Poštnina plačana, t gotovini Leto LXm., št. 71 V Ljubljani, petek 28* marca I930 Cena Din 1.— Izhaja wak dan popoldne, izvzemSi nedefie mi prazn&e. — ftiserati do 30 petit k Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din A.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebei. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 312S in 3126. NOVA NEMŠKA VLADA BREZ SOCIALNIH DEMOKRATOV Mandat za sestavo nove vlade bo Hindenburg poveril voditelju centru na dr. Briiningu — Vlada bo sestavljena iz meščanskih strank Berftn, 28. marca. Ker se stranke nemškega državnega zbora niso mogle na včerajšnji seji parlamenta sporazumeti o finančnem programu vlade, .te državni kancelar dr. Miiller snoči po seji kabineta podal ostavko celokupne vlade predsedniku Hindenburgu. Berlin, 28. marca. Državni predsednik Hindenburg bo jutri dopoldne sprejel predsednika centrumove frakclie dr. Bron in ga ter mu poveril mandat za sestavo nove nemške državne vlade. V novi vladi socialni demokrati ne bodo zastopani Vlada dr. Briininga bo sestavljena iz meščanske srede. V političnih krogih obstoja vtis, da so se že pričela pogajanja z mnogimi stran- kami, ki pridejo v poštev pri sestavi nove vlade. Splošno pa se ne polagajo v novo kombinacijo Prevelika upanja. V političnih krogih računajo s tem, da bo nova vlada sestavljena že jutri dopoldne. Podrobnosti so še odvisne od razgovora, ki ga bo imel predsednik Hindenburg jutri dopoldne z dr. Brii-mngom. Listi, k! razpravljajo o krizi nemške vlade, pišejo splošno, da bo postal predsednik nove vlade dr. Briining. List »Germania« se odločno zavzema za to, da naj bi se na vsej črti uvedla Po predsedniku Hindenburgu državna politika in sicer ne samo v novi vladi, temveč tudi v parlamentu, če pa bi bi- lo potrebno, tudi proti parlamentu. »Deutsche Tageszeitung« piše kot možni rešitvi nastale krize o osnovanju Hindenburgove vlade. Politični in stvarni razlogi govore za to, da se državna vlada končno oprosti od škodljivih notranjepolitičnih vplivov, ki se kažejo med strankami v parlamentu. »Vorwarts« piše, da se socialni demokrati še niso končnoveljavno odločili za vstop v opozicijo. Obenem pravi, da je vlada brez socialnih demokratov komaj mogoča. »Lokalanzeiger« se bavi s stališčem nemških nacijonalcev ter pravi, da bi bilo sodelovanje nemških nacijonalcev pri izvajanju finančnega programa, kakor ga Predlaga dr. Briining, gotovo dosegljivo. Razorožitvena pogodba brez obveznosti Odločitev o problemih londonske pomorske razorožitvene konference bo padla v ponedeljek London, 28. marca. Dejstvo, da go se pogajanja na londonski razorožitveni konferenci gibala mnogo bolj na političnem kakor na tehničnem polju, je dovedlo do tega, da je bil včeraj izvoljen poseben odbor, ki bo proučeval samo politično stran razorožitvenega problema, tako da se bo mogla konferenca v večji meri baviti s tehničnimi vprašanji. Politični odbor bo predvsem skušal najti primerno formulo, ki bi naj izpolnjevala varnostne zahteve Francije, ne da bi pri tem ostalim državam nalagala kake vojaške obveznosti. Razore-Stv©ni pakt, ki bi se naj sklenil med vse- mi petimi državami, ki se udeležujejo konference, naj bi bil v okvirju pakta Društva narodov, vendar pa naj bi predstavljal mnogo več kakor samo fakultativni pakt, toda v nobenem primeru ne sme imeti značaj nekake vojaške zveze na morju. V angleških in francoskih krogih gledajo zopet z večjim optimizmom na rezultat konference in upajo, da bo končno vendarle prišlo vsaj do delnega sporazuma in uspeha, tako da se konferenca ne bo razšla povsem praznih rok. Prihodnja plenarna seja, aa kateri bo najbrže že padla odločitev o vseh teh problemih, se bo vršila v ponedeljek. Konferenca o vzhodnih reparacijah Zaradi nastalih težkoč je sklicana plenarna seja zastopnikov vseh interesiranih vlad Pariz, 2& marca. Kakor znano, so pogajanja pariškega redakcijskega komiteja, ki naj končnoveliavno izdela besedilo z Madžarsko v Haagu sklenjenega dogovora, prišla na mrtvo točko. Vzrok za to so bile težkoče, ki jih je povzročila madžarska delegacija. Pariški redakcijski komite še imel samo redakcijske pravice ter zaradi tega ni mogel odstraniti nastalih težkoč. Zato so angleška, francoska in italijanska vlada sklenile, sklica*! konferenco ruteresiraTrih vlad, ki naj bi rešila posamezne sporne točke. V glavnem gre za definitivno likvidacijo optantskega vprašanja. Konferenca zastopnikov vlad se bo sestala v Parizu v ponedeljek. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo zato v soboto odpotoval v Pariz. Pariz, 28. marca. AA. Komisija za vzhodne reparacije je odredila plenarno sejo za 31. t. m. pod predsedstvom Loucheurja. Silna zima v Ameriki V Cbicagu ustavljen ves promet — Mraz je prignal v predmestne okraje zveri NewyOrk, 2S. marca. Kfiub pomladi je zavladalo v Zeddnjenfli državah neobičajno mrzk) vreme. Zaradi mraza je obolelo veliko ljudi na inflcenci. Na zapadu Zedindenih držav je zapadlo mnogo snega. Zmrznilo je 11 oseb- V Cracagn je <£vjal najrrudši snežni vihar, kar jih beleži zgodovina. Razsajal je nepretrgoma 44 trr z velikansko silo. Ulice so b3e popolnoma zasmetane in je bil ustavljen ves promet. Edinole vlaki z nadvozom so v zmanjšani meri vršili svojo službo. Več ljudi je zanrznilo. Huda zima je prignala v mesto tudi zveri, ki so povzročile v več predmestndh krajih veliko paniko. Ljudje so trdili, da so pridrli volkovi. V mnogih krajih alarmirana policija je ugotovila, da je prišla v mesto zverjad iskat si hrane. Mesto (izgleda kakor izumrlo in povsod leže ogromni kupi snega. Vihar je divjal z 50 miljami hitrosti na uro in se bliža Newyorku. Stalin ubit? Dunaj, 28. marca. »Der Tag« poroča iz Varšave, da so tam razširjene doslej še nepotrjene vesti, da je bil Stalin ubit. Ustrelil ga je neki vojak, ki je bil na straži pred Kremljem v trenutku, ko je Stalin zapuščal poslopje Iz Rige so iskali zveze z Moskvo, vendar pa jim je bilo sporočeno, da so vse zveze prekinjene. Po drugi verziji je bil na Stalina izvršen atentat. Dijaški izgredi v Rurauniji Bukarešta, 28. marca. tresi na Li-parskem otočfru so pozvročili ogromno škodo. Skoro vsa mesta in kraji na teCi otokih so bili težko poškodovani. Državni podtajnik za javne gradnje Leoni je odpotoval na Liparske otoke na torpedovki >Sirtori«. Mnogo ljudi je brez krova, Pomen kvarnerske svobodne cone Ali more proglasitev reške svobodne luke škodovati jugosiovenskim gospodarskim interesom? Zagreb, 28. marca. »Novosti« poročajo iz Beograda: Tukajšnji gospodarski krogi so glede na proglasitev Reke in njene okolice oziroma dela kvarnerske obale za svobodno cono mnenja, da ne bo imela nobenega posebnega vpliva na zboljšanje razmer v dotičnih krajih ter posledic za našo kvarnersko obalo. Gospodarski krogi motivirajo to svoje naziranje z več pozitivnimi dejstvi. Tako naglašajo, da se sploh ne more govoriti o kakem zboljšanju razmer na Reki, v kolikor se to tiče velike trgovine in velikega pomorskega prometa in niti ne glede na zmanjšanje sedanjega velikega prometa v sušaški luki. Tudi doslej mi nismo izkoriščali bazena Thaon de Reve 1 v reški luki in zato reški luki ničesar ne bomo mogli nuditi, čeprav je bilo verjetno oziroma nameravano, da se po za-ključitvi trgovinskih pogodb med Jugoslavijo in Španijo, privede del izvoza jugo-slovenskega lesa preko reške luke. Ta izvoz je Šel in bo šel kakor doslej preko naših jadranskih luk Dubrovnika, Splita, Šibenika m dober del preko Sušaka. Niti v drugih razmerah se g'lede na izvoz in uvoz ne more pričakovati po mnenju naših gospodarskih krogov, da bi reška luka kaj pridobila. Uvoz gotovih predmetov iz Španije, ki prihajajo po zaključitvi trgovinske pogodbe, gre že direktno preko naših luk in se večinoma vrši z ladjami pod našimi zastavami. Tako so se na primer na našem trgu že pojavile nekatere vrste južnega sadja španske provenijence v večji količini, zlasti oranže. Gospodarski krogi smatrajo, da Reka s proglasitvijo svobodne cone ne bo mnogo pridobita, pač pa more pridobiti nekoliko istrska obala, zlasti pa kopališča, ki spadajo v to cono, ker bodo imela cenejša živila in bodo mogla zato vzdrževati nizke cene. To se tiče pred vsem živil za prvo potrebo, ':akor lesa, sladkorja, kruha, moke, zelenjave itd1. O kakem večjem napredku in večji podjetnosti na Reki in svobodni kvarnerski coni pa po mnenju gospodarskih krogov ne more biti govora. Zato smatrajo, da bi bi1 pogrešno, ako bi na naši strani odgovorili na proglasitev reške svobodne cone s proglasitvijo svobodne cone na Sušaku. Sušak j« že posledne dni dokazal, da v sedanjih razmerah izredno napreduje in se razvija ter je njegova luka vedno prenapolnjena. Nadalje smatrajo gospodarski krogi, da je obnova dela ladjedelnice v Kraljevici zelo velikega pomena in da bo prinesla zboljšanje razmer na našem Jadranu ne samo v splošnem gospoda rs em pogledu, temveč tudi v socialnem glede na brezposelnost, ker bo mogla zaposliti one delavce profesi-jonalce, ki so se morali zaradi pomanjkanja svojega posla doslej lotiti vsakega drugeg dela. Nekateri gospodarski krogi dopuščajo možnost izjeme za Kastav in njegovo okolico, ki bi se proglasi.a za svobodno cono, da bi se tamošnjemu prebivalstvu omogočilo čim znosljivejše in cenejše življenje. Ako pa se upošteva vse navedeno, se more reči. da ne bo nobenih izpre-memb na naši obali zaradi proglasitve reške svobodne cone in da nam ni treba pričakovati znatnejšega zboljšanja življen-skih razmer na Reki in v njenem področju. Važna novost v poštnem prometu Z odlokom ministra za pošte se uvedejo mednarodne denarne nakaznice in takozvane odkupne pošiljke Beograd, 2$. marca. AA. Počenši s 1. aprilom t I. se pri naših poŠtah uvedejo uradne poštne denarne nakaznice in odkupne doplačilne priporočene pošiljke v mednarodnem prometu. Od tega dne bo ta služba uvedena samo v prometu med našo državo in Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Češkoslovaško, postopoma pa se bo V kratkem razširila tudi na ostale evropske države. Na posamezno denarno nakaznico se more plačati največ 3000 Din in sicer za Francijo v francoskih frankih, za Nemčijo v nemških markah, za Avstrijo v avstrijskih šilingih in za Češkoslovaško v češko-sl o vaških kronah. Za te države bo vrednost denarnih nakaznic izražena v dinarjih. Pri vplačevanju denarnih nakaznic tujih valut se bo računalo po dnevnem tečaju beograjske borze s agiom enega odstotka. Nakaz-niška pristojbina bo do 100 Din 3 Din, do 200 Din 3.50, 300 do 400 Din 4.50, 400 do 500 Din 5.— Din, za vsakih nadaljnjih 100 Din do najvišjega iznosa 3000 Din po 1.50 Din. Na odkiipni priporočeni pošiljki, k^ se pošlje v inozemstvo, mora biti na gornjem delu naslovne strani vidno označena v francoščini beseda odkupnina in iznos odkupnine v besedah in številkah. Na zadnji strani pošiljke mora pošiljatelj napisati v latinici svoje ime in natančen naslov. Iznos odkupnine tako na pošiljki, kakor na denarni nakaznici, ki jo pošiljatelj izpolni, se mora označiti v dinarjih. Za odkupnino paketov se bodo uporabljale posebne spremnice z denarno nakaznico z iznosom odkupnine in za te vrste pošiljk mora pošiljatelj označiti na določenem mestu spremnice odkupnino v dinarjih. Pri sprejemanju teh pošiljk bo pošta računala razen rednih pristojbin za težo in priporoko kakor pri paketih po teži in vrednosti takso 4 Din ter vrhu tega na-kazniško pristojbino enega odstotka, do 100 Din 50 par, od 100 do 200 Din 1 Din, od 300 do 300 Din 1.50 Din, od 300 do 400 Din 2 Din, od 400 do 500 Din 2.50 Din itd. Upokojitve v železniški službi Beograd. 2S. marca. Z odlokom prometnega ministrstva so v peko j eni v področju ljubljanske železniške direkcije: Peter Mozetič, Josip Gerbinc, Andrej Fine, Herman Lenarčič, Josip Beneddk, Alojzij Cermak, Josip Kovač, Avgust Grad. A&tOfl Brvar* Josip Selinšek, Jože Eleršek, Josip Zitter-schlager, Martin Vidmajer, Fran Taklan. Martin Akicki, Jakob Terček, Adolf Senjor. Peter Toplak, Ferdinand SmolŠek in Josip Grabner. Italijanski poljedelski minister na Dunaju Dunaj, 28. marca. AA Iz Budimpešte je prispel italijanski minister Acerbo. Po svojem prihodu je obiskal avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 22.72, Berlin 13.50 do 13-53 (13.515), Bruselj 7.8987, Budimpešta 9.8S77, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 796.31—799.31 (797.81), London 275.44, Xewyork 56.505, Pariz 221.62, Pra<*a 167.39-168.19 (167.79). Trst 296.77. INOZEMSKE BORZE. Curih, 28. marca. Beograd 9.1275. — Pariz 20.2225. — London 25.1325. — Newyonk 516.55. — Bruselj 72.075. — Mdlan 27.0R — Madrid 6425. — Berlin 123.30. — Dunaj 72.80. — Sofija 3.745- — Pra^a 15-51. — Varšava 57.95. — Budimpešta 90.225. — Bukarešta 3.07. PRAVI FRANCK vedno odlična kakovost! Ljubljansko občinsko gospodarstvo Ekspoze načelnika fin. odseka obč. svetnika Iv. Tavčarja na proračunski seji ljubljanskega občinskega sveta Ljubljana, 26. marca. V naslednjem objavljamo ekspoze, ki C» je podal na proračunski seji ljubljanske-SO občanskega sveta nače'nik fin. odseka obČ. svetnik Iv. Tavčar, ker nudi zelo točno sliko ljubljanskega občinskega gospodarstva. Zaradi obširnosti ga moramo objaviti v več številkah. Za danes objavljamo podatke o pripravah za izdelavo proračuna, o splošni mestni upravi in o mestnih poštarjih. Sestava proračuna za 1.19)0* Proračunska dela so se pričela, nadaljevala in končala norma1no, tako, da je bdi proračun za l. 1930 v začetku novembra 1939 dogotovljen, do konca novembra prc-tsvtdiran in spravljen v ono formo, v kateri je bil predložen finančnemu odseku v pretres. Po določilih občinskega reda paragraf 37 je bil proračun postavljen občanom v mestnem knjigovodstvu na vpogled in sicer 14 drtj od ?. do 15. decembra 1929. Zoper proračun so prijavili svoje pomisleke: Zadruga gostilničarjev. ljubljanski hotelirji, društvo hišnih posestnikov. Zadruga avtoomnibusnih podjetnikov in Oskar Žužek. V normalnih razmerah bi bil proračun lahko spravljen že koncem 1. 1030 pod streho. Da se to ni zgodilo, je iskati vzrok v splošni nesigurnosti, ki se je pojavila vsled formiranja banovin in vsled maksimiranja trošarine na alkohol od 1. jauarja 1930 naprej. Oba momenta sta nx*ano vplivala na položaj odnosno na vprašai>je financiranja samoupravnih občin. 0 stvar« sami bo podrobnejši govor pri poglavju davščine. Razprava proračuna v finančnem odseku se je morala odgoditi vse dotlej, dokler se ne razčisti vprašanje banovinskih financ — v kolikor bi te vplivale na občinske finance — in pa vprašanje trošarine na alkohol. Po ponovnih intervencijah v Beogradu in informacijah, od tam prejetih, je bilo šele mogoče, da se je spravil proračun koncem januarja 1930 v razpravo v finančnem odseku, kje je bil končno 21. marca t. 1. po 16 sejah spravljen v ono obliko, v kateri le bil predložen občinskemu svetu v odobritev. Redni promet izkazuje potrebščine Dfcn 48,442.398.—. pokritja Din 47.303.330.—, torej primanjpljaj Din 1,130.168.—. Pri izrednem prometu je podano kritje v že odobrenih, toda doslej še ne docela izčrpanih posojiFih za 29,097.810. Din, za dela v znesku Din 7,025.567.— bi bilo pa naleti tovo posojilo. Izredni promet podaja nekak program onih del, ki jih namerava občina izvršiti v mejah danega kritja, bodisi iz posojil, bodisi iz drugih virov kritja. Temu odgovarjajoče so v proračunu razdeljena dela na ona, 2a katera je kritje dano in katerih izvršitev je torej finančno zasigurana, in na ona dela, katerih izvršitev bj bila priporočlirva, Če se zanje najde kritje. Porast redne potrebščine v -okroglem znesku Din 5,000.000.— je v prvi vrsti posledica čisto mehanično okrnjenega proračuna za 1. 1929, v drugi vrsti pa naravna tendenca navzgor, ki je v izvestnih skromnih mejah znak zdravega razvoja. Kar se ffiče zunanje oblike proračuna, sc napram lanski ni bistveno izpremenila. Zaradi boljšega pregleda se je izločila mestna delavska zavarovalnica, ki je bila doslej porazdeljena na različna poglavja, iz teh poglavij in strnila v novo samostojno poglavje XIII., kar nudi dober pregled čez vse panoge zavarovanja. Izločil se je tudi tako zvani >prehajalni naslove, t j. neke vrste kontokorent, pri katerem se je v praksi krila potrebščina s pokritjem in se je na ta način brez potrebe in na umeten natSn zviševala končna vsota proračuna na obeh straneh. Za bodoči proračun so določene nekatere izpremembe, tako dosledno izvedena stroga ločitev osebnih in stvarnih izdatkov in pri sledrrjih zopet stroga ločitev mezd od ostalih stvari&h izdatkov. Nadalje se bodo izkazale plače in mezde v bodočih proračunih, pri posameznih poglavjih in poletjih na enem mestu m ne, kot doslej, razcepljeno na številne postavke. S tem bo podana na prvi mah možnost točnega m zanesljivega pregleda treh glavnih skupin izdatkov, t j. plač, mezd In stvarnih izdatkov. Doslej običajna porazdelitev je ta pregled otežkočala m je zgolj internega pomena, t j. izračunavanja režifle za posamezne vrste obratov. Potrebna je tudi Modernizacija knjigovodstva. Ostal bi sacer sistem kameralisti-ke, ki je za naše razmere najbolj prikladen, toda prilagodil se bo češkim reformam, ki so se v praksi sijajno obnesle. Za podjetja ostane sled ko prej dopični sistem zaračunavanja, Ce bo potreba, v revidirani m našim razmeram odgovarjajoči oblici. Te reforme, ki se že pripravljajo, se bodo uvedle v prakso z novim proračunskim letom, t j. s 1. januarjem 1031. čira bo proračun za L 1930 odobren, se bo izvedla že letos pre&tfpactia dela v knjif ovodstvu, ki doslej nj bSo cisto smo-treno porazdeljeno, Pregrupacija, ta* je v osnutku že pripravljena, je zamišljena tabo, da so formirajo sledeče skupino: per- sonalu a in šolstvo, hiše, davščine, zgradbe, občinska posojila, zdravstvo in socijalno skrbstvo, podjetja in ostalo. Vsako skupino bo vodil po en uradnik, ki se mu bo dodelil potreben personal. V posameznih skupinah se bo personal zamenjal po vsakoletnem zaključku tako, da mu bo dana nioornost, da v nekoliko letih obvlada ves aparat in more uspešno poslovati povsod, kamor se bo po stavil. Prehajamo sedaj na posamezna poglavja. Mestni uslužbenci in uprava Mestna občina ljubljanska zaposluje s podjetji vred 367 pragmatičnih m 71 pogodbenih uslužbencev, skupaj 438 uslužbencev ter plačuje pokojnine in vdovnine 164 osebam. Če se primerja porazdelitev odstotka na posamezne panoge, se vidi. da varira odstotek potroška med maksimu mom 32.40% za sastavljalrrfco in minimum 5.73% za vodovod. Povprečni odstotek v razmeri potrebščin za 1. 1930 znaša za aktivne uslužbence 17.23 odstotkov in za vpokogence 4.45%, ali 21.68 odstotkov celokupnih izdatkov. Pri aktivnih uslužbencih odpade na nespremenljivih prejemkih (plači in stanarini) 32.14%, na spremenljivih prejemkih (dra-ginjskih dokladah) pa: za osebne dragmj-ske doklade 45.29%, za drag. doklade za ženo 7.47%, za drag. doklade za otroke 12.80%, za drag. doklade za svojce 0.25%, za druge doklade 2.05%, skupaj 67.86%. Razmere med plačami aktivnih uslužbencev in pokojninami zbuja resne pomisleke ker troši občina že danes okroglo 25% celokupnih izdatkov za pokojnine. Samo efektivna leta ima vštetih 43.87% uslužbencev, nasprotno pa ima 56.13% uslužbencev vštetih še poleg efektivnih let druga leta (vojna, iz državne službe, iz privatne službe itd.). To vzbuja upravičeno bojazen, da se bo razmerje med pokojninami in prejemki aktivnih uslužbencev v bodoče še bolj spreminjalo v neprilog mestnemu zakladu in podjetjem, ki bodo od leta do leta vedno bolj obremenjena z izdatki za vpokojence. To je ena stran personalnega vprašanja, ki nujno potrebuje ureditve. Nič manj važno pa je vprašanje regulacije prejemkov aktfvoih uslužbencev, ker je razmerje med fiksnimi prejemki (32.14%) in labilnimi prejemki (67.86%) nenaravno. Vprašange draginjskih doklad je rodila vojna. Ker se naglo bližamo normalizaciji gospodarskih razmer, bo treba to vprašanje skoraj rešiti. Država je že 1 1933 napravila prvi korak naprej ter je s sedaj veljavno službeno pragmatiko ustanovila razmerje •med fiksnimi in labilnimi pregemki nekako s 70% : 30%, torej ravno obratno razmerje, kakor velja še danes pri mestni občini ljubljanski. Obadva navedena momenta silita nujno k hitrtj in energični rešitvi personalnega vprašanja z novo službeno pragmatiSco, ki naj ne uredi samo materijalnega vprasanga, ampak tudi stvarno utemeljeno razvrstitev personala, ker bo šele potem mogoče fiksirati potrebni stalež uradnisrva posameznih kategorij in spraviti to pereče vprašanje sedaj vladajočega kaosa na pravo pot tako v korist občine, kakor v korist uslužbencev. Zadeva je tem mirnejša, ker pripravlja država trenutno nov, moderen uradniški zakon, ki mu bo morala občina slediti. Osnutek nove službene pragmatike, na katerem se je delalo skoraj leto dnd, je izgotov-Uen in sloni na modernih principih, ki enakomerno in pravilno upoštevajo tako interese občine in uradnega poslovanfla, kakor interese mestnih usmžbencev. Z novo službeno pragmatiko bodo odno-šaji med mestno občino in mestnimi uslužbenci jasno začrtang in bodo omogočili smo-treno porazdelitev poslov ter ustanovitev staleža uradrrištva, Id je za izvrševanje občinskih poslov neobhodno potrebno. V logični zvezi s službeno pragmatiko je reorganjzacOsk] načrt mostne administracije. U je v osnutku gotov in ki temelji na načelu decentralizacije poslov. S tem v zvezi bodo centralni organi razbremenjeni onih številnih poslov ki jih že radi obSnosti ne morejo v podrobnostih obvladovati m bodo v lastnem delokrogu reševal! m odpravljali one vec ko* številne posle zgolj sporedne važnosti, ki so bili doslej rezervirani organom centralizirane uprave. Dosedanjih 20 referatov (broz podjetij) se reducira na 8 relativno samostojnih administrativnih oddelkov, kar bo brez dvoma ugodno vpHvaJo na točno in ekspeditivno poslovanje. Načrt novega poslovnika jc že izročen personalno - pravnemu odseku v pretres ra ga bo mogoče v doglednem času uveljaviti. Mestna podjetja in zemljišča Mestna občina je vsled znanih razmer morala posvetiti tudi stanovanjskemu vprašanju posebno pažnjo. Hoda, često naravnost katastrofalna stanovanjska beda ni pripuščala časa za razmišljanje. Poseči je bfio treba brez odlaganja »in medfas res« ter pričeti z delom, tem bolj, ker je privatna podjetnost vsled stisk m tež koč na gospodarskem polju, zlasti na denarnem polju za lota skoraj docela ohromela. Jasno je, i da se občina kot javna institucija ni mogla m smela postaviti na ekskluzivno stališče zasebnega podjetnika, ki gradi le tedaj, če se mu izplača, marveč se je morala lotiti dela raz izključno socijalno stališče, ne glede na to, ali se bodo stavbe primerno rentirale ali ne. V tem pogledu je bil njen položaj enak s položajem vseh onih občin, ki so morale iz lastnih sredstev skrbeti za ublažitev stanovanjske bede, ki ni izzvala samo socijahiega zla. ampak tudi zdravstveno ta moralno težko ogrožala prizadete sloje. Če presojamo vprašanae s tega edino pravilnega stališča, moramo objektivne ugotoviti, da sicer stabilnost mestnih stan. hiš ne dosega one višine, ki jo dosežejo zasebniki!, da pa se da spraviti v sklad z investirano glavnico, Če se upošteva, da bo postala občina v doslednem času lastnica dragocenih objektov. Obrestovan je se giblje med minimumom 3.36% in maksiTnumom 7.30%, ali mehanično računano povprečno 5.33%. Največji del stroškov )5,793.996.— Din = SS%) odpade na amortizacijo glavnice, na ostale troške (redne materijalne izdatke, izredne mat. izdatke, osebne izdatke, zavarovalnino in davke) pa okroglo 12 odstotkov. To razmerje torej ni neugodno. Opetovano rzražena želja, naj bi se stanarina zvišala tako. da bi se dosegla popolna rentabilnost, je že iz prei navedenih razlogov neizvedljiva. Ni pa dvoma da je imela in ima socialno z^Trašljena in izvedena akcija občine poleg prvotnega namena — (ublažitve stanovanjske bede) — še drug, nič manj važen cilj — ustvariti regulator naiemnin v Ljubljani, namen, ki se je v praksi dosegel. Tudi je treba opozoriti na velike težko-čc, ki jih jc občini povzročil neuspeh obli gacijskega posojila ravno v času, ko je ob čina v težkih razmerah nadaljevala in iz vedla akcijo za ublažitev stanovanjske bede. Kolik je bil efekt stanovanjske akcije je razvidno iz dejstva, da stanuje vsak 11 prebivalec Ljubljane pod mestnim krovom V minulem letu so se najemnine dvakrat revidirale in prilagodile krajevnim razrnc ram, upoštevajoč plačilno možnost reflek tantov na stanovanja. Poslednja, v avgustu 1929 izvršena re vizija najemnin je imela za posledico, da so se trenutno pojavili zaostanki na neplačanih diferencah. Ti zaostanki pa bodo skoraj likvidirani. Po sedanjem stanju ne moremo več računati z revizijo najemnin navzdol. Položaj bo torej v tem pogledu za precejšno dobo ostal stabilen. Razume se pa, da bo obodna sledila vsakemu sipkošnemu gibanju stanovanjskih cen navzdol. Na tem mestu je še omeniti, da je ma-gistratno poslopje vsled dezolatnega stanja, v katerem se nahaja in vsled česar ni več v čast občini, kar najnujnejše potrebno temeljitega popravila m renovaoije. Ker za to potrebne vsote 700.000 Din ne bi bilo mogoče naenkrat kritf iz rednih dohodkov, se predlaga najetje v desetih letih vplačljjve-ga posojila 700.000 Din in je v to svrho vnesen v letošnji proračun kredit 74.000 Din za amortizacijo in obrestovauje v prvem letu. V LjtfNjanf je še vedno pomanjkanje stanovanj m občina ne ho mogla molče iti preko tega dejstva. Pri mestnem stanovanjskem uradu je stalno po 2200 prošeng za stanovanja Na pocUa&j statistike znaša še vedno celokupen primanjkljafj stanovanj v Ljubljani 1378. Gradnja stanovanjskih hiš je bila v povojni dobi 1. 1928 najbolj živahna; zgradilo se je 453 stanovanj (162 hiš). Lansko leto se |e zgradilo le 120 hiš s 359 stanovanji. Občina je tekom leta dogradila hišo na Poljanski cesti in izvedla hvalevredno akcijo, da je s kreditno pomočjo omogočila zsradi-teh skromnih, a ličnih stanovanjskih barak na Oaljevici. Zavedamo se, da je občina za stano-vanjso akcijo veliko storila in da z lastnimi sredstvi ne bo mogla v«č. Pospeševati bo pa morala stanovanjsko akcijo s tem, da garantira kredite, posreduje pri nakupu zemljišč, nudi stavbne ugodnosti, kakor dela to že v neki meri s 5-milijonsko kreditno akcijo za zgradbo malih stanovanjskih hiš. Iz gledališke pisarne Drama »Za ljubezen so odmila«, t* izredno zabavna Nestroveva komedija, ki je Ljobjfro* pod imenom »Vije vahipent ravnate?* PoVč. režiser r. Krfvecki. V nedeljo se poje prvjč v letosrni sezoni Joh- Straossa opereta »Cican b a r o n* z g. Mareecern v naslovni partiji. Sedelo Je>o: ca Poiščeva, za Ribičeva, za Bakrtkova, zna Sna. nov« ter cz. Drenovec. PeČek, Janko in druži. Piodšteta se vrši teren pri zniža-nfh cenah. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Vaeate+rra »Rerea kater cerkvena aais« ftagUafcobataui udra.> V soboto. 29. m v ne* de'k> 30. marca se ponavlja predvidoma posled-ojic v tej sezoni tovrstna veseloigra »Revna kakor cerkvena miš, ki je bila od poseinikov krasno sprejeta. Vsebina igre je tako ljubka in posamezni prizora tako prisrčno frumoinrf, da Jo 9e terWka po prenriol toeoovad* najboljšo povoj no komedajo. V naslovni vlogi zd£. Barsaova. — Poselite predstavi Vstopnice so v trcovrni S. Miloša KarnKmoka na Starem trgu. Med de janji oddeja tvrdka >Ra<£o-Bar« kresne komade Pride! .i V slavni vlogi LOLiSi: BROOKS Jutri premijera! „Dnevnik izgubljenko*- Sloviti roman Margarete Bohme »Das Tagebucb einer Verlorenen« v fHmu! Posledice nepremišljenega jreha mladega dekleta! O prehrani rastlin Predavanje ravnatelja inž. Torka pod okriljem trgovskega društva »Merkur« V sredo je, kakor smo kratko že poročali na Merkur j evem večer v restavraciji Krapež t-redaval ravnatelj inž. Jake1-* Turk 0 prehrani rastlin. G. predavatelj je v glav nem izvajal: Ko govorimo o življenju, m interno po navadi le na svoje življenje, življenje, ki s pojavlja v tiscMSerih oblikah v rastlinstvu, nam je pa precej tuje. Pac vidimo, da rast line rastejo in da o-brode sadove, toda nismo vajeni gledati v tem tvorbe rastlin ske£a življenskega delovanja- Vendar j« vse, kar najbolj potrebujemo za svoje živ ljenje, sad rastlinskega življenja. Rastline nas hranijo in oblačijo. Tudi živalstvo, ki nam koristi, bi ne moglo živeti brez rast linstva. Rastline zbrrajo pri svojem žfv- 1 jonskem delovanju ogromne toploto energije, katere pridejo potem nam v prid. ko jih kurimo kot premogi, les *tcl. Zelene rastline, ki nas najbolj zanima jo, zahtevajo torej svojo hrano. Če pa hočemo vedeti, s dim sc rastline branijo, moramo najprvo ugotoviti, iz česa sestoji ra-stlinsko telo. kar nam pove samo kemična analiza. Glavna sestavina rastlin je voda, kajti te je 75 do OO^r. Celo v suhem žitu je \S^0 vode. Ce rastlino posušimo pri 100 do 110 st. Celzija, dobimo organske ali zgorljive sestavine ter negorljive rudnin ske sestavine ali pepel- Zgorljivih snovi je v rastlini 90 do 99^, dočiro je pepela ali rudninske tvarine samo 1 dlo 10%. Zelena rastlina potrebuje za svojo prehrano torej največ vode. V zgorljivi organski tvarini rastline je pretežno ogljik in pa vodik in kisjk, pa tudi dušik. Predavatelj je nato podrobno pojasnil prvino ogljik in vse snovi, v katerin se pojavlja in njegove kemične spojine. Ravno tako je prikazal vodik in kisik ter dušik. Če bi kemično razkrojili rastlinski pepel, bi našli kot sestavine poleg kisika še fosfor, kalij, natrij, kalcij, magnezij, železo, žveplo, klor in kremik. Te snovi dobivajo rastline iz zemlje v manjših količinah, pa so za rast zelo važne. Predavatelj je pojasnil, kjer in v kakšnih spojinah se nahajajo v naravi omenjene kemične prvine. So pa še druge prvineke snovi, ki so v zgorljivih in nezgorljivih tvarinab rastline, te pa niso velikega pomena za rastlinsko življenje in prehrano. Potemtakem je 13 prvinskih sinovi, iz katerih je ▼ bistvu zgrajeno rastlinsko telo. 10 teh je neobhodno potrebnih za rast in razvoj rastlin, brez njih bi bilo življenje naših kulturnih rastlin ogroženo in s tem seveda rudi živalsko in naše življenje. Te prvine so ogljik, vodik, kisik, dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo in žveplo. Če izvzamemo kisik, ki ga rastline vdihavajo kakor živali in ljudje, se zelene rastline ne morejo prehranjevati v splošnem s prvinskimi snovmi, temveč z njihovimi spojinami. Prvine, ki sestavljajo ne-organske tvarine .rastline, sprejemajo rastline le v obHki lahko topljivih soli-elektrolitov. Naravnost iz zraka sprejemajo rasts line samo ogljikovo kislino, z vsemi drugimi hranami zalaga rastline zemlja. Rastline jih pa morejo uživati le, če so v vodi raztopljive. To topljenje se vrši okoli ko-semcev korenin. Po koreninah se potem pomiče raztopina od stanice do stanice navzgor in pride tako do listja in iglicevja, kjer se prvotno tvorijo potom asimilacije vse rastlinsko telo sestavljajoče snovi. Iz vode in ogljikove kisline, ki prihaja v listje in igličevje naravnost iz zraka, nastaja tu kot vidni asimilacijski produkt s posredovanjem vmesnih spojin (formaldehida) po vsej verjetnosti najprej sladkor. Ta se potem pretvarja v sorodne spojine, kakor v škrob in staničnino (cedmlozo). Nastajajo pa pri tem po zelo zamotanih kemijskih procesih tudi rastlinske tolsce in beljakovine. Tvorba rastlinske tvarfae iz neorganskih ali rudninskih snovi se vrSi v zelenih organih rastlinskega telesa pri raz-kisbenih kemijskih procesih tako, da vsrkavajo rastline ogljikovo kislino vase. Ogljik ogljikove krslimc prroVže zase ter iz njega, vode in ostalih hrankt pripravljajo soke za svoje telo, kisi.; pa izdihava jo zopet nazaj v zrak. Pri tem procesu sodelujejo topli in svetli žarki ter lastna zeleni-na sli MorofU. Kjer te ne vidimo pri rastlinah je zakrita z dlačicami, kakor pri planinki ali pa je zakrita z drugimi barvina-mi. kakor pri rdeči bukvi. Rastlinski sok se srečuje in pretvarja z vodnimi raztopinami rastlinskih hran in in tako se pripravlja gradivo za nove rastlinske stanice. Ta. ko rastline rast o in se obenem debel«. Poljedelstvo bi bilo mnogo enostavnejše in cenejše, čc bi bile rastlinske hranJne v zraku in v zerolji v neiscrpnih mnoRnah. Vode >e seveda v normalnih razmerah do- olj v zemlji in rudi ogljikove kisline ne zmanjka v zraku. Prav tako je v zemlji dovolj železa, magnezija in žvepla. Primanjkuje pa v tleh zlasti dušika, fosforjeve krslme in kalija ter ponekod tudS apna. Te n adom est u jemo umetno z gnojenjem. Gnojenje z domačim gpojem ne zadošča danes poljedelcu več. Velike uspehe doseže »smo, če uporablja umetna gnojila. S temi se dovajajo zemlji tri oziroma štiri rastlinske hraninc. po katerih imajo ime tudi umetna gnojila. Imamo torej duSfko- a, fosforjeva, kalijeva in apnena umetna j gnojila. . Zetene rastline se ne morejo hraniti » j pninskim dušikom. Rastlinske bakterije osvajajo dušik ter ga dovajajo \ spo i ina h rastlinam. Iz tal sprejemajo rastline duVik največ v oblaki soiitrokislih soli. ki na-st.n-nejo v zemlji rz domačega gnoja in rastlinskih ostankov. Umno kmetovalci in \ rt-narji dovajajo rastlinam dušik z umetnim gnojilom — čilskim salitrom. Temu enak je žveplovokaali amonijak. Iz zračnega dušika izdelujejo umetna gnojila kakor apnov dušik, apnov aH norski sobter. amonijev sulfat, amonijev klorid. Umetna dušrkov* gnojila so pa tudri razni industri jalni odpadki, kakor rožena moka, usnjena moka itd. Od umetnih fosforovskih gnojil poznamo kostno moko, Tomaževo žlindro in ru-perfosfate. KaHia ponrefeujejo vse kxrlvume rastline raznieroma največ izmed glavnih rastlmskm hrantn. Dovaja se ga s hlevskim gnojem ali z gnojnico ali pa z umetnimi kalijevimi gnotiri. Naši kmetovalci rabijo največ kajnit in 40% kalijevo sol. Včasih je treba rastlinam dovajati tudi apno v oblika zmletega apnenca, v prah gašenega apna. mavca in zmletega laporja. Rabi »e tisto apneno gnojilo, ki je najbliži« in ie najbolj poceni. Predavatelj je zaključil predavanje r besedami: Če sc ozremo na rastlinski svet. kakor se nam kaže v mogočnih gozdovih, in če premisltroo dalje, da o nojoajctn? sport, smo videli te dni. ko sc je -pričela barba za prven-srvo. Publika gc vmešala v potek icrc» zmerjaj -n vPi'a ■> vse preteke ter \V-vala tudi na :cra£e. ki so zato predorać ' a*6)a fairoesc ter se suva';. Glede na tc izpade podivjanosti je MasUHra sekcija, katere člaod so pri m pod-saiveznim rediteljem, katerega do sedaj Če« to ni cnogcl najti bodisi zato, ker ih imel primernega zmaka. da b: ga spoznal, bodisi zato, ker nt vede!. k=< sto.-;. Sekcija predlaga, da n*j bo vrhovni redrtel« med igro stalno v podsaverni loži ali pa na kraju, ki bi ga sodn'i popretc sam označi!. Vrhovni reditelj naj bo stalno v stik'h s policHo. ki mora biti na isriSču na razpolag. Vse one, ki povzročajo na igriščih nemire, raz-graiaio, žatik> sodnika in igrače, je treba odstraniti z nje-ga. Trezna «i objektivna športna publika Hal obsoja hujskače in pristaše Iftabor. ki se ne znajo brzdati, LNP pa naj onim, ki sc *:Srub eniratoemu opomiou oe pokore njegov »m odredbam, e-nostavno prepove dostop na igriŽČc. V drugem dopis-u naglaSa sodn&ka sekcija, da se je samo disciplinira nosi'i članov TJiiM!. sodnike sekoije zahvaliti, da sploh Je kater? sodeikov prevzan>e sodniško funkcijo. Sekcija zahteva, da LNP v 8 dneh ukrene vse potrebno. Oa obvar*5e igrače in sodnik- pred žalitvami* in travanj*- V nasprotnem primeru sekcHa obrnila na Z^fS m JNS. — Sekcaja ZHS (slugbeno). Delegirajo &e k tekmam dne 30. 3. 1530 — igrišče Prhnorja: Ob 8-30 Hermes ras. : Jadran rez. g. C»aroy. ob 15.15 Svoboda rez. : I^unorje rez. g. Pavalek, ob 14.15 Hermes I. : Jadran I. g. Mohorko, ob 16. Svoboda I. : Primorte I. g. Marmič. — V Maribora: RapJd : Maribor g. DenžaJ. v Cel Jo (Trbovljah) AmaSlužoeue Novine« št- 69 z dne 26. t. cn. objavljajo uredbo o povračilu potnih stroškov civilnim dnravnfm uradnikom. — Švicarji v Dalmaciji. P>thodnii teden prispe v Split večja skupina Švicarjev pod vodsovom vseučiiSškeiza profesorla Veterine- Švicarji se pripeljejo v nedeljo v Zagreb, od koder odpotujejo na Susaik in ob dalmatinski obali do Kotora. V Spri-tu ostanejo en dan. — Spretnost našega letalca. Včeraj dopoldne se je dvignil z letalom v zrak komandant piiotske šole VIL polka major Nikola Obuljcn in krožil delo časa nad Mostar je m. Nenadoma je letalo brez sledu iz-©milo. Ker majorja le nI bilo nazaj* so bili zanj v skrben- Kmalu so se dvfenHn v zrak še trije aparati, letalpj so šli iskat po-ssrešanega tovariša. Opazim so majonjevo letalo nad Veleiem in videli, da js precej poškodovano. Letalci so vsak hip pričakovali katastrofe, toda spretnemu letalcu se je posrečilo pristati na skrajno strmem in nevarnem terenu vrh Vedeža, ne da bi se letalo poškodovalo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ho po megli večinoma jasno. Včeraj je bilo še po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 16, v Splitu 15. v Zagrebu 14, v Mariboru in Sarajevu 13, v LJubljani 12.6, v Beogradu 13 stopinj. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 765.3 mm, temperatura je znašala 1.4. — AU bo, ali no bo? V nedeljo ob 16-46 jc miaj in kaže dei in sncfc. Ta - ie »zakriviš ena« sušcev rep ga zna res prinesti, namreč sneg ali pa oboje. V torek nas pa utegne potegniti še prvi april« — Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. 17. februarja je v kraju Vafley, država \Vashington, preminul v vi sok! starosti 87 let Andrej Peternel. po domače Sekov oče. Pokoj.nj je bij doma iz vasi Zgornje Laze, tara Gorje pri Beldu. V Ameriki je bival 52 let. Zapustil je osem otrok. — V istem kraju je umrla rodbini Tomse 149etna hčerka Mara. — Smrtna kosa. Včeraj zvečer j« uniria na Kod«! je vem posestnica ga. Terezija P 1 e č k o, roj. S v e t e k Njene zemske ostanke prepeljejo jutri popoldne v Dev. Mar. v Polje, kaier jih polože v rodbinsko jrrobnico k večnemu počvtiku. Bflag 9 spomin - Težko prizadet* rodbiuj iskreno so-žalje! — Strihnin namesto aspirina. O usode-poltp pomoti poročajo iz Belecrkvc. Žena tamošnjega gozdarja Milana Miloše vica ie imela hud glavobol in pomotoma je namesto aspirina zaužila strihnin, ki ga je imel gozdar doma za pokončavanje Škodljive divjačine. Nesreomica se je začela kmalu v strahovitih mukah zvijat«. Mož ie odšel po zdravnika, toda vsaka pomoč je bila zaman. Nesrečna žena je zadela kap. — Poskusen samomor Slovenke v Osijeku. V sredo zvečer je neki pasant obvestil stražnika na Kralja Petra trgu v Osijeku, da beži neko dekle proti Dravi in da hoče najbrž skočiti v vodo. Stranik je takoa tekel za nio in posrečilo se mu je dohiteti jo tik pred obalo. Odvedel jo je na stražnico, kjer je izpovedala, da se piše Ana Kraigher, doma iz Maribora- Motela je najprej piti lizol- pa jo je nekdo zmotil. Zato je stekla proti Dravi. Vzrok poskušenega samomora sta brezposelnost in beda. — Detomor v Osijeku. V Osijeku je bil te dni odkrit detomor, ki ga je izvršila 20ietna preparandistka Milena L. Dekle je imelo Ljubavno razmerje z nekam fantom, kar ni ostalo brez posledic. Rodila je otroka, toda fant jo je pustil na cedilu. V obupu je sklenila odkrižat* se otroka. Nebog-tfenčflca ie zadavila in truplo zakopala- 23o-čSn pa je prišel na dan. Mileno so aretirali in je dedanje priznala. Ker ie bila zelo slaba in ker se ji je začeto mešati, so jo prepevali v bornico. Iz Ljubljane —ij V varstvo mostnih nasadov. V Ljubljani imamo, po doljrem času. zopet *fl>ruŠt-vo za varstvo živali« in menda tuda zoper trpinčenje Živali. Zdaj bi pa kazalo ustanoviti še Društvo za varstvo — javnu nasadov, t. i proti — vandalizmu. Zdal, v prvih solnčnih pocnladansfcib dneh že vse zeleni in poganja: od trave in grmovja do vsakovrstnega drevja. Toda če greš popokane mimo Ambroževega trga, okrog Tabora ali tivolskega parka, vidiš, kako se presita in prespočita šolska dečad poja po grmičevju, skače po terasah in se obeša s celim životom na tanke* šibke vele mladih dreves, ki ne preneso teže, pa se kajpak lomijo fn suše I Škodo tnpi potem mestna občina in tudi splošnost Ta vandalizem v našem mestu je pojav povojne podivjanosti naše mladeži, ki dela občini škodo, mesto da bi telovadila. Dolžnost staršev in šole je, poučiti mladino, da je tako početje nedopustno. —Ij Kopališče v Mednem m na Jezici. Na .Tc-žSca, kakih 200 korakov nižje doli od že-lezni&cega mostu, gradi posestnik g- Sfirn novo kopališče- Ob desnem savskem bregu je postavil do zdaj dva objekta s kabinami, kijer bo prostora za enkrat za 160 oseb. Gospod Štim Je podjeten mož in — praktičen tuda. V Mednem ima pa mestna obema svoje kopališče, drugo pa na Ljub-Uanaci. Ideja za drago in omejeno kopališče v Mednem ie bila že spočetka zgrešena, to se je pokazalo tudi v praksi. Zdaj bodo Ljubljančani poleti kar d r! i na Po-savje, se bodo ceno spreiiodili, udobno kopali in se vračali po hladnem peš aH pa z avtobusom, odnosno vlakom domov. Posledica Stimove akcije bo — prazno mestno kopališče v Mednem. —1o Javna stranišča. Na vogala sentpeter-skega parka is ob dvefe prometnih cestah je savno stranišče, kf je od ranega jutra do pozne noči obiskovano in uporabljano. Dasi bi moralo biti twtf to stranišče iz hi-gtjenlč. in varnostnih ozirov prfcnerno razsvetljeno, ne gori tu že par let nobena žarnica, pa bi nap elita v a stala samo malo ždce in — dobre volje. —lj Operna bi koncertna pevka Pavla Lov šoto v a nastopi v Ljubljani v petek dne 4k aprila. Ta večer priredi naša uaiodikičnej-ša pevka samostojen koncert v FUharrno-nični dvorani. Ni en koncertni spored je sestavljen iz soio - spevov, katere so napisali flaiTazlicnejtšn : no j stri. de! koncerta pa še posvetsTa tudi prelepi slovašiki narodni pesmi* katero jc za koncert napisal slavni Vitezslav Novak. Pretprodaja vstopnic je v Matfčni knjigarna. -hli V izložbi tvrdke EHta v Prešernovi ulici so razstavljena tri darila: diploma, ki to ie poklonil zbor Ljubljanskega Zvona svojemu pe\r>vod8 Zbrku Preiovcu na slavnostnem koncertu 24. t. m., srebrn venec, da-rilo združenih ljubljanskih zborov Unbtjauskemu Zvonu in svilen trak, darilo pevskega zbora mariborske Glasbene Matice zastavi Uubij. Zvona in s#ka društvenega zbora po ponedeHkovem koncertu v Umonu. —ti Rodni občni zbor Itoetottko Matico se bo vnSH v soboto 5. aprila ob ?0. uri v Delavski zteornici z ofcdčainim dcevn m redom. Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V ponedeljek zveCer sestanek vsesa ztx*a. —U Predavanje o modemom perutnanar stvn in izlet na perutninsko farmo ter umetno valilnico v ljubljanski okolici. Javno predavanje bo jutri ob 7. zvečer v učilnici Gospodinjske šole na Mladiki, pritličje (zadaj za licejskjm poslopjem). Predava g dlpđ. agr. A. J a m n i k. Vstop vsakomur prosL V nedeljo se bo vršil izlet na perutninsko farmo graščine Lesno brdo pri Drenovem griču. Izletniki se odpeljejo ob 13. urj ?5 minut z vrlmiškim vlakom do postaje Drenov grič. Proti večeru povratek z vlakom ali z avtobusi. Železniška vožnja stane 14 Din na obe strani. Občinstvo Je vabljeno k obema prireditvama. —*j Prihodnji koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 14. aprila- Kakor že javljeno, se bo izvajala ta večer Stolcerjeva siinfooačna skladba »Balkanofonija« za vetiki orkester in Vvcpalekova kantata za šoto, zbor in orkester »O poslednjih rečeh človeka«. Koncert bo dirigiral ravnatelj Polič. —lj »Emdeu«. Danes- na dan kulturnega Wma, predvaja ZKD v kinu I d e a 1 pri običajnih predstavah ob 4-, pol 6., pol 8. in 9. izredno zanimiv film o križarkj >Emden<. V velenapetih prizorih gledamo junafike čine moštva in obupno borbo oklopmce do konca njene propasti. Ta film si morajo danes ogiedatj vsi, zlasti pa še mladina in dtiaštvo. Ponovi se ista spored še jutri ob pol 3. popoldne jstotako v kinu IdeaL Cene stopnicam od 2 Din napej za sedeš. —lj Dijaški sestanek Francoskega instituta bo v nedeljo 30. L m. ob 17. v Narodnem domu- Pridite pomoštevilno! —U Nesreča pri delu- Mizarski vajenec Fridolin Čač iz Ljubljane je v delavnici tako nesrečno padel, da su* ie zlomil notro. Prepeljali so ga v bolnico. Iz Celja —c Sokolsko društvo v Celju pripravlja mladinsko akademijo, ki se bo vriila v soboto dne 5. in v nedeljo 6. aprila v mestnem gicdaiišču. Prt tej akademija nastopajo samo mladinski oddelki v 15 raznši točkah. Program, ki se še bojavi. bo pri obeh akademijah različen. —c Tenis — sekcija SK Celje, poziva vse one, ki nameravajo letos gojiti ta sport, najkasneje do 31. marca sporoče svoje že. Ije glede razdelitve urnika g. Kopusarju v trgovina Fischer na Kratja Petra cesta. Dijaki in dijakinje imajo iste ugodnosti kakor lani. —c Izgubljena ura. Celjski poKciii je prijavil Anton Blažima iz Maribora, da je v nedeljo izgubil v vlaku med Mariborom in Celjem svojo srebrno dvopokrovno uro z douibie - zlato verižico v skupni vrednosti 750 Din. —c UsoJata listnica jo bila najdena pred dnevi na cefjskom knaodvoTu, V listnici m boo denarja, pač pa zdravniški recept na ime JoJefe Cerarjeve. Lastnica naj se zadasi na celjski poftetfi. Sobota^ 29. 12.30: Reprodueirajna gladbe (Mešan program). — 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — Tz danalnjih dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. _18: Propagandno predavanje o Dalmaciji v slovenščini in nemščini eestanl g. ravnatelj Pintar, v česedni govori gosp. Novak. _ 18.90: Pr. Ivan Gralenauer: Nemščina. — 19: Delavska ura. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Čaeovna napoved in poročala, lahka glasba. — 23: Napoved programa za naslednji dan. Filozofija oeenaša Iz Jugoslovanske koftgame smo prejeli: FTance Veber: Filozofija, NačeJnJ nauk o človeku in njegrovem mestu v stvarstvu, Ljubljana 1930. Izdala in založHa Jugoslovanska knjigarna. Str- 317. Cena Din 48., vezan izvod Din 60. To delo imenuje profesor Veber sam: svoj >Novf uvod v filozofijo«. Dr. Veber je napisal že leta 19£1. »Uvod v filozofijo, toda kdor pozna tudi uvod in bo čita! sedanjega, ta se bo začudil, kakšen razvoj se je izvršil v Vebrovem filozofskem mašljeinju v tej dobi. Vprašanja, ki jih ie sam, kakor pravi, le umetno aW nasilno »resiJ*. se odkrivajo tu v novi luči in dobivajo novo rešitev. V tem uvodu se odkriva trojica vesoljstva: Prirodnost, človečanstvo, božanstvo. Prof. Veber izhaja od človeka (filozofija mu je edma osrednja Človeška veda), a iz notranje narave človeka samega In iz analize njegovih dozi vil jaje v se mu odpira pogled v vesoUetvo: pod njim so reči, ki jih se ob rajih veseU in žalosti in jih nikdar resnično ne liubi, človek je oseba, ki jo je mogoče ljubiti ali sovražiti- spoštovati ali zaničevati, nad n#Ti je edinstveno bitje, absolutna oseba, ki 3o tuda edino more človek hagioioško, svetost-no vrednota ti z molitvijo in češčenjem. Ve-soijstrvo pod človekom, nežive, živo in animalno, po Vebrovem mnenju nima prave podstatnosti (substarKdrmalnosti) v ožjem pomenu. V čJoveku je duh, fcr je prava, sa-modeiavna in svobodna substanca, toda. ker je tudi še trpu a, zato je le relativna, ^okrnjena«. Nad nižjim stvarstvom in človekom jc absolutna substanca $og, in te po njem ima vse drugo vesoljstvo smisel. To pojmovanje vesoljstva pomeni v Veb-rovi filozof vsefcako prevrat in sam je začuden, kako se ta filozofija sklada z >Očenašem«, to »klasično mofltvijo« krščanstva. V zmislu svoje jSilozofije podaja s prelepo analizo »Očenaša«- Naj misH kdo karkoli, na vsak način bo moral vsakdo, ki je doslej z zanimanjem spremljal Vebrovo znanstveno delo, zavzeti svoje stališče tudi ob tem daru in prav posebno ob tem dt-hi. ki se ob njem ločujeta dva svetova. Pri očenašu se modrost Stotr pa brez zamore In začpe is konča. IIHir---- aj KUN 100% CISTA MAST IZ KOKOSOV/^Emv Milijonske investicije za mestni vodovod Treba bo izkopati nove vodnjake ve — Kako preskrbeti Ljubljano z Preden so začeli graditi ljubljanski mestni vodovod, so preiskali vse studence v okolišu 20 km okrog Ljubljane. Prvotno so bili določeni za vodovod znam bistri studenci pod vasjo Skaručna za Šmarno goro. Ker pa bi bilo ud Skaručnc do Ljubljane premalo padca, torej pre^ malo pritiska za vodovod v mestu, so bili projektirani na ljubljanskem polju globoki rezervarji, v katere bi napeljali vodo \i Skaručne po ceveh pod savsko strugo, iz teh rezevarjev naj bi se bila voda črpala ▼ vodohram na tivolskem hribu in v mesto. Pozneje je znani strokovnjak v vodovodnih napravah, štajerski rojak inž. Oskar S m r e k a r opozoril Ln dokazal, da ravno tista voda, ki prihaja delno na dan pod Skaručno pronica še naprej po grušču pod savsko strugo ter pod ljubljanskim poljem proti najglobokejši zarezi ljubljanske ravnice, t. j. proti Ljubljanici. Ta talna voda se v podobi bistrih studencev izliva v Ljubljanico, odtod imena tamošnjih krajev »Studenec« in nemški »Kaltenbrunn«. Vpoštevajoč te okolščine je izdelal inž. Smrekar načrt za ljubljanski n odovod in ga predložil občinskemu svetu l. 1888. v odobritev. Načrt je bil sprejet in zgradba jo bila vročena inž. Smrekarju v izvršitev. V letih 1889. do 1890. so bili izkopani vodnjaki v Klecah. Tam so zgradili tudi vodarno z eno samo črpalko za dnevnih 45.000 hI vode. Na tivolskem hribu so postavili vodohram za 31.000 hI vsebine in ga zvezali po ceveh 325 mm svetlobe s črpalkami v Klečah. Iz te glavne cevi jc potem razpredeno razdelilno vodovodno omrežje po mestu. L. 1890. na praznik sv. Tctra in Tavla, ckae 29. junija je bil mestni vodovod slavnostno otvor j en. Vodovod je imel zlasti pri projektiranju m tudi še pri otvoritvi med Ljubljančani veliko nasprotnikov. Vendar so tudi ti nasprotniki kmalu uvideli, kaka dobrota je vodovod za Ljubljano in so si pridno napeljavali vodo v svoje hiše. Tako je že po dveJi letih prišel čas, da jc bilo treba postaviti še eno veliko črpalko, kot je bila prvotna. Po potresu L 1895. se jc začela Ljubljana modernizirati. Nastale so nove, velike, moderne stavbe z vsem komfortom, zlasti kar se tiče vodovoda. Mestna vodarna je postala zopet premajhna. Treba je bilo vodovodne naprave razširiti. Zopet je bil poklican izvedenec inž. Smrekar, ki je napravil načrte za potrebno razširjenje vodarne v Klečah. Po njegovih načtih so izkopali poleg obstoječe strojnice še en vodnjak (peti po številu) v takem obsegu, da more sprejeti zopet dve novi črpalki. Razširilo se je tudi poslopje za kotle in parne stroje. Vzidal se je nov (četrti) parni kotel in nov parni stroj s Črpalko za dnevnih 90.000 hI vode. Od vodarne se je položila še ena nova glavna cev (400 mm) po Vodovodni cesti in ob kamniiki železnici skozi Spodnjo Šiško ter po CelovSki in Bleiweisovi cesti in po Cesti na Rožnik v rezerva r na tivolskem hribu. Te naprave so zadoščale za celo desetletje. Po vojni, ko so se priklopile na mestni vodovod soeednje občine Spodnja in Zgornja Šiška, Jezica m Moste, je poraba vode tako narastla, da je postalo novo povečanje vodovodnih naprav zelo pereče vprašanje. Koneem t 1927. je bil pri tovarni An-dritz naročen četrti parni stroj enake jakosti in konstrukcije kakor obstoječi stroj v novem vodnjaku, ki je bil že prvotno urejen za dva enaka stroja in za enake črpalke. V kotlisču se je postavil nov moderni vodocevni kotel z mehanično kurit-vijo za drobni premog. Te nove naprave so prišle v obrat lani meseca februarja in delujejo brezhibno. Mestna vodarna je sedaj preskrbljena s panimi stroji in črpalkami za nekaj let. Ker razpolaga s štirimi črpalnimJ agregati, od katerih črpata stara dva agregata po 43.000 hI vode na dan. nova dva pa po 90.000 hI, črpa lahko dnevno 270.000 h; vode. Največja dnevna poraba vode je lani dosegla 180.000 hI. Pri toliki porabi vode so jO pokazalo, da sedanjih pot vodnjakov in zgraditi moderne črpalne tiapra-vodo izpod Kamniških planin ue bo več zadoičaio pri r.iku naraščajočih množinah črpane vode. Treba bo izkopati nu\ e \odnjake po načrtu, ki ga je izdelal inž. .Smrekar žc i 1910. Ta načrt vsebuje popolnima nov sistem zajemanja vode, priia.dudcn sicer prvotnemu sistemu in zvezan z obstoječimi črpalkami. Pri tem novem sistemu bo že pri gradnji predvidevati tudi nove moderne črpal-ne napavc, ki bodo skoro gotovo turbo pumpe z električnim pogonom. Za ta dela bodo s pomočjo specijalistov izdelani načrti in proračuni ter bodo predloženi občinskemu svetu v odobritev. Pri tej priliki, ko bo treba investirati nekaj milijonov za nove vodnjake v Klečah, naj bi se ventiliralo tudi že vprašanje, kako in odkod bi se mogla preskrbeti Ljubljani voda z gravitacijskim \odo\o-dom izpod Kamniških planin. Uresničenije takega načrta pa bo prišlo v poštev šele tedaj če bodo stroški za črpanje vode iz vodnjakov tako visoki, da bodo presegali obresti in amortizacijo onega kapitala, ki ga bo treba izdati ra napeljavo vodovoda izpod Kamniških planin tako, da bo voda tekla neposredno is studencev v Ljubljano. Zahvala Slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu Dne 14. t. m. je predstavilo ^lovcruko prosvetno društvo v Zagrebu beli Ljubljani velikega hrvaškega pesnika Drajrutina M. Momjaniča, Podpisanemu odboru je izredna čast zahvaJitd se za veličasten in topel sprejem, ki mu ga je prh-edilo m car o Ljubljana. Zahvaljujemo se članom častnega odbora gg. ing. Dušanu Srneću, banu dravske banovine, prevzvišenemu knezoskofu dr. Antonu Bonaventuri JegLiču, divizijskomu generalu Savi Tripkovićoj, mestnemu županu dr. D.nku Pucu, rektorju univerze dr. Metodu Dolencu, pesniku Otonu Župančiču in pisatelju Franu Finžgarju, ki so na tako viden načrn izkazali spoštovanje na-šemu slavljencu. Posebno zahvalo smo dolžni g, banu inž. Srneću in g. podbanu dr. Ormaru Pirk-maverju za častni dar dravske banovine, g. županu dr. Dinku Pucu m njegovemu zastopniku g. magistratnemu direktorju dr. Aluurtinu Zamiku za prisrčen sprejem in v tako odlični meri izkazano gostoljubnost mesta Ljubljane, vsem cenjenim damam, komandantu mesta g. generalu Po-poviču ter vsem odličnim predstavnikom javnih, znastvenih, literarnih, glasbenih in gosr danskih ustanov. Za sijajn« uspelo akademijo v east slavij encu smo dolžni največjo zahvalo g. Otonu Župančiču, kot pesniku za njegov globoko zasnovani govor, kot intendantu za ljubeznivo naklonjenost in požrtvovalnost, posebej še njegovim odličnim sodelavcem g. ravnatelju Mahkoti in g ravnatelju Mirku Poliču članom ljubljanskega gledališča gospem Majdičevi. šaričevi, Staglerjevi in gg. Betcttu. Gostiču. Primožiču, Lipovšku, zboru Glasbene Matice, opernemu orkestru za umetniško interpretacijo Domjanićeve lepe besede, g. ravnatelju ženske me3tnc gimnazije Antonu Jugu in gojenkam za dobr«. zasnovano alegorično sliko, ki je segla pesniku do srca. Zahvaljujemo se vsem ljubljanskim io zagrebškim časopisom, ki so tako veliko pažnjo posvetili pesniku rn uglednemu ljub. tianskemu Pensklubu sra veliko pozornost, ki Jo jc posvetil svojemu ' iq»emu JJostu. V Zagrebu, dne 22. marca 1°30 Odbor. Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grencice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem Času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Joaafova« grančica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Edgar Wallace: 25 Vrata izdajalcev Roman — Saj ni mnogo, je odgovorni Granam m se nervozno zasmejal. — Zagledal sem jo šele, ko sem čakal na avtobus, toda prepričan sem, da me je iskala ves večer. Znova sta oba dolgo molčala. — Rad bi vedel, kaj neki ve, — je zagodrnjal Travme. — A3i ni bila »Pri treh mornarjih?« Graham je odkimal z glavo. — Spoznal bi jo na prvi pogled. Najbrž me je izsledila šele potem, ko sva se s kapitanom razšla. Ko sva govorila, m 'bik> na cesti žive duše. — Hm. — Travne ni bil prepričan. — Ta debeluhasta ženska ima povsod svoj nos. Ne rečem dvakrat, da vas ni opazovala ves Čas na poti iz Gobhama. Kaj pravite o Eliju? — O kapitanu? Lop baš nI — Ne mislim njegove zunanjo siti. Ali mislite, da bi se dal porabiti za naš načrt? Jaz ga poznam kot človeka, ki bi prodal tudi lastnega sina. Delal je že večkrat zame, toda tako važne naloge še ni imel, kakor zdaj. Samo na nekaj •bi vas opozoril: pod nobendm pogojem ne sme -zvedeti, kaj peljete v Indijo, sicer nikoli ne stopite na indijska tla. Vami boste samo, dokler bo mislil, da peljete kokain. — Kaj mislite, da je tako nevaren? Trajne ie zmajal z glavo. — Ni nevaren, dokler stoji njegova ladja na Temzi. Mož zatrjuje, da ima na ladji radio postajo, pa sem se prepričal, da ima Ie ničvreden aparat, katerega je kupil, ko ga jo najela neka angleška trgovska družba, da izpolni odredbo trgovske zbornice. Ko pošljete svojo prtljago na ladio, skrijte v njo nekaj revolverjev in primerno število nabojev. Rabili Bh toste. — Ali ve, da ste udeleženi pni tem naklepu? — je vprašal Graham radovedno in bil je presenečen, ko mu je odločno odgovoril: »Ne«. — Kapitan misli, da se vse to dela brez moie vednosti. Mož je surovina, toda vrsta njegove surovosti vam me bo delala preglavic. — In kakšna je ta vrsta? — Njegova slaba stran so — ženske, je odgovoril Travine. — Moral je že trikrat pred sodišče in v Truro je imel čudovito srečo, da je ušel posledicam ljubavne pustolovščine z nekim dekletom. Gotovo mislite, da to ni mogoče. Eli pa misli, da je izredno lep in da ga vsi občudujejo. Ta domišljavost je prav za prav izraz njegove bolezni. Njegova sinova sta pa še slabša, ker starega v domišljavosti podpirata. Denar pomeni zanj mnogo, toda njegov malik je vedno ženska. K sreči vi ne boste irne&i sitnosti, ker je sklenil z menoj odnosno z mojim tajnikom pogodbo, da ženska ne prestopi mostička n>egove ladje. Globoko sem moral poseči v žep, da sem ga pripravil do tega. O Ollorbvjevi nd več govoril in kmalu sta se na Gower Streetu z Graha mom ločila. Dasi je bilo že zelo pozno, ko se je vrnil domov, vendar ga je vrtnar čakal in na pragu ga je sprejel z vprašanjem: — AK ste pričakovali, da vam bo nekdo ob enajstih telefoniral? — Jaz? — se je začudil HaHowetL — Ne! Zakaj vprašate? — Ste pričakovali vesti od svoje žene? — Ne. Saj je skoro (neverjetno, da bi mi telefonirala žena. Sicer pa sploh ne ve, katero Številko ima telefon v vili. — Nekdo pa ve za številko, — je menH vrtnar. — Ob pol enajstih je vam telefonirala neka ženska. Ko sem ji povedal, da vas ni doma, je vprašala, kdaj se vrnete. — In kaj ste odgovorfli? — Dejal sem, da sploh ne vem, o kom govori. Ni mi hotela povedati kdo je, pač me je pa prosila, naj vam nekaj sporočim. Zabeležil sem sd na listek. Graham je stopil za njim v knjižnico in našel na pisalni mizi hstek, na katerem je bilo z okorno roko napisano: Pod solncem ni tako varne blagajne kakor ie soba št. 79. oddelek B.« Graham je postal mrtvaško bled. Soba št 79 v oddelku B mu je bila dodeljena v dartmooTski kaznilnici, v tem strašnem Deklu. XI. Princ iz Kishlastana ni znal samo pogostiti družbe z vulgarno bahavostjo in razkošjem, temveč prirejati tudi obede, ki so se odlikovali po finem okusu. Princ je nosil eleganten frak in od drugih gospodov se je razlikoval samo po bronasti barvi in belem turbanu, ovitem okrog glave. Vstopil ie v krasno jedilnico in se ozrl po pogrnjeni mizi. Colley Warrmton je prišel pred drugimi gosti in zadovoljno je prebiral jedilni list. — To se bo polkovnik mastil, — je dejal in pokazal s prstom na skrbno sestavljeni jedilni Hsi ki je obetal prvovrstno pojedino. Princ je našobil tenke ustnice, — Kar se mene tiče, bo obed strašno dolgočasen. Prepričan sem, da bi bili lahko pregovorili gospodično Jovner-jevo, da bi vabilo sprejela, če bi se bili malo -potrudili. — je dejal princ očitajoče. — Motite se, Exelienca. — je dejal Colley smeje. — Bilo bi netaktično povabiti jo. Nedvomno bi bila povabilo odklonila, a to bi oviTalo najine posle. — Torej ji mta. pisali niste! — je vzkliknil Rikisivi ogorčeno. — Torej ste jo p-usiili v domnevi, da se sramujemo neprevidnosti z nakitom in da nimamo poguma sestati se z njo! Jaz jo pa hočem imeti tu, ona mora biti na obedu. Potrebujem jo. Ves nesrečen sem, če je ne vidim, če bi ji bili pisali. — Saj sem ji pisal, — je dejal Coli-ev, toda princ ga še pogledal ni, kajti tisti hip ga je zanimala samo pogrnjena miza. —- Pisal sem ji, da prirejate skromno gostijo in da pride tudi HaDovellov polkovnik. Toda zdi se mi. da nje ne bo. — Tisoč hudičev! — je zarentačiil princ — Tepec, zakaj ste ji pa to povedali? — Ker sem jo hotel prepričati, kako plemenito skrbite za njeno dobro ime. Omenil sem, da pride tudi Diana in da se mi zdi, da bi se nerada sestala z njo. — Saj ni bilo treba vabiti Ddane! — je zakričal R5kL — Seveda je ni bilo treba, — je dejal CoIley flegmatično. — Toda s tem sem dosegel vsaj toliko, da bo morala gospodična Jovnerjeva odgovoriti, da ne sprejme vabila ne glede na to, če Diana pride ali ne, ali pa bo morala sprejeti vabilo na prihodnjo pojedino. — A kdaj jo hočete povabiti? Princ iz Kishlastana se ni več tako jezil. Velik planet za Neptunom Novi planet je zvezda IS velikosti in je oddaljen od solnca 16 krat toliko kakor naša zemlja Pred dobrim tednom je presenetila ves svet vest o odkritju novega planeta. Vest je prihajala sicer iz Amerike, vendar je pa bila docela verodostojna, kajti novi planet so zvezdoslovci opazovali že sedem tednov in šele, ko se je pokazalo, da je njegova pot res za Neptunovo potjo, so o odkritju obvestili svet. Odkritje novega planeta Je astronomični dogodek prve vrste. Prva vest je izvirala od znanega ameriškega zvezdoslovca Shapleva z Lo-wellovega observatorija in namenjena je bila angleški »Roval Astronomical Society«. Ne gre za neznaten planet, kakršnih poznajo zvezdoslovci že nad 1000 v prostoru med Marsom in Jupitrom in katere love v daljnoglede že od 1. 1S00.^ Gre za deveti planet, ki je oddaljen od Neptuna okrog 5000 milijonov kilometrov in plove na eteričnih krilih gravitacije po vsemirju. Solnca nima. kakor njegovi srečnejši tovariši, kajti zanj je solnce samo velika zvezda. Na novem planetu greje solnce približno 3600 krat manj, nego na naši zemlji, kajti od solnca je oddaljen okrog 900 milijonov kilometrov ali 60 krat toliko, kakor naša zemlja. Ti podatki so seveda samo približni, izračunani po Titius-Bodeovi formuli, ki se je v strukturi našega planetarnega sistema dokaj dobro obnesla. Novi planet ki še nima imena, je zvezda 15. velikosti in stoji zdaj blizu zvezde delta v sozvezdju Dvojčkov. Po absolutni velikosti je nad zemljo in Uranom, kajti njegov premer znaša okrog 30.000 km (premer naše zemlje znaša 12.756, Urana pa 49.700 kilometrov). Njegova pot se ujema z izračunano potjo. Odkritje novega planeta je pravi triumf matematike. Tu se je po- Kam vodi skopost Iz New Yorka poroČaio. da ie umrla te dni v nekem sanatoriju stara vdova železniškega magnata Flagera. Za-Dustila je ogromno premoženje, ki znaša v naši valuti okrog 900 milijonov Din. Kljub neizmernemu bogastvu je umrla majori ar jeva vdova kot prava beračica. Vse svoje življenje je skoparila in se tresla v strahu, da pride ob svoje bogastvo. Skoparila je pri vsakem centu, kruh je kupovala vedno star, ker je bil nekoliko cenejši. Zadnja leta je bila že tako skopa, da si ni nikoli privoščila poštenega obeda ali večerje. Ker je sistematično stradala, je njen organizem oslabel in to je bil tudi čeloma vzrok njene smrti. Polarna zvezda ni stalna Polarna zvezda je stalnica, ki je veljala dolga stoletja za simbol stalnosti in je bila mornarjem že od nekdaj vodnica. In vendar niti ta zvezda ni stalna, temveč se počasi premika. Premika se tako počasi, da eno Človeško pokolenje sploh ne opazi, da se je premaknila. Pač pa so astronomi že izračunali, kdaj neha biti polarna zvez- novil primer z odkritjem Neptuna. Njegovo pot sta izračunala vsak zase francoski zvezdoslovec Le Verrier in angleški zvezdoslovec Adams. Po Le Verrierovih računih je prvi opazil Neptuna berlinski zvezdoslovec Galle 23. septembra 1846. Neptunova pot je bila izračunana na temelju nepravilnosti m motenj v Uranovi poti v primeri s potjo, ki so jo izračunali zvezdoslovci. In tako je tudi ameriški zvezdoslovec Percival Lowell na podlagi perturbacij poti Neptuna in komet izračunal, da mora biti za Neptunom najmanj še en planet. Ustanovil je tudi poseben fond za one, ki bodo ta planet iskali. Do istega zaključka ie prišel tudi slavni Le Verrier, za njim pa Pickering in popularni astronom Flammarion. In rzs so našli nov planet na enem obeh krajev, katera je bil izračunal že Lo\vell. Odkritje novega planeta ima pa še drugo zanimivo ozadje. Lani v juniju :e bil namreč objavljen v znani angleški reviji »Nature« naslednji poziv: »Zvezdoslovci, ki imajo izborne daljnoglede, se pozivajo k ogledu nebesne krajine pod kotom 15°9' in južno deklinacijo 17°3S\ Tam opazijo zanep-tunski planet«. Avtor tega poziva je ostal neznan in zdaj ga hodo iskali enako nestrpno, kakor so iskali planet. Nastane vprašanje, ali morejo biti v našem planetarnem sistemu še drugi planeti. Prostora jc nedvomno dovoli, kajti najbližja znana stalnica Proxima Centauri je oddaljena od solnca 36 bilijonov kilometrov ali približno 4000 krat toliko, kakor pred tedni odkrit planet tako. da rabi svetloba od nje do naše zemlje skoro 4 leta, dočim rabi s solnca do novega planeta samo 5 ur. da po svojem lesku in neznatni razdalji od tečaja »kraljica severa«. Leta 2101, torej čez 172 let, bo razdalja med polarno zvezdo in tečajem najmanjša. Potem se začne polarna zvezda odmikati od tečaja tako, da čez nekaj stoletij sploh ne bo več polarna zvezda. Njeno vlogo prevzamejo postopno druge stalnice. Okrog leta 14.000 bo polarna zvezda Vega v sozvezdju Lire. Seveda nas pa prav malo zanima, kaj bo čez 12.000 let. Modernizacija cerkve Cerkev in njene ustanove so že po svoji naravi, še bolj pa po svojih ciljih skrajno konzervativne tako, da je potreben močan pritisk modernega napredka, da se vsaj nekoliko otresejo okostenelosti in zastarelih predsodkov. Velik napredek moderne tehnike se pa ni ustavil niti pred cerkvami, čeprav na tem polju še ni dosegel posebno velikih uspehov, vsaj v katoliških cerkvah ne. Prvi tehnični uspeh je bil dosežen v cerkvah z napeljavo električne razsvetljave. Rimska cerkev pa dovoljuje električno razsvetljavo samo po cerkvi, nikakor pa ne na oltarju, kjer morajo goreti sveče. Tudi radio jc postavil cerkveno hierarhijo pred nove probleme. Po dosedanjih običajih se maša ne sme prenašati po radiu, kar se pa tiče pridige, ima duhovščina proste roke. Zanimive tehnične novosti so uvedli v cerkvi Sv. Trojice v Parizu •in v cerkvi v Lisieuxu. V teh cerkvah je pritrjen na steno avtomat z napisom: »Vrzite v puščico en frank in takoj bo podoba Matere božje razsvetljena. Mnogi duhovniki pa tudi o tej novosti nočejo ničesar slišati in čakajo, kaj poreče Rim. Afera madžarskega barona Madžarski veleposestnik grof To-mas Esterhazv je predložil budimpeštanski policiji menico, glasečo se na 100.000 pengo. češ da je njegov podpis na nji ponarejen. Policija je takoj uvedla preiskavo in preiskovalni sodnik >e dal v sredo na zahtevo državnega pravdništva aretirati prijatelja grofa Esterhazvja barona Korana \Vatz-dorfa zaradi sleparije. \Vatzdorf je strasten kokainist in morfinist. Zadnje čase se je s tem strupom telesno m duševno popolnoma ugonobil. V budimpeštanskih nočnih lokalih :e veljal baron VVatzdorf za najelegam-neisesa kavalirja in večkrat sc je pripetilo, da je dal natakarjem več sto nengo napitnine. Odkar mu ie pa Esterhazv odrekel denarno podporo, te začel delati dolgove, večinoma po hotelih in pri natakarjih, ki so ga tuđi ovadili. Aretiran jc bil v stanovanju plesalke, katero je podpiral. Izjavil je, da je podpis na menici originalen. Esterhazv je moral priznati, da je podpis res njegov, izjavil je pa. da je menico enkrat že izplačal, pa je ni zahteval nazaj, da bi jo uničil. KLJUČ 16 Vztrajen upnik. — Zapomnite si, da se ne ganem iz vašega stanovanja, dokler ne plačate dolga. — Torej ni druge pomoči, kakor da prinesete sem svojo posteljo. Dobra služkinja, — Najbolj me veseli, da imam končno dobro služkinjo, ki je marljiva, poštena, varčna in snažna. — Kako dolgo jo pa že imate? — Drevi nastopi službo. Mlada zakonca. — Saj sem ti že rekel, dušica, da te nisem vzel zato, ker dobiš bogato doto. Denar nikomur ne prinese sreče. Nasprotno, čim manj je denarja v hiši, tem večja je sreča. — Ah, m ož i ček, to je pa res imenitno! Torej bova zelo srečna. Prav kar sem namreč dobila brzojavko, da je papa napovedal konkurz. Srečke drž. razr. loterije za IT. razred Zadružna hranilnica r. lzo.Zh Ltabliana. Sv. Petra c 1« Pogrebni ta-rod J. GajAek, Potrtim srcem uaamrUm prežaJostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa Terezija Plećko roj, Svetek posestrrica na Kodeijevem sL 5 do dolgotrajnem trpttoota, prevrtata s sv. zakramenti za mukajoče včeraj zvečer mimo v Gospodo zaspala. TnupJo : Oton Christoi. — Vsi v UaUjani.