JUTRA
Poštnina pTačana v gotovfnr.
Marmontu
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 46
Maribor, pondelfek 25. februarja 1929
lahaj* mu* ••dtlje i« prašnikov veak da« ob 16. vri Mm fi pdkM M.M *	ft.	UAO$
V*B*	pwpw » apna! a* p* ftaM M) D*», 0m*m4mi m ta p« M Sta
Tilifon~	I	Ur#4,li4tvo	*Pr*vft<	Mar'ber> AI*k***drov* ***ta Att3
UMMta AflO
■ O^laae ^va^oaMi tali a^iaaaf a^Maiak	v	L^mIM^bbI	P^bAspmphi	afttfl
K nazivu naše države
Razni dosedanji ukrepi nove vlade Kažejo, da hoče temeljito obračunati z	,	,	.ri .
nezdravimi pojavi, katere je tekom dejanje, zločin razbo nistva. In res se desetih let ustvarila v naši državi de-;l>ojavi v naših krajih razbojništvo k loma verska, deloma plemenska sreči Pray poredkoma, da celo redke-strast, največ pa nesrečne strankar- * nego zločm umora. Mariborske po-
Redko razbojništvo sredi Maribora
NEZNAN RAZBOJNIK TF?KO RANIL VODJO MENJALNICE G. LOČ« NIKA IN MU ODNESEL VALUT TER DRAGOCENIH PREDMETOV V VREDNOSTI 150.000 DINARJEV.
M a r i b o r, 25. februarja.' omarah za perilo in pa seveda v — Med najgnusnejše zločine spada po bjagajni. Zmanjkalo je iz blagaj'ne raz naših današnjih pojmih nedvomno hu-i mh valut v vrednosti okrog 130.000 dodelstvo ropa ali kakor bomo imeno- j dinarjev in pa za okrog 20.000 dinar-vali po novem kazenskem zakonu to jfiV raznih dragocenih predmetov, kakor ur, tabatjer iz žlahtne kovine m
ske razmere. Stranka, to je bilo glavno. geslo vseh onih, ki so si podajali vladno krmilo iz rok v roke. Za dobrobit države, za blagor trpečega naroda, ki je skoro izkrvavel pri ustvarjanju te države, se ni zmenil nikdo. Res je sicer, da so prišli v razne vlade, ki so se vrstile v preteklem de-ceniju, tudi zmožni ljudje, ki so hoteli čuvati državo in ščititi ljudstvo. A te posameznike je zadavila težka atmosfera preje, predno so inogli izvesti svoje načrte, ker je pač tako zahteval interes te ali one stranke.
V takih okoliščinah je bila sprejeta
rote razpravljajo vsako leto kvečjemu eden ali dva slučaja razbojništva, medtem ko skoro ne mine porota brez sojenja krvavih umorov. Poslednje razbojništvo je bilo v našem okolišu izvršeno, kolikor se spominjamo, lansko lefo na cesti med Kanuuco in Mariborom, kjer so zlikovci šiloma odvzeli nekemu državnemu upokojencu razmeroma malo vsoto denarja. Danes pa nam veleva novinarska dolžnost poročati o uprav senzacionalnem razbojništvu, izvršenem sredi našega sicer prav miroljubnega mesta. Vsakdo pozna simpatičnega gospo-
tudi sedaj razveljavljena ustava, ki naj da Rajka Ločnika, vodjo »Putnl bi bila trdna podlaga naši državni kove* menjalnice na glavnem kolo-zgradbi — a je postala le podlaga raz j dvoru, Saj ga vidimo po večkrat na nim vodilnim strankam, ki so io upo- dan stopati v spremstvu njegovega rabljale in izrabljale le sebi v aorist.! zvestega psa na kolodvor ali pa v me-Zato danes faktično -nihče ne žaluje . sto. Njegov torbič je gotovo že mno-za njo.	I pim tipom vzbujal požela.je po tuji
Ta nesrečna ustava, ki je danes ni ' lastnini. In res je ta gospod postal si-je dala tudi ime naši državi. Ker; noči žrtfcv grdega roparskega napa-bila ustava sama sad nezdravih ; da, izvršenega po doslej neznanih lo-strankarskih kompromisov, je ume v- povili. Sinoči okolo pol sedme ure je
po, da je bil tudi naziv naše velike in močne države le žalostno skrpucalo, kateremu se je čudila velika večina
prišel g. Ločnik iz menjalnice na giav nem kolodvoru domov na svoje stanovanje v pritličju Meljske ceste št. 10,
naroda, še bolj pa se je čudil zunanji; Njegova soproga je bila v tem času svet, ki je že od nekdaj nazlval vsa na sprehodu ter je imela s seboj psa tri naša plemena z edino pravilnim ju- j čuvaja, kar je postalo usodno za g. Roslovanskim imenom in nas označuje Ločnika, ki je biL doma brez varuha, tako tudi še danes. Ime »Kraljevina Kmalu po prihodu g. Ločnika je potr-Si‘bov, Hrvatov in Slovencev« se ni kal v stanovanju neki neznanec, vsto-prav nič udomačilo tekom desetih let pH ter prosil g. Ločnika. naj mu menja
in se ne bi niti v sto letih, ker ni na ravno. Morda je ta nerodni naziv prijal posameznim prenapetežem, a masi ljudstva in svetu tam zunaj to gotovo ni bilo všeč.
S sistlranjem prejšnje ustave je sa-moobsebi prenehal tudi ta naziv in samo vprašanje časa je, da pridemo do
50 šilingov. Ko je ta odšel se je oglasil drugi moški, ki je zahteval najprej za sto, kasneje pa za sedemdeset šilingov valute. G. Ločnik se je v tem času ravno krepčal z mrzlim prigrizkom in je imel pred seboj posodico n poprom in soljo. V svoji uslužnosti :e pustil jed na mizi in odšel v drugo so-
novega, pravega imena, ki bo bolj toč bo, kjer ima blagajno, da prinese za-no označeval enotnost države in vseh ; htevanih dinarjev. Neznanec je Čakal
treh plemen. Zakaj v davnini zgodo vine smo si Srbi, Hrvati in Slovenci ena sama enota. Tok zgodovine pa nas je razcepil za dolga stoletja, tako da so postali iz nekdaj strnjene enoto trije deli, ki je vsak živel in se razvijal pod drugimi vplivi. Kljub tem žalostnim dejstvom pa smo vendar ohranili šc toliko skupnih znakov — Jezik, šege, navade itd. —- da nac bo zunanji svet še vedno smatral za l o samo enoto, pa čeprqv bi se mi v svoji zaslepljenosti in kratkovidnosti hoteli imenovati drugače. Vsi smo Jugoslovani in drsava naša je in mora biti — jugoslovanska.___________
podobno. Poklicali so takoj policijsko komisijo. Komisarijat je poslal več kriminalnih uradnikov z daktilosko-pom in fotografom, ki so storili na licu mesta vse potrebno za ugotovitev sledi neznanokam izginulih zločincev. Gospod Ločnik, ki je radi težke rane na glavi zelo oslabel in razburjen, ni mogel dati zasledujočim organom javne varnosti nobenih zanesljivih podatkov o napadalcih. Neznanca sta govorila nemški in sicer v štajerskem narečju. Po načinu njune izgovarjave sodeč, pravi g. Ločnik, nista bila ne Dunajčana niti nemški govoreča Slovenca.
Policijski komisarijat je uvedel takoj občirnc poizvedbe o morebitnih storilcih. Osumljeni so neki moški iz inozemstva, ki so v našem kriminalu že precej dobro znani. Zanimivo je, da je pred nedavnim časom prispela iz inozemstva neka ženska, ki jo ima policija v dobri evidenci in je ljubica enega izmed osumljenih Nemcev. Vče raj ali tekom nocojšnje noči pa je ta žeiska izginila v neznano smer. Policija si močno prizadeva, da dobi čim-preje v roke neznane razbojnike in je v to svrho informirala o včerajšnjem ropu že tudi inozefnstvo. Tragiko roparskega napada na g. Ločnika pove-' čuie zlasti še dejstvo, da jc ves kritičen čas patruljiral v neposredni bližini hiše št. 10 na Meljski cesti stražnik, ki pa ni mogel intervenirati, ker se je pač izvršil zločin tako tiho in nenadoma ter očividno po dobro premišljenem načrtu.
Gospod Ločnik je moral radi težke rane na glavi ostati danes v postelji in ga je utegnil vodja kriminalnega oddelka g. Canjko zaslišati le na njegovem stanovanju. Policijski komisarijat opozarja vse urarje, zlatarje, zastavljalnice ter sploh vso javnost, naj pazi na sumljive tipe, ki bi prodajali gori imenovane dragocene predmete ali pa v gostilnah ali kje drugje menjavali tujo valuto. Vsako sumljivost prijavite kriminalnemu oblastvu! — G. Ločnik jc zavarovan proti napadu na svojo imovino, oškodovan pa je z včerajšnjim ropom deloma sam deloma pa blagajna »Putnika«.
željo po sporazumu z Bolgarsko. Za-upnejši odnošaji med Bolgarsko in Ju goslavijo bodo ugodno vplivali tudi na splošen položaj na Balkanu, s čemer bo tudi odstranjena nevarnost izolacije Jugoslavije.
PIROT, 25. februarja. Sinoči so dospeli semkaj iz Sofije bolgarski delegati s polkovnikom Petkovom na čelu in so bili od jugoslovanske delegacije in občinske uprave slovesno sprejeti. Davi se je vršila v prostorih mestne občine slovesna otvoritev prve seje obeh delegacij, ki ji je predsedoval naš delegat Vintrovič. Konferenca razpravlja o raznih vprašanjih, ki so v zvezi z ukinitvijo mejne zapore in se bo pozneje nadaljevala v Nišu.
Državno sodišče za zaščito države
BEOGRAD, 25. februarja. Dne 3. marca se bo državno sodišče za zaščito države preselilo v svoje prostore v bivšem finančnem ministrstvu. Sodišče obravnava okoli 700 slučajev, od katerih pa jih je 500 likvidiranih s kraljevsko amnestijo. Značilno pa je, da sodišče po 6. januarju ni prejelo nobene tožbe po zakonu o zaščiti države in da izvirajo vse tožbe, ki pridejo v razpravo, še iz prejšnje dobe.
lužno vreme
BEOGRAD, 25. februarja. Po vsej državi je nastopilo južno vreme in se temperatura stalno dviga. Sneg se naglo taja, kar povečuje nevarnost poplav. Železniški promet se je znatno izboljšal, obstoja pa še vedno nevarnost plazov, ki ogrožajo zlasti progo Maribor—Ljubljana, kjer se vrši danes promet samo po enem tiru.
v prvi sobi in se v tem odločil v podrobnostih glede izvršitve razbojništva. Ko sc je g. Ločnik vrnil s torbico denarja, mu je neznanec nenadoma vsul v oči popra in ga v istem hipu udaril z nekim trdim predmetonj po glavi Napadcnec jc padel v tem hipu v nezavest in ne ve ničesar, kar se Je za tem dogajalo.
Ko se je po daljšem času g. Ločnik vzdramil iz nezavesti, je pričel seveda najprej klicati na pomoč. Prvi se mu je približal in mu ponudil svojo no-niDč v bližini stanujoči sodar g. K o-,etra Burova, ki je izrazil željo, da bi
Zbližanjfc z Bolgarsko
PARIZ, 25. februarja. »Temps* se bavl obširno z jugoslovansko-bolgar skimi odrtošajl, posebno z zadnjim eks pozejem "bolgarskega zunanjega mini-
BFOGRAD, £5. februarja. p0 vesteh iz grših vladnih krogov so pogajanja za solunski protokol končana In bo pogodba Že tč dni parafirana. Podpisana bo v Beogradu o priliki potovanja našega zunajega ministra v Ženevo.
1 a r, ki jc videl, da se drži k. Ločt.ik za glavo in je takoj vedel, da se mu jc moralo zgoditi nekaj strašnega. Poklical še gostilničarja g. Henigmana, nakar so pozvali v bližini patrulirajočega stražnika. Pri pregledovanju stanovanja g. Ločnika so ugotovili, da je v njem vse premetano In da je zlasti vse narobe obrnjeno v
Nasi ruski državni nameščenci
BEOGRAD, 25. februarja. Ministrski predsednik general Zivkovid je izdal vsem ministrstvom okrožnico, v kateri jim sporoča, naj se ruski begunci in vojni invalidi, ki so v državni službi, ne reducirajo, ako so se izkazali za sposobne in vredne.
Trockij odklanja vsako izjavo
PARIZ, 25. februarja. »Petit Parisi-en« poroča iz Carigrada, da je njegov korespondent srečal Trockega v neki knjigarni, ko je nakupoval knjige. V njegovem spremstvu je bil njegov sin. Trockij je odločno odklonil vsako izjavo o svojih načrtih za bodočnost, češ, da ne more povedati tega. kar bi hotel, ker ga stalno nadzorujejo.
se Čimprej okrepilo zaupanje v polo fo! na Balkanu. List pozdravlja z ve likim zadovoljstvom ukrep Jugoslavije o ukinitvi obmejne zapore, vadi katere so bili prekinjeni vsi odnošaji med obema državama in so zelo nepovolj-no vplivali na politiko zbližanja. S tem svojim korakom Je pokazala Jugoslavija najboljše namene in iskreno
Redukcija ministrstev.
Glede načrta nove organizacije vrhovno državne uprave se doznava za enkrat kot definitivno le to, da bodo združili v efto ministrstvo dosedanji ministrstvi prometa ter pošt in telegrafa. V zvezi s tem javljajo iz Beograda, da so napačne informacije, po katerih naj bi se ukinila generalna direkcija državnih železnic. Nasprotno! V novi ureditvi državne uprave bosta v enem ministrstvu —* prometa — obstojali dve generalni direkciji: ena za železnice in druga za pošto in telegraf.
Sira* 2.
V F C h M V t K JjMra
•-.'.ra^TCKr.' .Tsus.
V Mariboru, dne 25. 1j. L
Očistimo naš Maribor pe"!
PAČENJE NAŠEGA JEZIKA NA REKLAMAH.
Pred kratkim je priobčil »Večemik« dva članka, ki sa vzbudila mnogo pozor nosti med prizadetimi krogi. Eden se je pečal z nemškutarjenjem šoferjev, ki so uslužbeni pri mestnem avtobusnem podjetju, drugi pa z razmerami, ki vladajo še danes v naših obrtniških krogih. Pisec je zadel v živo in upamo, da so sicer o-stre, a docela upravičene besede zalegle — vsaj za nekaj časa. Če ne, bo pa potreba drugih radikalnejših ukrepov, ki bodo prav gotovo izdali tudi za daljno dobo. Naša javnost takih grdih madežev na licu jugoslovanskega Maribora ne sme in tudi ne more pustiti z vidika, če ima le še trohico narodnega in državnega ponosa v sebi. In da ga ima, o tem ne dvomimo.
Danes pa hočemo opozoriti še na nekatere druge stvari, ki ne delajo časti niti naši javnosti, ki jih prenaša, ne do-tičnim, ki so jih napravili, oziroma povzročili. To je reklama, s katero se lomijo lep islovenščini kosti, da kar poka- Tu nimamo v mislih onih malih listkov, ki se nalepljajo na plotove in zidovje na prometnih križiščih, s katerimi vabijo razne gospodinje po enega ali celo kar dva »gospoda na posteljo«, ali pa prodajajo »šparherte«, »gredenze« in »kašperl-ne« itd. Čas bi pa bil, da že enkrat izgine tudi ta neokusnost in sramota iz našega mesta in sicer ne samo raz zidovja in plotov, ampak tudi iz izložbenih oken nekaterih posameznih trgovin.
Te dni me je pot privedla prav v cen-trum mesta, koder gre mimo vsak dan tisoče in tisoče mestnih prebivalcev in katero pasira vsak tujec, ki pride v naše mesto. Pa zagledam veliko stalno reklamo v prav živih barvah s tem-lc besedilom: »Remenar! Stoj pa glecfi! Tukaj se dobijo lepe torbice za Dame za puto-vanje in Kofre!«
človek bi se smejal, če stvar ne bi bila tako žalostna. Tu se res izplača, da človek postoji in gleda. Zakaj morda bo le imel srečo, da vidi gospoda »reme-narja«, ki ponuja »torbice za Dame za putovanje in Kofre«. Sicer pa, če ga tud! ne vidi, bo opazil že iz napisa ali njegovo nevednost, ali pa zlobo in norčevanje iz našega jezika. Pa bodisi prvo ali drugo, v čast ni nobeno »remenarju« in tudi nobeni »Dami«, ki bi sc čutila počaščeno z veliko začetnico. Prijatelj! Ako greš tam mimo, le »stoj pa gledi!« čim dalje stojiš, tem več vidiš. Iz reklame boš videl, da ni prav nič boljši od »remenarja« tisti obrtnik, ki je to neokusnost zagrešil in reklamo ižgotovil. Zakaj gospod »remenar« je prav gotovo
ni napravil sam, ker je njegova roka navajena rezati jermena, ne pa delati te-klamnih napisov. Ako pa še nekaj časa postojiš in gledaš, pa vidiš, da smo mariborsko Slovenci silno širokogrudni, ker se za take malenkosti sploh ne zme nimo. K večjemu se pomilovalno nasmeh nemo, pa gremo svojo pot naprej.
Drugače je pa stvar pri tujcu. Na nje ga pa vplivajo ravno take »malenkosti« in si jih gotovo bolje zapomni, kakor pa pravilnosti. In ko si ustvarja sodbo o nas in našem mestu ter jo pfavi drugim, u pošteva tudi take stvari. Za njega stvar ni smešna, ampak resna, kakor bi morala biti tudi za nas, ako imamo še kaj jezi kovnega čuta in narodnega ponosa.
Gospodu »remenarju« morda še oprostimo, da ne obvlada pismene slovenščine, dasi ima lepo slovensko ime in dasi bi se bil tekom desetih let v jugoslovanskem Mariboru že lahko naučil pašega jezika, Če bi bil količkaj hotel. Oprostiti mu pa nikakor ne moremo njegove brezbrižnosti, da ni storil koraka, če že ne drugam, pa vsaj k svoji obrtni zadrugi ter vprašal za svet. Še manj pa moremo oprostiti tistemu reklamnemu slikarju, ki je izgotovil to pokveko. Če je že zagrešil prvi, ne bi smel tega zagrešiti on. Zakaj njegov poklic zahteva že sam, da se izvežba tudi jezikovno. Ako pa tega ne more ali noče in se mu tudi ne zdi vredno, da bi se informiral, pa naj pobere svoje lončke in čopiče in gre drugam.
Za danes navajamo ta slučaj, ne samo radi »remenarja« in slikarja, ampak, ker je tipičen za naše razmere, ko stopamo v drugo desetletje jugoslovanskega Maribora. Navedli bi pa lahko celo kopico podobnih slučajev. Značilno je namreč dejstvo, da je bilo takoj ob prevratu in tudi še par let potem v tem oziru pri nas mnogo boljše. Pozneje pa so se začeli zopet pojavljati vedno številnejši madeži na licu našega Maribora. Ko pa stopamo v drugo desetletje obstoja naše države in sicer pod docela drugačnim prilikami, je čas, da take madeže zbri šemo. Naj vsaka strokovna organizacija napravi v tem oziru red sama v svojem področju. Zakaj, če se mora javnost pečati s takimi zadevami, ne bo to nečastno samo za dotičnega, ampak tudi za vso stroko, kateri pripada.
Maribor je že neštetokrat dokazal „ številkami, da je slovenski, jugoslovanski. Zato mora imeti tudi zunanjost slovensko. Kar se je zamudilo, se mora popraviti!
Mariborski in dnevni drobil
Zopet plazouf pri Celju
Včeraj, ob 3. popoldne, ob 13. se je vsled južnega vremena, ki je nenadoma nastopilo, utrgal med Celjem in Laškim plaz, ki je zasul progo, tako da se je promet lahko vršil samo po enem tiru. Železniško strokovno osobje in delavstvo je takoj odšlo na progo s plugom, ki pa je radi obilice nakopičenega snega obtičal sredi plazu, tako da so bila dela prekinjena.
V noči pa je na istem kraju prihrumela še večja levina, ki je zatrpala oba tira. Po polnoči je bil med Celjem in Zidanim mostom ukinjen ves promet in sta morala nočna br.zovlaka, ki odhajata iz Maribora proti Trstu (1-45) in Zagrebu (2.50), čakati v Celju, dokler ni bil očiščen vsaj en tir, dočim se na drugem tiru dela nadaljujejo z največjo naglico in bo očiščen snega še danes.
Na drugih progah radi južnega vremena ni bilo. nikakih motenj.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 23. februarja. Zaprto.
Torek, 26. februarja. Zaprto.
Sreda, 27. februarja. Zaprto.
Četrtek, 28. februarja ob 20. uri »Romee in Julija«, ab. C. Premljora.
Petek, l. marca. Zaprto.
Sobota, 2. marca ob 20. uri »Plesni večer Erne Kovačeve«, ab. A.
Trije zanimivi večeri v marib. gleda Ušču. V četrtek, 28. febr. se bo vršila premijera »Romea in JuHJe«, ki je bila najavljena že za torek, 26. tm-, ali se je morala radi nepričakovanih ovir odložiti za dva dni in dodeliti abomnanu C (ne A, kakor je bilo prvotno javljeno). Abonenti A pa dobe zato z velikim zanimanjem pričakovani plesni večer talentirane plesalke Erne Kovačeve, ki bo v soboto, 2. marca. Menda že to nedeljo, 3. marca pa se vprizori koncertno-oper-n| večer Zamejičeva-Nerallč-Žlvko, h kateremu imajo abonenti popust, ako si nabavijo vstopnice že pri dnevni blagnj-
Mestno gledališče v Ptuju. V petek,
• marca gostujejo Mariborčani z zabavno opereto »Na cesaričino povelje«. Opo
rjamo zlasti na srčkano otroško scc-no.
V petek Koclan.
Dunajski in ostali inozemski listi brez Izjeme označujejo Jaroslava Kociana kot enega največjih sodobnih vijolinskih vir-tuozov* Tako piše »Die Stundc« med dru
gim: »Kocian je dosegel vrhunec moj strstva, v katerem se spaja umetnost in občutenost. Njegov uspeh je bil brezpri-meren.« »Weltblatt« prišteva Kociana med največje v vrsti intemacijonalnih vijolinistov. Berlinska »Welt atn Mon-tag« piše: ...tako, da samo tako naj bi zvenela vijolina; v tonu kot sirena, dvo-prijemi čisfci kot iz kristalnega vrelca... Za ta dvojni koncert vlada vseobče zanimanje, s tem koncertom dosega letošnja sezona svoj vrhunec. Vstopnice so že v predprodaji, ne odlašajte! —
Ljudska univerza v Mariboru.
Danes, v pondeljek, ob 8. zvečer za nimivo predavanje: Romantična vožnja k Spitzbergom. Predava na podlagi loD skioptičnih slilc prof. Konig z Dunaja. V petek, 1. marca bo predaval prosvetni inšpektor v pokoju g. dr. Poljanec o temi; Kontinenti se dvigajo in pogrezajo
Informativen izlet gospodarskih krogov v Anglijo,
Jugoslavenska Express Agencija v Zagrebu, Trg Kralja Tomislava «7, priredi letos spomladi iziet gospodarskih krogov v Anglijo in Škotsko. Izlet bi trajni 21 dni in bi c-.našali stroški približno S.000 Din. Izlet bo organiziran tako, da bo udeležencem omogočen poset vseh važnejših gospodarskih centrov pod vodstvom strokovnjaka. Interesenti naj rrijavljo svojo udeležbo gori navedeni agenciji neposredno, kjer dobno tudi potrebne informacije. —
Spominjajte m CMD
5port je zauojeual maribor
Po skromnih začetkih mariborskega športa, se nikakor ni dalo sklepati na sijajen pohod športne ideje, ki je liki plazu po svetovni vojni zavojevala ves svet. Še nedavno smo bili mnenja, da je Maribor športu nenaklonjen, toda zdrav pojav je vendar imel tihe pnstn-še, ki so iz različnih razlogov in pomislekov zatajevali naklonjenost in mu od rekali prijateljstvo. Končno je vendar prišlo tudi pri nas do tega, da se je za šport ogrela tudi masa in mu priznala upravičenost in koristnost.
Včerajšnja jubilejna smuška .tekma ISSK Maribora je dokazala, da je šport docela osvojil Maribor. Prireditev je privabila v prijazno dolino Treh ribnikov tisoče občinstva, ki je trumoma zasedalo mesta ob progi.
V dolžini Štirih kilometrov od cilja proti Sv. Urbanu je publika z zanimanjem zasledovala potek tekmovanja, ki je bilo z ozirom na rekordno število tekmovalcev uprav senzac:jonelno.
Okolica treh ribnikov je včeraj nali-kovala na veliko mednarodno športno torišče. V klancih je mrgolelo smučark in smučarjev, jz mesta pa so vse popol. dne prihajali športu naklonjeni meščani, da prisostvujejo reviji domačih šport n*kov, ki so nastopili od najmlajših naraščajnikov pa do starinov-veteranov v zimskem športu.
Prireditev jc uspela nadvse sijajno, zlasti, ako upoštevamo, da jc smučar-stvo naš najmlajši šport, a si je v kratkih letih intenzivnega dela agilnih zim-sko-sportnih organizacij pridobilo toliko naklonjenosti, da lahko mirno trdimo, da je šport zavojeval prestolico lepe in prijazne mariborske oblasti.
Finančni direktor dr. Josip Povalej je službeno odpotoval v Beograd. Vrne se 1. marca ter bo od tega dne zopet sprejemal stranke. —
Prvi dih pomladi.
Včeraj je nastopil temeljit vremenski prevrat. Po dneh strašnega mraza, ki nam jc prizadejal toliko nadlog, jc zavel včeraj jug. Blagodejen jc bil vpliv prvega pomladnega diha, ki jo z rahlo nežnostjo pogladil zamrzlo in otrplo prirodo. Ze opoldne sc je čutilo, da sc nižajo grmade nakopičenega snega, iaz žlebov je kapljalo in hodniki so bili no^ plavljeni. V noči je vladal šc oster mraz. Termometer jc beležil —17.5 minimuma, zjutraj se jc temperatura dvignila na 7.7, opoldne pa že prešla ničlo do T*’"' .v Popoldanskih urah celo na ,	• ^noci Je padla zopet na —7.7, da-
.1 ob 7. pa je znašala —55. Matija je torej obračunal z zimo. Vse okrepčevalnice, eajalniee, ogrcjevalnicc in premogovne akcije , bi s svojim velkodušjcm nc zmogle tega, kar jo Matija storil s tem, da jc ostal zvest geslu, ki so jc med vsemi vremenskimi prerokbami najbolj udomačilo: »Matija led razbija«. Upaj-*10 ^r' ten> vremenu ostalo vsaj oliko časa, dokler si od silne zimo vsaj malo ne oddahnemo.
Mestno kopališče
se zopet odpre jutri, dne 26. tm.
Darovi za pomožno akcijo mariborske občine.
Poleg že izkazanih darov v znesku 1.810 Din za omiljenje bede revnih Mariborčanov je prejelo uredništvo »Ve-černika« še od g. Antona Goršeta Din 20, torej skupno Din 1.830. _ Mariborski mestni magistrat pa je prejel direktno dočedaj že izredno lepo vsoto Din 37.645 in vrh tega razne pošiljke živil in blaga, kar je pač najlepši dokaz, da je v našem mestu še dovolj ljudi, ki imajo srce za trpeče prebivalstvo
Iz učiteljske službe.
Upokojeni so: Ferdo Rozenštajn v Št. Jur ju ob Taboru, Josip Bernik na meščanski šoli v Celju, Ana Trstenjak-Lajb pri Sv. Miklavžu pri Ptuju, Marija Zidar-Kleinfelder v Lembergu, Ivanka Svoboda v Dornovi pri Ptuju, Josip Hajne pri Sv. Kržu pri Ljutomeru, Sabina Serajnik v Konjicah, Metod Vudler v Rečici ob Savinji.
Premeščeni so: Neža Vunderl-Uo* škar na Cven pri Ljutomeru, Runa Jov-čič k Sv. Miklavžu pri Mariboru, Ida Lah-Gros v črešnjevce pri Mariboru, Josipina Šušteršič k Sv. Kunigundi'.
Od minus 9 na plus 6. je pač čudna vremenska prikazen !n vendar nam jo je včeraj naklonil sveti Matija, ki led razbija. Sneg se je začel topiti, raz strehe je začelo curkoma teči in ceste so se do popoldanskih ur napolnile s pravcato plundro. Sveti Matija, ki se je v jutranjih urah držal dokaj pasivno, je proti poldnevu in popoldne si. jajno dokazal, da je ostal zvest svoji misiji. — Drava, ki je bila do pred kratkim polna ledenih otokov, se je dvignila, ledeni otoki so izginili in na solnčnih o. brežjih se led lomi sam od sebe. Vsa znamenja kažejo, da »je led prebit« in da bo okrutna Morana le tupatam še zakašljala; kajti mladostna Vesna ie ua pohodu. —
Iz Slovenskih goric
nam pišejo: Matija led razbija. Sicer pa je res že skrajni čas za to. Svečnica in Blaž sta nas namreč postavila na laž. Ob hudem mrazu je prej kanila kaplja od sveče nego od strehe in mraz je pritiskal vedno hujše. Vse naše upanje je sedaj Matija. Gotovo že pol stoletja ni našel tol ko ledu in snega. Upamo pa, da bo svoje delo temeljito opravil, kajti sicer bo treba pomladanski dan po>> makniti v april. Toda Bog nas obvaruj tega in sveti Matija. Matija led razbija, pa rož’ce povija. Zato razbij Matija grozen led, pa rožic nam odgrni svet! Gori>-ce naj bodo do Jožefa obrezane in do Jurjevega okopane. Obema bo letos račun prekrižan. Pomlad bo pozna, a to
ima tudi dobro stTan. Pozni razcvet________
slani odvzet. Zgodnja pomlad trepeče pred pretečo slano, pozne slane pa so le redke izjeme. Trdno upanje in zaupanje jc pol zmage, za bolnika pol zdravja. Upajmo torej, da bo kljub »severni zimi« letošnja pomlad vendarle povolj-na. Potem pa bomo veselo vzkliknili: Hvala Bogu za blagoslov, hudiču pa figo za preteklo zimo! —
Mariborska nedeljska promenada
S*JC v času reklame in napredka nehote priborila uprav velikomestne pridobitve: Imamo radio-koncerte kar na štirih mestih. Vendar niso Mariborčani tako naivni, da bi vsako hreščanjo smatrali za radio-koncert! Kajti na dveh mestih sc je proizvajal prenos gramofonskih plošč, kar sicer ustvarja v latškem ušesu dojm radio-produkcijc. Pa naj bo temu tako ali tako; vsa promenadna po*t od Grajskega do Glavnega trga po Slovenski in Gosposki uldci koncertira — kljub snežnim kupom m »deževju« iz strešnih Žlebov. Po vsem tem se vidi, da ljubi naš promenadni svet »godbo«, četudi til preveč — pristna. Ob godbU najsi bo takšna ali takšna, pozabljaš tudi na votle podplate... —
Kopalni dan golobov
jc bil včeraj, čim sc je Jel dvigati toplomer ter se jc na cestah pojavilo prcccj globokih luž, so sc v opoldanskih urah spustile vanje ccle jate golobov. Očitno so bili željni sveže kopeli in prav dražestno je bilo gledati, s kako vnemo se kopljejo naši golobi, brez katerih bi Maribor ne biJ to. kar ie...
jV Mariboru, dne 25. II. 1929.
MarihnrsfcT VFCFP M 1 K IiiTrf'
srarr
Nalveiia smuška prireditev v naSem športu
JUBILEJNA TEKMA ISSK MARIBORA. — DOLINŠEK ZMAGAL NAD JAN-$0. - VILJEM VEZJAK PRVAK KLUBA. — TISOČI OBČINSTVA OB PRO. Gl IN NA CILJU. — SIJAJEN USPEH.
Včeraj popoldne je priredil zimskošportni odsek ISSK Maribora veliko smuško tekmo, ki je po udeležbi In efektnosti ter vzornem aranžmaju nad-krilila vse dosedanje prireditve. Zimsko sporini odsek je brez dvoma najdostoj-neje in najčastneje počastil jubilej odličnega kluba, ki je po tradiciji in uspehih v slovenskem športu med prvimi-
Prireditev, ki bi bila v propagandnem oziru športu v toliki meri koristila kot včerajšnja, zgodovina nušega športa ne pomni. Ne le, da se je po obsegu tekmovanj razlikovala od drugih, tudi število tekmovalcev je bilo rekordno, zlasti pa je bil impozanten odziv športnega občinstva, ki je . ponovno manifestiralo svojo naklonjenost napram ljubljencu-jubilantu, ki je športno ime in sloves na šega mesta ponesel daleč preko praga naše ožje domovine.
K tekmovanjem, ki so bila razdeljena v šest kategorij, se je prijavilo 77 tekmovalcev, kar je rekotdno od vseh tekem v naši državi. Startalo jc 69 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo 62.
Veliko zan manje je vladalo za dvoboj Janša—Dolinšek- Veliko pa je bilo tudi zanimanje za napredek domačinov, za prvi nastop najmlajših, za konkurenco starinov in sploh za uspehe naših vrlih smučarjev.
Za brezhiben potek prireditve, ki je končala v zadovoljstvo tisočev občinstva, ki so z največjo pozornostjo zasledovali start !n povratek tekmovalcev, ki je leončala v zadovoljstvo tekmovalcev in prireditelja, pa ima največ zaslug odsekov odbor pod res strokovnjaškim vodstvom načelnika g. Vekoslava Goluboviča, ki ves prosti čas posveča le razvoju zimsk'h športov in napredku planinstva. Mariborski športniki so mu hvaležni za njegovo or^anizatorično delo, zlasti ker se je kot Hrvat s tako vnemo lotil organiziranja in propagande za napredek lene Šfajerske, ki mu je 00-sta'a nova domačija.
Tudi v ostalem jc bila prireditev vzorna. Zlasti so presenetili rezultati. Senzac .ia dneva pa je bila brez dvoma zmaga Mirka Dolinška nad interna-cijona'oem inž. Janko Janšo, ki je na 18 km progi zaostal za prvakom oblasti 1 minuto 56.6 sekund.
V	posameznih kategorijah so bili rio-seženi sledeči rezultati:
S e ni j or ji 18 km: 18 tekmovalcev.
1. Mirko Dolinšek (SPD) 1:35:36,
2. inž. J. Janša (Mina) 1:37:32,
3. Pavle Dolinšek (SPD) 1:38:56,
4. Polde Korman (SPD) 1:42:18,
B. Viljem Vezjak (ISSKM) 1:47:04.
Juniorji 18 km? 16 tekmovalcev:
1. Boris Kožuh (SPD) 1:54:11,
2. Josip Janžekovič (SPD) 1:55:05,
3. Alojz Macun (SPD) 2:00:06,
4. Ludovih Simončič (ISSKM) 2:00:36
Moški naraščaj: od 10—16 let 24 tekmovalcev. 5 km.
1. Franjo Fregel (SPD) 0:54:09,
2. Boris Škapin (ISSKM) 0:57:06,
3. Ljubo Mušič (SPD) 0:58:46,
4. IVan Macun (ISSKM) 0:59:10.
Dame 5 km: 4 tekmovalke.
1. Kristina Pitsch (SPD) 1:03:29,
2. Rozika Dolinšek (SPD) 1:06:19,
3. Tončka Dolinšek (SPD) 1:09:03.
01 d boy s nad 34 let, 5 km, 8 tekmovalcev.
1. Šešerko Emil (ISSKM) 0:59:36,
2. Reš Maks (SPD) 1:06:19,
3. Pitsch Karl (SPD) 1:10:31.
Malčki do 10 let, 1 km, 7 tekmo-
valcev.
1. Božidar Gajšek (SPD) 7’42,
2. Vaso Škapin (ISSKM) 7’50,
3. Ostoj Durjava (ISSKM) 8’06,
4. Franjo Preis (ISSKM) 8’11.
Istočasno se je vršila tudi borba za
placement članov prireditelja, ker ie razpis jubilejne tekme veljal tudi za prvenstvo kluba:
1. Viljem Vezjak 1:47:04,
2- Štepic Milko 1:50:45,
3. Simončič Ludovit 2:00:36,
4. Kirbiš Josip 2:10:20.
Prvak kluba je torej postal talentirani smučar Vezjak, ki je tudi že na drugih tekmovanjih dosegel zadovoljive u-spehe.
Po tekmi se jc vršil družabni večer
v	Grajski kleti, kjer so bila razdeljena darila in diplome. Uvodoma je govoril predsednik ISSK Maribora g- ravnatelj Toman, ki se je zahvalil vsem za sodelovanje in rozdravil navzoče reprezentante: podžupana dr. Lip o Ida, inž. J. Janšo, ki je zastopal »Ilirijo«, dr. S e n j o r za Zvezo za tujski promet, dr. Orožen za SPD, ga P i n t e r-jeva za Slov. žensko društvo, ravnatelj Gorišek za SPD Ruše, g. Pint er za Avtoklub in dr. 5 e s t a n za Aeroklub. — Po ofcijelnem delu svečanosti se je vršila klubova zabaVa, ki se je pod mogočnimi vtisi veličastne prireditve prccej zavlekla. —
Zahvala.
Zimskošportni odsek ISSK Maribora se vsem, ki so aktivno in gmotno podprli izvedbo jubilejne smuške tekme najiskreneje zahvaljuje, zlasti pa: zim-sko-sportnemu odseku SPD, požrtvoval tlim skavtom in tvrdkam, ki so poklonile darila za zmagovalce: Ilger, Mirim, Pintcr & Lenart, Peteln, Martinz in Lojze Strehar, ki je daroval krasen srebrn pokal za klubovega prvaka.
Službene objave JNS.
Prvenstveni tekmi »-Maribor« p!d« in »Maribor« - »Železničar« bosta sodiia sodnika iz Ljubljane. — Tajnik.
-Ra-
Rendez uous z ukradenim automobilom
Italijanski princ Gcnnaro Roccella di Carafa jc nedavno doživel v Neaplju dokaj neugodno pustolovščino. Bil je v klubu do polnoči, nato pa je hotel do bližnje restavracije z avtom, ki ga je običajno puščal pred klubom. Toda na ulici r.i bilo avtomobila. Bilo je jasno, da so mu drzni zlikovci ukradli vozilo. Princ se je takoj vrnil v klub in obvestil o tatvini tovariše, ki so odločili, da zasledujejo drznega tatu. Petnajst članov klubu, ki so pripadali najodličnejšim aristokratskim krogom, sc je v trenotku pretvorilo v četo detektivov, ki je z avtomobili odjadrala v vse smeri. Divji lov, ki je bil pravcata avtomobilska dirka, je trajal prav do jutra, toda' brez uspeha. Nikjer ni bilo sledi o ukradenem avtomobilu. Mnogo si je prizadevala tudi na-Puljska policija, ki je imela več sreče. Prinčev avtomobil so našli v nekem Predmestju in prijeli tatu, ki o tatvini ni hotel ničesar vedeti. Zaklinjal se jc, da ni avtomobila hotel ukrasti, temveč da Ka je samo izposodil, ker se mn is budilo na sestanekt
Rmerikanski rekord
Ne\vyorčani so nedavno imeli svojevrstno senzacijo. Razpisali so natsčaj za najdaljši govor. Pravico udeležbe pa so imele samo Američanke. Prvo nagrado jc dobila gospa Wilson, ki je ne* prckidno govorila celili 133 ur. Končala je šele takrat, ko sc je dvorana popolnoma izpraznila- Gospa Wilsonova jc torej rabila pet dni in 13 ur, da jc prepričala komisijo o svoj h govorniških talentih. Seveda posel ni bil ravno težak, kajti izbrala je temo, ki jc pač po mnenju sodobnih žena najinteresantnejša in tudi najaktualnejša. Govorila jc namreč o napakah svojega moža. Stotri ntrideseturni govor pa je imel naslov: »Kaj Vse očitam svojemu možu.«
fr
Žepa ((httogotfla
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M I LO
... vemreacim:-?'. £*» &SM
Leč brez ulage
V	poslednjem času Amerikanci kaj radi uporabljajo suhi led, ki se pridobiva iz plina ogljenčeve kisline. V trdnem stanju ima ogljenčeva kislina to lastnost. da tudi pri izparivanju ne postane vlažna. V svrho ugotovitve solidnosti odienčevega ledu je poslal neki trgo-
vec iz llinoisa svojemu prijatelju, ki ži-
vi	v letoviškem kraju na Floridi, sladoled, ki je bil proti gorkoti zavarovan z ogljenčevim ledom. Trgovčev tovariš je prejel sladoled v popolnoma normalnem stanju, čeprav je pošiljka potovala dolgih 1500 kilometrov. Suhi led je samo malo izhlapel, dočim jc sladoled ostal docela nepokvarjen. Radi izrednih lastnosti bodo led iz ogljenčeve kisline v najkrajšem času pričeli uporabljati tudi v Evropi. Zlasti se za nov ameriški izum zanimajo Angleži.
Udarci usode
Te dni sc je v nekem budimpeštan-skem kinu odigral tragičen prizor. Podjetje je predvajalo film. ki je bil posnet za časa carističnega režima na ruski fronti- Med sceno, ki je prikazovala neko vojno bolnico, katero je posetil poslednji ruski car Nikolaj II. v spremstvu visokih oficirjev in komandanta bolnice, je obupen krik prekinil tišino in neznan moški sc je zgrudil v prvih vrstah na tla. Priskočil je zdravnik, ki se je nahajal med gledalci in mu nudil prvo pomoč. Ko se je priletnejšl in siromašni možakar zavedel, je ob splošnem začudenju prisotnih v nekoliko besedah razložil svojo usodo. »Sem ruski emigrant in živim v veliki bedi in pomanjkaniu. | Ravno trenotek poprej pa sem se vido na platnu v sjajnl uniformi. Bil sem komandant bolnice, ki jo je obiskal sam i car-«
Nova ekspedicija na Mount Everest
Kanadski profesor Odeli, ki predava na harvardski univerzi v Združenih državah. pripravlja novo ekspedicijo na Mount Everest. Odeli je že sodeloval pri prvi ekspediciji leta 1924. Bil je priča tragedije, ki se je odigrala tik pred vrhom najvišje gore sveta, katere žrtvi sita postala Mallori »n Irvine. Toda Dalaj Lamo je Odellu zabranll dostop na Himalajo, češ da ne dopušča, da bi se skrunilo božanstvo gore. Vendar se profesor OdeH raH?ia, c"a >o Da'aj Lame pregovoril celo za sodelovanje pri novi ekspedicij’, ki bo po njegovem prepričanju sigurno uspela.
V restoranu.
Gost: Kaj pa mislite, da namakate pr. ste v mojo juho!«
Natakar: »Nič hudega! si bom že o pral roke!«
Operni kritik.
V	neki kritiki čitamo tudi naslednji stavek: »To je slaba pevka, slaba igralka, toda sijajna žena petdesetih let.«
Prevelika zgovornost.
— Znate-li kakšno sredstvo proti revmi?
— Seveda, prvovrstno, odgovori lekarnar. Naš patent Reuinol odstrani za vedno vsako bolečino!
— Resnično?
— Prav gotovo! Imamo odiemr.lce.k! ga kupujejo že neprestano deset ltt...t
TnsmrorsKr ^r r c r m t t tbtts;
a*sKmrsaam
V M ST1 TTfTTtir cnTC '2UI' IT. ry*7.
Mihael Zevaco
Beneška ljubimca
Zgadavlnskl ramsn is starih Benetk
17
>Ah, ah! Kako je nastala revolta? . . . Hm! Revolta . .. gospa • • • če pravite revolta . . . ne rabite prave besede . . . Juana, pojdi pogledat, kaj je pri vas doma novega, nato se vrni . • .«
Dekle je ubogalo s plaho naglico.
»Revolta, gospa!« je povzel velikan tiše. »Vrag naj mi zavije vrat, če vem, odkod ta revolta! Vem samo to, da sem prejel dvajset tolarjev zase in dva za vsakega svojega pomagalca, zato da sem kričal: »Živel Roland Kandiano!« in streljal z arkebuzami v zrak . . .«
»Če bi bil vedel!« je nadaljeval bandit, in lice se mu je nenadoma stemnilo, »ne bi bil kričal s tako nc-čmim srcem, niti ne za sto Srebrnjakov! ... Ali veste, kaj govore, milostljiva? . . .«
»Kaj govore? ... Daj, povej! ...«
»Oh, kako vam zdaj trepeče glas! Nič ne de! Videl sem vas tako pogumno, tako strašno, da me navdajate s čudnim zaupanjem! ... No, govore pač to, da je zaradi našega kričanja, zaradi našega streljanja in zaradi nereda, ki smo ga napravili med narodom, Roland Kandiano v ječi • . . Gorje! ... Če je to resnica, tl nikdar ne odpustim!.. .«
»Resnica je!« je dejala Silvija s tako obupanim glasom, da je bandit odskočil za dva koraka nazaj.
»Resnica je!« je zarenčal zamolklo. »Kako veste
to?«
»Vem, ker so ga zagrabili pred mojimi očmi, ali slišiš? Vem, ker sem videla, kako so ga zapustili vsi njegovi prijatelji, kako ga je zatajila celo njegova zaročenka! . . . Podla duša! ... Ti si torej vprizoril ves lažnjivi upor, da so mogli njega obtožiti in obnoriti! Ti si storil to!... Počakaj! . . .«
Vstala je strašna v svojem srdu.
»Kdo ste vendar?« je zarjul Skalabrino in se umaknil.
»Njegova mati sem!« je dejala Silvija in stopila proti možaku.
Bandit je padel na kolena, njegovo čelo se je dotaknilo kamenitih tal, in ihtenje je streslo njegove široke prsi:
»Njegova mati!« je zaječal. »Njegova mati! . . . Kaj takega se je moralo zgoditi! . . . Ubijte me! Oh, ubijte me! . . .«
Rolandova mati je osupla obstala.
Bandit je dvignil svoj potrti obraz do nje.
»Glej, gospa,« je povzel, »v svojem roparskem življenju sem ubil mnogo ljudi. To je nioja obrt. Moje bodalo je na razpolago tistemu, ki je prešibek, da bi se maščeval — ali pa preveč strahopeten. Tudi kradel sem. Vlomil sem v marsikatero palačo in jo oplenil. Krasti in ubijati je moj posel, tako vam pravim In vidite, danes se mi prvikrat v mojem življenju dozdeva, da sem storil zločin . • ■«
»Povej!« je velela Silvija trdo.
»Vaš sin . .. gospod Roland ...«
»Torej? Govori! . . •«	....
»Bil sem plačan, da ga spravim v zasedo. Toda on me je premagal. Lahko bi me bil ubil. Na njegovem mestu se nihče ne bi obotavljal. On pa mi je prizanesel-«
»O moj velikodušni sin!« je zamrmrala mati.
In z manj gnevmm očesom je pomerila bandita, ki je govoril o sinu, hvaleč njegovo plemenito deja-nje.	f
»In potem,« je nadaljeval Skalabrino, »to, kar mi je pretreslo dušo — če jo imam! — še ni. da mi je podaril življenje. Za življenje mi ni toliko! Toda, če bi ga bili slišali, ko mi je rekel: »Nisi se bal!« Govoril mi je kakor mož možu, brez preziranja in sovraštva . . . Oh, brez preziranja, to pred vsem! ... In jaz, ki sem vajen gledati okrog sebe samo sovraštvo in zaničevanje, sem bil ganjen do dna duše! Ves sem se izpremenil . . . Zdaj nisem več jaz! . . .«
Skalabrino je vstal, pričel vznemirjeno hoditi po sobi ter izpregovoril s trgajočim se glasom:
»In v povračilo sem sam pripomogel, da so ga vrgli v ječo. Da, to je zločin mojega življenja. Če hočete, gospa, ubijte me. Moje grešne kosti niso vredne usmiljenja ... Vi se obotavljate? . . . A, vidite, to še ni vse, je nadaljeval z nekakim obupom- Vi, ki ste
mati njega, ki me je pomilostil — ali mislite, da sem vas hotel rešiti? Cujte resnico, vso strašno resnico. Planil sem nad vas ter vas odnesel, ker mi je en obljubil sto Srebrnjakov, ako vas umorim! . . .«
»Ako me umoriš?«
»Da, vas . . . vas, mater gospoda Rolanda! A15 razumete.zdaj mojo podlost, milostljiva!«
»In zakaj me nisi umoril?«
»Sam ne vem, zakaj . • . V kanalu, na gondoli, sem vas najmanj desetkrat hotel vreči v vodo- V tej sobici sem sTopil k vam in otipaval ostrino svojega bodala. Pa nisem mogel! Bili ste v nezavesti, vaše oči so bile zaprte . . . Težje bi se bil lotil vas, nego desetih oboroženih mož! . . . Vidim, da premišljate, gospa . . , Velik zločinec sem, ali ne? - . . Groza vas je pred menoj? ... Gotovo me na tihem preklinjate .. .«
»Pomilujem te.« je dejala Silvija.
»Pomilujete me . . .«
»In odpuščam ti.«
Pomiluje me! Odpušča mi! Nastavljal sem svoje mreže sinu, in sin mi je podaril življenje! Obljubil sem umoriti mater, a mati me pomiluje in mi odpušča! In vendar je zadela nesreča te dve bitji! Nekega dne, ko sem že mislil, da bom moral umreti, mi je duhovnik govoril o peklu, pa se ga nisem bal. In kasneje sem včasih gledal v nebo, da bi našel Boga, pa ga nisem videl! V nebesih ni Boga; v peklu ni hudi-da, drugače bi ne bilo mogoče, da bi takšni ljudje pla-kali in trpeli!
Raskavo lice bandita se je oblivalo s solzami —■ morebiti s prvimi, ki jih je prelival v svojem življenju.
Silvija je stopila k njemu ter ga prijela za roko.
Vztrepetal je.
»Kako ti je ime?« ga je vprašala z rahlim gla.
som.
»Skalabrino . . -«
»Torej; Skalabrino . • . Ali hočeš popraviti zlo, ki si ga storil?«
»Kaj hočete reči?«
»Ali mi hočeš pomagati, da rešim svojega sina?«
(Nadaljevanje sledi).
Poslane
Odorto Dismo
Gge. Rozi Thiir in Mariji Selgnemartin
hišni posestnici
v Mariboru, Gosposka ulica št. 19.
Od Vašega pravnega zastopnika, gda dr. Karla Ktescr, odvetnika v Mariboru, sem prejel danes sledeči dopis:
Maribor, 20. II. 1929.
Cenjenemu gospodu
Jakobu Perhavec tovarnar likerjev, dez. vin in sirupov
v Mariboru Gosposka ul. 19.
Ker ste vložki zoper sodno odpoved mojih klijentinj ge. Roze Thtir in Marije Seignemarten ugovore in poskušate na ves le mogoči način rešitev zadeve zavlačevati, ne moreta moji klijentinji računati s tem, da bo odpovedani lokal do poteka izpraznitvenega roka to je dol. aprila t. 1. prost, kar pa bo povzročilo možu odnosno svaku mojih klijentinj g. Ivanu Thiir, ki reflektira kakor Vam znano na Vaš lokal velikansko škodo, ko mora vendar izprazniti svoj lokal pri Prvi hrvatski štedlonid.
Da bi moji klijentinji tedaj gu Thiir vsaj deloma krili veliko škodo, ki jo bo Imel po Vaši krivdi, sta primorani povišati Vam najemnino za Vaš lokal od 1. aprila t. 1. naprej na mesečnih Din, 10.000— beri: desettšsoč dinarjev, po čemer pa nikakor ni tangirana tekoča odpoved, temveč ostane odpoved v polnem obsegu v veljavi.
Od 1. aprila t. 1. naprej do izpraznitve odpovedanega Vam lokala je plačevati najemnino mesečno v naprej in to na moji roki.
Izvolite torej za slučaj, da nc boste preje izpraznili lokala, najemnino za mesec april točno dne 1. aprila t. 1. položiti v moli pisarni in tudi točno prvega nadaljnih mesecev do izpraznitve lokala plačevati najemninske obroke Din. 10.000.— na moji roki.
Z odličnim spoštovanjem Priporočeno	Dr.	Kieser	1,	r.
Kakor Vam je znano, sem vložil proti Vaši sodni odpovedi svojih trgovskih lokalov v Vaši hiši v Gosposki ul. št. 19 ugovore.
V	utemeljevanju sem se skliceval na dokaze in priče, ki so se meni zdele 2 a potek zadeve pomembne in odločilne, dokazujoč pri tem, da je Vaša odpoved na podlagi moje najemne pogodbe nedopustna.
Zadeva še teče pred sodiščem, ki mu je pridržana odločitev.
Vaš zastopnik g. dr. Kieser, ki Vas zastopa tudi v tej zadevi od vsega začetka, pozna vso stvar predobro, da ne bi vedel, da je njegova trditev glede zavlačevanja zadeve zgolj njegovo, V trenutnem Stadiju pravde popolnoma ne-merddajno subjektivno mnenje. Ravno tako jasno mu mora biti tudi dejstvo, da jaz v nobenem slučaju ne morem zakriviti katerokoli škodo, ki bi nastala g. Ivanu Thuru, drogeristu v Mariboru, ker ne stojim z njim v nobenem direktnem pravnem razmerju, ker je njegovo re-flektiranje na moj lokal seveda pravno popolnoma irelevantno.
Kljub vsemu temu utemeljuje g. dr. Kieser v Vašem imenu povišanje dosedanje četrtletne najemnine Din 6.000.— na celih Din 30.000.— četrtletno, beri in piši dinarjev tridesettlsoč četrtletno!! s svojim zgorajšnjim nemerodajnim osebnim mnenjem!
Prezre pri tem celo, da mora g. Thiir izprazniti, kakor je dokazano, svoj lokal v Prvi hrvatski štedioniei šele dne 1. julija 1929 in ne dne 1. aprila 1929, da bi mu toraj škoda, če bi se mu sploh kako povzročila, nastala šele od 1. julija da’je in ne od 1. aprila, s katerim dnevom mi povišuje v tako kurijozno skonstrujira-no kritje škode g. Thtlra mojo pogodbeno najemnino na tako izredno višino.
Da bi bila najemnina Din 30.000.— Četrtletno oziroma Din 10.000.— mesečno dejansko izredna, je gotovo tudi Vam jasno, ker veste, da obstojajo moji prostori, za katere naj bi plačeval to ho* rendno najemnino, iz enega trgovskega lokala na ulico, enega dvoriščnega lokala, ene kleti in ene drvarnice.
Po vsem navedenem nc bo nikomur težko spoznati, da od Vas potom Vašega zastopnika navedeni razlogi predmetnega povišanja najemnine istega ne morejo na nobeden način opravičiti in si bo javnost o pravih razlogih napravila gotovo svojo lastno sodbo!!
Slučaj sam na sebi ja pa gotovo tako edin, da ima javnost pravico, da ga vpo-zna ln zve, kako se v Mariboru uničuje ckslstenca človeku, ki je služil štiri leta kot dobrovoljec domovini do leta 1920!!
O odklonitvi Vašega, milo rečeno.
pretiranega zahtevka bil je med tem Vaš zastopnik že obveščen po mojem zastopniku s pripombo, da se bom, kakor doslej, tudi v bodoče držal točno in striktno dosedanjih plačilnih pogojev moje najemninske pogodbe.
Jakob Perhavc, trgovec v Mariboru Gosposka ulica štev. .19.
Maribor, dne 23. II. 1929.	395
MALI OGLASI
Iščem gostilno
na račun ali najem. Naslov: Gostilničarska zadruga.	379
Konjsko opremo
od navadne do najfinejše, dežne ponjave za konje in vozove, v vsaki velikosti nudi Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	.330
Škarjice
iz črne pločevine, lakirane v velikosti ^ in 1 kg, oddam po zelo ugodni ceni, Miklošičeva ul- 2 II, vrata 4.
383
Gostilno
v Mariboru oddam v najem. Naslov ▼ upravi Usta-	393
Oficirska uniforma,
parkrat rabljena, iz prvovrstnega blaga, poceni na prodaj. Vpraša se: Meljska cesta 28, prit. desno.	3*9
Umivalnik z zrcalom,
divan in kuhinjsko kredenco takoj prodam. Gajeva ul. 15.	390
Nagrado dobi,
kdor pripomore upokojenki, do suhega, solnčnega stanovanja ene do dveh sob z vsemi pritiklinami v I. ali II. mestnem okraju. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Čimpreje«. 391
Zanesljivega trgovskega slugo
iščem za takojšnji nastop. R. Smolej, Ruška c. 2.	392
Lokal
na prometni cesti, pripraven za me* sarja, oddam takoj v najem. Naslov v upravi lista.	394
Oddani soinčno sobo
blizu parka s 1. marcem mlademu so» lidnemu gospodu. Naslov pove uprava lista-	356
Zahvala
Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti in pogreba našega nepozabnega ljubljenca
Dimitrija Devana
izrekamo globoko zahvalo profesorskemu zboru, vsem dijakom, součencem pokojnika III. b razreda drž. realke, zlasti pa skavtski družini za poklonjene vence, za častno stražo ob odprtem odru in številno spremstvo, ravnateljstvu in uradništvu Ljub. kreditne banke kakor tudi vsem drugim darovateljem cvetja in vsem, ki so spremili našega miljenca na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se predvsem zboru drž. realke in pevskemu društvu »Jadran* za mile žalostinke ob odprtem grobu, častiti duhovščini, posebno pa g. katehetu Bogoviču in stegovodji Lovšetu za ganljivo slovo od našega blagega pokojnika.	396
Družine Lavrenčič, Šuman, Cotič
Izdaja Konzorcij »Jutra« * Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: Pran BroioviSv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
S t a o k o D e * e | a v Maribora.