnikov, 37 poročnikov, 27 kadetov in podčastnikov. Pri že n i j s k i četi 8 podpolkovnikov, 9 majorjev, 21 stotnikov 1. razreda, 4 stotniki 2. razreda, 15 nadporočnikov, 6 poročnikov. V pij oni r-skem polku 1 podpolkovnik, 1 major, 1 stotnik 1 razreda, 8 stotnikov 2 razreda, 4 nad-poročniki, 4 poročniki, 7 kadetov. Mej vojaškimi zdravniki 1 štabni nadlečnik, 6 štabnih lečnikov, 5 polkovnik lečnikov 1 razreda, 16 polkovnik lečnikov 2 razreda, 19 nad-lecnikov. Mej računovodji 7 stotnikov 2. razreda, 11 nadporočnikov, 34 poročnikov in 25 narednikov. Vsega skup je torej avan-ziralo: 85 podpolkovnikov, 90 majorjev, 110 stotnikov 1. razreda, 197 stotnikov 2. razreda, 273 nadporočnikov, 244 poročnikov, 332 kadetov in podčastnikov. Avancement se drži čisto v normalnih mejah; poleg tega, da sta na čelu povzdignenja dva rus ka carjeviča je morebiti pomena vredno še to, da je tudi avstrijski poslanik v Belgradu, knez \Vrede, za polkovnika avauziral. * (Velika pravda) se je začela zdaj na Dunaji proti ustauovnikom neke fosfatne delniške družbe. Zatožen je nek bivši častnik, dva advokata, pa dva posestnika. Zatožba jih dolži doljulije. Obravnavanje uže trpi več dnij in poklicanih je kakih 27 prič. * (K smrti obsojen) je bil v Last-Laku v severnoj Ameriki mormonski „škof" Jakob Lee, ker je bil ukazal posekati sprevod emigrantov. Ker je po postavali omenjene države dovoljeno, da si zločinec sam iz- obllgaclj kranjMkc zemljiške odveze, ki so bile 31. oktobra 1870 izsrečkane: S kuponi po 50 gld. štev. 163, 226, 245, 246, 260, 277, 322, 455; s kuponi po 100 gold. štev. 60, 106, 298, 315, 433, 436, 497, 552, 571, 586, 587, 613, 614, 737, 754, 1358, 1409, 1626, 1664, 1813, 1861, 1872, 1957, 2011, 2024, 2090, 2123, 2151, 2419, 2450, 2455, 2493, 2494, 2543, 2577, 2590, 2633, 2746, 2813, 2823, 28-16, 2892, 2925, 2947, 2982, 3004, 30G3, 3097, 3103; s kuponi po 500 gold. štev. 203, 425, 446, 525, 574, 612, 631, 717; s kuponi po 1000 gold. štev. 27, 144, 164, 243, 276, 395, 405, 424, 530, 566, 579, 744, 753, 1514, 1519, 1522, 1545, 1010, 1666, 1723, 1759, 1790, 1839, 1903, 1919, 1944, 1953, 1965, 1990, 1997, 2005, 2024, 2096, 2252, 2340, 2488, 2540, 2553, 2569, 2571, 2636, 2693, 2741, 2815, 2829, 2833; s kuponi po 5000 gold. štev. 46, 68, 236, 420, 431, 567, 603 ; Lit. A. štev. 1174 za 250 gold., — štev. 1218 za 100 gld., — štev. 1258 za 10.000 gld., — štev. 1629 za 5000 gold., — štev. 1705 za 50 gold.; s kuponi po 5000 gold. štev. 44 z deležnim zneskom z 4300 gold. Omenjene obligacije se bodo v izsrečkanih kapitalnih zneskih v avstr. velj. po šestih mesecih od dneva sreekanja po predpisu postavnih pravil v gotovem deuarji pri kranjskej de-želnej blagajnici v Ljubljani plačevale, katera bo tudi za neizsrečkani znesek 700 gold. obligacije štev. 44 za 50UO gold. nove obligacije izdala. Zadnje tri mesece pred zapadnim obrokom zamenjuje (skontira) deželna blagajnica v Ljubljani izsrečkane obligacije, kakor tudi vse kupone kranjske zemljiške odveze. Kazen omenjenega se še to na znanje daje, da se lastniki sledečih uže poprej izsrečkanih obligacij še nijso oglasili za plačilo s kuponi štev. 74 po 50 gold.; štev. 49, 137, 204, 34(i, 494, 601, 921, 1254, 1321», 1432, 1843, 1855, 1937, 1039, 2041, 23b9, 2570, 2928 po 100 gold.; štev. 211, 218, 310, 503, 553, 569 po 500 gold.; štev. 234, 244, 290, 656, 708, 893, 087, 1114, 1502, 1500, 2037, 2302, 2492. 2830 po 1O0O gold. ; štev. 218 po 5O0O gold.; Ker po nastopu za izplačanje izsrečkanih obligacij odločenega časa pravica za plačevanje obresti odpade, torej se lastniki navedenih obligacij opominjajo, naj se oglasijo za izplačanje kapitalnih zneskov, ter se bodo obresti, ako bi jih privilegirana c. kr. avstrijanska narodna banka na kupone iz dobe po nastopu za izplačanje kapitala odločenega časa izplačala, pri izplačanju kapitalnega zneska obligacij odtegnile. 04 deželnega odbora kranjskega. V Ljubljani, 31. oktobra 1876. Štev. 14481. (334—3) Razglas. Prepovedano je prah iz preprog, cunj itd. skozi oknja na ulice otresati. Prestopek te prepovedi se bo na podlagi magistratnega razglasa od 22. decembra 1852 št. 5662, v denarjih ali z zaporom kaznoval. Mestni magistrat v Ljubljani, 22. oktobra 1876. Pri gospodu Ivan Ncp. Kmitzlinuiiiic r-u, kot trgovcu železa in dragocenosti v O r m u ž u Bprojmu ae učenec, ki mora slovenskoga in nemškega jezika zmožen biti in dobre 8o!s ^ W X' ~■ B m j •, c- D o Mi t* c3 N — w i 1 S 2. c a v« JL s. sr 5 ■ 1 F8 J » o D H — " C"1 D_ O) g) —. "C m H —■ ab 1 M pt H- S O tr 7t r I Mi Naznanilo. Do/.voljujeiu si s tcin svojim p. n. iuimčnikoin in občinstvu naznanjati, da od dones zanaproj v mojoj prodaja niči tudi gorko šokolado, čaj, punš in haš-pastete sitrviraui; tudi je pri meni l>i-iilnsi k<*1>.i :» vrč ilustriranimi in -Irv dnevnimi časnik'.. Za mnogobrojno ohi.-kovanjo preiti ff\{, z odličnim spoštovanjem li/ Rudolf Kirbiš, konditor, rfL (341—2) prej Kaprec, kongresni trg. Izdatelj in urednik J osip J u r c i c. baaunua m ua* ,j.N*roune iumi&hm