r« rvltl prejemal ▼•!]»: Za oelo lete predplačan 15 rld., xa pol leta 8 fld., la četrt leta
4 fld.. la en mesee 1 fld. 40 kr. tr adminlitraeljl prejeman Telji: Za eeio leto 12 fld., za pol leta « fld., za četrt leta I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom p<»iljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Marcčnino prejema opravniitvo (adminiitracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28.
ITaznanila (Inseratil se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat ; 12 kr če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob * ,6. uri popoludne.

7 Ljubljani, v torek 1. aprila 1890.
Letnilt XVIII.
Valpilo na iiaročT^o._
Z današnjim dnem pričelo se je novo četrtlelje naročbe na
»SLOVENCA",
h kateri najuljudneje vabi
opravništvo.
Cena naročnini razvidi se na glavi lista, a na naročnike, ki se oglašajo, pa ^ dopošljejo naročnine, , se ne ozira.
Papež in delavslio vprašanje.
Povodom mednarodne konference v varstvo delavcev je nemški cesar pisal papežu Leonu XIIL nastopno pismo:
.Beroiin, 8. marca 1890. Nj. svetosti papežu Leonu Xin. v Rimu. Plemenite izjave, s katerimi je vedno Vaša svetost vplivala na korist revežev človeške družbe, dajo mi upanje, da bode mednarodna konferenca, ki se snide na moje povabilo dne 15. t. m. v Berolinu, zanimala Vašo svetost in da bodete sučutno zasledovali obravnave, ki nameravajo delavcem zboljšati usodo. S tega stališča smatram kot svojo dolžnost, da izročim Vaši svetosti program, ki bode podlaga konferenčnim obravnavam, katerih vspeh bode lažji, ako Vaša svetost temu človekoljubnemu delu nakloni Svojo dobrotno podporo. Povabil sem torej knezo-škofa vratislavskega, ki goji Vaše svetosti namene, da se kot moj delegat vde-leži konference. Pri tej priliki ponavljam Vaši svetosti zagotovljenje mojega spoštovanja in osebne udanosti. Viljem."
Na to pismo je odgovoril sv. oče: .Veličanstvo! Zahvalim Vaše veličanstvo na Vašem pismu, s katerim nas opozarjate na mednarodno konferenco v Berolinu, ki ima namen iz-
brati sredstva, da zboljša stanje delavskih stanov. Pred vsem Vam čestitamo, da se poprimete stvari, ki je vredna resne pozornosti in zanima ves svet. S tem vprašanjem se še vedno pečamo, in Vašega veličanstva pričeto delo se strinja z našo najgorkejšo željo. Ze v preteklosti smo, kakor se spominja Vaše veličanstvo, razodeli svoje mish o tem predmetu ter s svojimi besedami omenjali nauka katoliške cerkve kot njen poglavar in ga pozneje zopet ponovih; in da se to težavno in važno vprašanje reši pravičnosti primerno in varujejo postavne pravice delavskih stanov, pojasnili smo vsem, tudi vladam, njihove naloge in posebne dolžnosti.
Skupno delovanje vlad bode brez dvoma pripomoglo k temu, da se doseže zaželjeni namen. Sporazumljenje v nazorih in postavodaji, kolikor dopuščajo različne razmere krajev in dežel, bode pospešilo primerno rešitev vprašanja. S svoje strani bodemo podpirali konferenčne sklepe, ki nameravajo delavcem zboljšati stanje, kot na pr. primerna razdelitev dela po močeh, starosti in spolu delavcev, nedeljski počitek in v obče vse, kar zabranjuje, da delavec ne bode obče orodje brez ozira na človeško vrednost, moralnost in domače ognjišče. Vaše veličanstvo je gotovo prepričano, da tako resno vprašanje poleg posredovanja oblastev zahteva tudi močnega sodelovanja vere in blagodejne delavnosti cerkve.
Versko prepričanje edino more zagotoviti postavam popoln vspeh, in cerkev je edini zakonik, ki obseza načela prave pravičnosti, določbe krščanske ljubezni, ki naj druži vse ljudi kot otroke istega Očeta in člane iste družine. Vera uči delodajalca, da spoštuje v delavcu človeško vrednost ter mu je pravičen; delavcu pa budi zavest dolžnosti in zvestobe, dela ga moralnega, treznega in poštenega. Ravno ker je človeška družba pozabila verska načela, zanemarila in prezrla, omajana je v svojem temelji; ta načela je treba oživiti in utrditi, ker to je edino sred.stvo, s katerim je mogoče preosnovati
družbo na njenih podlagah, zagotoviti ji mir, red in blagostanje. Naloga cerkve pa je, da oznanja ta načela in nauke ter razširja po vsem svetu. Ona torej more močno in koristno vplivati na rešitev socijalnega vprašanja. Mi smo v tem oziru vplivali in bodemo tudi v prihodnje na korist delavskih stanov. Škofje, župniki in ostala duhovščina bodo v enakem smislu delali vsak v svojem kraji; upamo, da bodete podpirali to koristno delovanje cerkve. Porok nam je deloma zanimanje vlad za to težavno vprašanje, deloma Vaš blagohotni poziv.
Gojimo srčne želje, da bi bila konferenčna dela vspešna in primerna skupnim nadam. Predno končamo, tu izjavljamo, s kolikim zadoščenjem smo čuli, da je Vaše veličanstvo povabilo h konferenci knezo-škofa vratislavskega dr. Koppa. Gotovo mu je v čast dokaz visokega zaupanja Vašega veličanstva. Izražamo odkritosrčne želje blagra Vašemu veličanstvu in Vaši cesarski družini.
Vatikan, 14. marca 1890.
Leon XIII."
Fore^gerjeva volitev.
(Dalje.)
Prva posledica temu je, da ga ne moremo imeti mi katoliki za svojega verskega pristaša. (Po» slanec dr. Kronavvetter: To nič ne de!) Vam lahko nič, a drugi drugače mislijo. Prva posledica temu je torej, da ga mi katoliki ne moremo pripoznati za katolika, ker je vsled papeževih odlokov izobčen iz katoliške cerkve. (Živahna veselost na levici.) A ne samo oni, ki vstopijo v društvo prostozidarjev, temveč tudi vsi oni, ki ga podpirajo, izobčeni so iz sv. katoliške cerkve, kajti tako se glasi .Constitutio apostolica papae Pii IX." iz oktobra meseca leta 1869:
.Eicommunicationi latae sententiae subsunt omues massonicae sectae nomen dantes nec non eidem favorem praestantes qual6mcunque."
LISTEK.
Catalogus deri
tum saecularis tum regularis Dioecesis Labacensis ineunte anno MDCCCXC.
Tako je naslov knjigi, ki običajno izhaja vsako novo leto z nekaterimi izpremembami. Nekdaj je bila ta knjiga ljubljanske škofije pisana v nemškem jeziku, od 1. 1826. naprej pa je dosledno latinska, s slovenskimi io nemškimi krajevnimi imeni. Ako primerjamo jeden najnovejših teh katalogov s katalogom okolu 1. 1880. ali pozneje n. pr. I. 1870. in tudi še I. 1880., priznati moramo, da je knjiga zelo napredovala in pridobila na preglednosti in zanimivosti. Tako n. pr. od 1. 1887. sem stalno prinaša imenik vseh živečih kardinalov. Starejši letniki pa niti podružnih cerkva ne naštevajo, niti patronov farnih cerkvil ne omenjajo; tudi drobtin o zgodovini raznih fara nekdaj ni bilo v knjigi, in redovnice niso bile vse imenoma naštete.
Pričujoči letnik omenja najprej deželnega pa-trona sv. Jožefa in diecezanskih patronov sv. Mohora in Fortunata. Nato sledi imenik kardinalov.
Vseh skupaj 64, ne 67, (kakor ima knjiga) na čelu s sv. očetom Leonom XIII. Kardinali Massaia, Schisffino in Guilbert so umrli že v preteklem letu (6. avg., 24. sept. in 15. avg.), morali bi torej iz-ostati. Najstarejši kardinal je slavni konvertit Anglež Janez Henrik Newman, oratorijanec (rojen 1. 1801), najmlajši pa beneventski škof Ren de (rojen 1. 1847.); najdalje je kardinal Teodulf Mertel (imenovan I. 1858.); po narodnosti sta med njimi dva Slovana: Ledochovski in Mihalovič.
Za naslovoma goriškega metropolita in ljubljanskega knezoškofa sledi kronologična vrsta ljubljanskih škofov, ljubljanskih in novomeških proštov. Potem se razvrščuje službujoča duhovščina po dostojanstveni časti: stolni kapitel, častni kanoniki (6), knezoškotijski konzistorij, škofijska sodnija itd., kon-zistorijski svetniki (14), duhovni svetniki (33), šolski nadzorniki in ostala ljubljanska duhovščina.
Dekanije (izvzemši ljubljansko) so razvrščene po abecednem redu, enako fare posameznih dekanij in isto tako podružnice posameznih fant. Navadno stoji slovensko krajevno ime na prvem mestu in na drugem nemško, ako je sploh v rabi. Le pri onih farah, kjer prevlada nemščina, (n. pr. na Kočevskem) zavzema nemško ime prvo mesto.
Hvalevredno je prizadevanje nekaterih Sloven-oev, ki se trudijo popačena in grdo zverižena pristna
slovenska imena popolno iztrebiti. Tudi .Laibacber Dioecesanblatt" piše v novejših letnikih dosledno le prava slovenska krajevna imena. V .Catalogus deri", ki služi raznim uradom, v katerih slovenščina le polagonea napreduje — kar je umevno in se dil opravičiti za sedaj — so še vedno take nemške spake n. pr. Tschermoschnitz, Polland, Theinitz, Duplach, Selzach, Leschach, Moschnach, Giirjach, Rau, Neul, Sagraz, Predassel, Grossdolina, Primskau, Neuosslitz, Laschitsch, Doebernig itd. itd. Zakaj ne bi zadošče-vala v vseh uradih prava, lepa slovenska imena? Oemu nam je treba še teh spak? Cim preje jih pozabimo, tem bolje; kažejo nam le sled one žalostne dobe, ko je delal tujec z našo materinščino, kakor se mu je zijubilo. Cas je, da izginejo popolnoma iz naših knjig. Umestna pa so imena, ki so res nemška, ali bolje: dobro ponemčena.
Poleg podružnih cerkva in kapel je pri vsaki fari naznanjeno tudi, kohko šol je v fari, koliko razredov imajo in koliko so oddaljene od župni-kovega stanovanja. Ako primerjamo ta katalog s katalogi nekaterih sosednih škofij, moramo priznati, da se naša knjiga pred drugimi tudi v tem odlikuje, da piše priimke raznih duhovnikov tako, kakor se spodobi, in jih ne pači in potujčuje po svoji lastni volji.
Največje število duš ima fara sv. Petra v Ljub-
Političen list za slovenski narod.
Iz tega sledi, da so iz katoliške cerkve izobčenj vsi oni volilci v mestoi skupiui celjski, kateri so glasovali prostovoljno ali vedoma za prostozidarja dr. Foreggerja (Živahna veselost na levici), in da ne morem ni jaz, ni kdo drugi, bodisi duhovnik ali lajik, v tej visoki zbornici glasovati za potrdilo volitve prostozidarja dr. Foreggerja, če je in hoče ostati zvesti sin sv. katoliške cerkve. Kdor bi torej glasoval za dr. Foreg.^erja, glasoval bi za zastopnika skrivnega društva in 'mu pomagal tu v prvem postavodajnem zboru Avstrije do sedeža ia glasu.
Nemogoče mi je torej glasovati za volilno potrdilo, ker bi s tem samega sebe izobčil iz katoliške cerkve. (Poslanec dr. Kronawetter: Saj se lahko potem sami odvežete!) To m tako hitro in lahko, kakor Vi menite. Sicer imam pa še druge pomisleke. Gosp. dr. Foregger pripada, kakor sem že dokazal, bkrivnemu, v Cislajtaniji postavno prepovedanemu društvu, kajti § S85. drž. zak. se glasi (bere):
„Vs& društva, s katerim si bodi namenom, naslovom ali obliko, so prepovedana. Kdor se vdeleži skrivnega društva, prestopil je državni zakon in za-pal trimesečni ali celoletni ječi."
Prostozidarstvo, kateremu pripada g. dr. Foregger, prepovedano je v Avstriji pod kaznijo. A gospodje prostozidarji vedeli so si pomagati v tej zadregi. Tukaj na Dunaji so vstanovili takozvana nepolitična društva in doli na Ogerskem ali enako-nazivljene, ali podobne lože. Tu v Cislajtaniji delajo, — kakor pravijo, — po svojih delalnicah, a doli na Ogersko gredo, da se vdeleži traparije, ko sprejmejo novega brata v svoj red. Worlova knjižica navaja več takih nepolitičnih društev. Naj omenjam tudi jaz nekaterih: društvo ^Humanitas", identično z ložo »Humanitas", v Neudorflu ua Litavi; nepolitično društvo ^Eintracht", identično z ložo ^Eintracht", v Neudorflu ; društvo „Einigkeit", identično z ložo nSokrates", v Požunu itd.
Sicer pa menim, da je visoki vladi prišlo že kaj o tem na ušesa. Ker ga pa vlada noče kaznovati in mu še celo dovoljuje, da v visoki zbornici govori proti njej, (Smeh na levici), lahko rečem, da vsega tega noče videti. Ta navidezna slepota pa me ne bode napotila, da bi glasoval za verifikacijo dr. Foreggerja.
Prostozidarstvo je tajno društvo. (Klic: Prostozidarstvo ni na dnevnem redu!) Prostozidarstvo ne, pač pa prostozidar dr. Foregger.
Prostozidarstvo prikriva svoje skrivne namene pred priprostim ljudstvom, a ne samo pred tem, temveč deloma celo pred svojimi udi nižje vrste.
pr. v takozvani Ivanovi loži se razlaga konečni zmoter le v akcijskih ložah in poroča prostozidarjem. Konečni zmotri prostozidarjev so protikrščanski, protimonarhijski in revolucijski. (Poslanec dr. vitez Kraus: Nemški cesar je tudi prostozidar!) Ni več, umrl je. (Smeh. — Poslanec Vošnjak: Saj to ni naš cesar!)
Takoj hočem dokazati. Da ima prostozidarstvo protikrščanske in tudi protimonarhijske in revolu-cijonarne namene, prepričamo se lahko iz obredne knjige, ki se rabi pri sprejemu prostozidarjev v 30. vrsto po škotskem obredu, ali v takozvano kadoš-
viteštvo. Ta obrednik je dal na svetlo bivši prostozidar Taxil v knjigi: „Die Dreipunktebruier von Leo Taiil, Freiburg iu der Sehweiz 1887."
Po tem obredniku mora storiti kandidat kadoš-viteštva naslednje:
A prej naj še omenim, da znači beseda »kadoš" Židom to, kar nam beseda »svet", torej „kadoš-vitez" po našem „sveti vitez". Kmalu se bodemo pa prepričali, da niso ni svetniki, ni vitezi. (Veselost.) Po vzgledu velikega mojstra dvigne kandidat meč proti nebu, kakor da hoče prebosti gospoda Boga, in govori židovske besede: „Nekam Adonai", to je, Adonaju maščevanje ali maščevanje Gospodu Bogu. Na mizo polož4 mrtvaško glavo s papeško tiaro in drugo mrtvaško glavo s kraljevo krono. Po vzgledu velikega mojstra sune kandidat z mečem mrtvaško glavo s papeško tiaro, rekoč: „Prokletstvo goljufiji!" Istotako sune mrtvaško glavo s kraljevo krono in pravi: „Prokletstvo trinogom!" Nato vrže tiaro in krono na tla ter ji tepta z nogama. Po mojem mnenji ni treba biti ravno kandidat „kadoš-viteštva", da se umeje pomen tega simboličnega obreda. (Poslanec Prade: Ali je storil to tudi cesar Friderik?) Mogoče!
Da ne dvojimo nad vsem tem, povod nam je imenovana knjižica Taxilova. Dovoljeno mi bodi, iz nje vzeti nekaj vprašanj z odgovori, kar utegne posebno označiti namen imenovanega .kadoš-viteštva". Vprašanje: „Kaj iščeš?" Odgovor: ^Maščevanje!" — V.: „Proti komu?" O.: „Proti vsakemu svetovnemu in duhovskemu trinoštvu!" — V.: ^Cemu smo „kadoš-vitezi" ?" O.: „Da zatiramo vse žive dni na vso moč vsako krivico, vsako stiskanje, bodisi, da jih provzročuje ali Bog, ali cesar, ali ljudstvo; zatiramo vsako nepostavno prisvojeno avtoriteto, bodisi politično, vojaško ali versko." — Potem govori njih katekizem, da se zaveže vsak prostozidar s štirikratno prisego, na vsak način izvršiti to, kar je prisegel.
Pri teh vprašanjih mislil sem nehote na dr. Foreggerja in domislil se Marjetičnih besed v Gi)-thejevem ^Faustu": »Henrik, bojim se Te!" (Živahna veselost.)	(Dalje sledi.)
Hus v svojem iu sedaujem času.
XXVI.
Vladanje cesarice Marije Terezije se mora splošno imenovati dobro, ker je bila res vneta in delavna za blagor ljudstva in je imela precej pomočkov za svoje namene. Vsega pa ni prav se lotila, kar pa se mora pripisati na račun njenih svetovalcev. Prevelika centralizacija in germanizacija je obrodila slab sad, ki se je pokazal že pod Jožefom II. in se kaže še dandanes.
Najhujša napaka pa je bila v verskopolitičnih zadevah. Cesarica ni znala braniti vhoda tistim puntarskim covotarijam na versko-političnem polju, ki so se bile izcimile iz protestantizma, pomešanega z janzenizmom. Ta tok v politiki je šel povsod na to, cerkvi vzeti vso samostojnost in jo vkleniti do cela v državni voz; cerkvene predstojnike so imeli za državne uradnike v tistih stvareh, kamor državna mogočna roka ni segla.
V tem času je sedel na rimskem prestolu slavni dapež Benedikt XIV., učen in previden mož, ki je skušal slabe razmere do držav a tem zboljšati, da je odjenjaval, kjer in kolikor je mogel in smel. Z Marijo Terezijo je imel dva imenitna posla o priliki razdelitve oglejskega patrijarhata, kar Benečanom ni bilo vžeč in več praznikov je odpravil na željo cesarice na Laškem, a birokracija je bila ie tako oblastna, da je hotela kmete siliti ob teh sopraz-nikih k delu zoper določbe papeževe.
Ob tem času se je pričel boj zoper jezuvite, najprej v Lizaboni, potem v Madiidu in slednjič v Parizu. Tožili so jih vse mogoče hudobije; dokazali niso nič, obrekovali toliko več. Burbonski dvori v Parizu, Madridu, Neapolju in Parmi so bili kar besni zoper jezuvite, pa brez pametnega povoda. Papež Klemen XIII. se je ustavljal in branil red na vso moč, pa surovi sili ustaviti se ni lahko in pregnali so jezuvite iz vseh burbonskih dežel. Med tem bojem je umrl Klemen XIII. (2. februvarija 1769) in njegov naslednik je bil Klemen XIV., dober, zmeren, prijenljiv in prostomišljen mož, ki je hotel ravnati se po Benediktu XIV. Te lastnosti papeževe 30 Burbonci sklenili izrabiti in Klemena XIV. prisiliti, da zatre red jezuvitski. Papež se je s početka branil, prosil odloga in časa, da to imenitno reč dobro premisli in preišče in potem svoje ukrepe izpelje.
Ker papež ni našel pomoči zunaj, in ker je bil preveč odjenljiv sam zd-se, dal si je izviti tisti odlok: „Dominns ac Redemptor" z dn^ 21. jul. 1773, ki družbo Jezusovo odpravi za celi svet. Burbonci so se veselili, nedolžne jezuvite preganjali in cerkev stiskali; dobri ljudje pa so bili žalostni in so čutili, da je zadela cerkev huda nesreča.
Marija Terezija ni podpirala papeža v boju zoper Burbonce, dasiravno je videla krivico in dobro poznala izvrstni pouk jezuvitov. Njeni ministri ca-dihnjeni že febronijanizma so bili mrzli do cerkve in do jezuvitov. Dekret o razdruženji jezuvitev je cesarica razglasila, šole jezuvitom odvzela in iz je-zuvitskega premoženja so ustanovili tako zvani „na-učni zaklad", katerega še danes uživajo profesorji, ne redko cerkvi in jezuvitom, pravim lastnikom, sovražni. Tako se premagale po besedah kralja Friderika n. spletke in krivice in prevzetnost burbonska, katera se jim utepa še dandanes, jezuvite, to mogočno trdnjavo v cerkvi, in nasledki so se pokazali povsod. Sovražniki so delali, kar so hoteli in vseh krivic ni štel drugi kot Bog, ki jih bo enkrat poravnal.
Pod cesarjem Jožefom IL (1780—1790) je vse to dozorelo, kar so pod Marijo Terezijo vsadili in posejali. Ker pa je znana ta žalostna povest, je ne ponavljamo; v tem pa so vsi dobri zgodovinarji enih misli, da bi bil Jožef II. Avstrijo uničil, ko bi ne bil tako kmalu umrl. Nobeden mu ne bo odrekel dobrega srca, ali tako grozno mučiti podložnike vse vprek, morejo le taki ljudje, katerim ni bil blagor ljudstva nič pri srcu, ampak le grdi in sebični nameni. Tacih pa se ni manjkalo med Jožefovimi pomagači. Jožefinizem ostane v žalostnem spominu.
Ijani, namreč nad 10.000, in za njo frančiškanska fara v Ljubljani, nekoliko pod 10.000.
Bogoslovcev ima škofija ravno 100; trije izmed njih so v Rimu, v nemško-ogerskem kolegiju.
Škofija ima 17 kanonikatov (prazni 4), 273 fara (praznih 45), 225 kapelanij (praznih 100), 2 lokaliji (prazni), 3 vikarijate, 11 starih kapelanij, 6 manemisarijatov, 20 ekspozitur in 45 benefici-jatur. Vseh izpraznenih duhovskih mest je 187, lani 183. Kdaj se bode ta veliki nedostatek nekoliko poravnal? Kuratnih cerkva ima škofija 310, podružnic 1005, kapel 184 in samostanskih cerkva 8. Pokaže naj se še katera dežela, ki bi se mogla meriti z našo domovino glede števila božjih hiš! Res je, kar poje o nji pokojni župnik Kajetan Huber:
Kranjska dežela je lepa in zala, Vačao zastonj b' se enaka iskala. Kranjska dežela je ljub ea Boga, Se prekosit od nobene ne dii!
Vseh duhovnikov šteje škofija 571, in sicer: 13 kapitularjev, 438 v dušnem pastirstvu ali drugih službah, 42 upokojenih, 13 zunaj škofije, 11 iz drugih škofij in 52 redovnikov.
Redovi na Kranjskem so: Frančiškani v Ljubljani, v Novem mestu in v Kamniku, kjer sta tudi prvi dve bogoslovni leti (10 bogoslovcev); Kapuciai v
Škofji loki in v Krškem; Jezuviti v Ljubljani in Lazaristi v Ljubljani.
Uršulinke so v Ljubljani in v Škofji loki (81), karmeličanke na Selu pri Ljubljani (6), usmiljenke sv. Vincencija Pavljanskega v Ljubljani po raznih zavodih in v Begunjah na Gorenjskem (112), šolske sestre iz tretjega reda sv. Frančiška Ser. v Ljubljani in v Repnjab (13) in šolske sestre M. B. de Notre-Dame v Šmihelu pri Novem mestu in v Trnovem na Notranjskem (8).
Vsa škofija šteje 573.930 duš (170 manj kakor lani). Število duš bo kazalo pri prihodnji ljudski štetvi dobro pregledati. Povprečno pride torej na vsakega službujočih duhovnikov nad 1300 duš. Tu prihajajo človeku na misel Zveličarjeve besede: »Žetev je sicer velika, a delavcev je malo. Prosite torej Gospoda žetve, da pošlje delavcev za svojo žetev." Kdo bi se torej čudil, da nemila smrt tako neprestano kosi med duhovniki, vzlasti med mladimi, ko je vse z delom preobloženo. Umrlo jih je 1. 1889. dvajset in že letos, ko so le meseci pretekli, vzela jih je nemila smrt šest, razven enega vse službujoče in v najlepših letih. Ako ne pride pomoč iz nebes, upamo zastonj na naraščaj med duhovščino.
Razven katoličanov je v deželi okolu 150 zje-
di njenih in okolu 288 nezjedinjenih Grkov, okolu 354 luteranov in okolu 74 Židov.
Iz imenika duhovnikov po kanonični starosti povzamemo, da ima škofija 23 zlatomašnikov, med njimi dva demantnika. Po kanonični starosti je starosta naše škofije č. g. Josip Nakus, kurat na Planini pri Vipavi, duh. svetnik, odlikovan z zlatim križem s krono za zasluge, rojen 27. februvarja 1804 v Kamniku, posvečen 26. avgusta 1828. Sicer je najstarejši duhovnik v škofiji upokojeni župnik Andr. Dremelj, rojen 20. oktobra 1801 v Višnji gori, posvečen 19. julija 1831.
Nato so razvrščeni še vsi duhovniki z redovniki vred, v abecednem redu, kjer je označen vsakega rojstveni kraj, rojstveno leto in dan ter leto in dan posvečenja. Med duhovniki je 9 Stajarcev, 6 Primorcev, 5 Čehov, 2 Hrvata, 1 Moravan, 1 Av-strijan in 1 Tirolec, vsi drugi so Kranjci.
V katalogih nekaterih sosednih škofij (n. pr. Krške) je natančno označen tudi rojstveni kraj, rojstveno leto in dan in leto slovesne obljube posameznih redovnic in redovnikov. V našem katalogu je omenjen le pri uršulinkah, karmeličankah in usmiljenkah rojstveni kraj. Vse drugo nedostaje. Pri šolskih sestrah pa še tega ni. Gotovo bi se vrednost knjige zopet povečala, ako bi se odstranil še ta nedostatek.
dokler bo stala Avstrija. Bog jo obrani še mogočno dolgo let.
Leopold n. (1790—1792) je odjenjal v marsičem od germanizacije, centralizacije in zatiranja cerkve in je tako vsaj nekoliko utolažil razdražene narode. Leopold II. je kazal razum iu trdno voljo in nadejati se je bilo še modrih naredb, kar ga prehiti smrt 1. marca 1792, in posadi sina njegovega Franca II. na prestol.
Franc II. je dolgo vladal (1792—1835), in v tem dolgem času se je marsikaj premenilo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 1. aprila. ^Votranfe de±ele.
Auspit» je »opet kandidat. Kakor znano, je državni zbor v seji dne 27. marca zavrgel volitev Auspitzevo zaradi mnogih nepravilnostij pri volitvi. Auspitzu pa ugaja dunajski zrak in sedež v zbornici, zato zopet namerava kandidovati v Mikulovu na Moravskem. Eo bi podlegel, odstopil mu bode poslanec Nenwirth svoj mandat brnske trgovske zbornice. Levica potrebuje milijonarjev, kakor je Auspitz.
MladočeSki volilni shodi. Dr. E. Gregr je sklical minolo nedeljo volilni shod v Kolinu. Eer je ostro grajal vladno postopanje nasproti češkemu državnemu pravu, opomnil je vladni zastopnik govornika, naj zmerneje govori. Dr. Ed. Gr^gr na to zakliče: Ear sem govoril, je dovolj zmerno; ko bi hotel dati duška svojim čutilom, metal bi ogenj in žveplo med poslušalce. Vladni zastopnik je vsled tega razpustil shod. Vdeleženci so se razšli z glasnimi ugovori. Isti dan je imel dr. Julij Gregr volilni shod v Eostelci.
Tnanje driar«.
NemHja. Dne 29. marca je Bismarck zapustil Berolin. Vsi berolinski listi so zopet naštevali Bismarckove zasluge za državo. Eo se je popoludne po peti uri Bismarck peljal i? palače na kolodvor, pozdravljala ga je ogromna laoožica. Spremljali so ga v vozovih kneginja B.. marck , grof Viljem Bismarck in njegova soproga, novi državni kancelar pl. Caprivi in minister Bottieher. Na kolodvoru ga je čakalo mnogo častnikov in dostojanstvenikov. Globoko je bil Bismarck ginjen pri slovesu, ko je vlak odhajal. Grof Herbert Bismarck bode zopet vstopil v državno službo, ko se mu zboljša zdravje.
Rim. Eakor poroča neki list, bodo v prihodnjem konzistoriji po Vehki noči objavljeni dogovori med Auglijo in sv. stolem ter potrjeni mnogi novi škofie v Rusiji in drugih deželah, med temi tudi dunajski knezo-nadškof. Imenovanih bode tudi več novih kardinalov.
Italija. Laška vlada vedno in povsod podpira radikalce, ki ji utegnejo s časom delati sitnosti in skrbi. Tako je vlada sprožila misel, da se postavi v Rimu spomenik znanemu prekucuhu Mazziniju. To je dalo radikalcem nov pogum, da so v Forlimpo-poliju z dinamitom skušah razrušiti cerkev. Ostudno početje se jim ni posrečilo, pač pa so napadniki bili več ali manj telesno poškodovani, in tako jih je na mestu zadela zaslužena kazen. V Raveni je povodom obletnice komune jednajst mestnih odbornikov podpisalo anarbistiško izjavo, katero pa je policija zasačila.
Francija. V zbornici je poslanec Ferroul in-terpeloval ministra Constansa, ali je dovolil delav-
Eonečno sledi v knjigi jako zanimiv del, imenik vseh kranjskih samostojnih dubovnij z letnico njih ustanovitve in deloma tudi s kratkimi opombami o njih zgodovini. Vrednost teh opomb bi se zelo dvignila, ko bi bilo pri vsaki duhovniji naznanjeno , do katerega leta nazaj segajo njene krstne, poročne in mrliške knjige, in se-h morda v tem ali onem arhivu hrani kak zanimiv rokopis. Pri nekaterih farah celo nič ni opomnjenega, da-si bi se moglo kaj napisati. Mnoge duhovnije so postale še le pred nedavnim časom iz lokalij ali vikari-jatov fare. Pri nekaterih je to označeno, a ne pri vseh. Res, da bi knjiga s temi opombami precej narasla, a jako umestno bi bilo, da bi donašala vsako leto le o nekaterih duhovnijah zgodovinske črtice, tako da bi se morda vsako peto ah deseto leto ista snov vračala. Te zgodovinske drobtine bi bile same ob sebi res neznatne, a skupno bi bile močan temelj ali vsaj krepka podpora kranjskemu zgodovinopisju.
Za imenikom gojencev deškega semenišča (Alojznice) završuje knjigo zapisek, kdaj naj župniki pošiljajo ordinarijatu posamezne pošiljatve, tičoče se te ali one uradne ali druge zadeve. Gotovo je tudi ta oddelek v katalogu dobro došel vsem farnim načelnikom.
cem v državnih delavnicah, da se dne 1 maja vde- ' leže izjave na osemurno delo. Minister je odgovoril, ' da delavci v državnih delavnicah delajo le po sedem ur, torej nima povoda, da bi jim dnš 1. maja dal odpust. Poslanec Ferroul mu je odgovarjal jako strastno, da je ropotala večina.
Rusija. Neki angleški list trdi, da so v Pe-terburgu zasledili zaroto častnikov proti carju. — Poljedelsko akademijo v Moskvi je vlada zaprla zaradi dijaških nemirov. Dijaki so namreč v poslopji akademije proti prepovedi rektorjevi priredili bal. Dne 3. marca pa so dijaki razsvetlili poslopje povodom obletnice oproščenja kmetov, kar je bilo že nekaj let prepovedano po vsi državi. Pozneje so dijaki grozno razsajali, da jih je morala policija razgnati in več zapreti. V Peterburgu so dijaki delali nemire zaradi groznega postopanja s političnimi kaznjenci v Sibiriji. Ker se je vlada bala večjih izgredov, zaprla je vseučihšče. — Glasilo finančnega ministra je objavilo dohodke iu izdatke v minolem letu. Redni dohodki so znašaU 923,564.000 rubljev, kakor je bilo proračunjeno. Redni izdatki so znašali 867,955.000 rubljev. Izredni dohodki so znašali 61 milijonov rubljev, izdatki pa 102 milijona. Torej znaša preostanek 13-5 milijona rubljev.
Rumunija. Iz Bukarešta se poroča, da je rumunska vlada iztirala tri ruske častnike, ki so kot trgovci baje bili v zvezi z rusicim zastopnikom Hitrovom in bolgarskimi izseljenci. Policija je nekda zasledila, da so kovali naklepe proti bolgarski vladi in princu Ferdinandu. Vsled tega je Hitrovo stališče v Rumuniji omajeno; rumunski minister Lahovarj že več časa osebno ne občuje s Hitrovom.
Anglija. Angleška spodnja zbornica je v prvem branji sprejela postavni načrt o nakupu posestev na Irskem. S tem načrtom hoče vlada pomagati revnim Ircem, ki le kot najemniki obdelujejo zemljo bogatih lordov. Država bode irskim kupcem zemljišč posodila denar, katerega morejo izplačati v devetinštiridesetih letih po štiri odstotke. Vlada je v ta namen dovolila 300 milijonov našega denarja kot zastavno glavnico. Gladstonu ui všeč ta načrt, ker je preveč zamotan; tudi irski poslanci se ne ogrevajo za to naredbo.
Portugal. Te dni so se vršile volitve v zbornico. Kolikor je znano, zmagala je vladna stranka z veliko večino proti republikancem, ki utegnejo le v Lisabonu biti srečnejši. Zbornica šteje 134 poslancev, od katerih bode okolu 100 podpiralo vladno politiko.
Brazilija. „Matin" je objavil dekret brazili-janske vlade, s katerim določa pregnanemu cesarju Dom Pedru kot odškodnino za njegova posestva 250.000 frankov in pričenši s 1. aprilom na mesec 75.000 frankov. Revoincijska vlada hoče biti pravična pred svetom, toda vprašanje je, bode li mogla in hotela izpolniti svojo obljubo.
Iz\'imi dopisi.
Od Celja, 29. marca. (Na delo!) Svojim bralcem smo že lani razložili, da so si kristijanstvu in cesarstvu nevarni ^liberalni" Nemci omislili novo orožje, s katerim hočejo uničevati Bogu in cesarju zvestoudanega Slovenca. V ta namen so namreč ustanovili društvo, ki so mu dali ime ^Sadmark", t. j. južna krajina. Posamezni oddelki s „frajmau-rarskim" duhom navdanega društva po raznih krajih imenujejo se ^podružnice". Prvo takšno skupino ustanovili so na Dunaji. Najmlajša sestra pa se je prikazala v Celji. Časi se pač menjajo. Leta 1848. so se iz narodnega spanja prebudili tudi takrat še slovenski Celjani ter so celo mestni očetje do vlade poslali prošnjo, naj dovoli, da bodo se na gimnaziji ali v latinskih šolah nauki razlagali s pomočjo slovenskega jezika, a ne več nemški, češ, šole obiskujejo mladeniči, ki se pripravljajo za duhovnike itd., kateri bodo služili in delovali med ljudstvom slovenskim. In kako delajo v Celji danes? Sedaj žari tam takorekoč ognj.šče sovraštva do Slovencev, središče za ščuvanje ali šuntanje Nemca zoper Slovenca. In novo iskro so zanetiH dne 16. marca, ko so za .Celje in okolico" oživotvorili podružnico društva ^Sildmark". Iz Gradca so bili povabili dva .liberalna" profesorja, naj bi .pridigala" o novem društvu. Bila sta to gg. Hofmann-Wellenhof in dr. Chroust. Svojo plačo dobivata seveda v davkarnici, katero zalagajo kajpada tudi Slovenci. In ko bi se jima odšteval .-amo dačni denar .liberalcev" celjskih, bi jima brez dvombe se trda godila. Koliko pa Slovenec daja .krvne dače'\ lahko presodiš, ako zveš, da je n. pr. prt letošnjem novačenji v Celji stalo samo 16 mladeničev mestnih in da so med vojake vzeli le tri, a izmed 868 fantov iz okraja uvrstili so 201 med vojake - novake. Toda vrnimo se. Takozvani .konservativni" Nemci 80 mišljenja kristjanskega in kot zavedni kristijani so Slovencem pravični ter se ravnajo po besedah: .Cesar nečeš, da bi drugi storili tebi, tega ti ne stori drugim". Obzirom na to nisi pri zborovanju
videl konservativca nobenega. Povabljena ali menda boljše rečeno: od Jrajmaurarjev" poslana ekstra-nemška gospoda sta torej le .liberalnim" in po-sili-uemškim .Celjanom" in njihovim somišljenikom razlagala pomen in namen rečenega društva.
Kratek zapopadek po časnikih razglašenih govorov je ta-le: Slovenskemu otroku se mora slovenska beseda zabraniti in ostuditi v šoli, to se ima doseči s šolskim društvom, ki so ga liberalci oživili pred desetimi leti in mu dali ime .Deutscher schulverein"; pa tudi slovenski kmet, slovenski obrtnik, slovenski rokodelec ne sme v svojej domovini biti doma, ako noče plesati, kakor mu .hbe-ralni" Nemci godejo, in to hočejo doseči z novim društvom, .Siidmark" imenovanim. Govornikoma se je v imenu poslušalcev zahvalil g. dr. Foregger, ki je odvetnik ali advokat na Dunaji in ob enem državni poslanec, to čast so mu podelih večina vo-hlcev v Celji, v Brežicah, v Rogatci, v Vitanji, na Laškem ; po vseh ostalih trgih v celjskem in brežiškem okraji je večina volilcev na slovenskej strani, in vse tote so na dan volitve preglasili mnogoštevilni Celjani. Omenjeni poslanec je pa, kakor se je dne 18. marca letos v državnem zboru dokazalo, „fr»jmaurar", torej ud fiste po našem cesarstvu prepovedane družbe, katera si na vso moč prizadeva podreti .oltar in tron", t. j. uničiti kristijanstvo in odpraviti postavne vladarje, vzlasti na poti jim je slavna naša Avstrija. In kdor glasuje za take osebe, tisti se pregreši zoper Boga in zoper cesarja. Gospod je svojo zahvalo sklenil z opominom na vsakega Nemca, ko je konečno rekel: .Vstani, in pojdi na delo!" Slovenci: zapomnimo si to! S pomočjo društva .Siidmark" bodo naši sovražniifi nam kopali grob, ker nameravajo kupovati slovenska posestva ter jih prodajati nemškim gospodarjem, a toti bodo morali v službo jemati samo nemške hlapce, nemške dekle, nemške viničarje, nemške rokodelce. Pač naj bi se vendar enkrat že oči odprle še tistim katoličanom, onim kristijanom, ki se dozdaj niso zavedali ljube matere svoje slovenske in milega jezika materinskega ter so pri raznovrstnih volitvah nevedoč podpirali nasprotnika cerkve iu domovine, ker so brezverskoliberalne in večinoma k nam .privandrane" Nemce in ž njimi držeče nemškutarske Slovence rivali za mizo, sami pa sebe in za blagor slovenskega ljudstva zavzete domoljube potiskali za vrata. Čast in poštenje pravicoljubnim konservativnim Nemcem! Toda .liberalnega" Nemca in .liberalca" sploh poslušati nikar, če bi ravno obetal ali ponuja! celo zlate gradove! V obče: Na slovenskih tleh bodi Slovenec gospodar, kakor je to na nemških Nemec, na francoskih Francoz itd.; v državljanskih, v občinskih, v šolskih zadevah imej na domačej zemlji ti besedo prvo, a ne še le po milosti tvojega .liberalnega" nasprotnika zadnje ali celo nobeno. Zatorej tudi ti, konservativni in zavedni katoliški Slovenec, reci svojemu nezavednemu sosedu, zakliči mu besede: Vzdrami se, vstani in pojdi na delo!
Dnevne novice.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca marca vložilo je 312 strank v mestno hranilnico ljubljansko 86.303 gld. 62 kr., vzdignilo pa 85 strank 43.541 gld. 72 kr.
(Društvo .Pravnik" v Ljubljani) ima v sredo, dne 2. t. m. svoj shod v hotelu .pri Slonu". Na dnevnem redu je razven drugega razgovor o pravnih vprašanjih, zastavljenih v 3. štev. let, .Slovenskega Pravnika". Začetek ob Vi^- zvečer. Na ta shod vabi uljudno	odbor.
(Letošnji 31. marec.) Po toplem, skoraj vročem včerajšnjem dnevu imeli smo v Ljubljani in okolici malo nevihto. Bliskalo se je in gromelo in naleta-vala je toča, ki je na Posavji, zlasti na Ježici bila tako debela in gosta, da je Ijndem pobijala okna pri hišah. Pač nenavadno ob tem času!
(.Prvi narodni dom v Rudolfovem".) Ne samo delničarje delniškega društva .Prvi narodni dom v Rudolfovem", ampak vse domoljube razveselila je vest, da je po dolgoletnem trudu mogoče to društvo sestaviti. Po pravilih, od visokega ministerstva potrjenih, mora se vseh dvesto delnic vplačati, da se sestavi. Ta pogoj se je izpolnil vkljub temu, da so nekateri dali se preplašiti in so vsled tega vplačevanje ustavih; toda tudi od teh je večina izdatne zneske vplačala in čitalnici kot lastnici poslopja .Narodni dom" darovala, io sicer gg.: Ivan Lapajne 15 gld. 10 kr., dr. Fr. Celestin 14 gld., Franjo Be>
nigar 14 gld., Teodor Vidic 8 gld., dr. Kopač 14 gld., Ferdinand Seidl 12 gld., J. Verderber 6 gld., J. Gregorič 6 gld., J. Aniiček 5 gld., M. Avsec 6 gld., Ljudevit Stergar 10 gld., Ivan Verbovec 15 gld.; skopaj 125 gld. 10 kr., za kateri znesek je čitalnica dve delnici kupila. Drugi so podpisali, vplačevanje pa ustavili brez izjave, namreč gg.: dr. E. Barčič, J. Koračin, Kari Krištof, J. Bohrmann, B. Kmetič, J. Kurent, dr. Gspan, A. Jugovic, J. Vidmar, Albm grof Margheri. Navedeni so se po trikratnem opominu po čl. 221. trg. zak. izbrisali. Vplačanih delnic so čitalnici darovali gg: Adolf Pauser 1, Karol Pleško 1, dr. Poznik 2, Rajko Perušek 1, A. Ger-dešifi 1, Franc Perko 1, M. Pleteršnik 1, Franc Šuklje 1, J. Hribar 1, Fr. Žužek 1, dr. Tavčar 1, J. Arce 1, Otmar Skale 1, obrtnijsko društvo v Ljnbljani 1, Franc Ks. Souvan 1, F. Souvan 1. — Umrli 60 sledeči gg. delničarji: Franc Durini, Ivan Jagodic, dr. Jos. Bosina, Karol Budež, dr. Valentin Zamik, dr. Martin Bazpet, Franc Kuralt. Po zadnjem sporočilu, t. j. 31. decembra 1887, je znašala podpisana svota 7400 gld., vplačana 5818 gld. 10 kr., danes podpisana svota 10.000 gld., vplačana 10.000 goldinarjev. Po izbrisu zgoraj navedenih delničarjev in po pristopu novih delničarjev, med kojimi je jeden sam štiriinštirideset delnic vzel in blizu 200 gld. za doplačilo malih zaostankov drugih delnic založil, znaša število popolnoma vplačanih delnic 200. S tem se je omogočilo konstituiranje delniškega društva, katero je bilo odvisno od vplačila vseh 200 delnic.	(Konec sledi.)
(Strajk T Maribora.) Kakor se nam je brzojavno poročalo, ustavilo je delo v petek popoludne okolu 1500 delavcev južne železnice v delavnici in kurilnici, ker niso bili zadovoljni z novimi pravili bolniške blagajnice. Zastopniki železnice so obljubili odposlancem delavcev, da bodo olajšali določbe glede na podporno dobo bolnikov in rezervni zaklad. S tem je strajk končan.
(Javno telovadbo) priredi ljubljanski „Sokol" velikonočni ponedeljek zvečer v deželni redutni dvorani.
(^Politični katekizem za Slovence".) Tako se imenuje 102 strani obsezajoča lična knjižica, katero je spisal pokojni monsignor Andrej Einspieler, za sedanje razmere prenaredil in pomnožil Filip Haderlap, na svetlo dal in založil Gregor Einspieler, župnik in deželni poslanec, tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja v (Jelovcu 1890. — Prav z veseljem smo sprejeli to knjižico, ker prva izdaja je bila že zastarela in tudi pošla, naše priprosto ljudstvo pa še vedno dobro ne pozna ustavnega življenja, političnih svojih pravic in dolžnostij. Gospod pisatelj v poljudnem jeziku opisuje v vprašanjih in odgovorih vse, kar je treba vedeti zavednemu Slovencu v političnih stvareh. Vsebina je naslednja: Predgovor. Razne državne oblike. Oblika avstrijske države. Ustava. Pragmatična sankcija. Oktoberska diploma. Februarski patent. Decemberska ustava. Državne osnovne postave. Državno sodišče. Upravno sodišče. Vladina izvrševalna oblast. Delegacije. Delokrog državnega zbora. Konvertovanje dolgov. Kaj je monopol? O papirnatem denarju. Kaj je privilegij? Kaj je colnina? O ljudskem .štetju. Državno-zborski red. Državno-zborski volilni okraji na Slovenskem. Volilni red za državni zbor. Priprava za volitve. Delokrog deželnih zborov. Delokrog deželnih odborov. Volilni okraji za koroški deželni zbor. Volilni okraji za štajarski deželni zbor. Volilni okraji za kranjski
deželni zbor. Volilni okraji za goriški deželni zbor. Volilni okraji za isterski deželni zbor. Volilni okraji za tržaški deželni zbor. Uredba občin. Občinski volilni red. Splošne opazke o občinah. Okrajni zastopi na (štajarskem. O ljudskih šolah. O verskih šolah. Učni jezik v ljudski šoli. O šestletni šoli. O krajnih šolskih sovetih. O družbi sv. Cirila in Metoda. O političnih strankah. O časnikih. O političnih društvih. O poučnem berilu. Čitalnice in knjižnice. Narodno gospodarstvo. Gospodarstvo s časom. — Cena knjižici je le 20 kr., da si jo lahko vsakdo omisli.
(Umrl) je danes popoludn^ pri „Bobenčku" na Glincah gimnazijec IV. razreda Janko Šušteršič. Bil je tih, blag in zelo marljiv dijak. Bog mu daj 1 večni mir, domačim njegovim pa v britkosti obilno tolažbe.
(Ogenj.) Iz Borovnice se poroča, da je v ne- ^ deljo po noči pričela iz neznanega vzroka goreti j streha hiše župana g. Verbiča v Bistri. Gasilni društvi iz Borovnice in Verda sta udušili ogenj.
(C. kr. deželno predsedništvo v Celovci) je potrdilo pravila katol. političnega in gospodarskega društva.
(,Učiteljski tovariš") ima v zadnji številki naslednjo vsebino: Naše vdovsko društvo. — Cenjenemu slovenskemu učiteljstvu (Jan Lego). — Nekaj črtic iz šolskega življenja v Kamniku v minolih stoletjih (L. Stiasnj). — Zrno do zrna — pogača (Janko Žirovnik). — Knjiga Slovenska (J. Marn). — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Književnost. — Vprašanja in odgovori. — Dopisi. — Vest-nik. — Kot prilogo ima za piruhe velikonočno pesem, katero je na besede g. A. Praprotnika uglasbil g. L. Belar.
Telegrami.
Dunaj, 1. aprila. „Fi'eradenbIatt" poroča, da bode vlada češko - nemški konferenci, ki se snide dne 14. aprila, predložila že izdelane načrte o organizaciji deželnega kulturnega sveta, deželnega šolskega sveta in preosnovi deželnega volilnega reda za vele-posestvo.
Dunaj, 1. aprila. Moravski deželni zbor se snide 9. aprila, da sklene deželno posojilo.
Dunaj, 1. aprila. .,Wienerzeitung" je objavila postavo o napravi drugega tira gališke • Karol-Ludvikove železnice. Štrajk zidarjev še j ni končan; delo so ustavili v prvem okraji tudi pri delih zasebnih zgradb. Zaprli so
več oseb.	I
1
Gradec, 31. marca. Nad 4000 delavcev je sklenilo praznovati prvi dan majnika.
Rim, 31. marca. Na Monte Cassiim ste se zrušili dve hiši. Tri osebe so mrtve, jednajst ranjenih.
Barcelona, 31. marca. Število delavcev, ki so ustavili delo, je naraslo na 50.000.
Cmrli so:
30.	marea. Ivana Jemo, hišnega posestnika hJi, 23 1., Tržaška cesta 14, jetika.
31.	marca. Ivan Vanderschmidt, realec, 1.5 let. Dunajska cesta 23, kap na možganih. — Karolina Lunder, uradnega sluge hči, 17 mesecev, sv. Petra cesta 37, jetika.
v bolnišnici:
28.	marea. Ivan Pavlin, gostač, 70	let, pljučnica.
29.	marca. Matija Košir, delavec,	42 let, pljučnica. — Marija Gantar, delavka, 32 let, katar v	črevih.
Tremenako apoi-očllo.
I Cas	Stanje
--Veter	Vreme	I
opazovanja 'opj?™."	o« *
""J®*	T mm po Celiyu	31 rt
'/Tu. zjut.i 7:^4"5	si. s»zh.	jasno
31 2. n. pop.	731 3 22 2	sr. vzh.	oblaSno 1-70
9. u. zve«.	734-3 11'6	sr. jzapad	m. oblač. dež
Srednja temperatura -f]3-2° za G-S" nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 1. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 87	gld.	50
Srebrna „ 5* „ 100 „ „ 16 % „ 87	„	60
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110	„	60
Papirna renta, davka prosta......102	„	55
Akcije avstr.-ogerske banke...... 935	„	_
Kreditne akcije ..........308	I	—
London.............119	"	40
Srebro .............
Francoski napoleond.........9	"	45'
Cesarski cekini...........5	"	68
Nemške marke .........58	„	65
kr.
Javna zahvala.
v akademičnem letu 1889/90 blagovolili so dalje darovati „Podpiralni za logi slovensk ih vse učilisčn iko v v Gradci" :
Gosp. Ivan Murnik. ces. svetnik itd. v Ljubljani . 10 gld. „ Jakob R. Hočevar, mag. pharm in trgovec,
začasno v Ptu;i...........5 ^
„ Florijan Kleine, e. kr gimnazijski profesor in
župnik v pokoju v Marija Schmolln ... 5 „ „ Josip Lendovšek, c. kr. gimnazijski profesor v
Beljaku.............5 ,
., Jakob Marzidovšek, e. kr. vojaški duhovnik v
Gorici..............b „
„ Franc Sal Pire, lavnatelj gimn. konvikta v
St. Pavlu.............5 „
„ dr. Josip MurScc, dež. prof. v pokoju in konzistorijalni svetnik v Gradci.......3 „
., Valentin Kumar, c. kr. vadnični učitelj v Gorici 2 „ Za te velikodušne darove izreka opravilni odbor „Podpi-ralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo, v Gradci dne 29. marea, 1890.
Dr. Gregorij Krek.
vseučiliščni profesor in zastopnik akad. senata, predsednik in blagajnik,
Bogomil Krek,
eand. iur. tajnik._
Knjige »Slovenske Matice"
od leta 1867. naprej so po ceni na prodaj.
Kje? pove vreduištvo tega lista.
Plačila R« sprejemajo tudi po obrokih. (i)
(20—5)
Karoia Gionija zalogo umettljne vezenine in tkanine priporofaU
f Fdlingsr & Hassiigsr
^ Dunaj, I., Seilergasse 10, Gettweigerhof
vclcčutiti dnhovščini lalor:
bandera, baldahine,
masne plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kelihe, kadilnice, altarne ivetilnice,
svete kipe, križeva pota,
oerkve&e leatenoe od
stekla in medi,
vsakovrstne oblike in zloga.
Na zahteranje pošiljajo se paramenti ua ogled.
Skoro 100 let imajoči sloveS obstanek naše ustanovitve jamči zanesljivost nase tvrdke. MT Iluatrovane cenike poil-Ijava brezplačno in franko.'Vfl
t
Tužnim srcem javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočni danes ob '/,1 uri popoluuoči k Sebi poklical našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
po dolfji mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče v 15. letu njegove dobe.
Poareb bode jutri, v sredo dne 2. t. m., ob 2. uri popoludne iz hiše žalosti na Glincah št. 20 na mirodvor oa Viču.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani.
NA GLINCAH, dne 1. aprila 1890.
(1)
Žalujoča rodbin.].
Tujci.
30. marea.
Pri Slonu : Vincencij Špirek, rudarski oskrbnik, iz Idrije. — Domladis iz lilirske Bistrice. — Kmil pl. Bartuska, c. in kr. stotnik, iz Trsta. — Dr. Hoisel, iz Rogatca. — Po-zczolka, inženir, iz Gradca. — Ladstiitter, iz Inomosta. — \Veiss, potovalec, iz Linca. — Novak, poštar, z Dunaja.
ooooooooooooooooooooooo
Po krati rabi neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zob.
Nova ameriika
zobna glicerin-creme
(presknSena od zdravstvene oblastnije)
•iSartoTsiiilnilrioifl,
Lepota
7A\h.
ALODONT
C. kr. dvorni zalagatelji na DUNAJI.
Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerijnh itd. 1 komad 3.5 kr. V Ljnbljani pri lekarnarjih Erazmu Birschilzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. I«. Svobodi, pl. Trnk6czyju. dalje pri C. Karlngerju, Josipu Kordinu, Petru Lasniku, M. F. Suppanu, Antonu Krisperlu.	(62—36)
000000000000000000000004