Poitnlrue pitisna v gotovini
PRAPOR
Glasilo IjubU. 6biaitM organizacij« Sodiaiistiina stranka Jugosiavife (Sil).
Mn)* \*mk tarak.
0r«4tot*W« la Morava; IJuOHana,	nfca	itev.	18,	(TtokarM *•*»• Hrovatin).
fcaaMrt0» Im	wt—r	Jtfc	m prtotoitma. R«fcopta»v na vrstam«
Stan« mtitjno 4 Din, 3«trtl«tne IS Din, t«tno 48 Din. ttaktemaci)« poitnine prost«.
ŠTKV 4. Leto I.
LJUBLJANA, 20. sum 1923.
Volfvni rezultati.
Posledice bratomomcsa bol«. —. Sodjsllsti na lugu. — Zmaga piemenskefta separatizma. Težka notranja politična kriza.
Volivni rezultat v kazal jasno, da je med sodjallfitjžnimi Sin. Volivni rezultati ■ iokaz, kam pridemo, itadalje. da se v naših politični hohštaplerji, steriki jn sebičneži.
Sloveniji je po bratomorni boj Frakcijami zlo-so nam viden ee pustimo še vrstah Šopirijo intriganti, hi-
Na Kranjskem ni dobila niti Ber-uotova skupina niti stranka delovnega ljudstva mandata. Na Štajer-
skem, kjer rezultati še niso znani natančno« Bernotova skupina tudi ni dobila mandata, najbrže pa tudi Golouhov«. ne!
V	Ljubljani tepe Zarjane kompromis z krši. socijalci, ki so ga sklenili pri zadnjih občinskih volitvah. Na škodo stranke delovnega ljudstva so /.rasli klerikalci in volivni rezultat v Ljubljani pomeni za to stranko k ra h njene kompromisne politike z meščanskimi strankami.
SSJ je na jugu države obdržala svoje pozicije; to je najboljši dokaz, kako prazno je bilo govoričenje nekaterih sodrugov na celjskem kongresu, da tam ni organizacij. Bolj«? so, kot pri nas! [zgleda, da komunisti niso dobili nobenega mandata v državi; narodni socijalisti so popolnoma skrahirali.
Na Slovenskem je zmagala klerikalna avtonomistična demagogija, na
Hrvaškem Radičeva -republika*, v ostalem delu države radikalci — same plemenske stranke. Z ozirom na
tak izid volitev je pričakovati težke
notranje državne krize. —
V	sledečem priobčujemo volivne rezultate v glavnih številkah, za Ljubljano so številke končnoveljav-ne, za ljubljansko okrožje več ali manj tudi, za mariborsko pa izid še ni popolnoma znan.
Nesto Ljubljana.
Število vpisanih volivcev:
1. 1920: 10.961;	1.	1923: 12.723
Število oddanih glasov:
Volilna Udeležba:
1. 1920 : 80.31; v % 1. 1923 : 69.7
Število poslancev:
Ljubljansko vollvno okrožje.
Število vpisanih volivcev:	Volivna udeležba:
1. 1920 : 86.119	1. 1923 : 97.119	1.	1920	:	78.36	1.	1923:	v	%	74.1
Število oddanih 'glasov:	Število poslancev:
1920: 8796:		t	1923: 8875	. 1920:	4		1. 1923: 1-		1. 1920: 67.318			1. 1923: 71.936 1. 1920: 16:						I. 1923: 10	
• Stranka	i. 1920		Soc. Komu-dem. nisti	Demo- krati	Kleri-	Narodni			C« SZ	1. 1920 .		Soc. dem.	Komu- nisti	Kleri-	Sam.	Demo-	Nar.		—
	!. 1923		SSDL	Napred. blok	kalci	socijalci	- Šušter- šičijano		w* 5)	1. 1923		SSJ in KDZ	SSDL	kalci	kmetje	krati	jalisii	Šu- šter.	Radi- kalci
	. '£ 'i? aJ O	Krt >	1158 1499	3196	1762	1188				'c •> £ <=>	1 <y kS >	7134	9142	28268	15641	4500	2633		_
■ L	■0 » ■0 ^	O >	13'2 17	36 3	20	135			L.	yj sa ^ t*	0 >	10-6	13*6	42	23'2	67	3'9	'	—
1920	izvoljeni poslanci		0 j 1 •	1	1	1			1920	izvoljeni poslanci		1 . .. .	3	6	4	1	1		—
	izvoljeni poslanci*		0 i 0 			 i.	1	0	0				izvoljeni poslanci*		1	1	5	3	0	0		—
	c 2: » O	55 >	1865	3511	2814	549	136			« 0	L £ >U9 >	1445	5589	48393 _	6462	5974	1259	739	2125
L. 1923	TJ '£ "a iS O j*	0 0 >	21	39 5	31 8	62	15		L 1923	•a « 0 s	O S"* >	*	78	67 3 ■	9	83	,7	1	29
	izvoljeni poslanci		. 	 0	1	\ 0	0	0			izvoljeni poslanci		0	0	9 ,	1	°	0	0	0
* L. 1920 je veljal xa preračunavanje, koliko poslancev dobe posamezne stranke, popolnoma drug način; razun tega je volilo meato Ljubljana 4 poslance. V to rubriko wiuo postavili število poslaneev, kakor ti opadlo 1. !920 na posamenne stranke na
podlagi takrat oddanih glasov, če bi že takrat veljal isti volilni red, kakor danes, da je uamrei izvoljen poslanec. tiste stranke, ki dobi največ glasov.	19a ta način
(dajemo primerjanje.
* L. 1920 je veljal za preračunanje, ko- odpadlo I. 1920 na posamezne stranke n*
liko poslancev dobe posamezne stranke, popolnoma drug uačin: razun tega je volilo okrožje tudi več poslancev. V to rubriko
smo postavili število poslancev, kakor bi
Mariborsko-celjsko vollvno okrožje.
Število vpisanih volivcev:
!. 1920: 118.192; t. 1923: 136.916.
Število oddanih glasov:
1. 1920: 82.151;	1. 1923: 96.558
Volivna udeležba v %:
I. 1920: 69.43 %;	1.	1923:	70.52
Število poslancev’:
I. 1920 : 21;	I.	1923:	15
ra -*	l. 1920		Soc. dem. ] Komu- ! KDZ | nisti	Kleri-	1 i Samost	Demo-	Narodni	Prekm. gospod.	_ I _ |	j I	
RJ *W	1. 1923		SSJ in j SSJ in KDZ KDZBer.j (Oolouhova sk.)	kalci	' kmetje i	krati	socijal.	—	Novač. j ^Pmcj repnb). I	Radi?.	Radi- kalci
	5> 5 0	šte- vilo	21.249 j 5648 1 . 1 ' t	28 «41	j I 17.369 *	4592	| I 2365 i	1960	_ ; _ j _		—
L.	S w TJ « C-Sb	.«= 1 ! 26 6 9 > !• ■ i		352	1	57	23	2-3	i ■	-	—
1920	izvoljeni j ' j 1 poslanci j J			7	! 5	1	1 t	0	-•! _ | _	-•	—
	I izvoljeni j poslanci*		4 1 I ..J	6	! «	0	°	0	j j — i ~ i ~		—
	! j 5*1	šte- vilo	j 4284 j 5782	55.734	f i 4543 L. 			' 5164	| 2069 1			1449 | 5980 I	10.168	1365
L. 1923	1-0 « ! 0 ^ I \	_o O >	- i -		1 1	_ | _ j _ ! !			t j :	■ _	""
	j izvoljeni j poslanci		0 j 1?	,2	1 0 1	0	0	_	i 0 j 1 ?	l	0 L.
podlagi takrat oddanih glasov, če bi le takrat veljal uti volivni red, kakor danem. M?, ta način olaj&amo primerjanje.
Iz tega pregleda je jmvidno, da bi bili socijalisti dobili, če bi šli
skupno v volivni boj, na Kranjskem najmanj 1 mandat na Štajerskem najmanj 2 mandata! Najbrže bi dobili pa še več, ker bi bila agitacija lažja in izdatnejša. Tako pa je na skupina zabavljala čez drugo, na boj proti meščanskim strankam pa so vse skupine pozabile. Mii smo že v 1. številki R. P. povdarili, da bodo klerikalci imeli dobiček od našega bratomornega boja. Zaslepljeni »voditeljic tega niso uvideli. Mi ne trdimo, da so od meščanskih strank podkupljeni, ali rezultat volitev je tak, kakor da bi biii klerikalci res nekatere ^voditelje bili podkupili, da delajo zgago in prepir med nami!
Delavci, kmetje! Naženite škodljivce socijalističnega pokreta iz vaših vrst!
Mi jih pa obtožujemo veleizdajstva and socijalizmom!
Sirite in naročajte „Rdeči Prapori"
* Gle.j opombo zgoraj.
Po volitvah.
F. (L:
Valutni problemi.
Volitve so za nami in so pokazale veliko nazadovanje števila proletarskih glasov v Sloveniji.
To ie najhujSa obsodba dosedanjega delovanja vseh strank in struj, Id trde, da stoje na razrednem stališču.
Volivci so izgubili zaupanje do fraz, s katerimi so jih voditelji pitali, izgubili so zaupanje do vseh vodilnih oseb, ker so vodilne osebe svojo poštenost hotele dokazati z blatenjem političnega konkurenta.
Mi smo naprej povedali, da bo vspeh volivnega boja katastrofalen. In tudi zato smo ustanovili naš R. P., da nam je dana možnost povedati resnico brez ozira na desno in levo in odkloniti odgovornost za take votivne vspehe.
Ker ni bilo volivcev, je znamenje, da tudi organizacij ni in če so, da so slabe!
Socialističnemu pokretu v Sloveniji manjka načelnosti, stvarnosti in poštenosti ter — nesebičnosti.
To je treba javno in jasno povedati, če hočemo, tla naš pokret ozdravimo.
Ozdravljenju socijalsitičnega po-kreta bo posvetil R. P. svoje delo po volitvah. —
Največjo nesrečo je prinesel v delavsko gibanje zakon o zaščiti države. Zabranil je dedu delavstva javno izpovedati svoje politično prepričanje. Odprl je vrata slepomišenju in političnemu hohstaplerstvu. — (Emil Stefanovič itd.)
Znova je treba podčrtati načelno razliko v taktičnem gledanju med nanii socijalisti in komunisti. Treba je povedati, da danes še ni prišel čas, da bi mogli s komunisti v skupne politične organizacije, ker se komunisti še niso odpovedali svojemu pučizmu in kar je ž njim v zvezi.
Vemo tudi, da komunisti ne smejo povedati vse, kar hočejo in mislijo, zato njim ne bomo nikdar očitali, če bodo kaj zamolčali. Samo naj bo njihov boj proti nam stvaren in pošten, mi ne bomo nikdar pozabili, da so razredna stranka. Ž njimi bomo mnogokrat v ostrem boju — ali ta boj bo koristen za ozdravljenje delavskega gibanja v Sloveniji. Začasne skupne akcije ž njimi ne odklanjamo!
Zmeda pa se začne pri lakozva-nih socijalističnih skupinah:	Golo-
uhov«, Bemotovci, Zarjani, Delovno ljudstvo in — mi. Z narodnimi -so-cijalisti- pa so volitve itak pomedle.
Vsi trde, da so socijalisti, marksisti, eni hočejo »enotno fronto , —■
drugi jo nočejo: kaj pa je ž njihovo načelno platjo?
Kdo je socijalist v političnem pomenu besede?
Socijalist je oni, ki stoji na znanstveno utemeljenem stališču revolu-cijonarnega razrednega boja — odklanjajoč pučizem — ter priznava intemacijonalno solidarnost revoluci-jonarnega proletarskega razreda na-prain kapitalističnemu razredu ter je politično organiziran v stranki, ki stoji na teh temeljih.
SSJ je taka stranka in v .Jugoslaviji druge šocijalistične stranke — ni! —
Mi, Golouhovci in Bemotovci trdimo, da smo deli SSJ; zato je naša dolžnost, da organizacijska vprašanja med seboj uredimo; če nima centrala volje in moči, da to napravi, moramo to storiti pač sami. To je naša socijalistična dolžnost; zato pa je treba strpljivosti. pomirljivosti in ' stvarnosti.
V	maju se viši prvi kongres celokupne SSJ. Do takrat in na tem kongresu moramo med nami sporna vprašanja urediti, drugače nam bo kongres z večinskimi odločbami po-mirjenje diktiral! Disciplino smo dolžni napram celokupni SSJ, če smo socijalisti!
Kaj pa stranka delovnega ljudstva in Zarjani, ki so tudi v tej stranki, dasiravno kot posebna skupina?
Po programu jih sodimo:	kole-
bajo med socijalizmom in komunizmom; kolebajo mod revolucionarnim razrednim bojem in solidarnostjo delavskih interesov vobče. Zato vabijo v svoje vrste in k sodelovanju tildi kršč. .socijalno delavstvo, ki odklanja razredni boj in ki stoji na stališču krščanske solidaritete vseh stanov. Vabijo v enotno delavsko fronto brez enotnih političnih organizacij. Govore o intemacijonaln i solidarnosti, izjasnili pa se niso še za nobeno intemacijonalo revolucionarnega proletarijata.
Od njih zahtevamo načelne jasnosti! Naj povedo, kaj so, kaj hočejo.
Vsako načelno nejasnost odklanjamo, ker je razrednemu delavstvu in socijalizmu bolj škodljiva, kot — načelno jasen pučizem.
šli hočemo o teh stvareh razpravljati in bomo o njih razpravljali — če najdemo odziva in dodirnih točk za enotno organizacijsko fronto, nam ne bo nobena žrtev prevelika, da pomagamo s svojimi skromnimi močmi do take enotne fronte.
Samo načelnih žrtev ne moremo dati!
Zblraite za tiskovni skladi
Moderna uiesta niso bila zidana le z lastnim kapitalom hišnih posestnikov, ampak večinoma s tujim. —
V	mestnih hišah je bil naložen lep del kapitalov, ki so se zbirali v denarnih zavodih.
Krediti za grajenje hiš so bili doigodobni krediti. Tu se ni računalo na naglo vračilo, ampak na redno obrekovanje in počasno, trideset do petdeset letno odplačevanje posojila. Tako so posojali družabni sloji, la so hoteli naložiti svoj kapital varno, proti stalni, sigurni renti. — Tem družabnim slojem spekulativni moment, ki je s posojili, danimi, trgovskim in obrtnim podjetjem nujno združen, ni ugajal:	ljubši nego s
špekulacijo združen večji dobiček, jim je' bila stalnost in sigurnost dohodka.
Valutni preobrat je spremenil te vrste kapitale v malovreden papir . Retniki so obubožali. Seveda so obogateli na njihov račun drugi sloji. — A gospodarski značaj teh novih bogatašev je drug:	kapitalisti	se	vpo-
rabljajo tu navadno za nova podjetja, ki zahtevajo v mestih prostorov, ki jih pa niso ne pripravljena, ne zmožna pozidati. Kdor bo hotel vpo-staviti tu ravnotežje, se ne bo mogel izogniti bolečim operacijam; a brez tega ne bo ozdravljenja.
Sloji in ustanove, ki imajo interes na sigurni investiciji prihran kov, se po ogromnih izgubah, ki jim jih je povzročilo padanje denarne vrednosti, polagoma zopet iačajo.
Bolniška blagajna, razne zavarovalnice in drugi podobni zavodi zbirajo popolnoma svoj zvodeneli kapital na novo. Ti zavodi, kakor mnoge druge ustanove In tudi mnogi privatniki, so interesirani na tem, da se nalaga njih denar varno in stalno.
To pa je danes težko mogoče, ker vrednost denarja ni več stalna. Nihče ne ve, koliko bo vrednih 100 dinarjev ki jih naložimo danes v hranilnico, erez pet let. Zato nalaga vsak nerad denar v hranilnico, da bi se tam zbiral, ampak skuša raje zanj kaj kupiti. Zato ni mogoče dobiti dolgodobnih kreditov, ki so za vse gradbene akcije potrebni. Pri vladajoči nestalnosti valute so taki krediti tudi za izposojevalca nevarni. Če smo zgladili hišo z izposojenim denarjem, ld smo ga zazidali, ko je bil vreden dinar 3 švicarske vinarje (centesime), nam bo nemogoče obrestovati posojilo, ako bo vreden denar 6 švicarskih cen lesi -mov, — ker se bo naš dolg s lem za pol povečal.
'take valutne izpremembe pa doživljamo pri sedanjih valutnih razmerah v razdobju kratkih tednov in mesecev. Zato je razumljivo, če
vsled tega gradbenih kreditov uihče rad ne daje in nihče rad ne najema. Brez tega pa ne more biti gradbene podjetnosti po mestih, — ki se more opirati le v redkih slučajih na svoj denar in zidati za lastno uporabo.
Vse te težave bi se dale odstraniti, če bi bilo zaokouito dopustno, da je merodajna za razmerje med dolžnikom in upnikom lahko tudi zlata valuta, ki bazira na stalnejših cenah svetovnega gospodarstva. Mi ne vidimo nobenega razloga, zakaj bi moralo biti to nedopustno, tudi če želita to upnik in dolžnik. Mislimo celo, da bi to ne moglo biti škodljivo za domačo valuto, — ker bi isamo omejilo beg od domače valute in nepotrebno nakupovanje stvarnih vrednot in tujih valut. Valutni dualizem, — dualizem zlate računske in papirne valute, kot edino veljavnega plačilnega sredstva, smatramo v mnogih ozirih za zdravo izhodišče pri rešitvi mnogih perečih vprašauj, ki so z nestalnostjo valute v zvezi. Tudi vprašanje kako poživeti s krediti gradbeno podjetnost, bi se dalo tako najlažje rešiti.
č'e bi mogel dati vložnik hranilnici, kjer ima naložene svoje prihranke, pooblastilo, da sme spremenili v določenem roku po veljavni zlati pariteti njegovo vlogo v zlat« vrednost, bi morala iskati denarna organizacija investicijskih možnosti za take kapitale. Seveda bi jih prav lahko našla.
Ako bi bilo raznim zavarovalnicam in depozitnim zavodom postavno ukazano, da tako postopajo, — bi se pojavil v gospodarstvu močan tok, ki bi naravnost iskal dolgodobnih kreditov in bi pomagal vpostavitl porušeno ravnovesje med investiranim iu obratnim kapitalom.
Mi smo globoko li ver jeni, da se dajo pereča socijaina zla naše dobe le na ta način reševati, da poskusimo pronikniti do njih zadnjih vzrokov in da jih poskušamo rešiti tako, da se ne borno borili proti železnim zakonom gospodarske logike, temveč se bomo mi te zakone opirali.
Tako smo v teku člankov o stanovanjski politiki povedali marši-kako misel, ki bo naletela morda prvi hip na odpor in ki je v nasprotju z dosedanjimi preveč na površno sodbo se opirajočimi določbami socialne politike.
Izgovorili pa smo jo vkljub lema, ker se globoko zavedamo, da mora biti baš socialna politika, ako naj bo uspešna, na višini gospodarskega umevanja in prosta površne, če tudi popularne fraze, — z željo, da gre naša nova parlamentarna delegacija v tein oziru po novih potili.
Zgodovinski pa« berki.
111.
O dogodkih v ljubljanskem delavskem izobraževalnem društvu poroča deželni predsednik kranjski 14. aprila 1872 na Dunaj:
Ko je tukaj bival znani socijalno demokratični, agitator Johann Most od 3.-5. aprila t. I. se mu je posebno posrečilo pridobiti si 201etnega Matija Kunca za pristaša. Ta ni zamudil nobene prilike, da ne bi v ožjem krogu svojih prijateljev, po-največ krojaških pomočnikov, začel Mostove ideje razširjati pri zaupnih pomenkih. Upal pa se ni s temi idejami nastopiti na zborovanjih delavskega izobraževalnega društva, kateremu je postal po odstopu Arka (gl. podlistek v št. 3 R. P.!) predsednik. Pač pa je zmagal s principom, da se naj smatra društvo za intemacijonalno in da je zato slovensko-nacijo-nalna struja iz društva izključena.
Zato so izstopili iz društva vsi elementi ki so si nadjali nalogo, da izrabijo društvo za naeijonalno agitacijo.
Kunc pa sicer ni prišel v društvu do kake posebne veljave in razšir-
jovanje socijalnodemokratičnih idej je zastalo. Začetkom septembra 1. I. je prišel semkaj Robert Wagner, čr-kostavec iz Celovca in je dobil službo v tiskarni Kleinmayr & Bamberg.
Po poročilih, ki sem jih dobil od c. kr. deželnega predsedništva (v Celovcu) je bil VVagner v Celovcu predsednik delavskega izobraževalnega društva in znan agitator v delavskih krogih.
V VVagner ju je našel Kunc ne samo opore, ampak tudi svojega mojstra. VVagner je bil takoj po svojem prihodu izvoljen m tajnika de lavskega društva in je prinesel več življenja v društvo.
Obisk mesečnih odborniških sej se je zvišal in sestanki so postajali češči. Pri sestankih so se redno prebirali sestavki iz Volkswille . Tega časopisa prihaja tačas po pošti 6 zastonjskih izvodov v Ljubljano, od tega 4 na člane delavskega društva.
V predpustu so razne zabave zvabile delavce k obisku. Pri vseh teh prilikah ni manjkalo govorov o koristi delavskih društev in o sredstvih, s katerimi bi se gmotni in so-cijalni položaj delavstva izboljšal. Ti govori niso prekoračili mej zakona.
Povodom zadnjega krojaškega štrajka na Dunaju je poslalo tukajšnje delavsko društvo polovico svoje
skupne gotovine 40 goldinarjev, torej 20 goldinarjev, štrajkujočim krojaškim pomočnikom.
VVagner je nameraval zanesti agitacijo iz društva na šiiše torišče in je zato vplival na Kunca, naj bi sklical ljudski shod, ki smo ga pa tuuradno prepovedali in ki ga tudi visoko c. kr. ministrstvo ni dovolilo.
Ko je tozadevni rekurz še tekel, je VVagner sam prijavil ljudski shod, ua katerem naj bi se obravnaval Kunčev dnevni red. To priredtiev pa sem na osnovi § 6 zborovalnega zakona prepovedal, proti čemur se ni nihče pritožil.
Ti dve prepovedi pa sla dali oči-vidno pogum boljši frakciji delavskega izobraževalnega društva, ki je spregledala VVagnerjeve in Kunčeve namere in ki sploh ni hotela slediti ljudem tako dvomljivega pravca. — Ta nasprotna struja se je pojavila dne 10. marca t. 1. na rednem občnem zboru članov delavske bolniške in invalidske blagajne na popolnoma očiten način.
Da se me v naslednjem boljše razume, moram na tem mestu pripomniti, da se deli tukajšnje delavsko izobraževalno društvo v smislu pravil v dva dela. Glavni del .delavsko izobraževalno društvo« ima za občo nalogo varovati in pospeševati
duševne in gmotne koristi delavskega stanu. Podružnica Delavska iu invalidna blagajna pa je podporna ustanova za delavce v slučaju bolezni, drugačne delanezmožnsti in v slučaju smrti. Uprava premoženja je ločena, vsak del ima svoje načelstvo in ni treba, da se člani enega društvenega dela udeležujejo delovanja v drugem delu društva.
Da se povrnem nazaj k občnemu žirom delavskega bolniškega in podpornega društva z dne 10. t. m.! —
Wagner in tovariši so upali, da se polaste tudi bolniške in invalidna blagajne. Toda opozicija, organizirana po delovodju tiskarne Kleinu in literatu Arko, je prišla v velikem številu in je (ako enotam nastopila, da je zmagala nad VVagner jevo stranko s približno petkrataio večino ia da ni mogla Wagnerjeva stranka prodreti niti z enim svojim kandidatom.
26. marca se je vi šil pa občni zbor delavskega izobraževalnega društva. Na tem občnem zboru pa je zmagala po precej burnih prizorih VVagner-Kunčeva stranka in tovariši, katere nastopa tudi lastni pristaši niso odobravali in ki je zato na svoji moralični moči v odboru izgubila.
Politični pregled«
Revolucijoaaj-ni spomini. V marcu, 1. 1871. je zavladala pariška komuna, ki so jo francoski meščanski republikanci zatrli s krvjo in komuna rde preganjali po celem svetu. — L. 1848. v marcu so padle žrtve dunajske revolucije, po največ delavska kri ! Delavstvo je vedno nosilec revolucije in nanj pade vsa teža reakcije. Naša dolžnost pa je, cla se padlih žriev spominjamo!
Klerikalci in agrarna refonna.
Klerikalci in katoliški škofi so res za izvedbo agrame reforme. — Kdor tega ne verjame, naj prečita sledeče dobesedno rešenje ministrskega sveta (velikosrbsko radikalno-pravoslavnega!) od 24. II. 1928, št. 628 in ministra za agrarno reformo od 26. II. 1923 št. 5862 (kako hitro rešuje Vaše akte Beograd, ali vidite, klerikalci!):	da	se	semenišču nad-
škofije zagrebške (v županiji zagrebški in varaždinski) vrnejo zemljišča, ki so razdeljena agrarnim interesentom in sicer neposejana zemljišča takoj v tej pomladi, a zasejana na jesen, ko se usevi pobero.
Radičev hrvaški sabor. Pravijo, da hoče sklicati Radič po volitvah v Zagrebu hrvaški sabor, ki naj preklanimi samostojnost Hrvaške in se potem — brez krvave revolucije pogaja z Beogradom. Ni izključeno, da bo Radič res še to neumnost napravil. Vojaška klika in radikalci mu bodo pa hvaležni, da jim bo dal za-željenega povoda za diktaturo.
Sporazum v Nišu. Med našo dr-žavo in Bolgarijo se vrše že dalje časa pogajanja v Nišu, ki naj dosežejo sporazum o zavarovanju naših
mej pred vpadi bolgarskih komita-šev. Bolgarski komitaši vpadajo namreč v Maeedonijo deloma iz političnih razlogov, ker stoje na stališču, da Je Makedonija bolgarska zemlja, deloma pa so med njimi tudi razbojniki. Gotovo je % interesu miru in reda, da pride do sporazuma. Seveda bo pa Makedonija šele tedaj srečnejša dežela, kadar se bo makedonsko ljudstvo oprostilo tudi Pašičevih radikalskih, pa tudi drugih meščanskih komitašev , ki go spodarijo doli v imenu naše države hujše, kakor v kaki afriški koloniji in nič boljše, kakor bolgarski komi-taši.
Bolgarska. Stambolijski, ministrski predsednik bolgarske vlade,' je svojo zemljeradničko vtado rekonstruiral, pometal je iz vlade vse ko-mptne elemente in razpustil parlament. Nove volitve se vrše v mesecu aprilu. Stambolijski pričakuje, da bo njegova stranka zmagala in prišla še močnejša v parlament. Stambolijski ima precej močno opozicijo v parlamentu, ki jo sestavljajo večinoma intelektualci. Med njimi je mnogo elementov, ki so odgovorni za udeležbo Bolgarije na svetovni vojni.
Samoodločba malih narodov. Po-slaniška konferenca zmagovalne antante je določila vzhodno mejo Poljske republike. Poljski pripade velik del zapadne Ukrajine, med drugim vsa vzhodna Galicija, ki ni poljska, ampak maloruska. Nihče ni Ukrajincev vprašal za njihovo voljo — samoodločba imperijalizma! Ruska vlada je opravičeno protestirala proti taki razmejitvi!
Votivno gibanje.
Volitve so za nami — odahniii si bomo. Mnogo grdega smo videli in culi. pa malo dobrega in pametnega. Demagogija je cvetela, obrekovali in pretepali so se — vse za ljube mandate, ne pa za koristi ljudstva. Kajti če bi vsem strankam res bilo toliko za resno politično delo, bi morale tudi volitve vporabiti — in to prva vrsti zato, da vrše organizator ično delo in da narod politično vzgajajo. Delajo pa naravno nasprotno — vse meščanske stranke. Žali-bog smo tudi mi socijalisti v tem vo-livnem boju stopili na opolzla tla demagogije in osebnih napadov. Pa ne —- bog varuj! — na meščanske stranke, ampak ena socijalistična skupina na drugo. Mi smo gnusobo lega boja predvideli — zato smo se zavzemali za skupen nastop vseh soeialistčnih frakcij.	Žalibog nismo
vspeli. Ne zato, da udarjamo na koga. ampak zato, da pokažemo škodoželjnost meščanskih strank, ki so ta
Delavska blagajna ima sedaj namen, da se osamosvoji kot posebno društvo in da s tem Kunčevo stranko, ki je itak v manjšini, izolira in jo j K) možnosti uniči.
Tiskarsko podjetje Kleinmayr je v sredi prejšnjega meseca Wagnerju službo odpovedalo, ker ni bilo ž njim v službi zadovoljno, še manj pa /. njegovimi socijalnimi spletkami. — Wagner je 1. t. m. odpotoval od tu v Gradec, ker ni dobil v nobeni tukajšnji tovarni dela.
Ne bom pozabil graškega namestnika takoj obvestiti o Wagnerjevem odpotovanju tja.
Ker* je možno, da, celo verjetno, da bo socijalno demokratična stranka poslala na mesto Wagnerja kakega drugega zaupnika semkaj, bom brez dvoma stvari tudi v bodoče posvetil vso pažnjo in ne bom pozabil tozadevna morebitna opazovanja in nadaljne dogodke v tukajšnjih delavskih krogih sporočiti visokemu c, kr. ministrstvu.
Poročilo nam — sicer v vladni luči — slika naj starejše dogodke iz socijalističnega gibanja v Sloveniji in je zato brez dvoma zanimivo. — Marsikateri izmed starejših sodrugov se gotovo v teni poročilu omenjenih imen še spominja.
bratomorni boj opazovale in se ž njim koristile in zato, da se v bodoče očuvamo takih naglavnih grehov., proti socijaiističnemu pokretu, pona-tiskujemo v sledečem notico iz de-mokraškega Jutra, ki se nam takole posmehuje, gotovo ne v našo korist.
»V kroniko mariborske pete in osme skrinjice. V Mariboru kot menda tudi po drugih mestih so že vsi hišni ogli posejani z volilnimi lepaki. Oko prijetno in neprijetno iz-nenadijo razne bane. Stranke se prehitevajo z več ali manj posrečenimi duhovitostmi in zmerjanjem. — Največ veselosti vzbujajo doslej socialistični lepaki Najprej so bili nabiti dolgi beli manifesti celjskih kandidatov sodrugov, iz katerih je bilo jasno razvidno, da so mariborski socialistični voditelji največji škodljivci proletariata in plačanci kapitalistov. Že čez par dni so kričali med obledelimi lepaki sveži heroldi go-louhovcev, ki so nedvomno dokazovali vsakomur, ki je hotel verjeti, da je mariborski socializem edino zveličaven, celjski in ljubljanski rdečkarji pa so rušilci enotne fronte proletariata, koristolovci in zavezniki kapitalistov — in že so se ulična zijala zopet nagibala preti Ruški cesti, kjer ču\a Golouhov štab edino zveličavne socialistične svetinje. — Toda naslednje jutro se je tik bojevitih čuvarjev pete mariborske socialistične škrinjice naselila moskovska krvavcrdeča osma Korenova socialistična skrinjiea. In zopet se nam na podlagi dokumentov dokazuje, da je Golouh koristolovec, diktator, delavski slepar, zahrbtni sovražnik ubogega proletarijata. Že prvo noč pa je neznani delavski prijatelj te krvave lepake namazal z ogljem in sedaj so črni — mogoče simbol? Ljudje čita-jo, gledajo, kimajo, — hodijo mimo in često lalo upravičeno zavzdihne: Ubogi proletariat, ki imaš toliko prijateljev in generalovr. ?
L mil Stefanovič — tudi lu značaj je šel k radikalcem. Veliki komunistični gromovnik, prvoboritelj rudarjev, bog Delavskih noric in Strokovne borbe — zapustil jih je nehvaležne in odšel tja, kjer je — več denarja. Po revirjih pa pošilja letuke, kjer piše o svojih ►prijateljih. Fabi-jančiču in Klemenčiču! Pravzaprav je škoda, dn nimamo vsak mesec
volitev. Kako hitro bi se očistile delavske vrste oerečevalcev, voditeljev, bogov — ——- naenkrat bi delavstvo videlo, da so lastna glava, socijali-stični program in organizacija več vredni, kakor pa vse lepe fraze Stefanovičev, Mihu Korenov, Bogvetov, Nachtigallov in drugih, za katere še danes ne vemo, ki pa odpadejo šele jutri, za danes je še prezgodaj. Ali pa je radikalom denarja zmanjkalo? Ko so oni delali revolucijo- , so nas zmerjali s ■socijalpatrijoti . — Mi smo. hvala bogu, .ostali, kar smo bili, oni pa so postali -radikal pa tri -joti ! če vse to našim rudarjem ne odpre oči, potem jim bo treba pač še mnogo — bridkih izkušenj! — In drago jih bodo plačali!
SSDL in klerikalci, ki so šli v Ljubljani po zimi skupaj v občinske
volitve, so pri sedanjih volitvah na deželi prišli v ostro nasprotstvo. Klerikalci so se zbalkanizirali, čeprav »o za slovensko avtonomijo, in so začeli shode nasprotnikov razbijati. Tako so razbili shod s. Fubijančiča od SSDS predpretečeno nedeljo, pa tudi na drugih shodih so pokazali, da so so v Jugoslaviji že marsikaj slabega naučili, a veliko dobrega pozabili!
Hribar ga lomi! Cesar Janez ga lomi in pravijo da ga bo votivno gibanje odneslo, prodno se poleže. V zadnjih dneh so ga demokrati ujeli, ko je hotel Kočevski občinski svet razgnati, da bi pridobil nemške glasove za volitev. Ker ima v dr. Lukanu vrednega namestnika, se za g. Hribarjem ne bomo jokali. -
Iz časopisja.
Kad nitke Norine prinašajo v svoji zadnji številki oklic glavnega radničkega saveza, da glasuje vse v njem organizirano delavstvo za našo RS J. — Naša SSJ in nezarisna delavska stranka (komunisti) si marsikje stoje v ostrem boju nasproti. Ne-zavisno delavska stranka je izdala parolo, da se mora komunistično delavstvo vzdržati volitev v onih okrajih. kjer nezavisna delavska stranka ni’ postavila svojih lastnih kandidatskih list.
Naprej. Naprej je priobčil pretečeno soboto uvodnik . Zdniževalceni v eno stranko z desetimi skupinami*. Nanj odgovarjamo na kratko prav radi, ker nam vobče neoseben ton članka omogočava stvaren odgovor, kolikor se tiče nas.
Najprvo podčrtamo, da pokrajinska organizacija, katere glasilo je Naprej, ni stranka SSJ. ampak del le stranke, kakor smo tudi mi. Mi hočemo ustvariti ognjišče za konsolidacijo delavskega socijalističnega gibanja v Sloveniji. To se pravi vsega gibanja, ki se vrši v okviru SSJ. Ponovno smo povdarili, da hočemo enotno soeijatistično fronto — enotne organizacije. Povdarili smo tudi, da smo se od pokrajinske organizacije zato ločili, ker se nismo strinjali z načinom njenega boja za socijalizem in načinom njene socijatistične vzgoje. Kakor hitro bi se ta način spremenil so med pokrajinsko organizacijo in med nami odpravljene vse diference! In če iščemo sporazum z vsemi socijalisti in socialističnimi skupinami v Sloveniji, ki pristajajo na program SSJ:	to se vendar ne
pravi iskati sporazuma med voditelji samimi! Saj so vendar ravno pretečene volitve pokazale, da za drugimi sodiaLističnimi .voditelji vendar tudi stoji nekaj organizaci j in volil-cev! V zakup ni nikdo vzel sodjaliz-ma na Slovenskem in tudi mi si prilaščamo, da o njem govorimo in za njega delamo. Pokrajinsko tajništvo pa najbolje samo ve, da stoje za nami
organizacije, ki so odpadle od njega, ne zato ker niso več .socijalistične, ampak zato, ker se z Naprejevo pisavo ne strinjajo.
Zarja. V članku Proč s krive poti- v 11. št. se Zarja zavzema za enotno fronto, če smo prav razumeli, socijalističnega proletarijata v Sloveniji. V tem se z Zarjo strinjamo. Mislimo, da člankar misli pri besedi isocijali.stičen tudi na socijalističeu program in soeijatistično intemacijo-nalno orijentacijo — konkretno na oni proletarijat v Sloveniji, ki bi po svojem mišljenju imel mesta v SSJ. Tudi v tem se s člankarjem strinjamo, da treba pomesti z osebnim bojem in še marsičem iz socijalističnega gibanja v Sloveniji. Zato bomo veseli, če se bomo kedaj na kaki konferenci našli, kjer- bomo mogli dognati, če in kaj nas loči — da bodo potem naše organizacije mogle sklepati o nadaljnji poti. Ali — ne dopada nam, kar stoji na drugih mestih v isti Zarji: V rubriki »Politični pregled? čitamo o Zarjini žalosti; da Gosarjevi kršč. socijalci ne gredo skupaj z SSDL, župan Perič v svojem govoru povdarja prav estenta-tivno zaupanje, ki so mu ga izkazali oni. dri ste nas poslati v občinski svet — to so bili tudi klerikalci. V to enotno fronto pa mi ne gremo. Mi smo socijalisti, če hočete socijatni demokrati, nikakor pa nismo kaka delavska stranka, katere program obstoja iz besede: Le vkup, le vkup uboga gmajna* — da nas bo več na volišču! Odklanjamo vsako načelno nejasnost in načelno neopredeljenost. Kompromisarskih enotnih front med nami in nesocijalisti nočemo, ker so nesocijalistične. Dr. Gosar j« načelno jasen, zato ni šeT k SSDL in to nam na možu dopade, ostal je pri klerikalcih, ker je klerikalec. O njih pa imamo povedati to, kar je Naprej v članku »Mrtvi rokD v št. 61 povedal in še kaj več! Torej Zarja: ab'
—	ali!
Iz stranke.
Tajništvo. Vse dopise na tajništvo naše oblastne organizacije naslavljajte na naslov:	Tajništvo	ob-
lastne organizacije SSJ, Ljubljana. Wolfova ul. 12, tiskarna Hrovatin.
Naročnikom. Današnjo številko suio poslali vsem onim, ki nam dosedanjih številk niso vrnili. Če kdo te številke ne vrne, ga bomo smatrali za naročnika ter ga prosimo, da nam po poštno-hranilnični položniei, ki smo jo 2. številki priložili, plača naročnino, ki znaša za en mesec 4 din., za tri mesece 12 din. in za pol leta 24. dinarjev.
Agitirajte in nabirajte naročnike za R. P. — Sodruge prosimo, da agitirajo za naš list in nabirajo naročnike. Na željo pošljemo blok za naročnike. Posebno je dolžnost naših somišljenikov, da to store v tistih krajih, kjer se pojavlja sistematična gonja proti Rdečemu Prapor ju. Naši prijatelji- iz desne i® leve so se s posebno vnemo vrgli na agitacijo proti nam. Očividno se boje R. P. in resnioe, drugače se ne bi bati, da bi njihovi ožji pristaši čitali tudi R. P.
Nabirajte za tiskovni sklad Rdečega Pmporja, če hočete list vzdržati! Nabrane prispevke pošiljajte na upravništvo R. P. v Ljubljani, Wol-
fova ul. 12, tiskarna Hrovatin.
Volitve so minule — čas organi-zatoričnega dela je prišel. Nekatere organizacije so pozabile obračunavati, nekateri sodrugi so zaostali s plačevanjem prispevkov. Opozarjamo vse zamudnike, tla vrše redno svojo dolžnost. One organizacije in posamezni-ko pa, ki se strinjajo z našim nastopom pa prosimo, da prijavijo na naše tajništvo svoj pristop čimpreje. Pripravljamo sestanek zastopnikov naših organizacij in ne bodete imeli pristopa na sestanek, če ne bodete organizirani in svoje organizacijske dolžnosti izpolnili!
Nekaj organizacij nam je poslalo že predloge za upostavitev oblastnega tajndištva in agitacijskega delovanja. Upoštevali bomo predloge samo onih organizacij, ki bodo nam obračunali.
STRAtf 4.
R D E C I P R A P O R c
Strokovno gibanle.
Dopisi.
Umrl je v Mariboru s. Franc Po-utrak, strojevodja južne železnice, občinski svetnik in znan strokovničar.
Anketa ministrstva socijalne politike o delavskem zaščitnem zakono-ilavstvu.
Kakor smo že poročali se je vršila koncem februarja in začetkom marca v Beogradu anketa o nekate-tih delili bodočega pravilnika za izvedbo zakon« o zaščiti delavcev. Na dnevnem redu so bili sledeči pravilniki o ureditvi delovnega časa in si-
1. Osnova pravilnika o ureditvi delovnega časa v industrijskih in rudarskih podjetfih s posebnim pravilnikom o podaljšanju delovnega časa od 8 na 9 ali 10 ur po sporazumu med lastniki produkcije in vposlenim pomožnim o sob jem;
‘2. osnova pravilnika o ureditvi delovnega časa v obrtnih podjetjih s posebno naredbo o zabreni nočnega dela v pekarskih podjetjih;
3. osnova pravilnika o ureditvi ife&Iovnega časa v trgovskih podjet jSh.
Poleg tega pa je anketa reševala tudi o osnovi pravilnika o odpiranju in zapiranju obrtnih in trgovskih podjetij in končno o načrtu pravilnika o delavskih in nameščenskih zaupnikih.
Ankete so se udeležili zastopniki delavskih zbornic iz Beograda, Zagreba, Sarajeva in Novega Sada, zastopniki trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic in strokovnjaki. Med zastopniki poslodavcev je bilo polovico — pekov!
Prvi dan se je vršila najprej generalna debata o pravilnikih, s katerimi se hoče regulirati delovni čas.
Zastopniki delavskih zbornic so stali na stališču, da se mora princip Burnega delovnika v kar najširšem obsegu izvesti. Sklicevali so se na sklepe prve internacionalne konference dela, ki se je vršila 1. 1919. v Washingtonu (Washingtonska konvencija o omejitvi delovnega dne n« 8 ur, a delovnega tedna na 48 ur) ter so zahtevali, da se izjeme, ki jih dovoljuje zakon o zaščiti delavcev, omeje na kar najmanjšo mero.
Predstavniki delodajalcev pa so zahtevali da se v pravilniku odredi normalni delovni dan na 10 ur in da se samo za posebno opašiva dela vpelje krajši delovni čas, med tem, ko se naj bi v mnogih izjemnih slučajih (n. pr. za takozvano sezonsko delo) moral v večini slučajev dovoliti tudi daljši delovni čas.
Pri razpravi o pojedinostih tega pravilnika — posebno pri onih, ki so se nanašale na industrijska in rudarska podjetja — so predstavniki obeh skupin šele začeli iznašati svoje opombe za spremembo pravilnika v smislu svojih načelnih izjav, tako, da ni moglo priti do sporazuma niti pri najmanjših podrobnostih.
Do večje razprave je prišlo pri pravilniku, ki se nanaša na obrtna podjetja in ta posebno v pogledu prepovedi nočnega dela v pekovski obrti. O tej stvari »o razpravljali dva dni! Predstavniki poslodavcev so svoje gledišče srdito branili, napadajoč i sam zakon o zaščiti delavcev’. Posebno so poeameasni zastopniki pekov poskušali z dolgimi govori prepričati ministrstvo o ne možnosti izvedbe prepovedi nočnega dela v svoji obrti. Peki iz Beograda, Srbije, Makedonije, Bosne in drugih ekonomsko manj razvitih krajev so napovedovali najljutejši odpor, če bi se savno poskušalo izvajati prepoved nočnega dela. Branili so svoje stališče z razlogom, da mali peki z primitivno urejenimi pekarnicami lahko žive samo, če polno izrabljajo nočno delo in delovno moč, drugače, da ne morejo konkurirati z večjimi podjetji in zadovoljiti odjemalce.
(Dalje prih.)
Dva shoda železničarjev.
V	petek, 16. t. m. sta se vršila v Ljubljani in Mariboru dobro obiskana shoda železničarjev vseh političnih skupin v protest proti zavlačevanju rešitve železničarskih plačilnih zahtev in v protest proti postopanju ministra Velizarja Jankoviča z železničarji. Razni govorniki so na shodih v ostrih govorih ob burnem pritrjevanju vseh železničarjev
—	tudi uradniki so bili navzoči — ostro kritizirali železniško upravo. — Naj nam bo dovoljena kratka pripomba. Železničarji so imeli lepo strokovno organizacijo. Komunisti so jo razbili, zato se vlada danes železničarjev ne boji! Le v močni razredni strokovni organizaciji je spas za železničarje — vse drugo ne bo prineslo železničarjem kruha in obleke ter izdržljive službe. Proč z demago-škimi frazami, vzemite sami svojo usodo v roko, organizirajte se, železničarji !
Radarski štrajk. V Moravski Ostravi, središču čeških premogovnikov, je delavstvo stopilo v štrajk, ker so pogajanja z lastniki bila brezuspešna. štrapca nad 40.000 delavcev.
Prosveta.
»Kres«, izšla je prva številka drugega letnika »Kresa? s sledečo vsebino:	T.	Seliškar: Pesem revoluci-
onarjev. A. Cerkvenik: Mariška. Kro-šelj J. Prelom. Čulkovski: Ta rdeči abažur... Ernest Tiran: Dva lokvanja v mraku. I. S. Turgenjev: Na pragu. L. 0. Karmi: Mati. A. Kuprin-OuJkorski: Napitnica. L. N. Tolstoj:
Bloke. Nek Zupan se je klatil pri nas kot demokratski agitator in skušal napraviti pred valitvami zmešnjavo. Dopovedoval je ljudem, da naj vržejo krogljico v 5. skrinjico (Žerjavovo), mesto v uašo osino. Bil je siten kot podrepna muha in eden naših somišljenikov ga je moral vreči iz svoje hiše na cesto, da se ga je znebil. Zato pa je demokratski agitator giozii z ovadbami radi apro-vizacife s koruzo, ki jo je naša KDZ uvedla in ki dobro funkcijonira. — Šušteršič je tudi v naš kraj prinesel razdor med duhovščino. Stari fajmo-štri so na njegovi strani, mladi ka-ptančki —petelinčki pa brusijo svoje pete za klerikalce. Za enkrat so mladi kaplani še močnejši, s Šušteršičem drži samo Drobničeva familija. Vendar pa se razkol med klerikalci že čuti in če bi imeb dovolj moči na razpolago, bi bila pri teh volitvah KDZ dosegla še večje uspehe. Upamo pa, da se bo našemu nadaljnerau organizacijskemu delu posrečilo v bodoča doseči na Blokah močne in trdne organizacije. Potem nam vspeh pri volitvah ne izostane.
Zagorje. Dne 12. marca se je peljal nek naš sodrug iz Ljubljane v Zagorje. Ko se je v vlaku vsedel na v oje mesto, so naenkrat prišli nekdanji glasili komunisti Miha Koren, F. Bogve, Fr. Zupančič in še nekaj drugih, ki so sedaj postali vsi navdušeni srbski radikali. Vnela se je takoj politična debata med našim so-
drugom in njimi, temi novo pečenimi radikali. Glavno besedo je seveda imel Koren, ki je obsojal komunizem in ga smatral za najbolj škodljivo stranko z& delavstvo. Zagovoril se je celo tako daleč, da je dejal med drugim, da je pripravljen iti k vsaki s b anki, ki mu nudi večji kos kruha.. Vsi ostali pa sa.mu pritrjevali. Mi smo to že zdavnaj vedeli, da je bilo med nekdanjimi komunisti po večini takih, Id so vodili komunizem, največ neznačajnežev. — Samo da tega niso priznali, sedaj pa kar sami povedo. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno, da so se pustili pošteni delavci zavesti na taka pota-Delavstvo bi lahko kaj pomenih* kol politična stranka, če bi bilo poslušalo stare in poštene soci jali stične zaupnike. Upati je, da bo delavski pok red po teh volitvah ozdravel, č» je med delavstvom še kaj zdravega razuma. Ne moremo, da ne bi omenili še nekaj, in sicer to, da srbska radikalna stranka, Id ima največ zaslug za izjemni zakon o zaščiti države, sedaj razsipava denar za tiste., ki jih je poprej preganjala, samo zato, da še naprej obdrži državno krmilo v svojih rokah. To je morala meščanskih strank; kar delajo danas radikidi, to bodo delali jutri klerikalci ali demokrati. Ti delavec, revež, ali se boš spametoval enkrat? Mi mislimo da, ako še imaš količkaj zdravih možgan.
Razno.
Železničarjem obeta minister Ve-lizar Jankovič, da dobe vse pravice«, ki jih je ravnokar prejelo ostalo državno uradništvo. To obetanje naj pomiri opravičeno ogorčene železničarje. Vpraša se samo. kdaj dobe tudi železničarji tistih par krajcerjev. Minister pravi, da treba čakati seje finančnega odbora. Ta pa se pred majem najbrze ne bo vršila, ker bi vendar ne imelo smisla, čeprav bi bilo morda mogoče, sklicavati stari finančni odbor, ko je nova skupščina že izvoljena.
*
Mladini in dervišem socialiena!
Mi za mladino in derviše socija-lizma v svojih srcih ne čutimo nobene jeze.
Vajeni pa smo misli tehtati, ne samo šteti. Zato čutimo potrebo, da v sredi te dobe, kjer se spravlja
brezglavo blebetanje na vsako avtoriteto, Češ, da v socijaka lični družbi ne bo razlike med pametjo in neumnostjo, glasno povremo, da nam lak program ne imponira in da v tak socializem ne verujemo. Tisti, ki bodo znali spraviti svoje energije skromno v sklad z velikimi tradicijami socijalizma, so bodoči naši možje.
Vprašanja iu odgovori. Pod to rubriko smo sklenili objavljati odgovore na kratka splošno zanimiva vprašanja, ki nam jih bodo naročniki stavili. Vemo, da želi marsikdo kaj zvedeti, kar ga zanima. Če pa vprašanje ne bo vobče zanimivo, bomo odgovarjali pismeno, če bo vprašanju priložena znamka za odgovor. Vprašanja nenaročnikov vržemo v koal Vsako vprašanje napišite na poseben listek, drugače ne računajte na odgovor.
Car in srajca. Vladimir Solov Jev: 0 nalogah umetnosti. Turist: Pozimi v planinah. Književnost. Kronika. Vestnik Svobode«*. — Celoletna naročnina Kresa znaša 50 Din, za dijake 40 Din, za inozemstvo 70 Din. — Naroča se v upravi v Ljubljani, v Zidovski ulici 1, I. nadstr. — Priporočamo!
VJilpni ga!
Pdjiljajte redno svoje obračune je rohnel pokrajinski tajnik nad zakasnelimi organizacijami,
.Sam je pa prišel na strankin z bar brez računov!
Samo eden (poslanec) je bil stranki res na razpolago in je ves čas delal, kar je stranka skleni la .
Tako se nekdo hvali v Napre-
jtt.
Stranka pa je sklenila naj bo račun o stanju strankinega premoženja (bilanca) objavljana najkasneje do konca januarja v Napreju — sedat trno pa že sredi marca — »nekdo i* bilance še do danes ni objavil.
*
Lopov misli o vseh ljudeh, da so lopovi, ker jih sodi po sebi.
To je naš odgovor na— napade!
NAKUPOVALNA ZADRUGA
V LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 33 („BaIkan“)
D&žeSni pridelki, žito, mfievski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, mast in slanina, ter razni mesni izdelki.
8
Tatefoct Itev. IH.
■nejavni naslov: Nakupovalna Ljubljana.
Čekovni ratun Slav. 10.473.
tu Ustalit: KmmnIJ.
(Mjrmrai nr*4atk: Mi Oftmijer.
Ti»k»r»a	Krmila	»	Ljubija*!