Steviika 220. Trst v petek 11. avgusta 1S05. Tečaj #XX. tm- Izhaja vsaki Tadl ob D«rat nad Korejo. Priznali bi, da imajo japonski interesi pred-n at pred ruskimi, dočim b: Rusija uživala pravico najbolj Potres. ZAGREB 10. (Ogr. brz. biro). Danes opoludne ob 12. uri 36 minut je bilo čuti tv »aj valovit potres, ki je trajal dve sekundi. Po atentatu na snltana. CARIGRAD 10. Pisma aretovanega Belgijca Jaorisa, ki so bila od inozemskih poštnih uradov izročena preiskovalni komisiji, bo za istega zslo obteževalna. V sled tega je Jaoris pričel priznavati. Med drugim je priznal, da je že 11 let sem gojil veliko sovražtvo proti tiranični vladi sultana. Kralj Edvard t Marijinih Tari h. LONDON 20. List »Truth« piše, da s« kralj Edvard poda v Marijine vari, kjer da ostane šiiri tedne. Potem pride v Schonbrunn, kjer bo dva dni goet cesarja Frana Josipa. Rumena mrzlica. NE\V-ORLEANS 10. Včeraj je zbolelo za rumeno mrzlico 63 oseb, sedem jih je pa umrlo. Vse prodajalnioe so zaprte, ker je župan odredil splošno desinfakcijo. Zvezni zdravniki nadzorujejo, da se zdravstveni odno-šaji izvršijo. Francoz k a zbornica. j igoj, ki bi se s avil Japonski, bi bil, da bi :ata ne Brnela graditi trdnjav ob ruski meji. Nadalje bi Rusja žrtvovala ves privilegije v zasedenih državah, odstopila bi Port Artur, Daljiii in železa cd. Rus ja zastopa stališče, da bi se Japonska morala s temi ogromn.mi cestami zadovoljiti. Razun tega bi Rusija dovolila Japonski tudi ribarenje v vodah otoka SahaLna. PARrZ 10. »>Ii;tinc poroča iz Ports-uaoutha, da 63 smatra izid mirovnih konferenc PARIZ 10. »Eclair« poroča, da skliče '[hotelu »Weotfcworth« ruska in japonska za- | vlada zbornico okolo 24. oktobra, stava in Newcastle je postalo svetovno ko I Beda na Španskem. pališČ9. V zal vii so usidrane jahte milije-] MADRID 10. V Sevili narašča polje-narjev, pred verando se nahaja vrsta avto- J delska kriza. Na tisoče delavcev, katerim mobilov. Velika obednica hotela je bila sinoči ob 7. uri zvečer zasedena do mesta. La v tredi in na cbeh koncih dvorane ie še ostala svobodna dolga mica. Miza, ki je bila reservirana za Japonce, ee je najprej napolnila. Baron Komura, v salonsk obleki, je • i , - ■ - t i ■ i te na prvo mesto, drugi mali gospodje so ee , kakor zelo pesimističnim. Japonske ob-1 r ® 65 \ J . -- - i- - j L. u* - veedli na desno in na levo. Bilo je že pozno, .aatnije iz avljajo, da najmanje, kar zahtevajo,1 . J j , - , .... j - ko 83 prišli v drorano Rusi, na čelu \Y itte, I je vojna odszodmna 2 in pol milijarde in; v ' ' , . . , a , , tsr re vuedli za tretjo mizo. Ne da bi po- zasedenje otoka Safaal na. j ' 1 , * i zdravili, so šli mimo japonskih miz. Japonci \> itte je nasproti neaemii poročevalcu , ' . . ... .. , , • - u - i so se kmalo izgubili, kakor ljudje, ki imajo zavil, da je soglasno javno maenje Kusije,! 5 * ' J J , . t> še posla. Rusi 8) pa ostali ter so se na ve tf-Lstsi ono revolucijonarcev, da li.us.ja ne f . . , , -■ , . " , . j ' rand. izprehaiali med grosti do pozne noči. placa niaake vojne odškodnine in da ne j * J & r odstopi nikakega ozemlja Ako Japonska pri i Baron R ,een in ProW 8ta tem rsrane, tedaj ni nade, da pride do 6klepa miru. »Petit Parisien« poroč« iz Portsmoutha, da se je baron Komura včeraj podal k \Vitteju, da mu predloži -svoje poverilno pismo. PARIZ 10. Kakor poroda »Matin«, je j japonski odposlanec Mat-uocota, zaupnik barona Komure izjavil, da bo isti zahteval ( '2 in pol milijardi za vojne stroške. Komura j se mora že tako s lno bojevati proti javnemu bilard, Witte je gledal, pušeč smodko. Japonski glasovi. LONDON 10. >B'ro Laične poroča iz Tokija : Japonsko novinarstvo je razveseljeno o vpra7 sijajnem vsprejemu japonskih pooblaščencev. Tu ie j prevladuje optimistiČLo položen je. primanjkuje kruha, ee hrani od korenin in zadnjega ; z9lišč. V Utreri je množica ljudstva napadla ' zaloga mesarjev in magiz;ne živil. Oblast-nije so nujno naprosile vlado, naj pošlje podpore. Potres v Skadru. CETINJE 10. Včeraj so v Skadru zopet čutili potres. Anarhisti izgnani. BERN 10. Z/ezai Bvet je danes izgnal ptt anarhifetov, tri Nemce in dva Avstrijca. Francozka eskadra na Angležkem. LONDON 10. Osemdeset častnikov francozke eskadre, ki se nahaja v Ports-mouthu, je danes cb skalo London, čegar ceste so bile praznično okrašene. V Guild Hallu bo častniki zajutrkovali. Španski kralj. SAN 8EBASTIAN 10. Kralj Alfonz je odpotoval v Bilbao, da prisostvuje regati. mnenju na Japonskem, ki zahteva toliko svoto. Ako Rusi ne dovoli Brzojavne vesti. Minister &oluefcowski. dvakrat ' DUNAJ 10. Minister za vnanje stvari dveh in gref G.iluchovski je popoludne odpotoval pol miljard in v brezpogojni odstop otoka v Išl. PODLISTEK. Prokletstvo. SgodoviBBki roman Avgusta — Nadaljeval orožniki. ia dovriil Z. B. Tonalć. - Frevei M. O—O. — Umiii ee Gregorovič, je rekel Prišlin, umejem Tebi je žal, da ti je tu čašica vina ušla, stara Čutara ti. Saj vidim po tvojih motnih očeh, da ei se že drugje dal zastonj počastiti z vinom. Obiskal sem svojega dragega prijatelja Živana samo za trecotek in nočem mu biti v nadlego. V hiši je k temu ženskih nohtov in mogla bi človeku huda presti. Pojmo ! Pojmo možje ! Dovolj je bilo tu te šale, drugikrat več. Sprevod oboroženih ljudij, na čelu mu 270 zopet proti Markovemu trgu, kjer so se = združili vsi škofovski vozovi, napolnjeni od šestnajstine žita. Prišlin je zapovedal, naj vozovi krenejo naprej skozi Kamsna vrata na Kapitelj, a oo da pojde ea njimi s svojimi Pred odhodom je dal poklicati pred-se mestnega sodnika Frana Markoviča ter ga je ■ konja doli cmsril prezirljivim očesom ter se otresel nanj : — Si-li čul, griški sodnik, danes nisem bil jaz zadnjikrat tu in oetal bi še pri vas, •ko bi me ne klicala druga opravila. Jutri pridem zopet in pravim ti, reci svojim kramarjem. naj ne bodo neumni, naj se pokore oblasti in zapovedi, ker ti pravim, nko se kateri cd vas dvigne :o se dotakne mojega Jadranska banka v Trstu. Pod tem neslovom pse zagrebški * Pokrete : Naši bratje Slovenci so si osnovali skupno s Hrvati in Srbi zavod v Trstu pod imenom >Ja Iranska banka«. Velik korak j e t o. Ako pomislimo, da je naš slovenski in hrvatski element v TrBtu in v avstrijskem Primorju siljen, da ae za svoje denarne operacije zateka v okrilje razaih narodno-italijanskih bank in podružnic raznih dunajskih zavodov, in ako povemo, da ti zavodi s tem iBtim denarjem podpirajo proti slovansko : italijansko in nemško propagando, potem bo jasno kolike važnosti je osnutje slovanskega denarnega zavoda v Trstu. Kakor znano, ima Trst z okol co dobro tretjino slovenskega prebivalstva. Ti ljudje se bore z vso odločnostjo proti tamošnjemu dudilnemu zistemu in počasi so dosegli meogo vspehov. Slovenski jezik je pripoznan ravnopravnim v javnih uradih. (To se pravi — v principu, po pravoreku najviših Bodnih instancij in tudi glasom raznih ministerijalnih naredeb. V vsakdanji praksi pa je došel naš jezik do veljave le na nekaterih uradih. Op. ured. »Edinosti« ) No, dovolj zgodaj so uvideli vodje tamošnjih Slovencev in Hrvatov, da brez ekonomske opore tudi politična borba nima sigurnih vspehov. Začeli so snovati gospodarska in konsumna društva ki so uprav prerodila narod. Pred nekoliko leti je bila osnovana s par goldinarji »Tržaška posojilnica in hranilnica«. Ta ima danes 18 milijonov kron letnega prometa, do 50000 K čistega dobička, a sezidala je lanskega leta na najlepšem mestu svojo palačo ali »Nar. dom«. Z »Jadransko banko« je storjen korak dalje. Namisel te banke je priš a od dr.a Gregorina, resnega in treznega politika, enega slovenskih voditeljev v Tratu. Ze davno je bil on iedelal ta projekt ia čakal je le na ugoden moment, da more istega oživotvoriti. Pred par meseci je res prišel v javnost prvi glas o tej banki — pizi7 na subskripcijo. Iatodobno je bila uložena prošnja na ministarstvo za potrjenje pravil. To potrjenje je prišlo. I a ker so vae predpriprave gotove — kakor čujemo od poučene strani — začne banka s poslovanjem ali v j septembru ali v oktobru. ! Subskripcija bankinih akcij je vspela tako sijajno, da je bila že v par dneh sub-skribirana temeljna p^čstna delniška glavnica a podpisali so jo utemeljitelji in drug . Mej tem pa se tudi drugim nudi prilika, da pristopijo kakor delničarji. Ker je javna eub-I skripcija odpala, so utemeljitelji izlali proglas, da veprejemajo nove prijave do 15. t. m., a potem se /.nižajo upieane delnice veeih Bubskiibentov. Opozarjamo na to naš kup- čijski svet. Utemeljitelji bo računali tudi z dejstvom, da se delništa glavnica enega milijona kron z ozirom na današnji denarni promet kmalu pokaže premalo. Radi tega je predvidjena po spremembi pravil končna delniška g'av-nica e dese ti mi milijoni kron, do katerega zneska se bo glavnica postopno višala. A bržkone bo ta znesek hitro dosežen, ; ker bo velika konkurencija uprav s lila banko, a tudi velike uloge same bodo zahtevale večo delniško glavnico. — Zapišem si to, Prišlin, kar si mi rekel in kar si danes storil, zapišem ta krvavi dan krivice, ko si pal na nas podobno razbojniku ter pogasil dogovor, ki ga imamo s Kapite-ljem in vedi, da ne bom miroval ni trenotka, dokler ne bo oprano to zlo delo, dokler ga ne maščujeta pravica in zakon. Ako te je volja, pridi v drugo, pridi jutri Prišlin ! In Bog in duša, lepo te hočem vsprejeti, kakor se veprejemajo razbojniki. — Kaj ti, hišno p06| 86 j e zadri župan na sodnika ter je pograbil svoj bič, da ga ošine, ali eodnik je ostal nepremičen. Pogledal je krvnika očesom, da je istemu bič klonil iz roke. Besen je zasukal konja in sb zaletel se človeka, zapalim vam to plesnjevo gnjezdo, | svojo četo proti Kamenim vratom ekozi gruč« da se enkrat odvadite igrati evobodno go- , razjarjenega ljudstva, ki ga je spremljalo spodo ! Zapiši si to za uho, da na bo hudega ljutimi kletvami in obupnim jokom, ker ae je za-te in za vaa vseh. j videlo, da j« zopet prišel čas sile in nevar- Nu, mestni sodnik je ponosno dvignil . nesti za evobodno mesto Grič. Prišlin, je krenil, vozeči seboj oteto žito, glavo in odgovoril nasilniku : Nikjer pa ni vladala veča jeza, veče raz-jarjenje, nego v hiši Živana. Nikomur ni bila storjena veča Bramot*, nego uprav njemu. Svoboden meščan griški je bil žaljen in zlostavljan na svojem lastnem zemljišču, na pragu svoje hiše, ed druhali plačanih orožnikov, in zato, ker je branil Bvoje pravo proti krivici. Poštenjak je sedel v veliki sobi svoje hiše, upiraje glavo v svoje dlani. Obnemel je. Gledal je pred-ae v mizo, in kakor so mu sedaj pa sedaj zadrhtele mišice na obrazu, mogel si razločiti, kolika bol in žalott ubija njegovo pošteno srce. Poleg njega je sedela Jelena, a nekoliko dalje sta stala mlinar Janko Zlatobradić in stari križar Filip. Vsi eo molčali, ker niso hoteli z besedami motiti hude muke hišnega gospodarja, a Jelena, zvesta mu tovariš ca, ni smela v prvi hip spregovoriti besede, da bi ga tolažila, ker je videla, kako vse kuha in vre v njem. (Pride še.) Jadranska hanka ee bo bavila z vsemi bančnimi posli. Delokrog jej bo jako velik. V Trstu se eteka primorska trgovina, a tud: Dalmacija kupčuje največ žnjim. Jadranska banka bo irorala poipir&ti in etablirati slovanske trgovce in prizadevati si, da jih cm več etablira v T«tu. Ustvarjala b> tuii podružnic«, n. pr. v Puli, G j rici. Zadru, Spljetu. Sploh treba, da banka razšri svoj delokrog na ves slovanski jug. Dobro bi bilo, da se takoj v * s-četku uvede v Trstu slovanska agencija, ki bi Be bavila z uvažanjem slovarskih proizvodov v Trat. Ako bo banka delova'a solidno, v interesu naroda, in ne same v interesu delničarjev, čeear smemo pričakovati od te benke b polno pravico : bodo nje vspehi veliki in pomembni. Mi jej vsakako žel mo najboljega vspeba, estali hotelu. Na prvi seji so bili torej samo pooblaščenci in po en tajnik. Toliko Rusi kolikor Japonci so priši skoraj istočasno ob 10. ari 10 minut v konferenčno dvorano. Najprej so se pooblašČerc: pozdravili, na to so pa sedli okolo velike mise v sredo dvorane. S?ja je trajala do 11. ure in pol. Na to bo izišli. Automobil, ki je vozil Witteja in barona Ro-sena, je dospel v hotel malo minat po 12. ari. Na tej seji se je razpravljalo le o tem, v katerem jeziku, da naj se vršijo pogajanja. Witte je zahtsval, da se zapisniki sestavljajo na francozkem jeziku, kar je baron Komura vsprejel. Pogodili so se pa, da Be pogajanja vrše na francozkem in angležkem j jeziku. O mirovnih pogojih ni bilo govora. Seje se bodo redno vršJe od 9. in pol ure do poludne in od 3. do 5. in pol ure pope-ludne. Opaža se mnogo in tudi kritikuje, da niso Japonci prinesli seboj svojih poverilnih pisem. Komora je rekel, da. jih je pozabil v hotelu. Takahira je rekel, da ni bilo dogovorjeno, da imajo pcobleščenci prinesti seboj poverilna pisma. Vzlic temu grajajo ta čin sami prijatelji Japoncev. Trije tajniki W tteja so vsi prideljeni ministerstvu vnanjih stvari v Petrogradu. Ut s ruskih in japonskih krogov po prvi Beji, je precej ugoden, ker je konečno zlomljen led. Kar se tiče izida konference, prevladuje še povsed pesimistično naziranje. Japonci stoje baje na stališču, da morajo Rusi plačati vojno odškodnino. Najmanje, kar t odo zahtevali, je svota 2 in pol milijard*, akoravno ni javno mnenje v To-kiju s tem zadovoljno ter zahteva vsaj tri milijarde. Isto tako hočejo Japonci na vsak način obdržati otok Šabnlin. Ruski revoluoijonarji, ki žive v Amerik', eo \Vitteju baje doposlali brzojavko, v kateri is ljubezii do domovine zahtevajo, akoravno nasprotni sedanji vladi na Ruskem, naj ista ne odstopi niti ped ozemlja in naj ne pleči niti kopejke vojna odškodnine. Ako bodo torej Japonci trdovretao zahtevali 2 in pol milijardi vojne odškodnine in otok Sahalin, ni nikake nad?, da pride do sklepa miru. O položaju v Avstriji. Zt Dunaja poročajo, da min sterski predsednik baron Gautsch nameruje za prve dni prihodnjega meseca povabiti na Dunaj načelnike vseh klubov ra posvetovanje o raznih političnih vprašanjih in pa o programu za priobči »Siovenec« na škodo slovenskega eokolstva, emo prejeli iz tržaških sokolskih prihodnja parlamentarna dela. Izrasti se ima krogov : Dogodki v Rusiji. Ruska ustava se proglasi v soboto. Parižki »Matin« poreč a is Petrograda od 10. t. m.: Ministri so včeraj definitivno rešili vladno predlogo. Vse osebe, prisotna na carski seji, so podpisale sklep, ki ga je stavila veSina. Sklenilo se je, da bo ostava proglašena prihodnjo soboto a posebnim ms- aksijom in konečni ni feštom. Ustava bo datirana is Peterhof*. Car na ba torej odpotoval v Moskvo, kakor je bilo aatnanjeno. Zdi s % da ustava, katero se je sklenilo v Peterhcfu, ne zadovoljuje nobenega. Reakcijonarji so razburjeni radi koncesije, dovoljena liberalni stranki. Ista pa izjavlja, da ee ■ dovoljenini koncesijami ne zadovoljuje. Poljski jozik na železnici. Is Varšava porečajo, da ja minister ■ ss promet rasveljavil sklep, da bi ea na ftelez-niči Varšava — Dana j uporabljal poljski jasik kakor nradai jesi k. Poloiaj M je vslad tega salo poostril. Govori se, da se nameravajo razpravljati vprašanje drugega češkega vseučilišča na Moravskem in hoče vlada poskusiti, da bi dovedla do kakega sporazumljenja med Cehi in Nemci. V ta namen da se utegnejo prirediti konferenca med zastopniki obeh narodov, katerim bo predsedoval sam baron Gautsch. Valovenje v javnosti radi vprašanja učiteljišč vŠleziji noče nič izgubiti na svoji intenzivnosti. Narobe : zdi se, da Nemci prav sedaj ša le pripravljajo hudo gonjo. Dbogi Gautsch ! Vse kaže, da tudi on postane žrtev iste UBodne zmote, ki so jej podlegli dosedaj malo ne vsi avstrijski ministri izlasti od Taaffja sem, zmoti namreč : da je možno najti modus, po katerem bi se vsaj do neke mere moglo z&dostiti kul-turelnim zahtevam nenemških narodnosti, ne da bi Nemci gromeli ee svojimi protesti. Način, kakor je baron Gautsch rešil vprašanje Čeških vsporednic na učiteljišču v Opavi pomenja — to je priznala celo »Neue Freie Presae« sama — veliko polit'čno-stra tegično zmago Nemcev : volja Nemcev se je uveljavila — češke vsporednice morajo iz Opave. Će si je pa baron Gautsch domisjal, da je s tem ulil blažilnega in mirilnega olja v besneče nemško jezero, če je mislil, da je s tem pomirii Nemce, ee je hudo motil. Z laj ae začenja nova huda nemška kampanja proti temu, da se v Poljski Ostrovi ustanovi sa moatojno češko učiteljišče, in to vzlic dejstvu, da je Poljaka Ostrova češko poljski kraj ! Prvo protestno zborovanje nemških poslancev in županov vztočna Šlezije se je že vršilo dne 9. t. m. v Bjguimo. V vspre-j t ti najostreje koncipirani resoluciji protestu-jejo proti UBtanovi češkega učiteljišča z izgovorom, da je vlada to ukrenila, ne da bi se bila poprej sporazumela žnjimi — s Nemci vstočne Šlezije. Resolucija zahteva, naj vlada umakne to svojo odredbo, oziroma, da naj se sist ra izvršenje ta odredbe, dokler vlada ne zasliši njih — Nemcev. Človek res ne ve, komu bi se bolj čudil, ali nemški nežnosti, ki zveni iz teh zahtev, ali pa cinizmu, s katerim Be izraža ista. Torej vlada najprej zasliši njih — Nemce ! Kakor da ze bi bilo že v naprej absolutno gotovo, kaj porečejo! Kaj druzega, nego evoj trdi, neizprosni, svoj brutalni nemški — »ne!« Najdrastičneje nam ilustrira vso nemško nettrpnest tudi nasproti najele-mentarnejim in najnujnejim kulturalnim potrebam nenemških narodov zahteva v lati resoluciji, da ae morajo poljske vsporednice na učiteljišču v Teš.nu brezpogojno odpraviti. Poljaki naj bi torej na debili nobenega nadomestila ; njihovo ljudsko šolstvo naj bi ostalo brez učiteljskega naraščaja, vonelo naj bi in — uvenelo. Ta zahteva Nemcev govori cele knjige in nam pripoveduje suho resnico, ki naj bi s' jo Slovani enkrat vzeli k srcu : ni res, da so Neme', le proti temu ali onemu slovanskemu zavodu v tem ali onem resnično ali namišljeno nemškem mestu, ampak oni so prineipijelno proti vsakemo e a v o d u in kjer-koli, ki naj bi zadoščal kulturelnim potrebam Slovanov! Oni hočejo germanizacijo povsedi in tudi na polju ljudskega šolstva ! Tako nam govore z uprav grozno ja£-nos tj o njihovi sedanji protesti ob vprašanju slovanskih učiteljišč v Šlezji. Germanizacija je njihov princip, dogma, c lj, ki g a ne morejo spremeniti vse šahovne poteze barona Gau-tsoha! Mož je bil v zmoti, če je menil, da Nemoe potolaži, če se jim ukloni. Nemški faror je ogenj — ognja pa se ne ga9if če se vliva — olja v plamen ! Drobne politične vesti. NadSkof vrhbosanski dr. Štadler je is Sarajeva dospel v Carigrad, kjer ostane 8 dni, da si ogleda meet) in okolico. Za bodočo volitev predsednika Severne Amerike. Ie Londona poročajo, da ja tajnik državnega V vseh na?, ki smo bili navzoči in smo sodelovali na elavnoBti na Jesen c ah in ki smo se vračali domov s posebnim zadoščenjem ravno radi tega, ker se je ta slavncst izvršila toli dostojanstveno vzlic vsem neugodnostim — v vaeh na? je vskipelo od jete in ogorčenja radi grdega napada ia obdol-ženja na škodo naš h sokolskih društ6v. Za nas TržaSane je bila to občutna žrtev tabo dolga in utrudljiva pot in izguba dveh noči v namen da Bmo mogli par ur sodelovati in preživeti na Jesenicah. Ali šli Bmo z rodoljubnim navdušenjem soiebno zat5, ker emo želeli Bodelovati na utrjenju slovenske pc-zic'je, ki je v veliki nevarnosti, o čemer smo mnogo čitali ravno v »Slovencu*. Šli smo navdušeno in v polni zavesti, da ie žrtvujemo za dobro, vzvišeno slovensko Btvar. Sedaj pa nam je to plačilo, da nas slovenski političen list, glasilo za poUtične in narodne interese vse3kupnega naroda, dolži srsmotnih činov in nas ovaja kakor kakove tolovaje istemu tujinskemu in narodu slovenskemu sovražnemu svetu ki si je ravno isto jeseniško pozicijo izbral kakor poseben objekt svoje agrejivnosti proti naši narodni lasti ! ! Z istim ogorčenjem, ki izhaja iz zavest', da nismo ničesar Btoril1, kar bi bilo nezdružljivo s častjo toliko sokolstva, kolikor vse-skupnega naroda našega proteBtujemo mi Tržačani, ki smo bili na Jesenicah, proti izmišljeni in grdotendencijosni vesti v »Slovencu«. In dobro je rekla »Edinost« : tudi če bi se bilo kaj zgod lo, političen list za slovenski narod ni poklican, da prvi to raznasa v svet! Kakovo razbosUo se je zgodilo n. pr. ravnokar v Celjtt na škodo S.ovencev ? ! Pa mi bi 6tavili svojo glavo, da bodo vsi javni činitelji v življenju Nemcev skušali vse možno, da grdi dogodek pokažejo svetu v čim mileji luči, ali pa da celo vso krivdo zvrnejo na Slovenc« kakor »izzivalce«. Tako delajo Italijani, tiko delajo vsi narodi, v katerih etiankarsko ž.\ljenje ni tako zdivjalo kakor je pri nas Slovencih, izlasti na Kranjskem, kjer v svoji s:rankarski strasti brez vaacega pomisleka žrtvujejo ono, kar mora biti najdražje vsakemu narodu — njegov ugled ! ! »Slovenec« vidi v sokolatvu svojega polit čnega nasprotnike. I>jbro. Ali to ga ne opravičuje, ker je moral videti, da 88 svojim obdolženjem ne kompromitira Bamo Sokolstva, ampak da sadene tu, in v prvi vreti — slovensko ime pred Bvetom! (Lojalno moramo pripoznati, da emo včeraj v naglici nekoliko netočno naveli »Slovenčevo« notico. Ta ni rekla, da so Sokoli zadeli s kamenom otroka, ampak da so zadeli ženo, ki je peatovala otroka. Op. ured.) Srbska šola v Trstu. Ie srbskih krogov tržaških smo prejeli: Za nekoliko me eecev se je dvigal prah na srbsko obSino. Srbi v Trstu išSejo učiteljico za svojo šolr. Po številu dece iste ni ravno nujno potrebna. Ali Srbom je potrebna Čvrsta in jaka fcila, ki bi donesla novega duha ne samo v šolo, ampak, ki bi tudi umela ponoviti in oživiti srbsko družbo, ki bi vezala srbske familije eno z drugo, ki bi znala ustvariti srbsko življenje med Srbi. Mislili smo, da bomo, čim se najde taki moč, imeli tudi kako srbiko n. pr. omladinsko društvo, da bomo imeli prilike videti svetosavsko besedo, da bomo čuli srbsko pesem, da bomo gledali tiste lepe srbska igre, cd katerih se nekatere s pravica uvajajo v najeleganbneje salone. .Vse to, smo si miel li, bi mogla Btoriti kaka izskušena, energična in praktična — učiteljica. Ali take moči ni lahki najti, bo si mislil', in obrnili so se v tri države. Ia ni bilo dovolj, da se ie razpisal natečaj, ampak učitelj šole in ša nekateri, so zapro sili znance, naj jim priporoča katero, ki ee je že izkazala—svojim delom ter naj jo nt-govarjajo, naj zaprosi za to mesto. Oni, ki bdi nad (ielom avstro ogrskih Srbov, on na b jI je ve, on Dam priporoči najbolje in aaje gnrneje. Tako ae je izbiralo in vsakio je bil uverjen, da doatžtmo najbolje. I a izbrali eo — večina je cdločila. Nismo vzsli nit: najbolje priporočene, ako ne r n a i t a 1 i j a n s k i, ker da bi jim deca ob taki učiteljici pozabila italijanski a srbski ?>. Vtameno Dalmatinka, ki je h5i x. iše remije, od kjer nas je večina, ki je atotako oduševljena Srbkinja, kakor smo mi. A kaki smo mi, t? vidijo vsi. Torej volitev je dovršena. Izvoljena je neka gcspca Bubalova, o kateri govore, da je komaj dovršila nauke na Cetinju in v Rusiji. Mi jej čestitamo ! Od nje se mnogo pričakuje. Ali mi se >ojimo, da bo imela kraj vaega znanja vse premalo izkustva in energije, da bi bila poleg učite j ce v š:>li Srbom v Trstu'zvezda-voditeljšca erbske misli ! Tolorajstvo celjske fakinaže. Ozirom na tolovajatvo, ki js je prireiilo celjsko nem--tvo m noli ponedeljek, piše »Domovina« opravičen m cgorčenjem : V istini 89 zdi. ds emo Slovenci v Celju predani na m lest in nemilost ncmčursk m arabam, da §m'i obsojeni na n rž. Vse etra te toliko slavljene celjske »nemške kulture«, matere ed ni znak je kol in kamen, smo celjski Slovenci z pet mcrali prestati v ponedeljek zvečer. Pokolj in ubojstvo, v teh dveh besedah je združena vsa barabska kultura celj ekega mesta : kultura celjskih steklih p? o v, podlih renegetov. Dobro vemo, da so roparske pohode tth ctljskh hord inscenirali znani neaačurski prvaki, ki tvorijo cvet celjske akintže, vemo, kdo stoji za to divjo druhf-Ijo. Ob ponedeljek h strašnih dogodkih j e celjska mestna policija varno čuvala razsajajočo tolpo, da se n. nifctmur skrivil las : redarji, čuvaji javcega reda in m ru, ro hcd.li med rszbojniki, ki so debelo kam« n e valili v »Narodni dom«, a t*1 k do ni niti z mir cc« m gani), da bi uetavJ o nečuveno početje. Smeje eo hcd li med vrstim in dobrohotno govor li tolovajem, ki pred nj h ovi mi o J mi bombardirali »Narcdn; lome. naj sa pomirijo. Celjski Slovenci si ob trh vnebivpijočii r^emarah nismo varni živ eoja; rat) je predvsem ntši najnujnejša sahteva, oaj ee podiživi celjska pol cija ! To morajo uv.deti vsi diž&vni orgeni, da napram tem razbesnelim judem, ki upr zarjajo, kadar se jim poljublja, svoj« krvave orgije, nismo gotovi svojega življenja. Okrajno glavarstvo v Celju pa nam mr ra dati na razpolago orož-ništvo. Saj naše avetrjsko državi anstvo nas vendar mora ščitit v tej pravni državi pred p jd vjanim žviDSiimi instinkti blaznih in »esn.h ljud . Skrito je bilo! Pod tem naslovom naoa p sijo i e sv. Kr.ža : Minolo eobeto je bilo vroče. Sjlaee je silno prepekalo. Ob s lčnem zahodu se je »krilo za goro, da ga n b; lo več videti do naslednj ga dne popc-ludne Mi pa smo ga pričakovali v nedeljo /e ra rano v jutro ia da ostane nad nami ves dan e svojim gorečimi žarki. No, preverjeni smo bili v tej nad; ; kajti že za rano jutro s» črni oblaki p ikrili jasno nebo, a akor> je počel lili goat dež. V nedeljo se je imela vrniti pri nas javna tombola na korist zavarovalnice za govejo živine. Dež je lil pre Ipoludne, a tuii popoludne ni obetalo nebo nikakega pravega vremena. Radi tega smo bili primorani odložit za ta dan napovedano tombolo na dan 1") avgusta, na dan Velikega šmarna. Izbrali smo ta prasnik, ker e tem ne delamo tapotja nobenemu drugemu dresvu. Dolžnost nam je, da vse one, ki so ml-nole nedelje ptihiteli k lan v tolikem številu iz bli/nj h n bolj < ddaljen h krajev, pros mo nsjuljudneje, naj nam oproste, ker se prireditev ni izvršila kakor je bilo naznanjeno. Nam je iz srca žal, ds so ee m )-rali gostje vrniti domov, ne da bi bili dosegli namen, radi katerega so bili priš Ob enem jih prosimo, kakor tudi vse druge so§eda in prijatelje, da nes obiščejo na praznik dne 15. avgusta ! Cesarjev rojstni dan. V petek dne 18. t. m. na rojstni dan cesarjev bo ob 9. uri dopo udae v csrkvi Novega sv. Antona svečana maša s cahvatno pesmijo. Jamska veselica t Postojni. Dne 15. avgus:a ob 3. uri popoludne se bo v postojnski jami vršila velika jam tka veselica. Na ples šču bo svirala domača godba. Trojčki. V mali vasi Krajcar breg pri Žmioju je rodila žena Lucija Polič trojčke, ali prav za prav — trojke. Vsi trije novo- rojenčki so namreč ženskega spole. A nekaj izrednega je, da so vsi trije otroci lepi in zdravi. Žena je pa silno siromašna, da nima niti potrebnega parila za otročiče. Zato se apelira na javno usmiljenje in vsprejema eventuvelne darove g. Niko But kov'ć obč nski tajnik v Žminjrc. Nagrade vinogradnikom. Vsled tozadevne prošnje ntše »Kmetijske družbe« ra Trst in okolico je glasooa namestništvene naredbe 31. julija 1905. razpisalo c. kr. m n sterstvo za poljedelstvo za manje premožne vinogradnike v tržaški okolici, ki eo si zasadili s cepljenimi amerikanskimi trtami vzglcdsn vinograd v površini najmanje orala (400 sež =1440 m-j, sledeče nagrade v nove h: 2 nagradi po 50 K, 5 nagred po 40 kron 5 nagrad po kron, 14 nagrad po 25 kron. Prošnje ca te nagrade je vlcžiti najkasneje do 1. s e p t e m b r a t. 1. na c. k. namestništvo naravnost, ali pa potom kmetijskih druieb v Trstu. V prošnjah je navesti : 1.) krti j. kjer se nahajajo nasadi in dotične parcelne številke ; 2.) njih površina ; 3.) 0a», ko se je nasad dovršil; 4.) katera podlaga in katera plemenita trta se je rabita, in 5.) na kateri način se je cepilo (v suho ali v zeleno). Nagrada raedeli c. k.r namestaištvo potem ko «e nasadi pregledajo fo vladnem osobju. Velika tatvina. V ulici Rossetti pod š". 638 se nahaja dvorec »Malvina«. katerega lastnik je gospod Jurij Backer, ki navadno tudi prebiva v tem dvorca, a je pred nekaj tedni šel ee soprogo na letovišče v Sesljan. Za časa sveje odsotnost', je bil gospod Backer poveril varstvo nad dvorcem Ivanu Panoe, ki je paznik v tovarni Ijino-Meum pri sv. Andreju. Ćez dan je bi v službi v tovarni, a po n Si je spal v dvorcu. V torek zvečer je šel ob navadni uri v dvorec. A kemaj je vstopil v vtž je že zapazil nekaj posebnega : dve veliki cm ari, ki se nahajati v vež , sta bili odprti, a perilo, ki je bilo hranjeno v istih, je bilo razme:ano po tleh. Šal je dtl;e in poskušal odpreti vrata raznih sob: bile so vse odprte, a v sobah je b lo vsa prebrojeno. Pi.nos ni hotel dalje sam raziskovati, marveč je šel nemudoma na bližajo redarstveno straža cj, ki se nehaja v ulici Media in tam po.edal stvar. O 1 tam so pa teltfj-ničnim potom obvestili policijski komisarijat v ul ci Luigi R cci, od kedar je sel v dvorec v si policijski komisar gospod Pertot. P* licijsti organi so v dvorcu najprej pressali vsa vrata in ključavnice, da bi konstatovali, na kak način so bila ista odprta. N rezultat te preiskava je bil, da niso bila vrata odprta nasilnim n< činom, ampak s ponarejenimi ključi, a'i pa z vetnh:. Ker ni mogel Panos napraviti n.kakega inventarja, da bi Be konstatovalo, kaj in koliko je ukradenega, so takoj brzojavnim potom posvali gospoda Backerja, naj pride v Trst, obvestivši ga ob enem o dogodku. V sredo popoludne j j viši komisar pritel zopet v d orec in je našel gospoda in gospo Bicker, ki sta bila žj napravila inventar. Povedala sta t rej, d i jima je bilo ukradeno za preko 1000 kron srebrni ne. Siveda ni o tatovih ne duha ne sluha. Potom lepakov, letakov in reklame v listih lahko sleherni narodnjak ve, kaj mu je c-toriti. Vabljeni so vsi naši in tudi tujcem je svoboden vstop; zato ni treba druzega, nego da se udeleže zjntranje in popoludanske slavnosti, ki ja priredi prihodnjo nedeljo »Delavsko podp. društvo«, vsi zavedni narodnjaki, brez izjeme. Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici priredi 12. avgusta ob 9. uri zjutraj pri »Jelenu« svoj redni letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Odborovo poročilo 2. Poročila odsekov, a) Poročilo odseka za narodne manjšine, b) za ljudske knjižnice, c) za narodni kolek. 3. O potrebi »dijaške kuhinje« v Gorici. 4. Dijaška poto vanja o prč tni;ah. 5. Poljudna predavanja. 6. Tržaški dijaški shod T. Razmerje med »Adrijo« in »Slov. dijaško zvezo« v Ljubljani. 8. Poročilo preglednikov. 9. Volitve. 10. Slučajnosti. Gostje dobrodošli ! Odbor. Čitalnica pri sv. Jakobu naznanja slavnemu občinstvu in bratskim pevskim društvom, da priredi dne 24. septembra t. 1. slavnostno proglašenje društvene himne. Slavnost z godbo, petjem, šaljivo p:šbo, deklamacijo i a plesom ie bo vršila na vrtu kocsuocnrga društva pri sv. Ivanu. Na sodelovanje so vabljena vsa b:atsta društva, ki pa naj svoj nastop in pesem, ki jo nameravajo pevati, izvole prijaviti podpisanemu vsaj do 10. septembra da bo možno sestaviti na'aajčen program. Ker je društvo še mlado in aer uživa vse-stranskih simpatij, nadeja se podpisani, da druga bratska društva opu(t) svoje istega dne eventuvelno nameravani zabave ter da naši Slovenci iz Trsta in okolice pribite dne 24. septembra k sv. Ivanu, da bodo čuli mili gla9 nove »Bratske hinn «. ODBOR »Č t al niče pri sv. Jakobu«, Trst. Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini 670.? 0 670.— 240.02'/» 240.-- 117.25 117.20 23 46 23.46 ty.l0 19.0i» 95.45 95.40 11.30 11.30 Razne vesti. Strašna eksplozija v lekarni. Iz Broda na Savi javljajo: V lekarai Antoleka je p-Blužnik Luka Dragid prrjjal bengaliče i ogenj. Ker je bil opit, je kadil c gareto. Nesreča je hotela, da je gorela cgareta pala v eksplozivne predmete, vs ed česar je navsta'a groena rk-iplozija, ki je Dragiča tako poškodovala, da je po 4 urah umrl v groznih mukah. Škola v lekarni je velika. Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 93 75, italijanska renta —, španski exterieur 9132, akcije otomanake banke 597 —. Menjice na London 251 65. Pariz. (Sklep.) Avstrijske drža>«« lelav « 721.— Lombardi —.— nnifleirana tur'ka renta 00 87 amri ska cista rem 101 75, obrata A'I, • rente 97 50, Llnderb* 490— tJiŠke srefi e 132.50 pariiks banka 1*35, itaUjaieke m-r d-ionslne afccije —.—, akci e Hio llotn 16.97. Trdna London. (Sklei>> Kcnaolk ran do>. 90 '/« Lombaidi 3 l/, srebro 27'/,„ Spana? »renta 9it» tijacaka rento 104.'/., tržni Uiakoat, l.T/s mtnju*. ■» Dunaja 24.23 Stilna. Tržna poročila 10. avgusta BudimpeSta. PSenios za c kt. K 16 28 1o K 16 30; rž za okt. K 13.v0 do K 13.22 : ove» z okt. od K 11.22 do 11 24; koruui za avg. K 16 rit do K 1-i 70. PSeiilca: oonudte slabotne, povpraševanje sreJnje, tendenca trdna Prodaja 30.000 met. atotov. za 10 stotink višje. Koruza trdno. Druga žita nespremenjeno Vreme: vrofe. Ha vre. (Sklep.) Kava Santca gaj i a/ ->ace u tek. mesce po 50 kg 47.9/« frk, si aept 48.—. New-York. (Otvon • Eav» Rio »» "" 'p dobave. Stalno, nespremenjeno. Prodaja: 14000 vieč. H am b n r g. iSzie ^up.) ivav«. .« g «varage ca ae; tember 3S3/4 ca dec. 391/*. za marec 393/, za i aj 4*»'/4 — Stalno. — Kava Bio loco 39—40, navadna reeln*4i—4i oa»*t.» dot' 43—45. Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avgu3t 21 10 za september 20.4^. za oktober i8 "5. za nov raber 18 40. za december 18.60. Stalno. Vreme : oblačno. S 1 a d k o r tuzemaki Centrifugal 5 promu. flad K 74*— do 7 •—, za maj-avguat K 73*— do 7l'50 C ncasać in Meliaitl promptno K 74 -75, za juli-a^ gust K 74— do 75'—. London. 8ladkor it repe suro* lo*/« 3 . Trdno. Pariš. Rž za tekoči mw« 15 25 rt aept. j5 50, za sept.-deeember 15 25. z* nov.-febru var Ifr.oO (mirao.) — Paenia* «« ta«.» nao nov. 231/.—2i.— (mirno) bel za tekoči me^eo -73 H sa aept 273/4, l* oktober-januvar 281/„. za januvar- april :'83/4, (trdno) rafinirar 03.--63.1/, Vreme : oblaeao. Zadnje brzojavne vesti. Rusko-japonska vojna. Ruaki križar Varjag«. TOKIO 10. Glaeom poroS.la oddelka vojne mornarice eo dvignili v pristanicfiu Če-mulpo rnekega kr žarja »Varjaga«, ki ae je dce 18. februvarija 1904 pogreznil. Koledar ln vreme. Danes : Suzana, devica, mučenica; Bolemir; Voka. Jutri: Klara, opatica; l>o-brogost : Tekana. Temperatura : ob 2. uri popoludne i -f- Celsiua. Vreme : lepo. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Slovenska mladina« pri ev. Ivauu priredi dne 17. eeptembra t. 1. avojo prvo letao veselico v »Kone. društvu« na Frdeniču pri av. Ivanu. Progrtra ee objavi avoječaeno. Sa slavnost »Delavskega podpornega društva«. Prejeli emo: Za onimi, ki bi hoteli imeti veselico v mestu, prihajajo ie drugi, ki povpr.šujejo zakaj da »Delavsko podporno eruitvo« ae rez pošilja vabil Slenom in aefilenom! — Odgovor tom »adnjim jo poveem lahek. Vabila se jo razposlalo častnim, ustanovnim in podpornim členom, kakor se je to delalo vedno. Z razpošiljanjem vabil na »debelo« ei društvo nakopava ktk h 100 kroa etroškov in je uspeh navadno tak, da se ae islaSata trud in troiek. O mirovnih podajanjih.. PORTSMOUTH 10. (Reuterjev biro). Tekom razliSnih privatnih razgovorov se je Witte, predsednik ruskega miuisterskega odbora, izjavil, da se bo energično protivil zahtevam Japoncev, da bi Rusija plačala vojoo odškodnino. Poročila iz japotskih krogov zatrjujejo pa, da zahtevajo tudi najm leji pegoji odškodnino za vojne stroške Japonske v znesku 600 do 800 mili^ooov dolarjev. To pokazaje širok in nepremostljiv razloček med stal ščem obeh slraok. M žno je pa, da se Rusija zadovolji s kompenzacijo, r. pr., da se Japonska odreče otoku Sdhalinu, katerega po?eat tag< tovlja Rusiji premoč nad vso sibirsko obalo. MoiKaISa vins^e stiskalnice in mastilnice RcIJDOIJd se dobivajo pri Živio i dr.i, trgovinska ulica št. 2. ftnctilrm na Jako lei)em kraJu v mestu» mUoIIIIICI jii jako dobro vspeva S3 proda z bogatim inventarjem. Naslov pri upr. »Ed.« ftramnfnn l)ril>raven za kako gostilno Ml CtlllUlUlI se proda po ceni. — Naslov pri upravi »Edinosti«. I Auclii nAC veIik' Be *)roda: LUV9HI poo, vedere št. 67, I. nadstr. OCfl klaf tro v sveta na jako lepem kraju ob glavni cesti, z lepim razgledom na mesto, se proda tudi po 60 klaftrov naprej. Svet je zelo pripraven za dvorre ( vile). Već se izve v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo. 1 I Hi ■■* ■!».' naja SANVS" novi higijeni^ni zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINl, Trst Barriera 28 Trgovin; Borana p«r«*Alla 4» 10. avgusta Tr^ndka 1 2K Napoleoni K 1911— 19.*4 »ugiaž*. lue K — do —.—, London ara tet termin iC 140--240 40 Francija K 95.45 -95 65 JUUja & 95 45 -95 60 italijanski bankovci K —.— —.—. Na^ii,* n 117.20—117.50, nemikl bankovci K — ---- avstrijska ednotna renta K 100 45 100.70 ogrse kronska renta & 1 6 S J -7 :'.J, . re<> \ —.— —.— kredit, aacij« < 70— — ©7i — državne feleznio« K 674--r.76.— uo^m > 17 88 50 90.—, LIojćch e akdje K. 740.— - 755— Srečke: IW b. 338 5«—-H42.S0. nreun K 482 50 do 492 bU, 1S60 K .*of>.— d 13.— «... denkredit 1889 K 3o6.75 »id75 lorike h, >41.— do 143. - Srbske —a. —.—. Dunajoka borza 00 2. uri pop. včeraj danes Državni d(_ g v j.Hj.inu lol 15 101.21 „ „ srebru 1UI.20 101.15 Avstrijska te'iia v steui 119.'.0 119.40 . „ kronah 4% 10 ».60 100.60 ▲vst. investiC' ikm renta 3'/,"/. 9*95 92.90 Ogrska renta v zlatu 4a/, 1)5.80 115.60 „ „ „ kronah 4r/0 96 75 96.75 „ 3% S7.10 87.45 Akcije nacijonal. e bankt 1634.— 1632 — Naznanilo. Opozarjam slavno občinstvo, kakor tudi vse prijatelje in znance, da odprem z dnem 24. a v gusta 1.1. v ul. Gioachino Rossini št 24 (zraven cerkve sv. Antona novega) z najmodernijem angleškim blagom kakor tudi z vsemi v krojaško stroko spadajočimi potrebščinami bogato preskrbljeno krojaenico. Priporočam se slavnemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam, da bode postrežba vedno točna, delo solidno in dobro. Z odličnim spoštovanjem ^vgust Štular. Javno priznanje -lOiiOiiOiiOn OliOliOltOliOllOllOI o- Tovarna pohištva Aleksander levi jVCinzi ulica Tesa Stv. 52. R (lastna hiSa). < ZALOGA: PIAZZA ROSRRiO (Šolsko poslopje). Cene, d« •• ni bati nobene konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po x«ca«x«o posebnih načrtih, occccccccc: Iluatrovan oenlk brezplačno in fraake lOiiOnOiiOiiOiiOliOliO'lOliOiiOi 10.000 hektolitrov vinskih sodov v vsuki i prodaja ]><> jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Krizevac. je voz ali takozvana žarili-njera v dobrem stanu in po Franu Meden v Sv. Križu pri Na prodaj nizki <*eni Nabrežini. pri Zahvala. U dano podpirani r-e iz dna srca najtoplejše zahvaljuje vsem onim, ki so na kolikaki način pripomogli v to, da seje pogreb mojega nepozabnega očeta Mladenič dobre rodbine (kristjan) 18 do let star, vešč slovenskega, ital in nemškega jezika z lepo pisavo se takoj -talno sprejme za pisarniška dela. Plača primerna zmožnosti. Ponudbe pod »O. T. 2* ! na upravo lista »Edinost«. vješt komptoarskim poslovima go- j vori hrvatski, njemački i talijanski, traži mj**sto. Naslov kot uprave »Edinosti«, j Miha Ražem Mladić I anQ nova hiša z dvema stanovanjaina )>o kO|J0 j so!m> in kuhinjo ter nekoliko vrtom je na prodaj. Naslov pove „Gostilna Trošt« nad rojansko rerkvijo. UJAm z 2 stanovanji obstoječe iz 2 sob in kuhinje, velikim prostorom za drva in nekoliko vrtom ter vodo je na prodaj. — Naslov se izve v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo. HiČlft^l s * Pn)Sto" sobi parketirani), lllolUd malim vrtom in vodnjakom se proda za gld. 3300. Dobri plačilni pogoji. Naslov se izve v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo. Program: VriarfallA do 8. ure zvečer javni MUUUIJU ljudski ples (šagra) v Škorklji ! (na stari openski cesti nad Kojanom) ob 8. uri zvečer odhod z £odl»o na <*elu v „Gost. Trošt«. riAnAHAIIAIT ^ 5-do 10- ure avei5er i k JJUlItjUCIJDlV javDi ljudski ples na podov ih v »Gostilni Trošt« nad rojansko cerkvijo. | V topok 1 j K 44 ?-t. kg. Kdor hoče torej imeti dober sir, ; naroči naj si ga pri imenovani zadrugi. .2 > cg > oŠ 9 ^ A Ui <« —i t* —i IAI co najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črno obuvalo | Najbolj se priporoča za Boxcalis.Oscaria, S Chevreaux in lakirane čevlje. D U NAJ, XIII. Umetalni ognji!!! V dobro poznani delavnic1' umetalnih ognjev v ulici Ponziana št. 120 F:. Brandolin, koje delavnico vodi sedaj Makso Ohersiach učenec odlikovanih pirotehnikov lirandolin umetalnih ognjev ter sprejema naročbe za javne uli zasebne zabave. — Brezkonkurenčne eene. Sprejemajo se naročbe tudi v uliei (Kornaee) Tommaso Grossi št. 14 (Trst). Sovama s zalogo pohištva == svetlega in temnega ===== kakor tudi popolne kuhinje v naj modernejše n slocru po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher ulica Chiozza št. ti pod tako ugodnimi pogoji, co Doucua . -uoou*. „S I a vi j a« ▼zajemna zafaroTalna banka t Prao. — Rezerroi (oni 31,865.386 80 K, izplačane odMniae: 82,737.159 57 K. Po velikosti druga VBMjemnm amrmrmlnicm naše dršare • T meskom i slovansko- narodno upravo. ▼m pajamlla laj«: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naja^cuineje. Uživa najbolj&i sloves, koder poHluje. I I Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokjristne crrrTi^rca ii&aaene. zr^cccccc,^.