List orl ntctobra 1047
kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot pol tednik — Od 1- januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot noltednik, in sicer ob  sredah  in  sobotah —
KRANJ — SREDA, DNE 8. JJTT.TJA 1964 LETO XVII. — št. 53 — CENA 10 DINARJEV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja ČP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik   KAREL   M A K U C
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
V*:
Oprema za železarno
K«*anj, 7. julija — Danes ob 10.32 Je Sel skozi kranjsko železniško Postajo drugi del opreme iz ZDA jeseniško železarno. Skupna te-*a cele vlakovne kompozicije je ton. Tovor je sestavljen iz dveh kosov: prvi tehta 120 ton, drugi pa 48 ton; ostala teža pa je odpadla na prazne vagone, ki mo> ralo biti ob tako težkem tovoru.
S tem so za novo jeseniško blu-ming valjamo na Belškem polju Pod Javornikom prepeljali že štiri J^fcke kose opreme, In sicer dve oluming spajalml, vsaka po 120 *°n in dve kisik koloni po 77 in *8 ton.
V minulih dneh je bila po Gorenjskem v glavnem zaključena žetev ozimnega ječmena. Njegov pridelek je bil, kot zatrjujejo pridelovalci, srednje dober
Gornji posnetek prikazuje žetev na eni izmed parcel Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Šenčurju. Kmetijski obrat kombinata Je imel s tem ječmenom posejanih 15 hektarov njiv v Šenčurju in 1 hektar v Cerkljah. Večina žit pa kar lepo obeta, le rž je v zadnjih nevihtah močno polegla. Med pšenicami obeta posebno dober pridelek sorta Hellhorn, nekatere druge vrste pa je močno napadla žitna rja, ki ima letos po sebno ugodne pogoje za razvoj
V teh dneh na cerkljanskem in sorskem polju žanjejo oljno repico in ogrščico za obrat Oljarica. Skupaj imajo posejanih 25 hektarov. Oljna replca, ki je posejana na parcelah obrata Cerklje, je sortno popolnoma čista in ji je priznan prvi kvalitetni razred. Pridelek bo zadostoval za seme za vse potrebe v naši državi
V tem letu je prvič v uporabi nova sušilnica pri Oljarici. Ta je velika pridobitev, saj je njena zmogljivost 3 tone žita na uro in so odpadle številne težave s skladiščenjem nezadostno suhega žita. Ce bo ugodno vreme, bodo na območju km etijsko živilskega kombinata Kranj že prihodnji teden začeli z žetvijo rži, čez kakšnih 10 dni pa tudi z žetvijo pšenice
Priprave na XIV. gorenjski sejem
Na 2. strani:
Predlog za 2-Ietni strogi zapor
Na 4. strani:
Stroji premalo izkoriščeni
obrazi
in
Pohištvo in tekstil prevladujeta
Zanimive razstave     Niz zabavnih prireditev — Podjetja in domači trg
Večina naših podjetij nima ni- celo manj kvalitetnim blagom, s podeželski  ansambli   Izmed an-
kakršnih težav pri uveljavljanju čimer seveda močno zmanjšujejo samblov ki se bodo odzvali po-
in prodajanju svojih proizvodov, pomen sejma. vabilu    Gorenjskega    seima in
kar zmanjšuje njihovo zanimanje Kljub velikim težavam, ki izvi- Kmečkega glasu, bo osem na jbolj-
za takšne prireditve, kakršna je rajo iz zgornjih in podobnih ugo- ših izbrala posebna komisija Na
poletni potrošniški sejem v Kra- tovitev, letošnji poletni Gorenjski obeh večerih bosta dva najboljša
nju. Nekatera organizatorjem od- sejem ne bo zaostajal za lanskim, nagrajena s 50 ki 30 tisoč dinarji
krito povedo, da Jih zanima pred- ampak se bo gibal v približno '
vsem izvoz, druga spet se udeleži- istih mejah, kar pa je tako že do-
jo sejma z manj privlačnim Trii ločeno tudi s prostorom.
Člani disciplinske komisije so bili že zbrani, ko je z mapo pod pazduho vstopil se njen predsednik. Le rahlo se je naklonil in mimogrede ošinil s pogledom obtoženca — drobno de-
misije, ki so skušali dekle zagovarjati, je predsednik dejal: »Tu ni več kaj reči. Ne bomo je kaznovali, le povzfočeno škodo naj povrne. V štirih mesecih po 10 odstotkov svojih dohodkov!« Glasovali so in povedali delavki, da lahko gre.
Druga obtožnica 'f bil obširnejša. Govorila je o tem, da ie obratovodja N. N. neko jutro prišel na delo vinjen in delavcem v svojem obratu ni izbral pravilnih surovin. Nastala škoda se je samo pri upoštevanju pokvarjenega materiala povzpela na blizu 120 tisoč dinarjev. Po precej burni razpravi, v katero  je z uglajenimi besedami
kle v oguljeni delovni obleki in in    predsedniku namenjenimi
postavnega možakarja, ki se mu smehljajočimi   pogledi posegel
je izpod delovnega jopiča sve- tudi   obtoženi   obratovodja, ie
tila lepo zlikana bela srajca. komisija poslušala predsednika-
Delavka in obratovodja
»Torej«, je začel predsednik vo po krajšem preudarku, »vemo, Zakaj smo se zbrali. Predložena st<t nam dva primera. Obtožni-cfi sta vam znani, zato lahko kar preidemo k zadevi.«
Obrnil se je k dekletu: »Kaj lahko poveš v zagovor, da si po svoji i malomarnosti pokvarila Ječ izdelkov in s tem povzročila Za okoli 10 tisoč dinarjev škode?«
stališče. Povedal ga je kot človek, ki ni navajen, da bi mu oporekali: »Neumestno bi bilo, da bi tolikšno škodo poravnal en sam človek. Naj povrne desetino, ostalo naj se porazdeli na enoto!«
Eden izmed prisotnih je še hotel pripomniti, da je obratovodja ztlo dobro nagrajevan za svoje odgovorno delo, da naj rato zanj tudi sam odgovarja. Le s težavo je zadrževala sol- Kot delavka za svoje enostavno že, ko je jecljajoč pripovedova- opravilo. Toda predsednik se }e l<*> da se je tisti dan zelo slabo že dvignil in razprava je bila počutila in je na nadurno delo zaključena. Sklepa, ki ju je spre-Pristala le, ker je vedela, da se jela, pa sta postala nov prispe-*«res mudi. vek k našim neurejenim poj-
Po krajšem preudarku in ne- mom o materialni odgovorno-• itr'pnem poslušanju članov ko- sti. — S.
V tem času bo predvidoma nastopal   tudi   kvartet   Magnifico iz Skopja, ansambel Rudija Bardor-Iudi letos so naiveč prostora v ferja in še kateri izmed drueih razpoložljivih šolah najeli izdelo- kvalitetnejšm slovenskih zabavnih
valci in prodajalci pohištva in tek stila, saj se bodo predstavili na treh petinah razstavne oziroma prodajne površine. Z eno petino jim sledijo elektrotehnične in druge stroke, preostalo petino pa so namenili raznim razstavam.
Najzanimivejša bo prav gotovo razstava mesta Beljaka, ki namerava predstaviti razvoj svojega gospodarstva in javnih služb. Gorenjska turistična zveza pripravlja turistično razstavo, razen te pa naj bi bili v okviru sejma še razstavi gorenjskih jadralcev in spominkarjev iz Zasavja in" morda še z ribniškega področja.
Za komercialni del sejma je pomembno, da je svet za finance in družbeni plan skupščine občine Kranj znižal sejmu stopnjo prometnega davka od 5 na 3 odstotke, kar bo imelo odraz na znižanju cen blaga, ki ga bodo tu prodajali. Tako ugodnost je sojem pred leti že užival, zadnjih nekaj let pa je bil izenačen z redno trgovsko mrežo.
Dva izmed večerov v času trajanja sejma bo izpopolnilo turistično društvo s turističnima zabavnima prireditvama. Dve večerni prireditvi bodo izvajali po štirje
ansamblov.
Kot je znano, bodo sejem odprli 31. julija, zaključen pa bo 11. avgusta. — S.
Nov način
financiranja družbeno političnih skupnosti
V dosedanjem sistemu financiranja družbeno političnih skupnosti prihajajo do izraza mnoge pomanjkljivosti. Predvsem sistem ne zagotavlja zadostne materialne osnove občinam. Zato tudi obstajajo in se poglabljajo nesorazmerja med razvojem gospodarstva in tistih dejavnosti, ki jih imamo za negospodarske. V gospodarsko razvitejših občinah tako niso urejeni problemi šolstva, v Kranju imamo pouk v treh izmenah, slabo lo rešene osnovne komunalne dejavnosti itd. To zato, ker se je doslej delilo sredstva od zgoraj navzdol bolj ali manj odvisno od razvitosti posamezne občine, brez objektiviziranih kriterijev, po načelu povprečne pravičnosti, ki pa ni vzpodbujala občin k boljšemu gospodarjenju. \
Nov zakon o financiranju družbeno političnih skupnosti, ki je v osnutku že pripravljen in bo sprejet še letos, bo višino sredstev, s katerimi bodo razpolagale posamezne družbeno politične skupnosti — posebno občine — bolj kot doslej vezal na njeno razvitost, razvitost celotnega gospodar.siva in višino dohodkov prebivalstva. V osnovi bo torej zagotovil razvitejšim občinam več sredstev in s tem možnosti, da. odpravijo nesorazmei ia, do katerih je prišlo na področju družbenih služb. Seveda ni moč pričakovati, da bodo vsi problemi v občini rešeni čez noč, Višina sredstev, s katerimi bodo občine razpolagale, bo odvisna od uspehov pri nadaljnjem razvijanju gospodarstva — to pa je osnovno. Proračuni občin bodo tako oprti na realen temelj in občine bodo — prav tako kot delovne organizacije — bolj neposredno zainteresirane za uspešen gospodarski razvoj na svojem območju, za uveljavljanje modernih tehnoloških in organizacijskih konceptov v tem razvoju, torej za širše ppvezovanje gospodarstva na celotnem jugoslovanskem in mednarodnem gospodarskem prostoru. Nov sistem bo tako prispeval svoj delež k razbijanju lokalizma
Zaradi različne stopnje razvitosti posameznih občin bo prehodno potrebno še posamezne občine dotirati, ker same ne bodo imele dovolj sredstev za uspešno opravljanje svojih osnovnih funkcij. Zato bodo razvitejša področja preko republike združevala za ta namen del sredstev. Toda na osnovi objektiviziranih kriterijev in normativov, brez kompromisov, s tem, da naj bo sorazmerno hitrejše povečanje proračunske potrošnje na razvitejših področjih vzpodbuda k hitrejšemu razvoju za vse ostale. Ob tem pa se bo nuino pojavilo tudi vprašanje korektur dosedanjih občinskih meja. Moralo bo priti do združevanja občin, ki že" dbslej niso imele materialne osnove za svoj obstoj in ne bi nikdar mogle postati družbeno in ekonomsko dovolj močne, da bi enakovredno /agolavl iale svojim občanom zadovoljevanje skupnih potreb. Delno bo pripomogel izravnati razlike — zlasti med sosednjimi različno razvitimi občinami — tudi predpis o delitvi sredstev po kraju bivanja zaposlenih.
Povsem drugače kot doslej je v osnutku novega zakona urejeno tudi financiranje okrajev. Osnovna delitev bo opravljena med zvezo, republiko in občino, pri čemer bo vsaka naštetih družbeno političnih skupnosti svoje obveznosti predpisovala samostojno. Zveza praviloma ne bo predpisovala niti zgornje meje dajatvam. To mejo bi predpisala le v primerih, ko občine ne bi mogle najti razumne mere pri predpisovanju obveznosti. Torej le izjemno, ne pa po pravilu kot doslej. Dosedanji razvoj komunalnega sistema pa nas prepričuje, da ob zagotovitvi vsaj minimalnih pogojev za delo občin tak ukrep ne bo potreben. Okraj bo torej izključen iz neposredne delitve sredstev in se bo delitev opravila neposredno med republiko in občinami. Potrebna sredstva za opravljanje funkcij, ki jih danes okraj še ima, pa mu bo zagotavljala republika. Tako je v osnutku zakona ponovno izražena tendenca k postopnemu odmiranju okrajev. „
To je nekaj značilnosti novega zakona. Občinske skupščine in družbeno politične organizacije v občinah bi morale sedaj pospešiti razpravo o tem pomembnem dokumentu, ki lahko bistveno prispeva k realizaciji ustavnih načel. O osnutku bi morale še v poletnih mesecih razpravljati skupščine, delovne organizacije — vsi občani, tako da bi pravočasno lahko dali konstruktivne pripombe, kajti delo mora biti opravljeno še letos, če hočemo uvesti nov sistem s 1. januarjem prihodnjega leta. — sik
Pri spodnji postaji nove žičnice na Vogel so v petek dopoldne slovesno izročili ta objekt prometu. Otvoritve so se udeležili predstavniki investitorja, republiških družbenopolitičnih in oblastnih organov, v imenu katerih je sekretar za turizem Janko Potočnik žičnico odprl, zastopniki gorenjskih občin, večjih podjetij in drugi gostje. Naslednji dan in v nedeljo se je z gondolami na Vogel prepeljalo zelo veliko turistov
tlt*
07
2
<cT?rn*, *. torti« i«M
T J""rlie in Hoto^^j 411 ločile in dogodki ^ Lfudle In dogodki # Lludie I« r1o~nrH<f # f in ^0—^ * ;ndie in rlo«*^ "
Samostojna Malavi j a
V ponedeljek, 6. julija je bivša britanska kolonija Njasa dobila neodvisnost. Spomonieo, /. britanskim priznanjem neodvisnosti Ma-lavi ji, je izročil voditelju republike dr. Hastingsu Bandi edinburški princ Filip.
Ćombe sestavlja vlado
Bivšemu katanškemu secesionistu Čombeju je kongoški predsednik Kasavubu zaupal man ('a I za sestavo nove vlade. V Kon<»u izvajajo referendum o novi ustavi, ki mora biti 'končana do sobote, 11. julija. Po novi ustavi bi predhodma vlada lahko trajala od 6 do 9 mesecev, dokler ne nodo nove volitve. Combe bo prvi vodil tako vlado.
General de Gaulle ima v svojem potnem listu v zadnjih letih prav gotovo največ potovanj v tujino obeleženih z zahodno nemškimi vstopnimi vizami. V zahodno polovico razdeljene Nemčije je prihajal skrito in mirno na enodnevna politična posvetovanja v Ba-den-Badenu in na naporne vcčte-denske obiske, ko so ga v zahod-nonemških industrijskih mestih Nemci pozdravljali s sončniki In možnarji. Dokler je bi na čciu bonnske vlade še kancler Ade-nauer za generala de Gaulla ni bilo hnljšcga razvedrila in večje sprostitve kot politično krami ia-nle z bivšim bonnsklm lUPanom Adeaauerjem, s katerim se le u|e-mni boljše knt z mnogimi svojimi ministri. V času. ko je Sagannva d okončavala svoj rokoois za roman »Ali ljubite Bramrira«, so francoski časniki že tiskali mant-ne naslove o novih odnosih med dvema vodilnima silama na evropski celini in oznanili trdnost no-veca zavezništva Pariz—Bonn.
Zlata doba francos'cn-nmv'M'i odnosov pa je bila krajša kot sta
računala njena tvorca Adenauer in de Gaulle. Odnosi so silom prilik, ki jih »zlata moža« še nista zaslutila, stekli zopet v strugo realne politike, omejene in odvisne Od mnogih silnic političnega razvoja na svetu. Sedanji obisk šte-
tega razkola v vrstah zahodno-nemške vladne stranke, je za sedaj tudi že vidno, da je krilo z Adenauer jem, Dufhuesom, Krone-jem in Straussom, ki je podpiral« de Gaullove rešitve, izgubilo bitko in  se  vdalo   trenutno močnclši
pravzaprav morala zakoličiti evropski politični razvoj: aH v razširitev sedanje dvojne zveze na zvezo šestih držav, ki bi bile tesno povezane z Ameriko, kot to zagovarjajo v Bonnu, ali pa Evropo, ki bi bila »svoj gospod pod svo-
ob Renu
nerala de Gaulla v Bonnu zaradi upoštevanja teh dejstev nI potekal tako zmagoslavno in razpolo-lensko kot pred dvema letoma, ko je imel francoski general Nemce še v malem prstu in jih je s stopnišča munehenske mastne hiše pozdravljal z vrčem bavarskem piva. Adenauer jeva politika zbliževanja in naslanlan'a na Francijo je s spremembami v bonnski vladi skoraj ponolnoma razorežena. ^enrav so poprave, ki so Jih v Bonnu napravili do francoskih sosedov, privedle do skoraj odkri-
skupini kanclerja Erharda in zunanjega ministra Schroderja. ki skuša biti do de Gaullovih načrtov neodvisna In samostojna v presojanju njegovih učinkov.
Nič čudnega ni, če je bila ob sedanjem obisku poglavitna skrb posvečena evropskim vprašanjem, kjer je pravzaprav francoski predsednik uveljavil svoj način izpodrivanja ameriškega vpliva. Francoski predsednik in hpnnski kancler, ki z eno no"o stoji trdno na drugi strani »velike luže«, sta razpravljala,  v   katero   smer bi
jim klobukom«, kot to pričakujejo v Parizu. General de Gaulle le s potovanjem svojega zunanjega ministra Couve de Mervllla na pirenejski polotok skušal premakniti evropsko kolo za miljo naprej, s tem, da bi sčasoma vzel tudi celo Španijo v svoj zakuo. Rezultati razgovorov o urelaniu evropskih zadev pa so bili v Bonnu silno pičli. Soglasje so dosegli le v tem, da se je bonnska vlada obvezala, da bo o priliki s posvetovanji ostalih štirih članic Skupnega  tržišča  pripravila ustrezne
predloge za zvezo.
Listi, ki ocenjujejo sedanji obisk de Gaulla v Bonnu, so polni razočaranj. Vtis je namreč močan, da stališč niso zbližali niti za dlako. Boljše razumevanje so v Bonnu dosegli o bolj obrobnih problemih pri načrtovanju pomoči afriškim in južnoameriškim državam. Sprejeli so r.klep, da bosta obe vladi to pomoč povečali in odmerili razvoju 'nezadostno razvitih področij večja sredstva Nove kupčije so Francozi sfctenill z Nemci tudi v prodaji Tt-pn^oske-ga orožja za potrebe Bnndcs-vvehra in sicer v vrednosti 900 milijonov mark. Prav tako so dosegli napredek gled* kulturno-pro-svetnega sodelovanja, oziroma I** me*fjave kulturnih dobrin.
Se naprej pa je ostalo norel««0 vprašanic urejanja cen kmctMskih pridelkov. V tej stvari le general vračal Nemcem milo za dra«*o. N°mško kmetijstvo je zarad' nizkih francoskih cen kmetMskih pridelkov v silno neugodnem poležalo, ker pod sedanjimi pogoji ne zmore francoske konkurence.
Ljudje in dogodki & MuiHe ln*4p»o4Vl    F.fudie in dogodki # LUidie in <fo«WdM • »
Novi predsednik Mehike
Nedeljskih predsedniških in splošnih volitev v Mehiki se ie udeležilo rekordno število volivcev. Novi predsednik Diaz Ordaz je dolgoletni sodelavec sedanjega predsednika Lopeza Mateosa. Novo dolžnost bo prevzel 1. decembra.
V Teksasu spet neredi
Novi zakon o državi janjskih pravicah, ki je i/enačil vse prebivalce ZDA, sprejemajo po državah ameriškega juga precej mirno. Hoteli, restavracije in sploh vsi prostori, ki so bili včasih na razpolago samo belcem, služijo sedaj tudi temnopoltim prebivalcem. Neredi pa se ponavljajo v Teksasu, kjer so bili v zadnicm spopadu ranjeni trije črnci in en belec. Zaprli so 16 črncev.
u r e m e
Vremenska napoved za danes in jutri
Danes bo topleje in pretežno sončno. Najnižje nočne temperature bodo okoli 10. v Primorju do 18 stopinj; najvišje dnevne bodo med 23 in 25 stopinjami.
V četrtek bo še lepo in toplo vreme.
Vremenska slika
Nad zahodnim Atlantikom se je zgradilo obsežno področje nizkega zračnega pritiska. V zvezi z njim se frontalne motnje preko Britanskega otočja pomikajo na vzhod. Nad naše kraje doteka ob severovzhodnih vetrovih toplejši zrak.
Stanje vremena ob 13. uri
Brniki — zmerno oblačno, 20 stopinj; Planica — zmerno oblačno, 17 stopinj; Jc/ersko — pretežno oblačno, 17 stopinj; Triglav-Kredarica — pretežno oblačno. 5 stopinj.
CRno nn BeLem
Predlog za dveletni strogi zapor
Kranj, 7. Julija — Pred senatom okrožnega sodišča je danes dopoldne 'sodnik Karel Mlsjak vodil kazensko obravnavo zoper Janeza Drola, obtoženega ogrožanja splošne varnosti.
Obtoženi Janez Drol je lani poleti s kombijem kranjske Pekarne v mestu pred prodajalno Drogerija zapeljal na pločnik ter pri tem trčil v pet pešcev, Izmed katerih sta dva kasneje ranam podlegla. Tožilec je za obtoženega predlagal kazen — dve leti strogega zapora. Sodba bo Izrečena ta teden. 2.
Letos milijon turističnih nočitev
Zakaj ne skupno?
Vsi izgledi so za to, da bo le tos gorenjsko turistično področje prvič doseglo prek milijon nočitev
domačih in tujih gostov. Turistični delavci že razmišljajo o tem,
da b| ta dogodek, če bo le mogoče, tudi svečano obeležili. Pred vi doma bo ta pomembna jubilejna
Tradicionalnega rallliva Vespa klubov, kj gre vsako leto tudi skoz inašo državo, se je tokrat udeležilo skoraj sto motoristov, iz večine evropskih držav. V soboto so vespisti s svojimi Učnimi vozili obiskali Bled, potem pa so nadaljevali pot proti Grčiji
številka dosežena v sredini decem bra.
Na Gorenjskem doseženo število nočitev predstavlja le nekaj manj kot tretjino vseh nočitev, doseženih v Sloveniji, kar je glede na močno slovensko obalno področje dokaj velik delež. Delež Slovenije v jugoslovanskem merilu je okoli 15 odstotkov.
Cez razvoj turističnega prometa v letošnjem letu se ni mogoče pritoževati. Trenutno so znani podatki za prvih pet mesecev in to za vse važnejše turistične kraje.
Na Bledu so v tem času zabeležili 46.500 nočitev, od jlega 17.700
nočitev tujih gostov, kar je za tretjino več kot lani v istem času. Vseh nočitev skupaj je bilo za 7 odstotkoV več.
Tudi Bohinj je bii dokaj dobro obiskan, saj so našteli 25.330 nočitev, ali za tretjino več kot od januarja do maja lani. Nočitev tujeev je bilo skoraj 4.000 ali 85 odst. več kot lani v prvih petih mesecih.
2e. na tretjem mesto je Kranj s 12.500 nočitvami (2000 tujimi), sledi Jezersko z 8.174 nočitvami, Rateče - Planica z 8020 nočitvami, Pokljuka s 7854 nočitvami (od tega polovica nočitev tujih gostov),
Radovljica s 5000 nočitvami, Krvavec s 4500 nočitvami itd.
Število gostov se jc v primerjavi z lanskim številom povsod dvignilo, razen na Krvavcu in v Ratečah - Planici. Na Krvavcu je bilo letos kar za tretjino manj nočitev, kar je treba delno pripisali nekoliko bolj neugodnim snežnim razmeram kot lani, obenem pa to tudi opozarja, da bo Krvavec treba bolj urediti in pripraviti za zimski turizem. Za 4 odstotke nižje število nočitev v Ratečah in Planici jc neznatno, čc pomislimo, da jc primerjano z lanskim, ko je bila tu velika planiška prireditev.
Število gostov, ki so se zadržali na Gorenjskem, se jc povečalo ustrezno povečanju na-vsem slovenskem področju. Tu jc zabele-, ženo za 29 odstotkov' več vseh gostov-, od tega za 23 odst. več domačih in za 51 odst. več .tujih. Med tujci, ki obiskujejo naše kraje, so še vedno daleč na prvem mestu Avstrijci, sledijo jim zahodni Nemci in Italijani.
Češki cirkus
Hortikullurno društvo Jesenice, ki jc razgibalo svojo de javnost Z uvedbo tedenskih predavanj in mesečnih izletov, ie izdalo Že-tretjo številko svojega biltena. V njem obravnavajo avtorji poleg društvenih tudi strokovne probleme, kakor »Kako urediti Jesenice«, »Ureditev zelenih površin«« »Cepljenje«, itd. Vsebina jc zanimiva in predstavlja nov uspeh jeseniških hortikulturnikov. Priporočljivo bi bilo, da bi se za podoben bilten odločilo tudi turistično društvo o/. , da bi obe društvi izdajali skupen bilten, ker imata isti cilj »Čimprej približati industrijske Jesenice industrijsko-turi-stičnemu mestu«.
Odkup borovnic
v Kranju
Od 10. do 13. julija bo v Kranju gostoval veliki državni cirkus iz Prage. Ansambel ima 65 članov, šotor za 2000 sedišč. Cirkus je z velikimi uspehi gostoval na Japonskem, v Burmi, Indiji, na Poljskem, v Romuniji, na Madžarskem in v Sovjetski zvezi. 2e dali časa pa so na turneji po Jugoslaviji.
Spored je zelo dober. Odlikuje ga predvsem humor, odlično dresirane živali in veliki artisti.
Naklo — Pri kmetijski zadrugi Naklo predvidevajo, da bodo v tem tednu zaključili z odkupom borovnic, saj se dnevne odkuplje-ne količine že močno zmanjšujejo. Na petih odkupnih postajah, ki so jih organizirali v Podbrez-jah, Dupljah, Naklem, na Kokrici in v Tenetišah, so vsak dan odkupili okoli 1000 kilogramov tega cenjenega gozdnega sadeža.
Med nabiralci, ki so prejeji za vsak kilogram borovnic 140 dinarjev, jc blo največ šolske mladine.
Obenem odkupujejo tudi lisičke, ki so letos po 200 dinarjev. L1" sičke in borovnice zadruga P°^e" duje izvoznemu podjetju Sadje-zelcnjava iz Ljubljane, ki zbrane količine izvaža.
GLAS v vsako hišo
Ob čiščenju jezu v HE Moste
V Savi ni več življenja
Higienski nasveti za sedanje poletne čase
Znate paziti na svoje zdravje?
Škodo v ribjem gospodarstvu cenijo na deset milijonov dinarjev — Ob Savi nekaj časa ne bo kopalcev — Težave s pitno vodo
V sredo, 1. julija, so pričeli s čiščenjem jezu pri hidroelektrarni Moste. Umazana voda, pomešana s strupi, je povzročila ogromno škodo, posebno zaradi tega, ker jc uničila vse živlienie v reki. Ribiči cenijo škodo na okoli deset milijonov dinarjev. Dalj časa v Savi ne bo mogoče kopanje. Hude težave pa imajo predvsem tisti, ki so vodo i/ rek'" uporabljali za gospodinjstvo in za napajanje živine.
Elektrarna Moste jc pred čiščenjem, ki je bilo nujno, obvestila ribiško zve/o. Teren so pregledali tudi strokovnjaki inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane. Po njihovih predvidevanju) ni bilo pričakovali tolikšnega uničenja rib, kakor med zadnjim čiščenjem pred petimi leti. 2e prvi dan čiščenja so se ribe od 2irovniee do Zbil j zadušile ali pa zastrupile s fenolom. Prav tako so uničene vse ostalo vodne živali. Elektrarna bo ribiški zve/i lahko le delno povrnila škodo. Ob čiščenju jezu v prihodnje ne pričakujejo tolikšnih katastrof,' ker bodo morala Imeti po letu 1966 vsa podjetja čistilne naprave. Dokler na to ne bo ureieno. bo mo-
rala ribiška zveza skrbeli, da bo v času čiščenja v vodi najmanj rib.
škoda bi bila seveda manjša, če bi bili pritoki večji. Vendar na elektrarna na ugodnejše razmere ni mogla več čakati. Precej rib so potem skušali rešiti tako, da so jih takoj prenesli v zveže vpele. Vendar pa tudi te poginjajo. Rešili so le tiste, ki so jih polovili prej. Na 2,5 kilometra dolgem prvem delu reke cenijo vrednost rib na dva milijona dinarjev. Rešili pa so jih le polovico. Poginile so vse ribe od Most do Zbil j, to je na 122 hektarih rečne površine. Na enem hektaru v prvem delu — kjer le ni industrije — je tudi po 300 kilogramov rib, drugod pa povprečno 80 kg, torej je škoda res ogromna. Vse te ribe pa so ribiči vzgojili v petih letih, to je od zadnjega uničenja, z lastnimi sredstvi, ki jih dobijo s članarino in od ulova.
Ribiči pa so naleteli še na eno težavo: kako priti do novega zaroda, ko nekaterih rib ne moreio vzgojili umetno. Posebno težko bo s potočno postrvjo, ki je ni mogoče dobiti. Ameriška postrv pa ji ni enakovredna. Težave so tudi t vzgojo drugih vrst rib.
T. V.
Spet je poletje. Čakamo ga kot vir zdravja: hodimo na kopanje in sončenje, na dopuste, si ogledujemo potemnelo polt in smo vsi srečni. In vendar je prav poletni čas tudi čas pogostejših, često množičnih obolenj. Zlasti črevesnih. To je povsod po svetu. Zato ni na mestu pretirani strah, vendar pa je v tem poletnem času potrebna večja previdnost.
črevesna obolenja nastanejo le, če uživamo okužena živila ali vodo, živila sc lahko okužijo i mikrobi, ki povzročajo kvarjenje, lahko pa so že na živilih klice raznih črevesnih nalezljivih obolenj Mikrobi sc v ugodnih pogojih (na toplem) zelo hitro razmnožujejo. Vsake četrt ure se prepolovijo in v 6 urah jih iz enega samega mikroba nastane 16 milijonov.
Med nalezljive črevesne bolezni štejemo tifus, paratifus, grižo, obolenja t ostalimi 'salmonelami, otroško ohromelost, nalezljivo zlatenico in nekatera virusna obolenja. Z blatom sc prenašajo tudi črevesni para/iti velike in male gliste, trakulje in drugi. K .vzrokom moramo prišteti predvsem tudi to, da živimo tesno skupaj, da postaja preskrba z zdravo pitno vodo vse težja, čedalje več smeti je treba odstranjevati, kanali postajajo premajhni, okužba preko pitne vode ali preko skupnega živila pa lahko postane usodna za veliko število ljudi.
GLEJTE, KAJ JESTE!
Prvi pogoj za zdravo življenje so neoporečna živila. Živila se lahko okužujejo pri proizvodnji (bolna žival), ali naknadno zaradi ne-higieničnega postopka pri predelavi, prevozu, skladiščenju, prodaji ali pri dokončni obdelavi. Gospodinja ali kuhar v javnih obratih prevzameta vso odgovornost za to, da pripravljata obroke hrane iz zdravih in svežih živil. Ce kaže živilo le najmanjše znake kvarjenja, je bolje, da ga zavrže-mo, kakor da, postanemo krivec zastrupljen ja.
Tako obolenje z zastrupljeno hrano jc večkrat kratko in hitro mine, toda ne vedno. Previdni moramo biti, kadar uporabljamo konzerve in razne poltrajne in trajne izdelke. Sumljiva živila ali živila s pretečenim rokom trajanja ne kupujmo. Posebno nevarnost predstavljajo živila, ki imajo veliko vlage iti sc zaradi toplote v poletnih mesecih hitro pokvarijo. Sem štejemo: zmlelo meso, francosko solato in druge krompirje-
ve solate, sladoled, kremove rezine, hrenovke; škodljiva so tuO pogreta živila, predvsem gola/, vampi. Nič koliko zastrupljeni beležimo s predolgo pripravljenimi sendviči. Tudi pri mleku moramo biti pazljivi.
VODA — VIR ZDRAVJA IN
Drugi pogoj za zdravo življenje jc zdrava pitna voda — v zacioS.c nih količinah. Ce opazimo, da J voda kalna ali da ima neprijete vonj, je najbolje, da jo PrclaI ' mo in šele tako uporabljamo P pitje, splakovanje jedilne P°s0 ' pranje solate, umivanje rok, obr* za, itd. Enako ravnamo, če v ^ de zmanjka in smo jo šli i-sk n3 kakšno drugo zajetje ali če ' izletu uporabljamo vodo, iL ne poznamo. Voda iz vodovoda J redno   pod nadzorstvom stvene službe in je po potrebi di klorirana. Vseeno pa jc p°u ^Q na pozornost predvsem talira" tjj vode zmanjkuje  in  sc v ce ^ ustvarja podpritisk, ki srka oK bo skozi morebitne ^okvare v dovodnem omrežju. Posebno v ^ na je ureditev stranišča in ^ nC janje odplak na tak način, d* (; morejo    povzročati    ncvarn°_ ^ Opravljena potreba zunaj v ,*lc vi lahko povzroči hitro Sine črevesnih obolenj. .
{Nadaljevanje prihodov'
\
999999999699999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999
W »z naših komun     «•» komun • iz naših knnvn il ?•» n«v*;ii komun ® iz n?*Sih kn»" • • *-s n«»$th '
>Mh komun
Sklep o vplivnih območjih in urbanističnem programiranju,« ki ga je potrdila občinska skupščina Radovljica na redni seji, predvideva posebno skrb /a etnografsko zanimiva naselja. Temu doslej nismo posvečali dovolj skrbi, zlasti
urejanje, vzdrževanje ter res ta v-riranje   starih   zgradb, različnih
Na Gorenjskem ni zanimanja
Zavod za napredek šolstva SkS V Ljubljani je organiziral v minulem tednu petdnevni seminar tujih Jezikov za učitelje in profesorje s°l I. in II. stopnje. Serninarii ruskega, angleškega in nemškega Jezika so bili dobro organizirani. Predavatelji-prcfesorii visokih šol m šolski svetovalci so s skrbno pripravljenimi in kvalitetnimi predavanji obogatili znanje udeležen-Cev in jim nudili bogate napotke predvsem na področju sodobnega Poučevanja tujih jezikov, ki izpodriva zastarelo klasično metodo. Do seminarja pa prosvetni de-kvci s področja Gorenjske niso
Pokazali posebnega zanimanja, saj glede tega še poseben položaj, saj So tvorili večino tečajniki iz ma- : nborskega in s celjskega okraja. Ne bi bilo napak, če bi podobne seminarje organizirali ob koncu °ziroma ob pričetku vsakega solnega leta in ne bi škodovalo, če bi bila udeležba obvezna. — U.
Z delom so prišli do vode
Preteklo soboto so vaščani Sela Pri Bledu dobili vodovod. Izpolnila sc jim je dolgoletna želja, saj niso imeli primerne pitne vode. Uporabljali so zajeto deževnico, °b sušnem času pa jim je še te Primanjkovalo in so morali vodo Vozitj od drugod.
Ob urbanističnem programiranju v radovljiški občini
Kaj bodo rekli stanovalci?
Fužina, Pokljuka, Mežaklja, dolina Save Bohinjke, triglavski narodni park, dolina Radovne, Drage, območje med Mošnjami in Za-pužami itd. Imenovani kraji in področja so deloma že uvrščeni med narodne parke, za ostale pa
sade svojih stanovanjskih hiš ali jih adaptirati po lastnih potrebah in po sodobnih merilih. V tem pa je težava, ki ji še dolgo ne bomo mogli do živega. — J. B.
ne kot problemu v celoti, čeravno so vloženi predlogi, da pridejo V
varstvo  celotne   naše skupnosti. Spričo namena, ki ga ti kraji ima-ob jek tov ali stanovanjskih hiš po- jo, bodo v prihodnjih letih izde-
meni važno nalogo pristojnih organov in vse družbe. Ti objekti predstavljajo za nas bogato kulturno dobrino. Radovljiško   območje   pa ima
lali zanje primerne urbanistične ter ureditvene elaborate, ki bodo nakazovali potrebo,, do kolikšne mere bodo smeli izkoristiti ta območja v gradbene namene in kakšna bo njihova bodoča ureditev. Glavni namen teh prizadevanj pa je, da se kraje in območja zaščiti in zavaruje pred stihijo ali prenaglo in nuiačrtno modernizacijo. \
Oglejmo si še drugo plat tega
Razširitev poslovanja
Možnosti gozdarskega razvoja v radovljiški občini
Pogoji so idealni
Po svojih naravnih pogojih je njih letih je družbeni proizvod
območje radovljiške občine zelo te   dejavnosti   dosegal   več kot
ugodno   za    razvoj    gozdarstva. 1500-milljOnsko vrednost, in je H-
Vseh gozdnih površin, s katerimi lo po tem kriteriju gozdarstvo pii
upravlja    gozdno    gospodarstvo deležu narodnega dohodka občine
Bled, je tam okrog 32 tisoč hek- za industrijo na drugem mestu,
tarov (od tega Že več kot 60 od- Po drugem računu pa je na pn-
stotkov v družbeni lasti). Ker so mer občinaTRadovliica v letu 1961
gozdovi na tako obsežnem območ- ustvarila  2   odstotka narodnega
je na njem cela vrsta naselij, posejanih s takšnimi objekti, in nekaj etnografsko zanimivih območij, ki so značilna po prirodnih lepotah in polna turističnih in zgodovi n s k i h za n i m i vos t i.
Z določitvijo štirih vodilnih na- problema" Kaj bo" rekel "prizadeti
selij, ki bodo imela odločilen vpliv stanovalec! katerega stanovanjska
na oblikovanje bodočih strnienih W8b spada v spome.ni5ko varstvo,
ter urejenih krajev, določa sklep NaŠa družba zaenkrat še nima to-
tudi kraje, ki sicer nimajo mož- ]iko sreds(eV( 7avodl 7a sp0meni-
nosti za vključevanje v urejena §ko varstvo pa ne toliko usposob-
naselja, so pa etnografsko ter zgo- ]jene?a strokovnega kadra, da bi
dovinsko ali urbanistično oziroma problem saniranja takih
Lesno industrijsko podjetje Bled se je odločilo razširiti predmet poslovanja za svojo mehansko delavnico v Bohinjski Bistrici. Z delom za domače potrebe, torej
dohodka v republiki, samo pri gozdarstvu pa je ta delež znašal 16,4 odstotka!
Glede na vse te pogoje, ki se jim priključujejo tudi tržni zaradi močnih zbiralnih središč ln ugodnih komunikacij, bodo v ra-
ju, gospodarijo z njimi tri gozdne uprave — Pokljuka, Bohinjska Bistrica in Radovljica.
Predlanskim ie bilo v gozdarstvu zaposlenih 888 oseb, kar pomeni 11 odstotkov vseh zaposlenih v družbenem sektorju občine, za potrebe podjetja, zmogljivosti Približno tako število zaposlenih dovljiški občini razvoju gozdar-tega obrata doslej niso bile izko- je bilo tudi lani in letos. V to »ke dejavnosti nudili vso podpo-nščene. To pa je privedlo podiel- delo pa je zaradi težine in sezon- ro, pri čemer pa bodo seveda gle-je do tega, da se je odločilo raz- skega značaja vključenih zelo ma- dali na smotrno vključitev goz-
lo domačinov, tako da mora gozd- darstva v »klop ostalih panog, da no  gospodarstvo  poleti  poiskati bodo tako lahko upoštevani Inte-kakih 400 delavcev v Prekmuriu resi celotnega področja. — Z. in dnigih krajih, šele v zadnjih"
arhitektonsko pomembna. Takšnih krajev je v radovijiško-blej-ko-bohinjskem teritoriju kar dvajset: Bitnje, Nomenj, Studor, Jcre-ka, Cešnjica, Krnica, Grabče, Zasip, Bodešče, Hraše, Kropa, Hlebce, Studenčice, Podvin, Dvorska vas Zgornji otok, Črnivec, Noše Z gradnjo vodovoda so pričeli pri Črnivcu, Ljubno in Kamna go-lansko leto. Občinska skupšči-na Radovljica je ponudila denarno pomoč za gradbeni material, Cevi in strokovno montažo. Vsa zemeljska in ostala dela pa so Prevzeli vaščani sami. Od priključka na blejski dovod na Mlinem d° rezervoarja nad vasjo je bil 'zkop dolg 700 m. Prostornina rezervoarja pa znaša 40 kub. metrov, vane kvalitete, ki jih imajo nase-ta dela so bila izvršena že lansko ]ja.
Druga naloga in skrb naše skupnosti, posebej še pristojnih organov, pa velja turistično zanimivim območjem in krajem, kot so okolica Bohinjskega jezera z naselji Ukane, Ribčev laz in Stara
saniranla takih poslopij hitreje reševali. Zato se prizadele stranke upravičeno pritožujejo, da ne morejo samovoljno urejati fa-
širiti poslovanje tudi na vzdrževanje, rekonstrukcije in izdelavo delovnih sredstev ter na opravljanje uslug tudi drugim. Podjetje pa bo izdelovalo delovna sredstva ter opravljalo usluge le za lesno industrijo.
Potrebe za takšen korak so se v tem obratu LIP kazale že dali časa. Pred nedavnim na ie ta ukrep podjetja potrdila tudi občinska skupščina Radovljica, v J.B.
v
letih se z izboljševanjem delovnih pogojev in s stimulativnejšim nagrajevanjem vključuje v gozdarstvo vedno več manjših domačih posestnikov, kar je zlasti pomembno za področje Bohlnla.
V celotnem gospodarstvu občine predstavlja gozdarstvo zelo stabilen ln važen faktor. V zad-
Lesnoindustrijsko podjetje Bled Je na Rečici lani pričelo graditi nov obrsrt, v katerem bo tekla proizvodnja dosedanjih dveh obratov tega podjetja na Rečici. Stari poslopji bodo verjetno porabili za skladišča
rica. Našteta naselja imajo po analizah zavoda za spomeniško varstvo Kranj taTte urbanistične, ambientne in arhitektonske kvali-, tete, ki jih je treba v celoti ali deloma zaščititi in ohraniti. Občinska skupščina Radovljica bo izdala poseben pravilnik, s katerim bodo zaščitili ali dopolnili imeno-
ieto. V letošnjem letu pa je bil Položen glavni vod po vasi v oblici dveh krakov, katerih dolžina *naša 960 metrov. Za celotna zemeljska dela in gradnjo rezervo-arJa so vaščani napravili 4780 prostovoljnih delovnih ur. Pri izkopu So naleteli na zelo neugodna tla. Ponekod so bile skale, drugod pa Pesek, ki je izkop sproti zasipal.
S svojim požrtvovalnim delom *o vaščani Sela pri Bledu preskrbi i sebi prepotrebno zdravo pitno vodo, družbi pa prihranili znatna sredstva.
95-letnica Železarne Jesenice
V soboto so jeseniški žele-Zarjl na Mežaklji praznovali "-letnico železarne in obenem dan borca. Okoli 3000 udeležencem proslave sta govorila tov. inženir Hafner in pred-sednik IO sindikata železarne tov. Feldin. Govorila sta o zgodovini železarne, o bolu med NOV in o nalogah jeseniških *elerarfev za boljše življenje, ^a proslavi so sodelovali tudi združeni pevski zbori, godba na pihala, ansambel narodnih Plesov Svobode z Jesenic in Športniki. Udeleženci prosla-ve so Izrazili željo, da bi Rav-te na Mežaklji postale rekre-acijski center Jeseniških žele-zarjev.
Absolventi v samoupravi
O delovanju TSS na Jesenicah, ki se je imenovala najprej delavski tehnikum, nato delavski oddelek TSŠ Ljubljana in »končno Tehnična srednja šola Jesenice, se je pred leti pisalo dosti več kot danes. To pa zato, ker so obiskovali šolo zreli in izbrani člani delovnega kolektiva jeseniške in drugih železarn iz vse države, ki so se zavedali važnosti študija in tudi dosegali kar najboljše uspehe. VeČina teh zavzema v jeseniški in drugih železarnah ali pa v družbeno političnih organizacijah vodilna mesta. Ponovno priznan ie šoli so vedno nova imenovania alj nove izvolitve absolventov na vodilna mesta. Tudi z zadnjimi volitvami samoupravnih organov v jeseniški železarni je dobila šola novo priznanje. Na zasedanju CDS je bil izvoljen za predsednika absolvent šole Tone Grošelj, med nove člane upravnega odbora pa je bilo izvoljenih kar sedem absolventov jeseniške tehnične srednje šole, kakor Berti Brun, Kalan ing. Alojz, Zvone Labura, Vladimir Likovič. Ivo ščavničar. gorskega hotela, ki naj bi stal ne-Jože Lenar in Rado Torkar. —• U. kje v  bližini  sedanje Erjavčeve
Veliki načrti za Vršič
Področje z dvema enakovrednima sezonama — Le petina ležišč last gostinskih podjetij — Kaj nameravajo graditi v naslednjih dveh letih
V sedemletnem programu razvoja turizma na območju občine Jesenice, ki ga je pripravila Gorenjska turistična zveza, zavzema eno izmed pomembnih mest tudi Vršič. Program predvideva precejšnje investicije, ki bi pripomogle, da bi tu postal priljubljen turistični, predvsem zimsko športni center. Tako. kot bi bil Vršič lahko pomemben kot samostojen center, pa bi obenem za mesec ali celo za dva podaljšal tudi zimsko turistično sev.ono v Kranjski gori.
Za  Vršič  načrtujejo izgradnjo
Krajevne skupnosti in poravnalni sveti
v radovljiški komuni so poravnalni isveti le pri krajevnih ura-fllh na Bledu, v Bohinjski Bistri-in pri občinski skupščini v Ra-
ci „. dovl
Jici. Pokazalo se je, da seda
na uspeh pri poravnavi, ker so stari člani svojega dela pogostokrat naveličani in zato tudi često nezainteresirani. Prav zaradi tega so nekateri poravnalni sveti po-
na lastno pobudo poiskali sporne primere in stranke povabili na poravnavo — ali pa da bi intervenirali že pri samih vzrokih, ki vodijo v kaznivo dejanje, in bi tako delovali tudi preventivno.
Prav spričo teh stvari se je pokazala potreba po boljših stikih s člani poravnalnih svetov in pri-
struktura .poravnalnih »vetov kazali premalo zanimanja, da bi jj* .niti smotrna ali funkcionalna ti ne zadosti novemu občinske-J*111, statutu, ki predvideva ustanovitev poravnalnega sveta pri frajevni skupnosti. Šesto pogflav-statuta govori o krajevnih **Upnostih in 144. člen pravi: za ^sevanje sporov med občani Jjstatiovi krajevna skupnost po-
gvnalni svet. Prvi »korak k temu stojnih sodtšč. Zraven tega pa bo ?* bila ustanovitev poravnalnih ■*etov v Kropi ter v Begunjah, •^tem pa se drugod.
Po ugotovitvah javnega tožilca
.Radovljici je poravnaiLnim sve- ^a železarskem izobraževalnem
J017"1  uspelo  poravnati  polovico centru na Jesenicah je obstojala
j^°A zadev. Ugotovili so, da  ie že vsa leta sindikalna organizacija
poravnava   uspešnejša,   če   spor kot podružnica sindikalne organi-
^oravnava svet,\ ki stranko pozna zacije Železarne Jesenice. Zaradi
potrebno članom poravnalnih svetov pomagati z instrukcijami in poukom v raznih tečajih in seminarjih, ki bi jih prirejali v ta namen. S tem bi dobili boljši kader v svetih. To pa je tudi zagotovilo za uspešnejše delo. l,e tako bomo te krajevne organe usposobili kot pomembne družbene činitelje, ki bi s svojim pre- pod Stolom itd. ventivnim, vzgojnim ter poravnalnim delom pripomogli k mirni poravnavi spora z vzgojnim efektom. Razen tega pa bi prihranili ljudem v sporu nepotrebne izdatke. — J. B.
koče. Od koče »Na gozdu«, ki na i bi jo primerno preuredili, do Erjavčeve koče, naj bi bila speljana žičnica, ki bi bila podaljšana do sedla Vršiča. Vlečnico naj bi zgradili tudi pod Mojstrovko oziroma pod Slemenom.
Obenem bi bilo treba urediti cesto, da bo sposobna za zimski promet. Praktično je sedaj zimsko vzdrževanje ceste nemogoče, saj tudi na očiščeni cesti zaradi stalnih plazov vožnja ni varna. Zaradi manjših padavin je cestno podjetje Kranj letos izjemoma pripravilo cesto že za prvomajske praznike. Kljub temu, da na cesti ni bilo plazov in podobnih ovir, je enkratno čiščenje veljalo 1 milijon dinarjev. (V treh dneh praznikov so v obe smeri našteli 1753 osebnih avtomobilov. 25 avtobusov in 196 motornih koles).
Med večja predvidevanja omenjenega programa sodijo še Obnovitve vseh starih gostinskih objektov v Kranjski gori, dodatna izgradnja sistema žičnic in vlečnic (med drugim tudi na Kurji vrh), hotel na Javorniku in restavracija na Plavžu, športni center na Črnem vrhu, gostinski obrat  na  Završnici   in vlečnica
Ce bi bilo le mogoče, bi na i prišli na vrsto še nekateri drugi objekti turističnega pomena, za katere pa še ni zagotovljena soudeležba.. To so: depandansa hotela Prisank, preureditev dvorane za prireditve v Kranjski gori, ureditev Zelencev — izvira Save Dolinke in ureditev avtokampa in restavracija na Črnem vrhu. Žičnica na Crni vrh bo namreč orav verjetno obratovala že v prihodnji zimi.
Precejšnja ovira pri novih gradnjah je, da še vedno ni določena
be v turizem več kot skromne. Skupno število ležišč, ki so na voljo turistom na območju občine, le nekoliko presega 3 tisoč, vendar je od teh le petina v hotelih ali drugih objektih gostinskih gospodarskih organizacij. Prek 600 jih je v počitniških in planinskih domovih, 300 v zdraviliščih in precej čez 1000 v zasebnih turističnih sobah. Zelo skromna je tudi trgovska mreža (z izjemo Jesenic), obrtna dejavnost in podobne usluge. Za avtobusne prevoze je v zadnjem času še kar
lega nove ceste po Zgornjesavski poskrbljeno, železniški promet pa
dolini.
Skromno izkoriščeni pogoji
Glede na to, da ima Zgornic-savska dolina izredne možnosti tako za razmah zimske kot tudi letne sezone, so dosedanje nalož-
se bo izboljšal z bližnjo elektrifikacijo.
Lani je bilo tu 56.800 gostov, od tega 41.500 domačih in 14.440 tujih. Značilno je, da je bivalna doba domačih precej Čez 4 dneve, tujih pa le 2,1, kar je velik delež tistih, ki se tu zaustavijo le na poti v notranjost države ali na povratku domov. — S.
Objekt z največ možnostmi
Prikrajšani za letovanja
spor
zacije
-tudi razloge, ki so privedli do osamosvojitve zavoda in unošte-iP°ra. Samo trije poravnalni sve- vajoč sklepe zadnjega siodikalne-v občini pa njso kos uspešno ga kongresa, pa se je morala sin-
jddaljenosti poravnalnih svetov. "taifVe^ tega pa sporni problem v Kern primeru pogostokrat obrav-avajo preveč formalistično prav j*.razloga, ker pogostokrat strank .J Jedro spora ne poznajo dovolj, ra t(? dejstvo, da se člani po-rf.yn?'nih. svetov ne  menjajo v
Organi skupščine občine Jesenice so obdelali program na inu ime i-ših turističnih investicij, za katere je skupščina v letih 1965 in 1966 pripravljena zagotoviti soudeležbo. Odprto je še vprašanje soudeležbe gospodarskih organizacij in republiških in zveznih kreditov.
Gre za naslednje obiekte: meini prehod s parkirnim prostorom v Ratečah, adaptacija hotela Razor v Kranjski gori, izgradnja trgovskega paviljona, mlečne restavracije in izboljšanje telefonskega omrežja, adaptacija počitniškega
cije in priklopiti k sindikalnemu pod istimi pogoji kot so jih uži- doma Franc Rozman v Martu!i
z dejstvom, da je ta prenehala delovati v obdobju letnih oddihov, ki so jih imeli Člani kolektiva že planirane v domu jeseniških železarjev v Crikvenici. Da člani kolektiva ne bi bili prikrajšani, bo ena osnovnih nalog novoizvoljenega odbora sindikal-
Spremembe v Dvorski vasi
Opekarna Dvorska vas ja še ve premajhne kapacitete. To po-pred dobrim letom dni preživlja- manjkljivost so z različnimi dola težko preizkušnjo. Zaradi ne- datnimi deli. kakor z ureditvijo urejenih razmer tehnološke, orga- ter z dopolnitvijo strojnih naprav nizacijske in finančne narave je ter z drugimi deli opravili po aprila lani moralo podjetje spre- končani proizvodnji novembra la-jeti prisilno upravo. Hkrati se je ni tja do aprila letos, podjetje izločilo iz dejavnosti go- v m^n letos je pričelo podjet-spodarske organizacije Gorenje j, obratovati s polno zmogljivost-Radovljica in je prešlo pod uprav- j0< s tem ie bil tehnološki proces no in tehniško-strokovno vodstvo dokoncno urejen. Mesečni proiz-zavoda za raziskavo materiala vodni pljm za )et08 je 4S0 th|0g Ljubljana. Ta zavod se je s po- opečnih enot an 4 in poI mi|ijona sebno pogodbo obvezal, da bo opek y 10 mesecih Da bi podjetje uredil kritično stanie obrata one- poslovalo rentabilno, pa mora h-
t^5yati spornih zadev.  Stranke dikalna organizacija ZIC odcepiti ne organizacije ZIC zagotoviti le-jo nepotrebne stroške zaradi od železarske sindikalne organiza- tovanje na Jadranu tudi v bodoč
katne Dvoreka vas in na osnovi določenih ukrepov omogočil spet normalno poslovanje.
Da bi opekarno usposobili za redno obratovanje, so bili potreb-
delatl letno vsaj tri milijone opečnih enot. Ozko grlo v proizvodnji pa je nastalo zaradi sušenia opeke, ker zmogljivost peči ni bila izkoriščena. Zato so se morali
ni številni ukrepi jm izboljšave. Ze odločiti za gradnjo umetne sušil-do 30. julija lani je zavod za razi- nlce.
skavo materiala opravil najpotreb,-    Že lani je bil proizvodni rezul-
it
dol
očenih razdobjih, slabo vpliva
odboru družbenih organizacij pri vali člani kolektiva do sedaj. Ra- ku, servisna delavnica v Kranjski n*j*a dela ter usposobi! osnovni tat  zadovoluv,  čeravno ji bilo
občinskem sindikalnem svetu.      ^minljivo pa lega novoizvoljenemu gori, vlečnici pri domu v Planici delovni kader za proizvodnjo. Pri- podjetje v poizkusili proizvodnji.
Na ustanovnem občnem zboru odboru za lelošnie poletje ne bo in na Vršiču, žičnica v Mojstrani čeli so s surovo proizvodnjo in tu- V prvem mesecu letošnje proiz-
so v soboto zvečer izvolili prvi od- mogoče urediti in smatra ludi no- 5 spodnjo postajo ob hotelu Tri- di /. obratovanjem peči. V letu 196? vodnje plan sicer ni bil dosežen,
bor novo ustanovljene sindikalne vol/voljeni odbor, da bi morali glav,  proslor  za   kampiranje  v je podjetje proizvedlo 962.095 opeč- vendar pa jc stanje kar zadovo-
podružnice,  vendar  se  na  tem ostati   dosedanji   pogoji   flanov Mojstrani, adaptacija hotela Ko- niti enot. Pri ugotavljanju, kako l,|iyo glede na w, da podjetje lili
zboru niso strinjali z načinom ZTC glede letovanja še za letošnjo rotan na Jesenicah in hotela na bi povečali proizvodnjo, pa se je pričenja v novih pogojih de a.
razpusta dosedanje podružnice in letno sezono. Planini pod Golico. pokazalo, da imajo sušilne napra- J- B.
Iz nas"h koi
"^''i lf>«n« # Iz na**h komun • Iz naših^omun     Iz naših komun # It «7*$6 komun #1 Iz naših k'v.?i:»n
Izlel
na
BOHINJ — V okviru turističnega tedna, ki se je začel v nedeljo in ga bodo zaključili v soboto in nedeljo s tradicionalno kmečko ohcetjo, bo bohinjsko turistično društvo v petek organiziralo izlet gostov na Uskovnico. kamor so plaošarji pred dnevi odpeljali živino. Na izlet bodo šli gostje z lastnimi osebnimi avtomobili. Na Uskovnic^ si bodo ogledali delo planšarjev in sirarno, po kosilu pa še snežno jamo. Popoldne bodo gostje sami pekli malico na žaru. zvečer pa se bodo vrnili v Bohinj. — J. 2.
Cb uveljavljanju r'zrajšanega delovnega časa v škofjeloških kolektivih
Vsakokrat
premalo izkoriščeni ejSH
JL * TRGOVINA
\
Občinske družbenopolitične organizacije Kranja so ob dnevu borca priredile tradicionalno tekmovanje »Od spomenika do spomenika«, ki se ga je v soboto udeležilo blizu 50 tričlanskih ekip z vse Gorenjske. Pri moških so zmagali člani atletskega kluba Triglav pred predstavniki telovadnega društva Preddvor-Bela in Naklo, pri ženskah pa je bila prva mešana ekipa Golnika in Tržiča pred Planiko iz Kranja
Ni nova ugotovitev, da so strojne kapacitete v naših industrijskih in tudi drugih podjetjih slabo izkoriščene. Ta sicer posplošena trditev velja za nekatere gospodarske organizacije bolj, za druge manj. Če bi imeli kolikor toliko enotne kriterije za ugotavljanje izkoriščanja strojnega parka — enotne ne samo v okviru ene občine ali ene industrijske veje, ene gospodarske panoge, ampak enotne za vso industrijo (kolikor js seveda to objektivno mogoče) na nekem širšem in zaokroženem geografskem področju (npr. v okraju, republiki ali le v nekaj občinah skupaj, recimo v gorenjskih) — potem bi verjetno prišli do zaključka, da so podjetja, ki stalno in že dlje spremljajo izkoriščenje strojnih kapacitet in kjer so te bolj ali manj dobro izkoriščene, bele vrane. Čeprav ž,e več let govorimo o skritih rezervah v podjetjih — del teh rezerv pa nedvomno tiči prav v taki organizaciji proizvodnega procesa v podjetju, ki zagotavlja maksimalno izkoriščenje strojev — do danes v marsikaterem podjetju še ni bilo v tej smeri kaj prida storjenega.
Z uvajanjem 42- urnega delov- vzpodbudno dejstvo upoštevamo nega tedna je to vprašanje posta- šc precejšnjo starost in iztroše-lo še bolj aktualno, ker jc boljše nos t strojev v prenekateri 20-izkoriščanje kapacitet strojnega renjski tovarni, potem ie zahteva parka naših podjetij eden bistve- po solidnej.ši evidenci izkoriščanja nih pogojev za skrajševanje de- strojnih kaoacitet in po taki or-lovnega časa. In če kot ne ravno ganizaciji dela, ki bo omogočala
boljše izkoriščenje strojev, povsem realna, če že ne kar precej pereča in neodložljiva.
V škof j i Loki so v četrtek prejšnji teden na posvetovanju, ki so se ga udeležili člani komisije republiškega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in predstavniki loških gospodarskih organizaii (Gorenj-
prihodnje več pozornosti^ kajti tudi občina ne samo gospodarske organizacije same — je zainteresirana za ta podatek.
Poglejmo na kratko, kako je z evidenco izkoriščanja stojnih kapacitet v nekaterih loških podjetjih in kakšni problemi se pri tem pojavljajo. Podatke o tem jc v
ske predilnice, GP Tehnik, šeširja, razgovoru posredoval sekretar ob-
LIP Cešnjica, Jelovica, Kmetijske ga gospodarstva, LTH, Iskre Železniki in Elre), govorili o tem problemu in ugotovili, da imata le predilnica in LTH že nekaj let vpeljano stalno evidenco izkoriščanja strojnih kapacitet, na pod-
činskega odbora SZDL Školja Loka Mirko Brezovec.
Predilnica  in  LTH stimulirata
ekonomske enote tudi po stopnji
izkoriščanja   strojnih kapacitet;
imajo evidenco o časovni porabi
osnovnih sredstev, LTH pa ima
la<ji katere ie potem šele mogoče     .      . .___ . ,____-v* „,__
. __.„„••■ celo evidenco o izkoriščanui slro-
uvajati izboljšave v organizaciji dela, medtem ko so nekatra ostala podjetja to spremljala le občasno. Iskra Železniki je v zadnjem času tudi začela uvajati stalno evidenco. Težave, ki se pojavljajo pri tem delu, so predvsem v tem, ker ni prave metodologije in meril za izkoriščanje strojnih kapacitet. Zato bo v okviru občine predvsem temu treba posvetiti v
Aktivnost v Tržiču pred kongresom Zveze komunistov Jugoslavije
Pet raziskovalnih razprav
Prispevek tržiških komunistov v ja in člani, ki so se udeležili po-predkongresni dejavnosti Je bilo sameznih posvetov, so namreč na-
Predkongresna občinska konferenca, ki je dokaj ugodno oceni-
šest širših posvetovanj, na katerih so člani v dokaj strokovni zasedbi razpravljali o šestih aktualnih vprašanjih družbenega in gospodarskega življenja občine. Prednost takih področnih razprav so ugotovili na občinski konferenci, saj se je pokazalo, da so v preteklosti na sestankih osnovnih organizacij vsi člani govorili o vsem, vendar o maločem poglobljeno in do rezultatskega konca. Sicer tudi po novem načinu obravnava-
in smernice razprav pristojnim organom v reševanje. Ena oblika za to so priporočila komiteja, druga — še množičnejša — pa je ta, da bodo člani, ki so se udeležili
razpravljal še širši aktiv komunistov skupaj s člani šolskih kolektivov. — Kultura in telesna vzgoja sta bili v zadnjem času obravnavani na dveh širših posvetih. Ker pa so tu posamezna vprašanja zelo široka, so sklenili, da bodo razpravo usmerili v konkretne
šli pot, kako prenesti zaključke Ia rezultate dosedanjega dela. ie
sprejela tudi teze za nadaljnje tovrstne razprave; le-teh bo do kongresa Zveze komunistov Jugoslavije še pet.
Kmetijstvo v tržiški komuni so pogosto obravnavali kot zadevo probleme, kot so repertoarna po-posameznega področnega posveta, drugorazrednega pomena, zato so litika, filmska vzgoja, inlormira-zbrano gradivo posredovali osta- se komunisti odločili, da bodo to nost občanov, vaditeljski kadri, lim komunistom v kolektivu, tako problematiko obdelali na širšem finančna sredstva itd. da bodo vsi vsaj seznanjeni z za- posvetovanju, kjer bo glavna te- Tudi na področju zaposlovanja, devo, medtem ko se bodo aktivna ma: odprava silnic, ki zavirajo hi- zlasti pa v skrbi za dostojno živ-mnenja zbirala okrog udeleženca trejši razvoj odnosov med zadru- ljenje .sezonskih delavcev so v tr-
jev po njihovi vrednosti. Medtem ko nekatrca podjetja porabijo drugo in tretjo delovno izmeno v glavnem le za mašenjc ozkih grl v proizvodnji, imajo v predilnici vpeljano redno proizvodnjo v treh izmenah po 7 ur, le preostale tri ure porabijo za morebitna ozka grla in za čiščenje strojev. Posamezne ekonomske enote v tem podjetju izkazujejo v letu 1963 visok odstotek izkoriščanja strojnih kapacitet (96, 92, 97, 89). Vzroki izpadov do stoodstotnega izkoriščanja so v čiščenju in popravilu ter v nenapovedanih prekinitvah električnega toka.
Šešir ima težave, ker ima stare, že močno i/.trošene' stroje in ker je v rekonstrukciji. Pri Tehniku zagotavljajo, da se pri njih izmensko delo ne da vpeljati, ampak delajo .v sezoni po 11 ur. Tehnična opremljenost gradbeništva je slaba, komisija republiškega sveta Zveze sindikatov meni, da bi se z boljšo organizacijo dela lahko marsikaj izboljšalo. V podjetju LIP Cešnjica iščejo primerno metodologijo za evidenco izkoriščanja kapacitet in jo skušajo vpeljati. Težave so z žagarskimi obrati v občini (razen LIP jih imata še Gradiš in Jelovica), kj so premalo izkoriščeni, ker za vse žage ni dovolj lesa. Predlog, da bi se žage združile, ni naletel na plodna tla, ker je ta posel finančno zelo donosen.
Vprašanja bolj.š? izrabe strojnih kr.nacitet so se v Loki — kot kaže nedavno posvetovanje — lotili z vso resnostjo. Pri tem pa bo treba v prihodnje upoštevati še nekaj — nevarnost, da se z boljšo in večjo proizvodnjo povečajo tudi norrric, osebni prejemki pa ne. Praksa kaže, da pogosto tako je. Delavci pravijo, da se ne splača preveč prekoračevati norme, ker jo potem zvišajo. Vzrok za to so neobdelani tehnični normativi v proizvodnji. Prizadevanje proizvajalca v takem primeru je vse prej kot stimulirano. Dobro režitev pa smo našli v LTH. Ce delavci prekoračijo normo na primer za 20 odstotkov, se tudi dohodki dvignejo za enaki odstotek. Fiksni stroški na enoto proizvoda sc s tem znižajo, od tega pa imajo korist delavci in podjetje.
at
Zanimivost v mostu
nja še niso našli ključa za hitro posveta, ki pa bo prek tovarišev gami in kmeti. — Drugo tako po- žiški občini dosegli že nekaj uspe-
ln uspešno reševanje vseh problemov, vendar je to šele začetek poti.
Začetna naloga v zvezi s takim *dela tržiških komunistov ra. Vodstvo komite-
prav tako upoznan z gradivom z dročje je šolstvo, ki so mu člani
drugih posvetov. Skratka — na- Zveze komunistov posvetili že ve-
stala bo veriga  družbene - aktiv- liko pozornosti, vendar sta idej-
nosti, katere nosilci bodo komu- not pouka in praktično uvel javi ja-
nisti, udeleženci omenjenih posve- nje reformirane šole ostala šc ne-
tovanj. obdelana. Tudi o tem bo tore i
Srečanje na kmetih
Na>kmetijaih<je vse manj ljudi.       »Pred desetletji je bilo v vsa- 7 njimi. Prav tako je s prašiči. Ob-
Mlajši gredo v tovarne v drugačno ki hiši veliko ljudi, tudi po deset delovanje zemlje terja veliko dela,
življttnije, ki ga nudi današnji čas. in še več. Obdelovali so vsak ko- saj je vsa zemlja v višinskem pre-
Te pripombjp slišimo že vse po šček zemlje in gojili prav vse kul- delu in je njive mogoče orati le z
vojni. Gre za hitri  gespodarski ture in rastline, ki so jim bile po- vrha navzdol. Zato je treba ob
razvoj,   za   industrializacijo,   za trebne za življenje. Danes se je
tehnični   napredek   in   družbeni to precej spremenilo. Gospodar je-
razvoj. Izoblikujejo se močna in nje je bilo treba prilagoditi da-
urejena industrijska središča, a našnjim razmeram. Ce hoče kmet
mnoga naselja, zlasti v odročnih nekaj -doseči ob sedanjih razme-
hribovskih predelih, ostajajo vse rah, mora skrbno in razumno go-
bolj prazna. spodariti.«
To velja za mnoge naše kraje in
hov, vendar pa se z. njimi ne bodo zadovoljili. V prihodnje bodo komunisti to problematiko osvetlili z vseh zornih kotov 5 kupa i z organi upravljanja, ki bodo najlaže lahko nakazali rešitve. — širše posvetovanje bodo v Tržiču organizirali tudi o statutih delovnih
BITNJE — Most čez potok Žab-nica v Zgornjem Bilnjem se je vdal pod težo neprimerno težkega tovornjaka. Nekateri vaščani so trdili, da bo kljub razpokam še uporaben, ker so menda v njem zelo trdne železne vezi. Ko pa so se vaščani kljub temu odločili, da
NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Primskovo, 7. julija — Včeraj je'trgovsko podjetje Živila Kranj na Primskovcm odprlo veliko samopostrežno trgovino. Urecli'o jo je v prodajalni klasičnega tipa v Zadružnem domu. Sampoos!re/'v-ca je za to območje velika prldOri bitev, saj ima sicer ie še d.e manjši in po opremi precej -a" stareli špecerijski prodajalni-
Na območju stanovanjske sk"f>-nosti Kranj-Primskovo živi sedal le nekaj manj kot 3 tisoč prebivalcev.
PARK BORCEV
Primskovo — Na prostoru bivšega pokopališča n> Primskovem so zaključili s prvim delom urejevanja »Parka borcev«. Uredili so cvetlične gredice in poti, lepotno grmičevje in drevje bodo zasadili jeseni.
Na tem prostoru so ohrani" grobove petih padlih borcev NOB-Krajevna organizacija Zveze borcev si prizadeva, da bi na tcrrj mestu do Dneva mrtvih postavi'1 spomenik žrtvam Fašističnega terorja s te-ra ob moč It.
BODICE
9 Motil sem >t\ ko i da bodo spomeniki našim /,f);r'V revolucije za dan borca urejeni. « jih bo veselje pogledati! Slucatnc me je pot zanesla proti Kropi, W se mi je na križišču ponudil P*** žalosten pogled na spomenik desetim padlim junakom. Niti sled" * bilo tam o kakšnem cvetju, ker 1 bilo vse dno spomenika na de»*/c posuto z maccsnoi'imi iglicami. ^ vem, je bilo tam tako že za PJr*i maj, pa zadolženim doslej stvari * ni uspelo očistiti ... .
• Prav danes teden sem b°tCy-fiekdrm V Gorenji vdsi V Poljan**1 dolini km>it, kruh. Pa mislite, g sem ga dobil? Šniciii.i.'TrnJ.ilji-M mi^rT dejala, naj pridem poPoldj>e^ ko ga bodo zancsliivo imel'. 'ie^ sem se če/, dobri!) 6 ur vnvl, veft dar mi ji že napis »kruh razpr°" dan« povedal, da bom dstd pra?ne' ga želodca. Seveda me tudi P*k(fA pripomba, ki mi jo je navrgel
7.1 okno, češ, da )im manjka aH* cev, ni nasitila! *(
• Razočaran   sem   se   hotel ■ naprej iti turista. Toliko hvale t bilo o novi žičnici na Vogel, J?**j sem h mahnil kar^ proti *0*""JJj In naravnost na žičnico! Lahko verjamete,  kako  sem bil ^aC'JiC,l ko sem se znašel pred hotelom M torog, čeprav sem se trdno n,*rnfn'l k spodnji postaji žičnice. Še fnlelgg sem poskusil srečo, pa me ]C c četrt ure pot spet pripeljala k " telu. To je pa že od sile, tem *% jal  potihem, naglas  pa: Turi^lC delavci, ki ste umeli toliko fena ja, da ste postavili žičnico, ^r.tv,i,0y šc nekaj tisočakov in označite cesti, katera pot gre h gondoli, * kaj vsi turisti niso rojeni Bohi nt ^
• Če. verjamete ali ne, sva
rvič 7. Marjano potovala tudi\l T talom. Časi, ko sem bil za da^ poti  privezan  le  na  kolo, *° nami, hja! 7. naših B mikov svaD z boljšo polovico odpeljala v  , 1, brovnik. Toda  težave so se taC ■ /e  na  kranjski  avtobusni t^ ,1}, kjer mi niso vedeli povedati, ^ bo ttoseben avtobus odpeljal na, tališče. Nekdo, ki je opa/il zadr^, W, jc pripomnil, da \xas''h z a" Jo busne   postaje  vozi  modro v°7i JAT, včasih  pa avtobus SAP- . d i ta ob pol dveh tukaj, in v*e v  redu  —  je tolažil! Tako sc začdlo  najino   tekanie   po kfđftt
organizacij, na katere se dostikrat ga podro in narede novega, jih je
pozablja in v večini primerov ne čakalo ncpiajhno presenečenje. V avtobusni postaji. Nervoza je trtt^ služijo  svojemu  namenu, čeprav mostu so namesto betonskega že
thdi za vasico Vinharje nad Poljansko dolino. Uro je oddaljena qcI Poljan in 650 m visoko. Samo šc 37 prebivalcev v 10 hišah oziroma na 7 kmetijah se krčevito drži rodne zemlje.
Srečali smo se z Milanom Dolencem, enim izmed sedanjih kmetovalcev.
»Tudi tu v hribih je vse drugače kot včasih,« pravi on. »Pred 11 leti smo napeljali elektriko v vse hiše. V vseh hišah imajo radio,
v dveh pa celo televizijo. Zadnja leta pa smo si končno zgradili tudi cesto do vsake hiše. Seveda s skupno pomočjo.«
— Imate lepo vzorno urejeno posestvo z 9 ha obdelovalne zemlje. Na domu je še oče, ki je med vojno postal v NOV invalid, mati,
vi in žena z. majhnim ^sinom. Kako obdelate vso vašo'ženil io?
— S   kakšno   dejavnostjo se ukvarjate na vaši kmetiji?
»V kooperaciji s kmetijsko zadrugo pridelujem semenski krompir in gojim živino za zakol. Krompir izredno lepo kaže. Trava je letos lepo in dobro obrodila, kar je pripomoglo ugodno vreme in seveda tud j umetno gnojilo. Vso košnjo opravim sam z mo- so tako sladke in rade gnijejo. tomo ročno kosilnico, ki sem
vsakem oranju precejšen del zemlje zvoziti ali znositi nazaj na gornji del, sicer bi bile njive kmalu vse v dolini.«
— Hlev imate sodobno urejen s potrebnim.' silosom za krmo. Kako se vam silosi obnesejo?
»Brez. takega načina ni mogoče gojiti toliko živine in tudi ne dobro gospodariti. Silosna krma je nadvse hvaležna tudi za privatnega kmetovalca.«
— Kako bo letos obrodilo sadje? »Jabolk bo malo, nekaj več bo
hrušk in sliv. Orehi so zelo polni. Obrodile so tudi češnje, ki pa ni-
so dokument, ki konkretizira naša ustavna načela.
Prav gotovo bo tudi s teh petih posvetovanj prišlo dosti pobud, ki bodo tržiškim komunistom opora za nadaljnje delo, razen tega pa bodo v predkongresnem obdobju posebno skrb posvetili tudi sprejemanju mladih ljudi v Zvezo komunistov. — J. žontar
leza našli 36 kos, nekatere med njimi so bile še popolnoma nerabljene, precej burkelj, verige, dolgo žago in podobno železo, ki so ga vaščani pred vojno, ko so most gradili, lahko prispevali. Most je po vsej verjetnosti vzdržal vrsto let predvsem zaradi tega, ker je bil zidan v oboku.
avtobusni postati- i\ervoza /<= '•• *. Ia od 13.10 do 13.50, ko sva s s dvema    čakajočimi    turistoma _ ugledala prihajajoči zeleni avt° g SAP! — ]a, ali res ne b! "gv^i Prove vnesti na seznam ostal' J hodoT in odl'odov a^tnbuse^'i ^ volj bi bilo že s tradicionalno vensko natančnostjo označiti P1' žen odhod na Brn'ke! iv
Turistično razpoložen'- PO^ vas v*c Prav lc»o po-^"a7'l^
jo
pred tremj leti kupil. Brez nje danes ne bi več šlo, ker bi za toliko travnikov potreboval veliko koscev, a sem le sam za to delo.«
— Razen njiv za krompir in krmo ste vse njive zasejati s travo. Se vam to obnese?
»Vsekakor. Omenil sem že, da gojimo živino za zakol. Krav, razen za domačo potrebo, se ne izplača gojiti. Nimamo kam z mlekom, pa tudi dela je mnogo
R. čarman
V Stari Fužini pri Bohinju radovljiška uprava gozdnih lovišč gradi svoj-dom, v katerem bodo lovski prostori in poseben bife, kjer bo moč dobiti nekatere specialitete. Objekt, ki bo služil tudi i lovskemu turizmu in bodo zato zraven zgradili garaže, gradi bohinjsko gradbeno podjetje
SREDA,     u,ma 1964
s	
	Kupim
mali oglasi • mali oglasi
prodam
Ugodno prodam 4 nova okna svetlobne velikosti 90x76 in dobro ohranjen otroški voziček, italijanski, skoraj nov. Cesta Svobode 32, Bled 2864
Prodam 80 kg težkega prašiča *a rejo. Breg 56, Žirovnica 2869
Prodam dve novi okni z dvojno Kaporo 75x110. Predoslje 42, Kranj
2870
Prodam krmilni krompir. Zab-nica 15 2871
Prodam zavorne bobne z guma-™. 16 col in rabljeni moped Co-ubrl. Naslov v oglasnem oddelku
2872
Prodam avto fiat, topollno, com-ol motor, generalno popravljen Pod garancijo 5.000 km. Nove gu-Ine» nov akumulator, novo lakiran, temno rdeče barve. Naslov v glasnem oddelku 2873
Prodam dve zelo dobro ohranje-«« omari za obleko radi tesnobe v »tanovanju. Naslov v oglasnem oddelku 2874
Prodam prašiča po 50 kg težka. Cerklje 108 , 2875
- Prodam motorno kolo »Galeb« 150 cem v dobrem stanju. Ogled •nožen vsak dan od 15. do 20. ure v Cerkljah 21 2876
Ugodno prodam vprežno kosil-™co z žetvino napravo. Pod gora °> Gorenja vas nad škofjo Loko
2877
cProdam 6 tednov stare pujske, ^truževo 9, Kranj 2898
Prodam moped. Sp. Brnik 54, Cerklje 2899
Prodam plemensko telico in ne-*aJ metrov hrastovih plohov in nov elektromotor 15 kVV. Zaje, Valburga 15, Smlednik 2900
Prodam kompletno spalnico iz Orehove korenine — furnirano, ter zazidljive parcele, k. o. Puštal — s«ofja Loka. Ravnikar, Partizanka 20, Kranj 2901
Prodam dobro ohranjeno spalno, orehov furnir. Naslov v °8lasnem oddelku 2902
Kupim vodno črpalko z motorjem na dve lazi. Visoko 43, Šenčur 2878
Kupim staro hišo v bližini Kranja. Novak Maks, Tomaž.ičcva 12, Kranj 2879
Kupim enostanovanjsko hišo, nedograjeno v okolici Kranja, škofjeloška 41, Kranj 2880
Kupim rabljen moped. Zalog 24, Cerklje 2881
Kupim gradbeno parcelo 700 — 1000 m1, najraje z gradbenim dovoljenjem, v okolici Kranja. Ponudbe pod »Gotovina takoj« 2882
Kupim hišo z vrtom na Gorenjskem. Ponudbe z opisom in ceno poslati Krista Cvijanovič, Apače 9
2883
Kupim hišo v bliižni Tržiča ali
Kranja. Bohinc Valentin, Ziganja vas 7, Križe 2897
Dvema študentoma oddam sobo. Krt Drago, Kurirska 7, Krani
2890
Nujno rabim 100.000 din, vrnem 120.000 din v kratkem času. Naslov v oglasnem oddelku 2891
27. junija 1964 sem izgubil denarnico z dokumenti in denarjem v Clrilovi ulici v Kranju (Orehek). Poštenega najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi na naslov v dokumentih ali Triler Vinko. Drulovka 20, Kranj 2802
Dne 4. julija sem izgubil od Šk. Loke do Voklega potovalko* z obleko. Prosim proti nagradi vrniti. Naslov v oglasnem oddelku
2893
Na poti iz Jakoba do Preddvora sem izgubil moško zapestno uro. Najditelja prosim, naj Jo odda v oglasni oddelek. 2894
V Povijani vas še čakajo. Najlepše boste oreživeli vaš oddih v prelepi Povijani na otoku Patru. Pension: hrana in prenočišče 1000 din dnevno. Rezervacije sprejemi trgovina Borovo Kranj, v torek, četrtek in soboto. Vabi Turistično društvo Povijana 2895
Vajenca-ko, sprejmemo v uk. Trgovina Borovo Kranj. Po"oi: končana osemletka 2896
ostalo
GOSTINSKO PODJETJE
»TURIST« LESCE SPREJME ZA STALNO NATAKARICO
Sprejmem krojaškega vajenca ali vajenko. Naslov v oglasnem oddelku 2807
Sprejmem vajenca za pleskarsko stroko. Naslov v oglasnem oddelku 2844
Gasilsko društvo Predoslje priredi v nedeljo, 12. 7. 1964 ob 15. uri vrtno veselico v vsakem vremenu. Igrajo Veseli trgovci. Vljudno vabljeni! 2854
Oddam lokal, primeren za obrt aH trgovino. Linhartov trg 24, Ra-llovljica 2884
Arsovski Dragotu, Forme, želi vse najboljše na novi življenski poti dobra znanka. 2885
Kdor mi posodi 150.000 din, dobi enosobno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 2886
Zahvaljujem se zavarovalnici Kranj za izplačano* invalidnost in zavarovalnino iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja delavcev in uslužbencev v tovarni Sava Kranj. Marinšek Alojz, Naklo 106 2887
Zaplotnik Alojz, delavec, Tupa-Hče, preklicujem moje pripovedovanje o nespodobnem obnašanju Francke Jagodic, delavke, Hote-može kot neresnično. 2888
Spreimem vajenca. Ogris Andrej Trojarjeva 9, Kranj 2889
Zahvala
Ob nenadni izgubi ljubljene mame in stare mame
IVANE ZUPAN iz Voeeli
se lepo zahvaljujemo številnim prijateljem in znancem, ki so jo spremili na zadnji poti in ji v slovo poklonili toliko cvetja. Iskrena hvala za izkazano sožalje krajevnim organizacijam ZB in ZVI, dr. Bohincu za večletno zdravljenje, osebju splošnega oddelka jeseniške bolnišnice in duhovniku prof. Krakarju.
Žalujoči otroci: Francka, Janez z družino, Anica z družino, Stane z družino, Malka z družino in ostalo sorodstvo
Udaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči •"ačun pri NB v Kranju 607-11 1 135. Telefoni: glavni In odgovorni prednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75. 28-97. Naročnina: letno *30Q, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, so nota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnlke 30 din bese na. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo.
objave
Delavska univerza škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1964 65
VPIS v
1. Tehniško Šolo strojne stroke Ljubljana, oddelek za odrasle v Škof j i Loki
2. Tehniško šolo elektrotehniške stroke Ljubljana, oddelek /a odrasle v Škof j i Lokj
3. Tečaj za poklic tehniškega risarja
4. Ekonomska srednja šola Kranj oddelek za odrasle v škofji Loki
5. Administrativni tečaj: začetni in nadaljevalni
Pogoji:
1. in 2. kvalificiran delavec
3. Dokončana osemletka
4. Dokončana osemletka, starost 18. let
5. Dokončana osemletka Vpisovanje bo vsak dan od 6.—
14 ure in ob sredah od 16. do 18, ure.
Na osnovi 93. člena Zakona o sredstvih gospodarskih organizacij (Ur. list 54-57) in na podlagi  odredbe  525 Ur. list
27 '58
PUŠKARNA KRANJ.
Jcšetova 3
PRODA
iz osnovnih sredstev
TOVORNI AVTO
»Opel Blitz« nosilnost 1.751
za ceno 500.000 din.
Ogled mogoč dnevno od 6. — 14. ure v prostorih tovarne.
Do 20. 7. 1964 imajo prednost nakupa gospodarske organizacije, nato pa tudi privatni sektor, t
Odkunuiemo steklenice za nivo.
vsako količino a 40 din v skladiščih:
Kranj, škofja Loka, Tržič, Kranjska gora, Bled, Lesce.
Podjetje »VINO KRANJ«
Nagradno žrebanje
Vlagajte svoje prihranke pri MEDOBČINSKI KOMUNALNI BANKI KRANJ in njenih poslovalnih enotah: na JESENICAH, v RADOVLJICI, ŠKOFJI LOKI in TRŽIČU.
Kdor vloži do 30. 7. 1964 vsaj din 50.000.— in jih ne dvigne pred enim letom, dobi višje obresti in lahko postane dobitnik lepe nagrade. V vsaki poslovni enoti bo izžreban:
televizor, radio aparat, kolo, električni gramofon, foto aparat in potovalna torba.
ŽREBANJE BO V AVGUSTU 1964
Obrestne mere za vezane vloge: vloženo za dobo
nad 3 mesece obrestna mera 5,25 »/« nad 6 mesecev obrestna mera 5,50 %» nad 12 mesecev obrestna mera 6,00 •>/• nad 24 mesecev obrestna mera 6,50 "/« nad 36 mesecev obrestna mera 7,00 °/o
TRZlil PRG6L6D
V KRANJU
Breskve 250 do 270 din, marelice 280 do 300 din, hruške 160 do 200 din, kumare 160 do 200, fižol v slročju 140 do 160, grah 160 do 180, krompir novi 65 do 70, krompir stari"*35 do 40, pesa rdeča 80 din, skuta 180 do 200 din, surovo do 100, črešnje 150 do 170, med 700 maslo 1000 do 1100, zelje 100 do 120, kislo zelje 80, cvetača 180 do. 200, solata 100 do 120, paradižnik 240 do 260, čebula 120 do 140 din. proso 80 din za liter, pšenica 60 do 65 liter, koruza 50 do 55 liter, koruzna moka 60 do 65 liter, ai-dova moka 160 do 180 liter, borovnice 140 do 160 liter, lisičke 100 do 120. jasodc vrtne 180 do 200, kaša 140 do 150, ješpern 120 do 130 din za liter, korenček 20 din za šopek, peteršilj 20. zelena 20 din za šopek, kokoši 900 do 1200 din za kom., piščanci 700 do 900 din za kom., piščanci 700 do 900, jajca 35 do 37 din za komad.
gar Marija, deklico; Rcberšek Jožefa, deklico; Perčič Marija, dečka; Seknc Marija, dečka; Cankar Jožefa, dečka; Re/.ar Ana, dečka; Sironič Majda, deklico; Peter-ncl Štefanija, deklico; Ilalner Frančiška, deklico; Kožuh Marija, deklico; .Tuvan Terezija, dečka; Pcčnik Olga-Ana, dečka; Oblak Frančiška, deklico; Maček Pavla, dečka; Potočnik Lucija, dečka; Ahči« Angela, dečka; Faletič Frančiška, dečka.
Republiško prvenstvo v RC letalskih modelih
Por6člli so se:
Pavlin Janez, delavec in Urbane Mihaela, delavka; Jerina Jrenc.j-A!oj/, pleskar in Kalan Neža, delavka; Sajovic .lože, delavec in Dobnikar Marija, delavka; Zuža Frančišek', kmet in Naglic Marija, kmečka delavka.
Umrli so:
Anton Adamič, C. Staneta Žagarja 6, Kranj, star 83 let, upokojenec; Maiija Oblak, Ul. Tatjane Odrove 2, Kranj, stara 73 let, upokojenka.
Rezultati na evropski ravni
KRANJ
Rodile so:
Vukalj Drana, dečka; Linar Juli-iana, deklico; Vreček Zorija, dečka; Lužovcc Angela, deklico; Finž-
Prvo republiško prvenstvo letečih modelov z radijskim upravljanjem jc za nami. O njem se lahko Izrazimo le pohvalno, saj je organizatorju uspelo, prebiti led v tej kategoriji modelarstva, tekmovalci pa so s svojimi rezultati pokazali, da ne zaostalaio več za evropskim povprečjem.
Prvi dan tekmovanja jc minil na letališču v Brniku, kjer so se med seboj pomerili tekmovalci z radijsko usmerjenimi motornimi modeli .Tekmovalo jc le 9 modelarjev, med njimi tudi gostje aerokluba Kranj in Celovca. Kljub neugodnemu vremenu (pihal je namreč izredno močan veter) in nekaterim tehničnim oviram, so tekmovalci, posebej pa še gostje, dosegli  solidne  rezultate, čeprav
Zahvala
Ob tragični smrti
SLAVKE ČARMAN
roj. Florjančlč
se zahvaljujemo zavodu za invalidsko zaposlovanje za poslovilne besede, sosedom za izkazano pomoč, pevcem, duhovniku, vsem, ki so sočustvovali z nami in jo pospremili na zadnji poti.
Britof, 7.7.1964
Domači
zaradi časovne omejenosti tekmovanja organizatorju (Aero klub »Stane Žagar« Kranj) ni uspelo \ celoti realizirati tekmovalnem; programa.
Drugega dne (v nedeljo) so bik prizorišče tekmovanja Lesce. Šele tu je organizatorju uspelo vej aparat, potreben pri torvstnif prireditvah, vključiti v tekmova nje. Tudi vreme je bilo za jadral-ne-radijske usmerjane modele kakor nalašč in rezultati so bili te mu primerno dobri. Razlike met gosti iz Celovca in domačini ni bilo. Celo član kranjskega aero kluba Janez Pintar je v skupni konkurenci zasedel prvo mesto 5 6 točkami prednosti pred dnipc plasiranim Celovčanom Prettncr-jem.
Rezultati: Motorni modeli-klasa gostov: 1. Wosing Franz, Celovec 994 točk; 2. Elsner VVilli, Celovec 904; 3. Himelsback Franz, Celovec 816 točk.
Vskupini domačinov je postal republiški prvak liubljančan Janez Smole s 719 točkami, medtem ko je drugo mesto v republiki zavedel član kranjskega aerokluba Bruno Stular.
Jadralni modeli-gosf ie: 1. Prelt ne* Ha#iz, Celovec 2188; 2. Elsner VVilli, Celovec 1927- 3. Schuglich Otto, Celovec 1758 točk.
Domačini: Republiški prvak Janez Plnfar, AK Kranj, 2194; 2. S<--režln Silvo AK Kranj, 1768; 3. Branko Perko, Ljubljana 1668 točk
Tone Polenc
Ivanov - Leonov:
44
Desetine tisočev Afričanov, zaprtih v taborišču, so pustili, da *° stali pod črnim nebom, polnim zvezd. Bilo je hladno. Ljudje *° se stiskali drug k drugemu, da bi se ogreli. ^ Zjutraj je veter razgnal oblake. Vzšlo je sonce. Ljudje so sc razveselili, vsaj nečesa so se lahko veselili. »Nevarni« so vedeli, **a jih čaka smrt. Smrt zaradi ene krogle, smrt zaradi orožja, 8lnrt zaradi stikov s partizani.
. Sonce jc ves dan neusmiljeno pripekalo. Ves dan jim niso dali ~-rane. Zaporniki so kričali, zahtevali hrano, stegovali roke skozi P°dečo žico proti stražarjem in prosili milosti. Toda stražarji niso Poznali milosti in zapornikom niso dali hrane. V taborišče so pribijali le nekaj sodov vode.
Ves čas'so privažali nove skupine zapornikov. Vse Afričane v 'Oestu so zaprli, celo služabnike v evropski četrti.
šele tretjega dne so začeli stražarji raznašati hrano. Ljudje H0 pridrli k hrani, toda obroki so bili omejeni — žlica kaše za vsa-*0gar.
. »Nevarne« so odpeljali gradit cesto. Oblasti niso hojele zastonj, ganiti zapornikov. Vojaki, ki so jih stražili, so dovolili, da so kurvali in jemali od kmetov živila.
V taborišču so pričeli trgovati. »Nevarni« so skozi bodečo žico j?enjavali tobak z »nenevarnimi«. Kupovali so tudi kruh in banane, kamvamba si je /a nekaj šilingov kupil banane in kos kozjega mesa. .    Prihodnjič so »nenevarni« prinesli svežnje suhih vej, sirk, šibice
celo posodo. Ponoči .so se greli in si kuhali kašo. Stražarji sc ,Sf> jezili, tudi sami so bili veseli, če je gorel ogenj.
V taborišču so vpeljali prevzgojne ure. Ko so sc »nenevarni« roili z dela, je iz črnega zvočnika, postavljenega na stolnu, snre-
govoril močan glas v jeziku kikuju. Zvočnik je grmel po taborišču in preklinjal krvoločnost Mau-Mau, njihovo okrutnost in surovost.
Kamvamba ni dolgo ostal v taborišču. Zvečer so v njihov oddelek prišli ljudje z vojaškim spremstvom. Na glavah so nosili bele kapuce z ozkimi odpriinarni /a oči. Posvetili so žarometi in neznanci v kapuceh so h:>dili mimo vrst in gledali ljudem v obraz. Pok:>z;il; so tega ali onega zapornika in stražarji so jih odganjali i/ vrste. J/dajalci so izbirali znane upornike.
Kamvambo so prepoznali in ga odpeljali v zapor.
XVIII. poglavje
Geturija so pripeljali v celico. Bil je bos. Strn/ar mu jc pobral čevlje. Na nogah je nosil tc/ke okove. Nekai dni je sedel v poslopju obveščevalne službe. Zdaj so ga prepeljali v zapor.
Cieturi sc jc ozrl krog sebe. Obrazi zanornikov so se obrnili k njemu — radovedni in ravnodušni, prisrčni in žalostni, mladi in stari.
Nasproti mu je prišel Kamvamba, suh in namrščen, s slamo v laseh. Dolgo sta si stresala kazalec v znak pozdrava.
Med zapornik) se je zaslišal šepet. Nekdo jc spoznal Dedana Geturija. Razgovor je utihnil Ljudje so opazovali znamenitega poveljnika. Umaknili so se, da bi mu napravili prostor.
Okna zapora so bila obrnjena na jetniško cb/brišče. Pred rešetkami je stalo pet vešal. Ljudje, ki so jih zjutraj obesili, so se ves dan zibali pred njihovimi očmi. Tisti, ki so bili že dolgo v zaporu, so se tega privadili in so obe.Šencc imenovali »banane«. »Banane«, so snemali samo ponoči.
Namrščen Vakamba z globokimi upadlimi očmi, s širokim nosom in veliko belo brazgotino na čelu ga je peljal po dolgem hodniku.
Zapornik je izpod oči pogledal staražarja. Imel je mračen in okruten obraz. Nad zgornjim robom brazgotine je visel plamen kodravih las. »Panga,« je pomislil Geturi. »Partizan jc slabo udaril.«
Odšli so iz poslopja. Verige in okovi so zazvenčali na pesku. Geturi si jc pozorno ogledoval dvorišče. Povsod so bili visoki zidovi. Na stolpih so slali stražarji.
Stražar je odpcljaJ zapornika v majhno celico brez oken in ga surovo potisnil k mizi. /a kal ero ie sedel starejši častnik z riavimi brki.
»Zelo nas veseli, da lahko sprejmemo tako simpatičnega gosta, kakršen si ti, Dedan Geturi,« je pozdravil preiskovalec z nežnim glasom. »Tukaj sedi, nasproti mene, dragi.«
Geturi je sedel na stol brez naslonjala in težki okovi so zarožljali.
Dva črna vojaka, ki sta sedela ob steni, sta vzdrhtela. Dedan Geturi! Eden izmed njiju — s tetoviranim obrazom — se je sesedel. Najraje bi odšel iz celice. Borci Mau-Mau mu ne bodo oprostili, če bodo zvedeli, kdo je mučil Dedana Geturija. ludi drugi vojak je radovedno vstal s klopj. Z začudonimi, široko razprtimi očmi je opazoval Geturija.
Preiskovalec jc začel z zasliševanjem.
»Pogumen fant si, Dedan. Nikar ne zanikaj in mi delaj težav. Mar udobno sediš?«
Geturi ni hotel ničesar priznati.
»Jaz sem Nžorogi. Geturi je dvakrat večji od mene. Tisti, ki me je očrnil pri stotniku, želi poceni zaslužiti pet tisoč funtov.« »Kako si molčečen . . . « Geturija so čez pol ure odpeljali i/, celice. Za njim so pripeliah Kamvambo.
Ko so ga pripeljali v celico, je nosil raztrgano obleko. V obra/ je bil zabUnel od pretepanja. Desne dlani ni imel več. Pod laktom je ostal samo ostanek zgorele roke. Kamvamba jc namrščeno pokazal z glavo na ožgano roko iti molčal. Geturi ga je položil na ležišče in mu skrbno obvezal roko s kosom srajce.
Zvečer so Geturija ponovno odpeljali na zasliševanje.
»Tako, Dedan,« s4 je preiskovalec zleknil v naslonjaču in si prižgal cigareto. »Zakaj bi se prepirala. Moč jc v mojih rokah. Pripoveduj nam o svojih dejanjih in jaz bom vse zapisal. Pamelen fant hodit«
»Jaz sem Nžorogi, bvana.*
»No, no, poglej, kako si trmast! Toda mi te bomo s kleščami. Nikar se ne jezi.«
Dal je znamenje krvnikoma. Neodločno sta stopila k Dedanu.
»le dajta mu!« je vzkliknil preiskovalec. x
Preiskava je trajala pozno v noč. Preiskovalec ni šc nikdar srečal tako trmastega človeka. Nihče mu ni zadajal toliko skrbi.
66
M. Tivain:
Tom Sawyer-deiek
31. Komaj je preteklo deset minut, že sta onadva malopridneža pridlrjala na krov; skočila sta na breg in nisva Ju več videla. Do zore sva čakala in upala, da-se še vrneta,, a ju ni bilo na spregled. Morda le nista mogla Jacka dohiteti in sta izgubila njegovo sled, sva si rekla in se s tem tolažila. Tom in jaz sva se dolgo pogovarjala, kako se bo vse končalo zanj. Najbrž, tako je menil Tom, mu bosta ostala ves dan za petami, ne da hl Jack kaj sumil, a brž ko se bo znočilo, ga bosta kje ubila in mu vzela čevlje z diamanti. Kar smilil se nama je.
32. Sele pozno popoldne so » onravIH ladijske stroje. Ko smo pristali nedaleč od farme strica Silasa, je bilo sonce že v zatonu. Ubrala sva jo naravnost proti javorovemu gozdiču, da bi Jacku povedala, zakaj sva tako pozna, in mu rekla naj čaka na naju, da prideva k Bracu in tam polzveva za vse, kot sva mu bila obljubila. Pravkar sva zavila okoli tobačnega polja, ko sta zdajci planila dva moža prek poti v gozdič, In hip nato sva slišala grozanski krik na pomoč. »Zdaj sta umorila ubogega Jacka,« sva si rekla in v smrtnem strahu zbežala v goščavo.
33. Komaj sva sc skrila, sva spet zagledala dva moža, ki sta tekla mimo naju in izginila v gozdiču. 2e v^prihodnjem trenutku so planili vsi štirje na prosto, dva sta bežala in druga dva sta Ju zasledovala. Mrzel pot nama je oblival čelo, ko sva čepela na tleh in vlekla na ušesa, a slišala sva samo, kako nama razbija srce. Zdajci zašepeče Tom: »Lej no! — Kaj pa je to?« — Ni me treba prav nič strašiti, ker sem tako aH tako od groze že na pol mrtev,« sem mu rekel. »Toda poglej vendar, kdo prihaja tamle po stezi.«
šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport €1 šport     šport • sport • šnort • šport • šport • šport # šport • šoort • šport • šp°
Ob odmoru
v I. republiški moški košarkarski ligi
Prihodnje leto brez gorenjskega zastopnika?
V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo spomladanskega dela v prvi republiški moški košarkarski ligi. Moštva so odigrala že po tri povratna srečanja, da bo imel jesenski prvak dovolj časa za priprave na kvalifikacije za zvezno košarkarsko ligo. Vrstni red po 12 tekmah: LESONIT 18, LJUBLJANA 16, TIVOLI 16, ILIRIJA 14, BRANIK 14, DOMŽALE 14, ELEKTRA 12, SVOBODA 8, ŠKOFJA LOKA 8, TRIGLAV 0 točk.
Po daljšem Času sta letos v prvi ligi spet dve gorenjski moštvi. Kranjskemu Triglavu se je pridružila Škofja Loka, ki je lani zmagala v drugi ligi. Po takem uspehu gorenjske košarke pa bo že prihodnje leto verjetno sledil močan padec. Vse namreč kaže, da bo leta 1965 prva republiška liga brez Gorenjcev.
Triglav je po popolni in nenadni zamenjavi generacije letos za dva razreda slabši. Medtem, ko je bil v zadnjih letih med najboljšimi košarkarskimi vrstami v Sloveniji, letos sploh ni kos prvi republiški ligi. V 12 tekmah ni osvojil niti točke, čeprav je bil nekajkrat prav blizu zmage. Kranjčani so praktično izpadli že po porazih proti škofji Loki in Svobodi v prvi polovici tekmovanja, zato bo nadaljevanje prvenstva zanje služilo predvsem uigravanju in pridobivanju izkušenj mladih igralcev.
škofja Loka se sicer šc lahko obdrži v ligi, če po točkah prehiti Svobodo. Sedaj imata oba tekmovalca enako število točk. Če bo tako razmerje tudi ob zaključku, bo o izpadu odločala ponovna tekma. Ker je sedmoDlasirana Elektra kar za 4 točke spredaj, se ji verjetno ne bo treba boriti za obstanek.
Svoboda Ima do konca prvenstva še Ljubljano, Branik in Domžale na svojem igrišču, zunaj pa Lesonit, Ilirijo in Skofjo Loko. Škofja Loka bo Igrala doma z Lesonitom, Branikom in Svobodo, na tujem pa z LJubljano, Elektro ln Triglavom.
Ce bi že hoteli napovedovati, kar pa je v tej ligi zaradi izena-
čenosti moštev zelo težko, bi lahko rekli, da ima Svoboda prednost v vseh treh tekmah doma (6 točk), škofja Loka pa doma z Branikom im Svobodo ter zunaj s Triglavom (6 točk). Ob števinlih presenečenjih v letošnjem prvenstvu pa lahko tudi Svoboda in Škofja Loka osvojita ali izgubita kake nepredvidene točke.
Pri tem planiranju smo predvideli zmago škofje Loke proti Svobodi. Če pa zmagajo Ljubljančani, se bodo škofjeločani zanesljivo pridružili Triglavu v drugi ligi. Škofja Loka mora torej doma svojega neposrednega tekmeca premagati, nakar ga bo šele predvidoma ujela po točkah.
V tem primeru bo odločila ponovna tekma na nevtralnem igrišču. V tej tekmi pa bi dali prednost Svobodi. Z odličnim dirigentom in realizatorjem, izkušenim državnim reprezentantom. Lokar-jem je Svoboda trenutno boljše moštvo kot Škofja Loka. Njena uvrstitev na 8. mesto in borba za obstanek gresta na račun športne smole. Kar 4 tekme je namreč Svoboda izgubila šele v podaljšku, potem ko je pred tem že vodila.
Škofja Loka je sicer presenetljivo v Mariboru premagala Branika, vendar pa doma izgubila z Elektro in Domžalami, ki bi ju morala premagati. Tudi s krepkimi porazi proti Lesonitu, Iliriji in Svobodi, so Škofjeločani pokazali, da zaostajajo za ostalimi tekmeci, zato bi njihov obstanek v ligi pomenil presenečenje In velik uspeh za škofjeloško košarko. ^
, L. Stružnik
MIJA GUNCAR
DOPISniHI SO ZABBL6ZILI
0 V soboto in nedeljo je bil na Jesenicah mednarodni košarkarski turnir ženskih ekip Mivara iz Trata, Maribora, Triglava in Jesenic. Na turnirju so bili doseženi naslednji rezultati Maribor : Triglav 32:46 (11:15), Jesenice : Mlvar 62:42 (39:18), Maribor : Mivar 53:38 (23:24), Jesenice : Triglav 52 : 38 (25:8). Jeseničanke, ojačane z igralkami Slovana iz LJubljane, so osvojile pokal skupščine občine Jesenice.
0 Na tekmovanju v skokih v vodo za memorial Branka Ziherla je Kranjčan Janez Čuk zasedel četrto mesto v skokih s 3-metrske deske, čuk že nekaj let nastopa kot edini kranjski skakalec v vodo.
% Na gorskem hitrostnem prvenstvu Jugoslavije v avtomobilskih in motociklističnih dirkah;,je Kranjčan Leon Pintar v kategoriji 125 cem osvojil prvo mesto s hitrostjo 78 km na uro. Uspeh Pin-tarja je še večji glede na to.čda je zmagovalec v kategoriji 250 cem vozil z 81 km na uro.
• Pri kopališki blagajni v Kranju so pričeli z vpisom t za-drugi.
tečaj plavalne šole. Pred kratkim je bilo vpisovanje ustavljeno. Komisija za plavanje pri ObZTK Kranj je dobila na razpolago potrebna sredstva ter bodo tako lahko nadaljevali to izredno koristno akcijo.
% V nedeljo je bil na stadionu v Ljudskem vrtu v Mariboru finale državnega prvenstva v atletiki za ekipe mlajših mladincev. V to finalno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipa kranjskega Triglava, ki je zasedla odlično četrto mesto. Kranjski ekipi so največ točk priborili metalci, ki so zasedli vsa najvišja mesta. Najboljši je bil Satler s prvim mestom v metu krogle (15,86) in četrtim mestom v metu kladiva (42,75), Kogovšek s prvim mestom v metu diska (42,30) im drugim mestom.v metu krogle (15,45), presenetil je M. Fi-ster z drugim mestom v disku (39,49), pa tudi Laibacher pri skoku v višino (3 -175).
Končni vrstni red ekip: 1. Crvena zvezda 203,5 točk; 2 Branik 187,5; 3. Kladivar 132,5; Triglav 131; 5. Slobodu 122; 6. Olimpia-Svoboda 97.5.
REKET
ne »teče« vedno
Potem, ko pred desetimi dnevi na republiškem teniškem prvenstvu v Ljubljani nI uspela ubraniti naslova prvakinje, je Kranj-čanka MIJA GUNCAR v nedelio na mladinskem pokalnem turnirju v Novem Sadu kot gostja v mariborski ekipi dosegla enega izmed največjih uspehov doslej. Ker ni izgubila niti enega srečanja, je bila »prva dama« turnirja. Se posebno je presenetila z zmago nad najboljšo jugoslovansko mladinko Jasnlčevo. sat so poznavalci tenisa izid šteli za drugo senzacijo turnirja (prva je bila zmaga Stolcerja nad tretjim članom našega Davis-cup moštva Spearom).
»Na igrišču v Novem Sadu sem lahko delala, kar sem hotela, v Ljubljani pa mi v odločilni tekmi proti Skuljevi nikakor nI šlo od rok!« Je prikupna plavolaska pripovedovala ob vrnitvi v Kranj. »Po vsem tem sama mislim, da sem v dobri formi, zato unam. da se bom še letos lahko oddolžila Skuljevi. Prvo priložnost za to bom Imela že prihodnjo soboto v Kranju, ko bo na sporedu republiški finale ekipnega prvenstva: potem pa še konec meseca v Mariboru na turnirju Mariborskega tedna in sentembra na turnirju za Tedvjev memorial!«
Priložnosti za prestižne tekme z edino resnejšo konkurentko v Sloveniji Skuljevo torej nič koliko. Saj je Mija še mlada igralka (stara 20 let) in je torej s svojimi teniškimi sposobnostmi pravzaprav šele v vzponu. Ceorav Je dosegla že mnogo zavidljivih uspehov (1960. leta je bila mladinska prvakinja Slovenije, 1961. leta zmagovalka Tedvjevega memoriala, 1963. leta republiška prvakinja med članicami in peta na jugoslovanski jakostni lestvici), ne bi bilo prav, da bi se s tem že zadovoljila ...
»Precej težav imam le s treniranjem, saj v Kranju nimam primerne soigralke, s katero bi lahko nastopali tudi kot ekipa. Tako vadim s fanti, ki pa za igranle z mano nimajo časa, ali pa so preslabi. Ljubljančani mi pravijo, n-»i prestopim k OHmpIJI, v Mariboru na so za to, da bi šla k braniku! Sama ne vem, kako nal naredim.« — T. Zomiar
Po državnem veslaškem prvenstvu v Splitu
Olimpijci so zadovoljili
Od petka do nedelje so se pod Marjanom naši najboljši veslači borili za naslove državnih prvakov. Državno prvenstvo je bilo hkrati tudi hrvaško prvenstvo, zato je nastopilo Izredno veliko veslačev Iz 2 7klubov. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom veslaškega kluba Gusar, ki je praznoval 50-letnlco delovanja.
Kako so na prvenstvu veslali naši olimpijski kandidati? Tokrat so nastopili le v osmercu, ki se bo v nedeljo spopadel z najboljšimi tovrstnimi čolni Evrope v Luzernu. Državno prvenstvo je bilo torej zanj le nekakšna generalna preizkušnja, ki pa jo je s prvim mestom dobro prestal. V Splitu smo pričakovali izdatno zmago    olimpijskih kandidatov
nad Mornarjem, ki je teden dni prej na Bledu zaostal le za 6 sekund. Toda tokrat se je razlika povečala le za eno sekundo, in je torej znašala 7 sekund. Očitno je imela naša kombinirana posadka slab dan, saj je njena vrednost gotovo večja! To pa je tudi edina tolažba pred nastopom v Luzernu, ki ga olimpijci z zaskrbljenostjo
pričakujejo. V Švico bodo z Bleda odpotovali jutri zjutraj.
Zaradi omejenega prostora le " zanimivost z letošnjega državnega prvenstva. Kar trije blejski veslači namreč nastopajo za barve Mornarja. To so vojaki Franc Peterman, ki je bil v skufu drug'-Janez Urh, ki je bil skupaj s P«~ termanom drugi v double-scoultf-in Jože Marolt, ki je veslal v z"13* govitem osmercu. Pred kratki"1 pa se je kot vojak Mornarju priključil tudi Franc Zemva iz Zasipa, ki bo — tako kot prvi trii« — po odslužitvi roka veslal t» blejski klub. P. Klavora
Iz nogometnega albuma Staneta Brezarja
Kranjčani
prvaki
KMALU PO NACISTIČNI VIHRI SO SPORTA ZELJNI KRANJČANI USTANOVILI NOGOMETNI KLUB STOR2IČ. Prvo tekmo so igrali že 1945. leta s sindikalno reprezentanco Trsta. Za srečanje na Planini so domačini zbrali že deset igralcev, medtem ko enajstega niso več imeli Kranjčanom ni preostalo drugega, kot da so v moštvo vključili mladega Staneta Brezarja; določili so mu seveda najslabše mesto — levo krilo. Na tem položaju pa je Stane ostal vse do 1948. leta, ko je odšel k vojakom. — Čeprav je Storžič tekmo s Trstom izgubil z 2 :4, je bil Stane tedaj vesel kot na nogometnem igrišču še nikoli prej. Dosegel je prvi gol za prvo kranjsko moštvo! Ko so gostje hip zatem začenjali igro s sredine, je moral biti tam tudi domači napad. »Ta mal«, kot so Stanetu pravili soigralci, pa je imel velike težave, da je pritekel do črte; od razburjenja so se mu tresle noge in vedel je, da ga ta trenutek vsi gledajo...
PRI VOJAKIH ENAJST MESECEV, KO JE BIL V SOLI ZA REZERVNE OFICIRJE, STANE NI IGRAL NOGOMETA. Sele spomladi 1949. leta jc začel brcati v Virovitici .odkoder je hodil igrat za vojaško moštvo v Podravsko Slatino. V Daruvaru se je potem vključil še v civilno nogometno moštvo. Ko je prišel čas odhoda, so tam hoteli, da bi še vnaprej ostal v njihovem moštvu, toda Staneta je gnalo domov. Sredi aprila 1950. leta jc prišel v Kranj, prvo tekmo pa je za Korotan igral v okviru ligaškega tekmovanja že 27. aprila proti drugemu moštvu ljubljanskegea Odreda.
TISTO SEZONO SO IGRALCI KOROTANA PRVIČ POSTALI REPUBLIŠKI PRVAKI. Sicer Je prva spomladanska prvenstvena tekma v Lendavi pokazala slabo — Kranjčani so jo Izgubili
z 1 :3. Toda potem so prišle na vrsto zmage. Ko-rotanci so pa domačem igrišču po vrsti premagali Soboto z 2:0, Proleterca 4:2, novogoriškega Železničarja z 2:0, Gregorčiča s 5:0, Kladivarja z 2:1; vmes so izgubili le z Branikom z 1:4. Tudi v go-steh so bili uspešni. Premagali so Miličnika s 3:0, mariborskega Železničarja z 2:0, z Odredom so izgubili z 2:3, premagali so Dravo s 4:0 in nazadnje Krim z 2:0!
JESENI SO SERIJO UsPEHOV NADALJEVALI-Moštvo, ki ga je kot srednji napadalec vodil Stane Brezar, tedaj celo ni izgubilo točke! Pp vrstl so premagoval} vse prejšnje nasprotnike. Le z Branikom v Mariboru in s Kladivarjem v ^e''u. so igrali neodločeno. Za Branik je tedaj >gra Ivan Toplak. Ko so Kranjčani vodili s 3:2 in s? veselili nce zmage, je Toplak v zadnji minuf1 prodrl po krilu prav to kotne črte, odkoder )° lepo visoko centriral proti golu. Stanetov Dra Marjan se je pognal za žogo, toda prijel jo J tako nerodno, da jo je odbil v svojo mrežo. Tuo zadnja tekma v Celju je bila dramatična. ^e.. jo dobili domačini, bi sami postali prvaki, neodločen rezultat pa je bil Kranjčanom zadosti *a
podvig. Kladivarji so zastavili vse sile in pov
edli
ltat
z 2:0, toda borbeni gostje so do odmora rezu uspeli znižati na 2:1. Šlo je proti koncu. Celja*" so že pripravljali banket, ko jim je s strelorn mrežo račune prekrižal kranjski napadalec M-helčič. tf*
ZE NASLEDNJE LETO SO KRANJČANI. V KVALIFIKACIJAH ZA VSTOP V II. L1^/ RUDARJEM IZ TRBOVELJ NISO IMELI SREČ*" PONOVILI USPEH. Spomladi so pet tekerri doj bili, dve Igrali neodločeno, eno pa zgubili; Jese . pa so prav tako petkrat zmagali enkrat remi*""8.. In dvakrat zgubili. Najhujši poraz 2:6 so d°ž'vC,c z Muro, kjer je zablestel kasnejši kranjski igi"a[ Norčič, ki se je prav tedaj vrnil od vojakov, »J* je igral v vojaškem moštvu Partizana. Stane ■ spominja, da je Majceta »vrgel po predpisih«. * . di zadnjo ponovljeno tekmo s Krimom so ^u?Lj Ponovljena je bila zato, ker je na prvi te'k prišlo do spornega gola, ko je kriimovec Vule kraniskemu vratarju Kovačiču pri skoku pod 11 . ge izbil kar 11 zob! Kljub temu so bili korotan spet prvaki, vendar jih je v kvalifikacijah za ^ spet izločil Rudar, ki pa je v naslednjih tekm podlegel Šibeniku ,jn prav tako izpadel iz «• 7% zne lige.
j. zontar
• Prihodnjo sredo!
Z ODREDOM V ZVEZNI LIGI
•   ' " , nI
Standardno moštvo Korotana, ki je dvakrat osvojilo naslov republiškega prvaka. Od leve P1' tI-e-
sni: Ijačič, Kito, Slokan. Pucell. Božič. Razpotnik, S. Brezar, Jan, Vigele, M. Brezar, Malce W uer Dlukič.
60