86. številka Ljubljana, v ponedeljek 16. aprila. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI jihaja vauk dan «ve*er, izimfii nedelja in praznike, ter volja po pot ti prejeman za avstro-ogerske dežele ca vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden ■Mer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če ne oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgn St. 12. DpruvniStvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Na shoda narodnih volilcev, vršivšem se dne" 8. t. m., vzprejeti so bili po nasvetu podpisanega volilnega odbora za letošnje dopolnilne volitve v mestni zastop sledeči gg. kandidati: za II. volilni razred, ki voli v aredo dne 19» t. ni. t Hr»i"b«r Ivan« glavni zastopnik banke „ Sla vi je" in častni meščan ; Pil?C Gustav, c. kr. kmetijske družbe tajnik; Žagar Karol, deželni blagajnik in posestnik. Narodni volilci! Bodite složni in izkažite soglasno svoje zaupanje tem izkušenim, vestnim in odločno narodnim možem! Za klub narodnih obč. svetovalcev: Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. Pravosodni minister in dr. Sohuster. Pravosodni minister grof Schonborn ni Se nobene prilike zamudil, da bi ne pokazal, kaka čutila goji napram Slovencem. Vsled tega tudi nismo dvomili, da bo njegov odgovor na interpelacijo poslanca Kluoa io tovarišev glede imenovanja dra. Schusterja prvim sodnim zdravnikom v Ljubljani nepovoljno, ako bo visoki gospod na doticao interpelacijo sploh kaj odgovoril. V sobotni seji državnega zbora odgovarjal je pravosodni minister na razne interpelacije in se na nase začudenje res tudi spomnil Kluoove interpelacije ter u.'kako pojasnil, kako se je zgodilo, da je bil za sodnega zdravnika imenovan dr. Schuster. Za boljše razumevanje tega odgovora na) spomnimo čitatelje na to, kar smo pisali koj po razglasitvi tega imenovanja o jezikovni zmožnosti novega prvega sodnega zdravnika. Trdili smo in z nami tudi drugi listi, da je dr. SchuBter sloven skega jezik* do cela nezmožen, da ni sposoben o najnavadoejsih stvareh izreči svoje mnenje v slovenskem jeziku, niti «e z bolniki, zmožnimi le slovenskega jezika, točno pogovoriti, kamo li kot sodni izvedenec formulovati svoje mnenje v Blovenskem jeziku. Tej nafti trditvi ni nihče ugovarjal, saj bi pa bilo vsako ugovarjanje skoro smešno, ko lahko iz dosedanje prakse dra. Scbusterja navedimo zanjo nebroj eklatantnih dokazov. Vzlic temu pa, da dr. Schuster ni zmožen slovenskega jezika, in dasi se je v uradnem razpisu zahteval od prosilcev dokaz njihove jezikovne osposobljenosti, vzlic temu je bil za to mesto imenovan dr. Schuster. Pravosodni minister je to imenovanje kaj čudno in po naši sodbi povsem nezadostno opravičeval. Skliceval se je na to, da so za razpisano mesto prvega sodnega zdravnika kompetovali samo trije zdravniki, mej katerimi je bil jeden sicer zmožen slovenskega jezika, a ga ni bilo mogočo imenovati, ker Se opravlja drugo zdravniško službo. S tem je hotel dokazati, da sploh ni bilo mogoče koga drugega imenovati, kakor dr. SchuBterja, dasi ta ni dokazal potrebnega jezikovnega znanja. Mi temu nikakor ne moremo pritrditi, kajti po našem prepričauju bi bila vlada stvari doBti bolj koristila, da je postopala v tem slučaju tako, kakor postopa v drugih slučajih, če prosilec za ksko mesto ne dokaže vsega, kar se sahteva. Naj bi bila mesto novic razpisala. Potem bi se bili oglasili še dragi kompetenti zmožni slo venskega jezika, kajti z novim razpisom bi Be bila zavrnila po vsej deželi razširjena, sicer popolno neosnovana govorica, da je dotično mesto dr. Schu-Bterju že zagotovljeno, ker se ne potegujejo zanj [samo uplivni gospodje v Ljubljani, ampak tudi ugledni sorodniki prosilčevi na Dunaji. Še manj, nego ta prvi del ministrovega odgovora, naa je zadovoljil drugi del. Minister je posredno priznal opravičenost slovenskih pritožeb Rekel je, da se je dr. Schuster imenoval prvim sodnim zdravnikom ne da bi bil dokazal jezikovno svojo zmožnost zategadelj, ker se je d o m n e v a 1 o , da je slovenskega jezika zadostno zmožen, saj je že osem oziroma jednajst let opravljal službo sodnega zvedenca io jetniškega zdravnika, ne da bi se bil kdo pritožil, da jezika oe zna, in ker že dolgo let izvršuje v Ljubljani zdravniško prakso ter občuje skoro izključno z ljudmi, ki bo slovenskega jezika zmožni. Ne vemo, ali je minister vse to resno povedal, ali se je hotel malo pošaliti. Mogoče je tudi, da je bil slabo informovao. Domnevanja niso še nikaki dokazi, najmanj za kak urad in na podlagi samih domnevanj se službe menda Se ne oddajajo. Tudi to, da se prej ni nihče pritožil zoper dr. Scbusterja, Se ni uzrok misliti, da je jezika našega zmožen, tem manj, ker vedo v tem oziru odločilni krogi Ljubljanski iz lastne, mnogoletne izkušnje, da dr. Schuster slovenski ne zna in torej niso smeli ničesa domnevati, ko so vender positivno vedeli, da je tako domnevanje neosnovano. Ako bi bilo Grafiko nadsodišče res domnevalo, da zna dr. Schuster slovenski, bi bilo temu možu lahko reklo: Ker znate slovenski, naredite skušnjo in prinesite nam spričevalo, da smo zavarovani preti eventuvalnim očitanjem. Saj taka spričevala se lahko dobe! — Iz tega, da se to ni zgodilo, sklepamo, da se sploh ničesar domnevalo ni. Naravno je, da s takim pojasnilom nikakor nismo zadovoljni, ker je vse to, kar je minister povedal, le prazno izgovarjanje. Zato tudi ne pripisujemo ministrovi obljubi, da bo bode odslej pri imeuovanji sodnih zdravnikov v slovenskih krajih zahteval dokaz o popolni zmožnosti slovenskega jezika, prav nikake važnosti. Hotel je ž njo nekoliko potolažiti slovenske koalirance, to je vse. V na£i drŽavi morali bodemo Se dolgo Čakati, da se v tem oziru kaj spremeni. Posebno sedaj ne gojimo nika-cih upov, ker je naš „vodja" Šuklje ravno z vsem zadovoljen, kar se mu da, ali pa tudi ne da. Državni zbor. Na Dunaji, 14. aprila. V današnji seji je bil posebno zanimiv govor posl. dra. Kronawettra, za nas Slovence pa najvažnejši odgovor pravosodnega ministra grofa Schonborna na Klunovo interpelacijo glede imenovanja dra. Schusterja sodnim zdravnikom v Ljubljani. Začetkom seje odgovarja pravosodni minister grof Schonboru na interpelacijo glede njegovega konfiakaciJBko prakso zadevajočega ukaza. Minister čita ta ukaz, v katerem ee povdarja, da drž. pravd-ništva po zakonu niso primorana povedati uzroka koilnkucij, in Be jim naroču, naj se poslužujejo te pravice, če bi dotični časniki pri drugi izdaji Io n-n^kovanega lista dotično mesto, kjer je stal konti-skovani članek, pustila prazna, ali na kak drug podoben načindemonBtrovala. Koje minister povdarjal, da mu je razvoj časopisja pri Brci, smejali so se razni in ne samo opozicijski poslanci. Prav tako nesrečen je bil ministrov govor glede imenovanja dra. Schusterja sodnim zdravnikom v Ljubljani. Minister je rekel, da je mej tremi kompetenti pač jeden dokazal znanje BlovenBkega jezika, da pa ga ni bilo mogoče za to mesto imenovati, ker opravlja že drugo zdravniško službo. Zato se je imenoval dr. Schuster, ki je že jedoajst let sodni izvedenec in osem let sodni zdravnik, ter posluje v popolno zadovoljstvo. Tudi glede jezikovne njegove osposobljenosti ni bilo nikdar nobene pritožbe! Imenoval se je, ker se je smelo misliti, da razume slovenskega jezika zadostno, saj izvršuje že osem let zdravniško prakso in občuje skoro izključno v slovenskem jeziku! Končno je minister rekel, da bo zaukazal, naj se pri imenovanju sodnih zdravnikov v deželah, kjer prebivajo Slovenci, jemljejo nzadoBtniM oziri na jezikovno znanje. — Po neki interpelaciji poslanca dra. Grossa glede zavarovalnic nadaljevala se je specijalna debatu o proračunu ministerstva notranjih del. Posl. dr. Kronavvetter je grajal, da drž. službe še niso vsakomur dostopne, dasi to določajo drž. osn. zakoni. Kdor pregleda šematizem io ne posna osnovnih zakonov, mogel bi misliti, da je v Avstriji prvi pogoj za vzprejem v drž službo ta, da je prosilec plemeoitaS. Dokazalo ee je tudi, da židje pri pravosodju in pri financi ne dobe službe, samo zato, ker so ž dje. Naravno je, da to ž dom ni všeč. Toda demokratično idejo ni smeti samo jednostransko porabljati. Tisti žid, ki zahteva zase kakih privilegij, nima pravice tirjati, naj bi v verskem oziru veljala popolna ravnopravnost. Splošni volilni pravici se vedno ugovarja. Ker sem bolj imovit, ker je moja mošnja težja, nego mošnja mojega soseda, zato zahtevam več državljanskih pravic, kakor jih ima on. Kdor tako govori, Be ne sme čuditi, če trde drugi: Mi imamo privilegovano vero in hočemo zato izvest-nih privilegij. Kdor Be izneveri demokratičnim načelom, dela za gospodstvo privilegovancev. Ž dje ee imajo samo demokratičnemu principu zahvaliti, da niso več v Getu zaprti in da jim ni treba več nositi rumene krpe, in tega bi ne smeli pozabiti. Govornik se bavi potem s koalicijo, rekši, da so koa-liranci vse stranke, ki ž njimi ne hodijo, pometali v jedno vrečo in jih imenovali ekstremne stranke. Demokratična stranka zavrača z vso odločnostjo trditev, da so samo koalirane stranke državo ohranjujoči elementi. Pri kakem plesbicitu bi se pokazalo, da je večina prebivalstva zoper koalicijo, in ko bi ta večina ne bila državo ohranjujoč element, bi morala Avstrija razpasti. Finančni minister je rekel, da tisti, ki nimajo volilne pravice, ne plačujejo davkov. Finančni minister, ki pobira davek na petrolej in na kavo in ki prodaja zamkerne smodke za nečuveno ceno, ki pobira davek na žganje in na sol, bi pač ne Brnel tako govoriti. G led 6 volilne reforme pravi govornik, da brani koalicija svoje pravice proti narodom, da brani svoje privilegije. Koalicija ne pretresa vprašanja o volilni reformi 8 pravnega stališča, ampak kot vprašanje moči. Odkar se je ustanovila koalicija, veje nov veter. Društva, shodi in listi se doBti huje preganjajo, nego kdaj poprej. Opozicijonalui listi se na vse mogoče načine šika-nujejo. Celo Rusi. ki prihajajo na Dunaj, se budijo, na kakov način *e pri nas ravna s časniki. Policijski komisarji si delaio pri shodih najzanikernejše Btenograrne iu poročila takih Ijudij, ki se uiti elementov stenogrthie n so naučili, se ral nn kot dokazilo pri kazenskih obravnavah. Govornik navaja potem mnogo vzgledov, kako se postopa proti delavcem, in pravi, da je to dokaz, da je vlada začela očiten boj zoper delavce. Nič ne razdraži človeka tako, kakor storjena mu krivica, o ti m se bo vlada 86 Se sama prepričal«. — Post. W i e I o w i e j ■ k i pojasnjuje, kako se ljudje telijo v Ameriko, in da m ne sgodi proti tamu nič pametnega. — Generalni govornik contra dr. grof Kouaic polomim je i Bscquehemom, 6ei, da je o mnogih preporaih vprašanjih prav spretno molčal, in se bsvi potem s delovanjem čeikega namestnika grofa Thuns, primerjajo Thunovo delovanje postopanju nemških uradnikov v Kamerunu. Ko ita Se govorila generalni govornik pro posl. Rutov/sk i in poročevalec dr. Katbreio, vzprejele so se proračunske točke: centralno vodstvo ministerstva notranjih del, politična uprava in javna varnost, potem pa se je seja zaključila. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. aprila. Češke vesti. Staročeški Praški klub vzprejel je na zadnjem svojem shodu, kateremu je predsedoval Riegrov zet dr. Biaf, daljšo resolucijo, s katero se izreka zoper splošno volilno pravico, češ, da je nevarna državnopravnim težnjam češkega naroda. — Poslanec dr. Gregr priobčil ie v .Narodnih h stih" isjavo, v kateri pravi z ozirom na razpor mej njim in poljskimi poslanci, da ho po njegovem govoru došli k njemu poljski odposlanci in ga prosili, naj popravi svoj izrek, da bi se še ne razširilo nasprotstvo mej Čehi in Poljaki. On na je ustregel tej želji, nihče pa ni zahteval, naj kaj prekliče, niti kdo grozil z dvobojem. V tem slučaju bi on gotovo ne bil ničesar popravil ■s prvotnem svojem izreku. Politično obrekovanje. Nemški listi, židovski in nežidovski, javljali so te dni z veseljem in zadoščenjem, da se je cesar proti poljskemu poslancu Gnievroszu jako ostro iz rekel zoper uoladočeške poslance,. Očital jim je baje nelojalnost in surovost, kakor je pisal .Pester Lloyd", ali nelojalnost in bojazljivost, kakor je trdil Dunajski BExtrablatt." Rečeni posl. Gnievvosz je sedaj izjavil, da so vse te govorice iz trte izvite in neosnovane. Imeli smo torej zopet opraviti z malo nemško per-fidnostjo. Hrvatska opozicija. BNeue Freie Press e" javlja iz Zagreba, da je imel pododbor, ki ima določiti pogoje fuziji obeh opozicijskih strank, v soboto odločilno sejo, trajajočo do pozne noči. Posvetovanja so trajala prej že več mesecev, a na tej seji se baje glede bistvenih vprašanj ni moglo doseči porazumljcnje, tako da se smatra fuzijo za ponesrečeno, in celo dosedanja kooperacija je prišla v nevarnost. Prihodnjo soboto se snide odbor obeh atrank, a sodi se, da tega nega-tivnega resultata ne bo premenil. Zabeležili smo to vest z največjo reservo in odklanjamo zanjo vsako odgovornost. Ogerski državni »bor. V sobotni seji poslanske zbornice utemeljeval je posl. Ugron predlagano nezaupnico vladi, in sicer radi njenega postopanja pri Kossuthovem po grebu. Ministerski predsednik je pojasnjeval motive vladnemu postopanju, rekši, da je Kossuthova smrt spravila ministerstvo v veliko zadrego, ker je vedelo, da to, kar stori, bo jednim preveč, drugim premalo. Ko88uth je bil do svoje smrti odločen nasprotnik sedanjih razmer na Ogerskem in je porabil vsako priliko, da demonstrue zoper nje. Državnopravna organizacija OgemUrt pa je Ugaina in zato si je morala vlada napram nie zanikovalcu naložiti največjo rezervo. Kar se je moglo zgoditi, no da bi vlada prišla v kontradikcijo sama s Hoboj, to se je vse storilo. Zbornica je nasvetovano nezaupuico odklonila. Viiaiije države. Nemški državni zbor. Pojasnili smo že predlog grofa Kaaitza, vodje nemških agrarcev, naj se podržavi import kmetijskih pridelkov, zlasti žita. Predlog je prišel včeraj na razpravo. Agrarci so se potegovali zant, vse druge stranke pa so se odločno izrekle proti njemu. Caprivi ga je v imeni zveznih vlad odkloni) in izjavil, da bi takoj odstopil, če bi se predlog vzprejel, ker je naravnost zanikanje trgovinske pogodbe z Rusijo. Državni zbor je Kanitzev predlog b 159 proti 46 glasom odklonil. Kove homatije v HJgtptu. Že nekaj dnij sem javljajo listi, da so v Egiptu nastale nove homatije in sedaj se naznanja, da je šele pred kratkim na pritisk Anglije imenovano ministerstvo s RtagpaŠo na Čelu podalo demisijo, češ, da mu kediv več ne zaupa. Kediv je ostavko Že vzprejel in se posvetoval z angleškim zastopnikom lordom Crouierjem glede imenovanja nove vlade. Sodi 8e, da postane zopet Nubar-paša načelnik vlade. Angleški listi pretresajo v dolgih člankih vprašanje, ali bi ne kazalo odstraniti egiptskega kediva, češ, da ž nj m ni muči izhajati. Dopisi. I« 1»| ubijane, 15. aprila. [Izv. dop.] (Mestna hranilnica Ljubljanska) V seji občinskega sveta dne* 11. t. m. poročal je občinski svetnik gosp. A. S ve tek o delovanja Ljubljanske mestne hranilnice. To poročilo, katero je občinski svet odobril, slove: V delokrog občinskega sveta spada po pravilih mestne hranilnice L]ubijalske § 27. točka 5. in § 39. tudi pregled in potrditev vsakoletnega računskega saključka za mestno hranilnico Ljubljansko. O računskem zaključku, ki ga je položila mestna hranilnica Ljubljanska sa četrto upravno dobo od dne* 1. jsnnvarja do dne* 31. decembra 1893. leta poroča finančni odsek nastopno: Zaključek sestavljen je v postavni obliki ter izkazuje denarno gibanje v prejemkih in izdatkih, bilanco aktivov in pasivov, račun izgube in dobička, efekte po naslovih in kurzai vrednosti dne* 31. decembra 1893. leta in promet ter uspeh mestne hrsnilnice Ljubljanske od njenega otvorjenja dne 1. oktobra 1889. leta do dne" 31. decembra 1898. leta. Pridejano mu je uradno poročilo, s katerim je v zvezi s pregledom prometa io uspeha za nspominano dobo uprav ustreženo določbam § 39 hraniIničnih pravil. Poleg tega ima računski zaključek izkaz, koliko je bila vsaka posamezna vložna knjižica vredna koncem leta 1893. z glavnico in obrestmi skupaj. Odlikuje se ta računski zaključek po svoji sestavi s tem, da, kskor lansko leto, prinaša pregled prometa in uspeha mestne hranilnice Lub-Ijsnske ta celo dobo njenega obstanka do 31. decembra 1893. leta, da torej popisuje po številkah svojo zgodovino, oziroma svoj razvitek in napredek. Bistveno pa se razlikuje ta zaključek od dosedanjih v tem, da se je v bilanci za leto 1893. odpravil račun ustanovnih troškov, ki so znašali 990 gld. 44l/a kr. m koji znesek se je do zadnjega leta v bilancah postavljal mej aktive. Ustanovni troški se sicer amortizujejo navadno po anujitetah iz dohodkov, ki v določeni, po ustanovljenji dotičnega denarnega zavoda sledeči vrsti let prihajajo, a mestna hranilnica Ljubljanska je mnenja, da se zneski, ki sicer po svojem znaku spadajo mej aktive, bo pa le idealnega pomena, prej ko mogoče iztrebijo iz računa in to tim bolj, čim ugodnejši uspeh nam pokaže letna bilanca. Ker je hranilnica prav ugodno zaključila zadnje leto, porabila je to priliko ter odpisala, oziroma odstranila račun ustanovnih trolkov v aktivih bilance leta 1893. Po sklepu slavnega občinskega zastopa z dne" 17. maja 1892. leta je v smislu hranilničnih pravil §§ 4. in 5. mestna hranilnica Ljubljanska tudi minulo leto vodila posebna računa za splošno in Specijalno rezervno zaklado, kar se razvidi iz računskega zaključka na straneh 14 do 20. Po taki obliki in vsebini zadostuje računski zaključek za leto 1893. vsestranski. Finančni odsek pregledal ga je natančno ter se preveril, da so vsi v njem nahajajoči bo podatki resnični, da so Števila prava, sklepne vsote veljavno zračunjene, da se vsi sestavki v bilanci mej seboj pravilno vjemajo in da so izkazani zneski v popolnem soglasja z onimi v dotičnih knjigah. Finančni odsek se je dalje prepričal, da je tudi Skontrujoči odsek hranilničnega upravnega odbora tekom leta 1893. večkrat škon-troval pokladnice v mestni hranilnici Ljubljanski in vae gotovine, efekte in druge vrednostne predmete našel vedno v u zor nem redu Isto tako je ta odsek večkrat v letu pregledoval hranilnične uradne knjige in račune ter po mnogobrojnih preskušnjah se oave-dočil, da je vknjižba pravilna in da so računi natančni ; zlasti pa je letošnje leto povodom sestavljanja bilance za leto 1893. s posebno podrobnostjo in marljivostjo pregledal vse blagajoične in računske zapiske ter pokladnične predmete mestne hranilnice Ljubljanske in tudi ob tej priliki našel vse v dobrem redu. Tudi v minolem letu je bilo v mestni hranilnici Ljubljanski denarno gibauje prav živahno, kajti denarni promet v letu dosegel je skoro vsoto osem milijonov. Ako odštejemo od izkazanih prejemkov 4,040.357 gld. 4 kr. izkazane izdatke 3,955,974 gld. 60 kr., preostalo je koscem leta 1898. v hranilničnih pokladnicah v gotovini 84 382 gld. 44 kr. Ta znesek je precej visok in presega za denarno raspolaganje odmerjeni maksimum 25 000 gld., okroglo za 59.400 gld., to pa saradi tega, ker so se, kakor običajno, sadnje dni meseca decembra 1898. leta odpovedale mnoge večje vloge in je bilo ravnateljstva za to skrbeti, da se nshaja začetkom novega leta večja vsota razpoložljivega denarja v rokah hranilnice. Znano je, da je o novem letu naval strank pri vsdign vlog in obresti} največji. Poleg tega so se pa tudi zadnja dni decembra 1893. leta vplačevale vloge intenzivno Bilanca nam kale, da so vplačane vloge koncem Ista 1893. snaiale 2,779 503 gld. 49 kr. proti onim koncem I. 1892. v asesku 2,318 055 gld. 58 kr. več sa 466.447 gl. 91 kr., kar asm pojasni, da se je občinstvo pri plodonosnom vlaganji denarja tndi v Ista 1893. v obče progresivno poolnževalo mestne hrsnilnice Ljub-Ijsnske. Is bilance je dalje razvidno, da je mestna hranilnica Ljubljanska .tekom spravnega leta 1893. na hipoteke razposodila 604.071 gld. 73 kr., torej proti Izplačilu leta 1892. v znesku 448.405 gld. 46 kr. več sa 55 666 gld. 27 kr.; sploh pa izkaže bilanca na računu hi potočnih posojil v sktivih koncem lets 1693. saldo 1,820.769 gld. 39 kr. proti saldu koncem leta 1892 v znesku 1,351.617 gld. 40 kr. več sa 469.151 gld. 99 kr., kar sam zopet pojasni, da je hranilnica v tej najvažnejši stroki svojega de* lovanja vrlo napredovala. Stanje občinskih in d ielnih posojil znašalo je koncem leta 1893. 178.817 gld. 71 kr. proti onomu leta 1892 v znesku 138.468 gl. 23 kr. več za 34 849 gld. 48 kr. Tekom leta 1893. ae je trem občinam na novo posodilo 37 500 gld. Račun zalog kale koacem minolega leta saldo 12.902 gld. proti onemu predlanskega leta v zneska 10.902 gld. več sa 2000 gld , iaf o tako račnn menic koncem lanskega leta saldo 47 217 gld. 83 kr. proti onemu predlanskega leta v snesku 84 076 gld. 4 kr. več za 13 141 gld. 29 kr. Denarno gibanje pa je v I. 1893. doseglo pri zalogah v prejemkih 8045 gl, v isdatkib 10 045 gld., skupaj 18.090 gld., a pri menicah v prejemkih 125.037 gld. 41 ar„ v izdatkih 138 178 gld. 70 kr., saupsj 263 216 gld. 11 kr., dočim je denarno gibanje v teh dveh strokah v lets 1892. znašalo le 13 449 gld., oziroma 198 400 »Id. 26 kr. Vidi ae, da je poslovan ie s lombardovaoimi posojili lansko leto le malo napredovalo in da se ta stroka poslovanja ne more nič razviti. Bolj živahen pa je bil eskompt v menicah in tudi konačno stanje meničnih posojil se je izdatno pomnožilo. Tu gre zahvala zlasti hranilničnemu upravnemu odboru, oziroma ravnateljstvu, katero se je lansko leto s vsemi močmi poprijelo dela za propagovanje meničnega eskompta v naši hranilnici. Ce tudi uspeh tega truda minolo leto še ni dosegel viSjib vsot, vendar pa je konštatuvat«, da to se interesenti zlasti is kupč jskin krogov prav zelo jeli zanimati za ta del hranilničnega poslovanja, in upati je, da bode že tekoče leto promet v meničnih posojilih se popel na primerno stopinjo. Na računu efektov se je I. 1893. konečni saldo 362 522 gld. 65 kr. proti onemu leta 1892. v znesku 345 989 gld 50 kr. zvišal le sa 6533 gld. 15 kr. in to zaradi tega, ker se ni pokazala potreba v večji meri v vrednostne papirje zalagati denarja. Tudi so kurzne cene papirjev v obče skoro celo leto 1893. stale previsoko is se tudi is tega stališča ni priporočalo v efektih investirati večje gotovine. Tekoči račun (conto corrente) kaže koncem leta 1893. saldo 298.458 gld. 29 kr. Od te vsote je bilo naloženih: a) v slovenskih posojilnicah 79-751 'gold. 44 kr., b) v hranilnicah 138.428 gld. 04 kr. in c) v drugih denarnih zavodih in bankah 80 278 gld. 81 kr. Na račun inventarja odpisslo se je tudi lansko leto 5%, t. j. znesek 170 gld. 10 kr. od glavnice 3401 gld. 26 kr. zaradi obrabe inventarja. Najbolj zanimiva točka v bilanci je račun izgube in dobička v upravnem letu 1893. Le-ta nam pove, da je zaključila mestna hranilnica Ljubljanska napominano leto a čistim dobičkom v znesku 7413 gld. 19 Va kr. Ako odbijemo od tega zneska čisti dobiček pri efektih s 1229 gld. 11 kr. ostane nam 6184 gld. 081/« kr., kateri ostauek odpade na čisti dobiček pri drugih poslovnih strokah, zlasti pri hipotečnih posojilih. Ako primerjamo cisti dobiček od predlanskega leta v znesku 8275 gold. 63x/a kr. s Čistim dobičkom minolega leta v zneska 7413 gld. 191/« kr., pri čemur pa se ne oziramo na dobiček rezervnih zaklad, pokaže se nam v letu 1893. manj dobička za 862 gld. 44 kr., in skoro bi kedo trdil, da je mestna hranilnica Ljubljanska v letu 1893. nazadovala; toda temu ni tako. Pomisliti je, da je imela mestna hranilnica Ljubljanska leta 1892. največ čistega dobička pri efektih in sicer pri prodaji kakor tudi vsled ugodaosti kurznib diferenc pri nakupu papirjev in pa po stanju dse 31. decembra 1892. Ta dobiček je leta 1892. znašal, če v poštev jemljemo onih 2577 gld., ki so se v bilnnci 1892. leta na prehodnem račuau odpisali, 6807 gld. 57 kr. v primeri s onim Is leta 1898. v snesku 1229 gld. 11 kr. več za 5078 gld. 46 kr., torej približno petkrat toliko t leta 1892. kakor t leto 1893. Fluktuacija borznih cen papirjev pa tarna na nebi nam ie ae ime in ae more biti merilo, ■. kejim ocen j amo napredek denarnega zavoda, kakor je to mestna hranilnica Ljubljanska. Zato iskati nam je stalnih faktorjev, ki so pri hrsailnici najti v dragih strokah poslovanja, slasti pri poslovanju s hipoteč-simi posojili. V teh stroksb pa izkaže bilanea v letu 1898. z uStetim dobičkom obeh reservaih zaklad čistega dobička 6 660 gld. 25 kr., v letu 1892. pa tega le 4.564 gld. 45 Vi kr, torej v letu 1893. Več sa 1 995 gld. 79y9, ia Če k temu snesku prištejemo Ae ustanovne troske 990 gld. 44»/i kr., kateri ao se v bilanci leta 1893. od aktivov odpisali, dobimo vaoto 2.986 gld. 24 kr., katera nam representuie pravo merilo za oceno napredka mestne hranilnice L ubljanske nasproti letu 1892. To nsm kaže, da se je hranilnica tudi v minulem letu 1893 naravno razvijala in v svojem prospehu sopet jeden korak naprej storila. Po predložnem računskem zaključku znaša stanje, oziroma čisti aktivum splošne rezervne zaklade koncem leta 1893. že 13.988 gld. 43Va kr, stanje, oziroma čisti aktivum posebne rezervne zaklade pa 2 985 gld. 75 kr., torej skupaj 16.974 gld. 18 V« kr. Ob kratkem naj bode 6e omenjeno, da je upravni odbor mestne hrsnilnice Ljub ljanske leta 1893 imel 25 aej, v katerih je rešil 1066 prošenj za hipotečna posojila ter na ugodno rešene prošnje dovolil posojila v znesku 755 074 gld ; ravnateljstvo pa je imelo 52 sej. S tem končajo podrobnosti poročila m ker Številke jasno govore, koliko se je v četiriletai dobi in zlasti v minolem letu 1893. doseglo v mestni hranilnici Ljubljsnski, ne preostaja mi Še naglašati, da tak napredek lahko zadovolji vsakega, komur je hranilnica pri srcu. Vender pa moram pristaviti, da bi bil napredek lahko že večji, če bi rodoljubi naši se še bolj oklenili mestne hranilnice Ljubljanske nego dosedaj ter brez izjeme vlagali svoje prihranke v ta za bodočnost našega naroda prepomealjivi denarni zavod. Smelo trdim, da mnogo slovenskega kapitala leži v tujih zavodih in da je dosti takih vlagateljev, ki zgolj vsled svoje nebrižnosti ne vidijo naše hranil-niče in se po svoji stari navadi zatekajo drugam. Na nas vseh teli vprašanje naglega razvoja mestae hranilnice Ljubljanske in če nam je na tem, da prej ko mogoče uživamo sad skupnega truda, tedaj podvizaj mo se tudi vsi v ta smoter na delo. Le tako napočil hode kmalu dan, ko bo mestna hranilnica Ljubljanska v prijetnem položaju, posluževati se pravic po določbi § 5. svojih pravil ter deliti prebitke v dobrodejne namene v toliki meri, kolikor si je mi vsi želimo. Do tja pa je v tam oziru smatrati mestno hranilnico Ljubljansko kot važen faktor, ki vsled konkurence več ali menj upliva na odredbe uličnih denarnih zavodov v naši domovini in že v tem oziru jo ta hranilnica posebnega pomena in velike koristi s« nsrodne težnje. Ker sta od mestne hranilnice Ljubljanske predloženi računski zaključek j is bilanca za upravno dobo od dne 1. januvarja do i dne 31. decembra 1893. leta sestavljena na popol-noma pravi postavni podlagi, predlaga finančni od- \ sek: Slsvni mestni zbor naj sklene: 1) Predloženi \ računski zaključek in bilanca mestne hranilnice i Ljubljanske za četrto upravno dobo od dne 1. januvarja do dne 31. decembra 1893. leta se odobri in Vpotrdi; 2.) mestnemu mngistratu se naroči, da odobreni računski zaključek in bilanco v amislu § 39. fjranilničsih pravil predloži visoki c. kr. deželni vlsdi v pregled in 3 ) da se upravnemu odboru mestne hranilnice Ljubljanske glede tega zaključka in bilance da absolitorij salvo errore et omissione ter (da se mu za njegovo trudoljubivo, vestno in uspešno nelovanJH izreče prizuauje in topla zahvala. [ Domače stvari. — (Volitve v občinski svet Ljubljanski. ) Danes vršila se je dopolnilna volitev v ob činski svet Ljubljanski in sicer v tretjem razredu. Izvoljeni so vsi trije od kluba narodnih občinskih svetovalcev nasvetovaoi kandidati in sicer je dobil od 264 oddanih glasov gospod Jernej Žitnik 254, j gospod Ivan Škerjanc 249 in gospod Jernej . Čeme 248 glasov. Bivša občinska odbornika go-J spoda M. Kune in F. Zupančič dobila sls 26, ozi-/ roma 7 glasov. Klerikalna stranka se volitve ni udeležila. — (Osobne vesti.) Koncept nima praktikao-toma pri poštnem is brzojavnem vodstvu v Trstu sta imenovana poštna praktikanta in absolvirsna t pravnika Karol Medic in dr. Ivsn S le j ko. — ( .Slovenske Matice" ) XCIX. odborova skupščina bode v četrtek dne 26. aprila t. I. ob 5. nri po pol ud oe v društvenih pisarniških prostorih na Kongresnem trga It 7. Dnevni red: 1. Potrdilo zapisnika o XGVIII. odborovi seji. 2. Naznanila pred* sedništva. 3. Poročilo gospodarskega odseka. 4. Poročilo odseka za prrnaredbo opravilnega reda. 5. Priprave sa občni zbor. 6. Poročilo tajnikovo. 7. Posamezni nasveti in predlogi. — (Jour-fize .Sokola*) Ljubljanskega, ki je bil v soboto pri Ferlincu, je bil prav dobro obiskan in zabava jako živahna. Podatarosta dr. K u Sar je pozdravil navzoče brate Sokole s krepkimi besedami in poudarjal, kako važna je naloga, katero ima izpolnjevati „Sokol" v našem narodnem življenji kot nekn telesna častna straža naroda Nsj si torej vedno vaak Sokol bode svest te visoke naloge in naj jo neustrašeno izpolnjuje nn vse strani. Društveni tamburaški zbor pod vodstvom odbornika Jos. Nolli j a je v poslednjem času prav lepo napredoval, ker si je pridobil nekaj izbornih novih močij Tamburaši udarjali so prav krepko in so na občno Željo morali ponavljati tri nove točke, katere so svirali v prvič. Posebno ugajala je ZajČeva „Domovini i ljubavi", katero je zapel s spremljevaajem tamburašev gosp. J. Nolli in jo tudi moral ponavljati. Odhajajočemu bratu Ang. Franchetiju, ki je bil marljiv telovadec i a tamburaš, nazdravil je podatarosta dr. Kušar in mu zaklical krepek „Na zdar" izrekajoč preverjen je, da tudi v svojem novem bivališči ostane veren načelom Sokola. — (Za „Narodni dom") v Ljubljani so poslali uredništvu našega lista: Pri odhodnici gosp. Angeloslava Frsncbetija v gostilni wpri Štefanu" zbrani prijatelji 4 krone 12 vis. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Poročil) se je danes v Trebnjem gosp. Alojzij Pa u lin iz Ljubljane z gospodično Marijo Rozmanovo iz Trebnjega. Čestitamo! — (Odlikovanje.) Poleg ž^ zadnjič imenovanih oseb je odlikoval nemški cesar Viljem pred svojim odhodom iz Opatije še nekatere druge. Poštni komisar g. Ho he i se I je dobil krasno prano iglo z briljanti, vodja poštnega in brzojavnega urada g H5 -ge r zlsto uro z verižico, mej osobje varstvene straže se je razdelilo več ur, prsnih igel in prstanov. Kapitanu Langmaidu izročil je cesar sam krasno prsno iglo in zlsto uro z cesarskim imenom. — (Zadruga slikarjev in pleskarjev) v Ljubljani je imela včeraj svoj občni zbor v gostilni pri Lozarji. O zadružnem stanji poročal je načelnik zadruge g. Fran Blaž istotako o letnem proračunu in o dohodkih in stroških. Potem so se vršile volitve. V odbor so bili voljeni: gg. Fran Blaž, načelnik; Fian Baraga, načelnika namestnik; Ksrol L i po vseli. Fran Perko, Ivan Štrukelj, slikarji in Toma Bricelj, pleskar kot odborniki. — (Jez pri Vod matu.) Te dni se je vršila komisijonelna obravnava glede odprave nekaterih uzidkov pri jezu g. A. Krennerja v Ljubljanici. Razstreljenje teh uzidkov bode oskrbel glavni odbor za močvirsko osuševanje proti temu, da plača gosp. Krenner pavšalno vsoto 50 gld. Razstrelilo se bode pa tudi skalovje pod jezom, kar bode prouzročilo precej velike stroške. Okrajno glavarstvo je že dalo dovoljenje za to razBtreljevanje, ki se bode izvršilo takoj, ko bode gotov dotični načrt. — (Najden mrtvec) Včeraj dopoludne našlo se je na Prulah ob iztoku Ljubljanice v Gruberjev kanal mrtvo truplo krojaškega pomočaika Janeza Jagriča. Policijski zdravnik g. dr. Iiloer konštatoval je na lici mesta, da ima ponesrečenec na glavi rano, iz česar se sklepa, da je padel čez škarpo ter da se je ubil. Mož je bil 72 let star. Truplo preneslo se je v mrtvašnico pri sv. Krištofu. — (Vinoreja.) Poljedelsko miniBterstvo je dovolilo, da se sme izročiti kmetijski podružnici v Krškem 127.000 komadov trt, ki so se pridelale v eraričnih nasadih ali dobile b Francoskega. Podružnica dobi te trte brezplačno. — (Poštna jezdna pristojbina) se je določila za Kranjsko za čas od 1. t. m. do 30 septembra za jedaega konja in za jeden miriameter na 1 gld 10 kr., za posebne brze vožnje in pošte, sa erarične ježe pa na 92 kr. Pristojbina zs pokrit štaci jeki voz znaša polovico, za nepokrit voz pa četrtino za dotično daljavo veljavne pristojbine za jed-nega konja. — (Vodovod zs Kočevje.) Blizu Kočevskega mesta našel se je komaj jeden kilometer oddaljen močen vrelec pod zemljo, ki dsje 300 do 350 hektolitrov vode v nri, je torej du'olj tucčea, da oskrbi Kočevsko mesto z dobro pitno vodo, tudi Če bi se prebivalstvo potrojilo. Gosp. prof. Knapit»ch je preiskal vodo in jo našel prav dobro Vodovod bi se združil s napravo za električno razsvetljavo, ki bi večinoma pokrila stroške, ako se posreči oddati zadostno število svetilk. — (Doleajska železnica.) Proga Gro-suplje-Novo Mesto se bode slovesno odprla dne* 30., oziroms 31. maja. Dne" 1. junija se izroči proga splošnemu prometu. Pred otvoritvijo bode vozil dne* 27. maja tehniško-policijski vlak s komisijo, kakor to zahteva zakon. — (Mestne volitve v Gelji) ne utegnejo razpisati do konca tega meseca. Vladajoča nemška klika hoče tndi nekaj uradnikov vzprejeti v mestni zastop, da si Se bolj pridobi naklonjenost uradnikov, ki že itak le preradi tavajo za njo. — (Češki kvartet) priredi dne 19. t. m. koncert v Mariboru v veliki dvorani tamošnje kazine. —- (Okrajni zastop Celjski) j« tudi letos kupil zopet na Gornjem Štajerskem oBem plemenskih bikov ter jih oddal živinorejcem v okraju za polovico lastnih stroškov za plemen jen je. Dozdaj je okrajni zastop nakupil Že 32 bikov plemena iz Murskega polja. Živinorejci, ki žele dobiti bikov, naj vlože prošnje do dne 1. maja pri okrajnem odboru, — (Tamburaški zbor v Brežicah) nastopil bode prvo nedeljo bodočega meseca, to j« 6. maja. — (Z Bizeljskega) se poroča „Domovini", da se prav krepko nadaljujejo koraki za temeljito vpeljavo nove vinoreje. Liudje dobivajo razne podpore in se prav marljivo zasajajo novi vinogradi, ki jih hodijo od vseh stranij gledati in tudi trte hodijo kupovati od raznih stranij, katerih pa ni bilo dovolj, da bi se moglo vsem ustreči. Cepljenje amerikanskih trt se je marljivo vršilo. — (Deputacija brv. akad. društva .Zvonimir" na Dunaji) se je poklonila pod vodstvom predsednika drda. Rad. Mi lovci ća nad* Škofu dr. Posiloviću ter mu izrazila svojo veliko radost na imenovanju njegovem. Presvetli nadškof vzprejel je deputacijo jako prijazno in se ras-govarjal kake pol ure tudi h posamičnimi člani. — (Kandidati za Senjsko skotijo.) Kakor se poroča .Hrvatski" iz Senja, se tam mnogo govori o nasledniku dr. P oh i I o v i ću. V prvi vrsti se imenuje Reški župnik Bed in i, ki ni ostal v Senji baš v najboljem spominu, pa ima v gotovih krogih zasluge s tem, da se je kakor znano obnašal jako čudno proti Hrvatom v Reki Drugi, ki mislijo, da se vender ne bode obistinila taka bres-ozirnost proti prebivalstvu vse škofije, so mnenja, da bode imenovan Škof im dr. Baron ali pa dr. Štiglić. — (Zgradba novega gledališča vZa-grebu.) Pripravljalna dela za zgradbo gledališča na vseučiliškem trgu bo se začela te dni. Gradi* telja Helmer in Fellner dala sta izkopati nasproti Sokolske zgradbe sredi trga dva rova, da se pre* verita o kakovosti zemljiških razmer stavbišča, posebno da se vidi, kako visoko sega voda. Kopalo se je za poskušajo na 8 metrov globoko. Temeljni kamen novemu gledališču se bode položil v prvi polovici bodočega meseca. Slovenci in Slovenke! ne zabite dražbe sv. Cirila in Metoda! k A i Knjltovnosti — .Vienac" ima v St. 15. to-le vsebino: Na Mihajlu, pesem, zložil Sergij; — Radmilovid, povest, spisal Ksaver Šandor Gjalaki; — Mlin u dolini, pesem, zložil Branimir Livad č; — August Šenoa kao pisac feljetona, literarna pltic*, spisal V. Dukat; — U album gospodjici A. B , pesem zložil dr. A. TreeiC-Pavičić; — Haiuid Kunć Hercegovac, prilog za hrvatske narodne umotvorine, upisa! Gj. Žur-min; — Alfred de Mussel, spisal Oskar p1. Stlopek; — Listak; — Sliki: Antun Kazali; Ruske seoske djevojke. — „Vatrogasac" ima v št. 8. to le vsebino: Službene vesti iz zaveze gasilnih društev dežele kranjske; — O kazalištnom pitanju; — Pocevnica; — Josip Kaltneker; — Iskrice; — Iz vatrogasnih družtava; — Naši dopisi; — SvaStice; — Šala. Dunaj 16. aprila. Trgovinska pogodba z Rusijo se predloži poslanski zbornici še v tem zasedanju. Budimpešta 16. aprila. Poslanska zbornica nadaljuje danes specijalno razpravo o zakonu glede civilne poroke. Vlada deluje na to, da bi se debata končala vsaj do četrtka. Opatija 16. aprila. Nemška cesarica in nje brat Gunther odpeljala sta se danes zjutraj v Benetke. Peterburg 16. aprila. Carevič in velika kneza Vladimir in Pavel z njunima soprogama odpeljali so se davi v Koburg. Rim 16. aprila. Parlamentarna situvacija je čedalje bolj nejasna. Ministerstvo zahteva, naj se reši drž. proračun še pred finančnimi predlogami, pričakuje, da se zbornica že pri razpravi o proračunu vojnega ministerstva izreče glede prihrankov pri vojski. Ako bi se zbornica izrekla za prihranke, bi jo vlada lahko razpustila, ne da bi bila razpravljala o finančnih predlogah. Levica se vladni zahtevi odločno upira. Zadružniki! Prihodnjo sredo nadaljujejo se dopolnilne volitve za občinski svet Ljubljanski, V sporazumljenji z našima zadrugama proglasil je volilni shod dne 8. t. m. kot kandidate za dopolnilne volitve za občinski svet Ljubljanski sledeče gospode: Za II. volilni razred^ ki voli dne 19. aprila t. 1.: glavni zastopnik banke „Slavije* in častni meščan; Pire G-ustav c. kr. kmetijske družbe tajnik; Ža-grsLT IHarol deželni blagajnik in posestnik. Imena kandidatov so nam porok, da bodo v občinskem svetu tudi nadi interesi dobro zastopani, ako volimo te gospode. Podpisani zadrugi torej uljudno pozivljeti svoje članove, naj pridejo vsi na volišče ter naj volijo soglasno imenovane kandidate. (422—9) Za zadrugo mesarjev : Fran Ferlinc, Josip Strehar, načelnik. načelnika namestnik. Zalivala. V uakup zemljtiča za drevesnico in trtnico tukajšnje kmetijsko podružnice blagovolila str podariti veleslavni deželni odbor 200 gld. in slavna kranjska hranilnica 160 gld. — Na tt-m velikodušnem daru se izreka tetu potom obema darovateljetna najtoplejša zahvala. Podružnica o. kr. kmetijske družbe pri Sv. Križi pri Litiji, dne 12. aprila 1894. Matija Benedek, načelnik. Meteorologično poročilo. Za zadrugo gostilničarjev, kavarnarjev itd.: ■J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 1 14. aprila 7. zjutraj S, popol. 9. zvečer 735-2 ea. 384-2 sa 735*8 .a. 6 8° C 20 6« C 13 0° C brezv. si. j ah. si. svz. jasno jasno jasno 0*00 in. C a. ■* *$ v* 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737*3 mm. 735-8 mm. 736*8 mm. 6 8" C i 20 4° C 12 4° C al. svz. si. jzh. si. vzh. jasno jasno jasno (H M) mm. Srednja temperatura 135* In 13 2°, sa 4-4« in 4'1° nad oorui^Uua. 3D-a.na.3slESi borza dn6 16 aprila t. 1. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v »rebru . . Avstrijska zlata r.nta..... Avstrijska kronska renta 4\ . . . Ogerska zlata renta 4% .... Ogerska kronska renta 4°/0 Avstro-ogersk« bančne delnice . . Kreditne delnice....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . . ...... 98 gld. 46 kr 98 • 30 119 ■ 65 n 97 n 80 • 118 a 10 a 95 n 10 ■ 1001 n — t* • — s 124 ■ 80 ti 61 ■ 10 * 12 • 20 ■ 9 • 92 n 43 ■ 90 m 5 88 V U mi nizko ceno se floM: sobica m posteljo za noftteiio žensko in atol na kolescih za v nogah bolnega Človeka. Več ae izve v tobačni prodajalnici na Bregu itev. 6. (358—3) Glavni dobitek event. 500.000 mark. Naznanilo o sreči. Dobitke g-arantojra •država. Vabilo na udeležbo pri veliki denarni loteriji garant o vanl od države Hamburike, pri kateri ne mora. dobiti lO milijonov 452,425 mark in sicer prsv sigurno. Dobitki te prekoristne denarne loterije, ki ima po načrta samo 110.000 srečk, so nastopni in sicer: rVitJvor-ll dobitek je eventnel. 500.000 mark. Premija SOO.OOO m. 1 dobit, po 200.000 m. 1 dobit, po lOO.OOO m. S dobit, po 75.000 m. 1 dobit, po 70.000 m. 1 dobit, po «5.ooo m. 1 dobit, po eo.eoo m. 1 dobit, po 55.000 m. S dobit po 50.000 m. 1 dobit, po 40.000 m. S dobit, po 20.000 m. S dobit, po 15.000 m. 26 dobit, po lO.OOO m. 5*8 dobit, po OOOO m 106 dobit, po SOOO m. 253 dobit, po SOOO m. • dobit, po ISOO m. 75« dobit po lOOO m. 12*17 dobit, po SOO m. SI dobit, po SOO m. 120 dob. po 20O, I50 m. SSttSO dob. po 14S m. 7992 d. po 127, lOO, 94 m. lOS-IN d. po «7, 40, 20 m. vsega v kupe 55.400 dob. in se bode o teh dobitkih čez nekoliko mesecev v 7 oddelkih Kotovo odločilo. Glavni dobitek 1. razreda iznaša 90.000 mark, se zviJa v 2. razr. na 33.000 m., v 3. na 6O.0O0 m., v 4. na «3.000 m., v 6. na 70.000 m., v ti. na 75.000 mark, v 7. na 200 000 mark in b premijo SOO.OOO event na 50OO0O mark. Za prvo žrebanje, ki je uradno določeno, stane cela originalna srečka samo gld. 3*70 polovica „ „ „ 1-86 četrt „ „ ,, „ 95 skapnj s kolkom za nemško državo. Vsak udeleženec dobi od mene po žrebanji takoj uradno razpreglednico izžrebanih številk, Če bi je tudi ne zahteval. Nraort žrebanja s državnim grbom, iz kojega so razvidne vloge, in razdelitev dobitkov na 7 razredov, pošiljam v naprej brezplačno. Izplačan je in pošiljanje dobitkov se vrši direktno od mene na interesente točno in pod najstrožjo diskrecijo. 0ST~ Naročila blagovolijo naj se poslati s poštno nakaznico ali pa z rekoman diranim pismom. fl|SF~ Kar Je žrebanje v kratkem, naj ne takoj, v časn do 2. maja t, 1. zaupljivo obrne na (412—2) Josipa Heckscherja bankirja in lastnika menjalnice v Hamburgu. C. h. jlavse ravnateljstvo avatr. Irt. zelenic. Izvod iz voznega reda *-*ral5ew--a.ogev od 1. oktobra 1893. Nattopoo omenjani prihajal ii in odhajal ni cul oanačeai m a int>uW »<- otebni Tlak v Trbl*, Pontabal, Beljak. Oeloreo, Franzenafsate, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri BO tnin. popoludne oaebni vlak t Trbl*, BeUak, Celureo, BolnogTad, Iiond-Oaatain, ZaU na jeieru, Inomout, Brntfnio, Ottiih, OenaTo, Parls, Lino, Iiohl, Budejerioa, PlaenJ, Marijine Tare, Kger, Francova vara), Karlove Tare, Prago, Draidana, Dunaj via Amatettcn, Prihod v Iajubljano Qui. kol.). Ob 3. uri M tnin. mfUtrtO oiebni Tlak a Dunaja ria Araaletten, DraaV* dan, Praga, Fraaeovih TaroT, Karlovih varoT, Kgra, Marijinih vara*-, Planja, Budejerlo, Solnograda, i.inca, Htoyra, laohla, Omundena, Zelia na Jemeru, Jjaad-Gaatalna, ldubnega, Beljaka, OaloToa, Kranaenafoata, Trbl«*. Ob 11. uri H7 tetin, dojtoludn* oaebni Tlak ■ Dunaja Tla Amatetten, Draidan, Prage, FranooTlh raror, Karlovih »»rov, Rgrm, Marijinih ▼arov, Planja, BudejeTio, Bolnograda, laohla, Omundena, Idnoa, Htejr*, Parita, Oeueve, Curiha, Bregnioe, Zella na jeaeru, liand-Oaateina, Ino. mosta, Ijjubuaga, Oelovoa, Pontabla, TrbUa. Ob 4. uri 83 min. popohtdne oaebni vlak a Dunaja, Idubaega, Beljaka, Oelovoa, Franietiafette, Pontabla, Trblša. Ob o. Uri »7 min mtimr oaebni vlak a Dunaja, Ijjubnena, Holjaka, Oa-lovoa, Pontabla, Trbiaa. _ Odhod iz IaJnblJane Qut. kol.). Ob «, uri s« min. ajattrf/j t Kočevje. „ 1». „ OO „ opotudn* „ „ t* e. tO „ ti'jvrr n m Prihod v Irjnbljano kol.). Ob 8. uri lO min. ^futrnj ia Kočevja. „ 1. n 01 m gtopvludne . . »» a. ,, 48 ,, Odhod iz IaJnblJane (drl kolj Ob 7. uri 18 min. zjutraj t Kamnik. . »• . Od . popoludne „ . - 8. . SO . Prihod v LJubljano (drž. kot). Ob 8. uri 81 min. »JftraJ ia Kamnika. m * • dopoludn* „ „ „ 8. h »O „ 14-84) Prodajalka za malo štacuno se išč;e- Ponndbe pod it. 45 upravntltvu tega liata. (426-1) Izgubil se je kužek z belimi in črnimi lisami (apicelj). — Prosi »o, oddati ga proti nagradi t Dilringerjeveiu mnae|u v I.tttter-matanoven drevoreda. (428) Vizitnlce priporoča ,Narodna Tiskarna" v LjuUjani. Tujci: 13. aprila. Pri Monus Fischer, Adel-biT^r, lieco«, Hamek, KoBchigg a Dunaja. — BUrger iz Rrrtdca. — Schiibernik iz St. Vida. — Pl. Malberg, Maly i« No-vefra Mesta. — Olonofinik iz Železttikov. — Mihalits, lieia-aii" \l Trsta. Pri MeTalfSIt Lorenz Oden-dall, VViedtiiiftds, Franki, Fus-seneger, Brust, Btick, L0wen-flchtias, Eukstein, Dinkl, Vinzl a Dunaja. — Sci>warz iz Budimpešte. — Polajner, Festifi is Trata. — Podboj \i Kamnika. — Herman, Oitvreiu, Fernder iz Gradca. — Hahm iz Zagreba. Pri baavaarHkcui dvora t Urankar iz Kam ika. — Mni-lini is Kočevja. Pri I d An« m kolodvoru t Juh iz Toplic. Pri avairljakeoi eeuar-jm Turputits it Trbovelj. Štiri novele. Ponatis iz TISlovenskega Naroda*1. Cena 20 kr., po potiti 25 kr. Dobivajo oe v „Narodu! TI raku m i** in pri knjigo-tiicu g. A. Zagorjan-a v Ljubljani. V Latermanovem drevoredu Dliringer-jev muzej za umetnost in znanost. Prvi oddelek: 3aPsbXxoptIlaara-rM„ Razstava najnovejših, naj veli častne j dih plastično-mehaničnih umetnin in vseh pasmin sveta. Posebno m opozarja na: Elvira, krasna Španjolka, v životni velikosti, mehanično premična. SpottedTail, sloveči glavar Indijancev.. deherazade kako pripoveduje basni iz lOOt noči. To velikansko umetno delo, dosedaj fie ne prikazano, sem dal napraviti po znani bajki 1001 noč. XDel-rle iz -^"besii^ije Loreley na Renu. Indijska krotllka kač. KRAO o p i j a < 1 olcl iea, Italijanska prodajalka limon. Grška prodajalka cvetic. Novo! Kadeta Turkla|a. Novo! Polutanski deček. Amor v zadregi Nubijske deklice pri igri. . Zadnji trenutki Loaia-a Napoleon r#< Plesalka na vrvi. Umirajoči Zuav. 100 plastičnih predstav vseh pasmli \ svata v životni velikosti Btarega i n novega aveta po najnovejšem prirodoznanst vu I/dsjatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Drugi oddelek: Dav£"CLze3- Zbirkaosteolo*kihpr«paratov(kostoslovje), umetno ohranjenih anatomid -nlh naravnih preparatov, med njimi jednu egiptska mumija, stroj ena človeika . koža, kakor tudi m rilo, ki se ista, ki eksiBtuje sumo v tem eksemplaru in samo \t tem muzeji. Znatno število preparatov v svojih miiionlh in živčnih zvezah . posebno znameniti so: Tok krvi s vsemi arterijami ali žilami, sveze vsega života, človeško uho, oko, rasne operacije, trlhlnska bolezen v človeškem truplu. Vstopnina 20 kr., vojaki in otroci v 1 oddelku plačajo 10 kr. V petek je muzej otvor j en izključno za dame. Na mnogobrojni obisk vabi najuljudneje (420 — 2) Chr. Duringer-ja vdova. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne* i«b nI .oi