Posamezna Številka Din 1*— ŠTiV. 82. !»fUBLJANI, v petek, dne 6. marca 1925. Poštnina plačana v gotovini. LET« n NARODNI DNEMI lihaja vgak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen oofitKen iist UREDNIŠTVO IS UPRAVMIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13 TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tari!u. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgover. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.888. Po zagrebškem sklepu. Najbolj nevarno vprašanje Jugoslavije je likvidirano. Hrvatsko vprašanje je rešeno in rešeno tako, da mora biti vesel iu zadovoljen vsak jugoslovenski patriot. Hrvatje so odločno in celotno stopili na zadržavno stališče iu odvrgli so vse one ekstremne zahteve, ki bi mogle polagoma razbili jugoslovensko enotnost in postaviti med Srbe in Hrvate neprodiren zid. Jasno in odločno so dejali hrvatski poslanci, da so za monarhijo in da bodo ves svoj boj vodili parlamentarnim potom, po določilih ustave. In eč so enako jasno povedali, da se pri tem ne odrečejo od svojih bistvenih zahtev, da bodo slej ko prej odločno na svojem demokratičnem stališču, potem to vrednost njihove nove orijentaeije samo povečuje, ker je v tem dokaz, da je nova orientacija odkritosrčna. Zagrebški sklepi so tako važni, tako razveseljivi, da bi si morali glasno čestitati vsi, ki pravijo, da so Jugosloveni. In vendar temu ni tako. Ravno oni, ki so najbolj kričavi vpijati o svojem jugo--'•kivunaivu, ravno ti so nejevoljni, da je priSlo do zagrebških sklepov. In če niso preje našli dovolj besedi, da so napadali iadice\ ce kot defetiste in protidržaven element, potem jim manjka zdaj besedi, da bi dovolj krepko osmešili Hrvate, ker so prišli na zadržavno Stališče. Njim ni prav, da so sedaj tudi Hrvatje odkrito za državno misel. Njim bi bilo ljubše, da bi šli Hrvatje še naprej po ekstremni poti, pa magari, da bi postajala kriza Jugoslavije vedno večja. To dejstvo je najhujša obsodba naših mladinov, zakaj ti so oni, katerim ni prav, da so radičevci za monarhijo in za sporazum s Srbi. Živeli so od tega, ker So mogli slikati sebe kot rešitelje države Proti rudičevski nevarnosti. Sedaj pa ni ( nevarnosti več, iu rešitelji so postali 1 več. Toda tem ljudem je prvo njihova stranka, 90 nejevoljni, pa Čeprav vedo, * blagor države. Ker pa bi vsled nove (,iientacije radiče\ 'cev trpela njihova stanka, so nejevoljni, pa čeprav vedo, da a bo od zadržavnega stališča radicev-cev napredovala država. V najvažnejšem trenutku, ko je končana ena najbolj opasnih kriz našega notranjega političnega življenja, v tem trenutku poudarjajo naši mladini svoje partizanstvo. Izgubljeni sin se vrača v naročji' Jugoslavije, naše mladine pa to jezi, ker so tako sebični, da zahtevajo , vso ljubezen za sebe. Sebičneži pa še nikdar niso bili patrioti, temveč rodoljubi so vedno samo v/. Požrtvovalnih, oni, ki domovini ( »jejo, ne pa oni, ki od nje zahtevajo. rez krinke stoje danes naši mladini m njihovo partizanstvo je razgaljeno v vsej svoji odurni goloti. In Še so najdejo ljudjo, ki bodo tudi to pre/rli in ki bodo iz samo »značajnostk liodlli So naprej z onimi, katerim je stranka več kot država in narodni interes. Bodi tem ljudem povedano: Kdor hodi z ljudmi, ki se vesele izgubljenih sinov, ta ni prijatelj jugoslovensko matere. Do-•>er brat ni nikdar vesel zmot brata, do-'»er brat je vedno vesel samo v skftpnem delu z bratom. Če so se izkazali mladini kot slabi bratje, ni treba, da se izkažejo kot taki tudi drugi nacionalisti. Ali pa kodo vsaj enkrat toliko možati in naj Pred sejo skupšo e. Beograd, 6. marca. V narodni skupščini je bilo yčeraj zelo živahno. Mnogo volilcev je prišlo intervenirat, drugi zopet so prišli po vstopnice za prvo sejo narodne skupščine, ki pa se bodo oddajale šele v soboto. Na prvem sestanku skupščine pričakujejo, da bo moglo priti do večjih dogodkov, zato vlada za sejo veliko zanimanje. Prva seja pa ima medtem samo formalni pomen, poslanci bodo zavzeli svoja mesta, volili bodo najstarejšega poslanca za začasnega predsednika skupščine, a najmlajšega za tajnika. Nato se bo vršila volitev verifikacijskega odbora. Kar se tiče situacije, je bil Pašič sinoči od 16.30 do 18.30 v dvoru. Av-dijenca ima čisto političen pomen. Po avdijenci je Pašič sprejel v kabinetu ministre in se z njimi razgovarjal o ■ aktualnih vprašanjih, zlasti pa o delovnem programu in o smeri politike, j ki jo bo vodila radikalna stranka. Ra- . dikali trdijo, da je dal kralj Pašiču j edobrenje za nadaljevanje dela današnje vlade v smeri, katero je ona sedaj zavzela. V skupščini se bodo donesli najpotrebnejši zakoni, ki jih ni mogoče preložiti. Največje vznemirjenje pa je vzbudilo stališče opozicije, ki je izjavila, da ne bo izročila svojih polnomočij, ako bodo interniranci ostali še dalje v zaporu. Ta pripravljenost opozicije, da vstopi v abstinenco, je dala vladi povod za mnogoštevilne kombinacije. Potem moremo sklepati, da bo vlada internirance izpustila iz zapora, da bodo mogli sodelovati na prvi seji skupščine. Dalje so politični krogi tretirali slučaj Čede Kokanoviča, ki je že zaprt dva meseca. Posebno važnost pa polagajo politični krogi na prihod poslancev jugo-slovenske muslimanske organizacije v Beograd, ki se sestanejo danes k seji, na kateri bo predložen sporazum in odobreni sklepi šefov opozicijonal-nega bloka. Dr. lanic vendarle izpuščen. Zagreb, 6. marca. Sinoči ob 6. zvečer je bil izpuščen na svobodo v Novi Gradiški narodni poslanec dr. Zanič, ki je odsedel 46 dni zapora. Pred izpustitvijo na svobodo pa je moral plačati še 40 dinarjev za kolke. Policijske oblasti so izjavile, da je dr. Ža-nič samo začasno na svobodi, ker obstoje proti njemu še tri prijave. Ustanovitev Zveze kmetijskih strank Jugoslavije. Beograd, 5. 3. Radičeva stranka je nastopila pot redne parlamentarne borbe za seljačko demokracijo. Njen program za dosego svojega končnega cilja je prav isti ko zemljoradnički. Tudi zemljoradniki so v resoluciji, sprejeti na seji glavnega izvršnega odbora dne 22. in 23. februarja poudarili nujno potrebo po sporazumu med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vse točke, ki jili je sprejel »Blok sporaz- | uma in seljačke demokracije« kot podlago za sporazum, so del programa Saveza zemljoradnika«. Sedaj, ko je konstatirana soglasnost med programom »Hrvatskega seljač- j kega klubac in »Savezom zemljorad nika ni nobene ovire več, da te stranke stopijo v direktno zvezo. V tukajšnjih političnih krogih se veruje, da se osnuje- »Zveza kmetijskih strank«, v katero zvezo vstopijo HRSS, zemljoradniki in slovenski kmelijei! Ta zveza bo sigurna garancija za popolno zuiago seljačke demokracije v bližnji bodočnosti. OPOZICIJA IN PREDSEDSTVO SKUPŠČINE. Beograd, 6. marca. Včeraj so v političnih krogih razpravljali, kako stališče bo zavzel blok narodnega sporazuma v vprašanju volitve začasnega predsedništva narodne skupščine in v vprašanju volitev stalnega predsednika. Opozicija bo nastopila z enotno listo in bo podpirala svoje kandidate. Kdo bo kandidat opozicije za predsednika skupščine, še ni določeno. Izgleda, da bo opozicija podpirala kandidaturo Davidoviča. VAŽNA AVDIJENCA PAŠIČA. Beograd, 8. marca. Na včerajšnji avdijenci Pašiča v dvoru je Pašič, kakor se doznava, kralju poročal o po-1 i m situaciji in o rekonstrukciji vlade. I red avdijenco jfe Pašič kon-leriral z -Jovanovičem in Pribičevičem v predsodmštvu vlado. Na tej konferenci je bil definitivno sestavljen na- črt za rekonstrukcijo vlade in delovni ! program sedanje vlade v parlamentu. PRED SEJO POSLANCEV JMO. Sarajevo, 6. marca. Sinoči je odpotoval velik dol poslancev JMO v Beograd, da prisostvuje današnji seji poslanskega kluba. Na tej seji bo izvoljeno vodstvo kluba in se bo razpravljalo o sklepih šefov opozicional-nega bloka. Razprava pa bo tudi o drugem mandatu dr. Spaha, ki ga bo Spaho odstopil bivšemu narodnemu poslancu izmet begu Gavran Kapeta noviču. NUSEIHLO sporazuma bo ob-jamjeno šele v nekaj dneh. Beograd, 6. marca. Eden od prvakov bloka narodnega sporazuma je izjavil, da sporazum še ne bo objavljen tako kmalu; morda bo objavljen danes, morda jutri, ko mu bo dana primerna oblika. priznajo, da so tudi oni v prvi vrsti stran-karji in ne nacionalisti. Zlasti danes pa imamo več kot dovolj vzroka, da smo veseli preorientacije radi-revečv. Kako vse drugače bi mogli nastopali v Kupallu, Če ne bi tedaj vodno bolj nevarno rastel hrvatsko-srbski spor! In kako vse drugače bi mogli sedaj nastopiti v Firenci, če bi bila v naši delegaciji dobra volja. Z zagrebškim sklepom je naš jugoslovenski narod zopet ujedinjen in to je nje- gov historičen pomen. Blagor nam, če bodo vladajoči to izrabili, gorje pa nam, če bodo vladajoči tega ujedinjenja neveseli. Poraz v Firenci bo prva posledica, druga pa bo še občutnejša, ker bo konsolidacija če že ne zapravljena, pa za dolgo odložena. Mi korakamo z onimi, katerim je konsolidacija države prvo in zato smo v nasprotju s partizani, ki so nejevoljni, ker so vsa tri plemena združena v naročju Jugoslavije. DR. MAČEK ŠE vedno ZAPRT. Zagreb, 6. marca. Včeraj se je po mestu razširila vest, da bodo dr. Maček in njegovi tovariši izpuščeni na svobodo. Velike množice ljudstva so se zbrale pred policijsko kasarno. Policija je pojačila stražo. Vesti se niso uresničile in dr. Maček in drugovi so ostali še dalje v zaporu. PRED REKONSTRUKCIJO VLADE. Beograd, 6. marca. V pogledu rekonstrukcije vlade in razdelitve resorov je prišlo do spora med bosenskimi in vojvodinskimi radikali. Bosenski radikali zahtevajo večje število porifoljev, ker so prišli ojačeni v skupščino, predvsem pa ministra za agrarno reformo, kar je tudi zahteva vojvodinskih radikalov. Vsekakor je gotovo, da bo izpadel iz vlade Griso-gono in ga bo SDS kandidirala na mesto drugega podpredsednika skupščine. Dr. Palaček bo ostal potem na strani, ker ostanejo samostojnim demokratom samo trije portfelji in sicer: Pribičevič — prosveta, Križman — trgovina in Žerjav — sociialna politika. RADIKALNI KANDIDATI ZA PREDSEDSTVO SKUPŠČINE. Beograd, 6. marca. Sinoči je bilo na konferenci radikalnih ministrov sklenjeno, da vladna koalicija kandidira za predsednika skupščine Marka Trif-koviča. Toda Trifkovič je izjavil, da radi bolezni ne bi želel sprejeti tega mesta. Zdi se, da tudi Nikola Uzu-novic ne bo sprejel podpredsedniškega mesta. Najbrž bo dobil Trifkovič portfelj v vladi, Uzunovič pa bo kandidiral za predsednika skupščine. POGAJANJA V FIRENCI. Rim, 6. marca. Službeno javljajo, da so italijansko jugoslovanska pogajanja naletela na razne težkoče in to baš v^Jrenutku, ko je prispel iz Beograda v Rim general Bodrero. Uspeh pogajanj ni znan. VAŽEN P0SET POSLANIKA ŠEBE PRI DR. ŠURMINU. Beograd, 6. marca. Češkoslovaški poslanik Šeba in trgovinski ataše sta posetila dr. Šurmina ter razpravljala z njim o trgovskih in ekonomskih zadevah, končno pa še o možnosti $m ožjega sodelovanja med Češkoslovaško in Jugoslavijo. Ta poset spravljajo v zvezo z donavsko konfederacijo. ARETACIJE SO ZOPET PRIČELE. Bečkerek, 6. marca. Oblasti v Vel. Bečkereku so pričele preganjati pristaše opozicionalnih strank. V Par-danju je bilo aretiranih 8 Nemcev, ki so bili odvedeni v zapor v Vel. Beč-kerek. Nova zaušnica g. Jelačinu ml. Včeraj due 5. t. m. se je vršil v Celju v Narodnem domu redni občni zbor Trgovskega gremija za celjsko okolico. Načelnik g. Viktor Pilih iz Žalca je ob 10. uri dopoldne otvoril zborovanje, pozdravil navzočega zadružnega nadzornika g. Založnika, načelnika Zveze trgovskih gremijev g. Ivana Jelačina ml. in vse došle zborovalce, 27 po številu. Načelnik Pilih je poročal o greinijal-nern poslovanju v letu 1924, nakar je tajnik g. Simonišek podal poslovno poročilo in računski sklep za leto 1924. Na predlog preglednikov računov g. Zidan-šeka in g. Tiršeka je občni zbor poročevalcu podelil absolut»rij. Po prečita-nein proračunu za leto 1925 in po debati o dokladah novih članov, se je vršila razprava glede premembe pravil, ki pa ni še dozorela za končno sklepanje, dokler se ne izjavijo nekatere zadruge in občine, ki gravitirajo v celjsko okolico za pristop k celjskemu okoliškemu greiniju. Gospod zadružni nadzornik Založnik : je poročal glede pristopa Trgovske zadruge v Laškem in članov v okoliših Kozje, Rečica, Motnik, Špitalič, Trojane in Šmartno na Paki. ! Načelnik Pilih je pedal načelno iz-a-vo, da celjski okoliški gremij odločno odklanja napade nekaterih političnih listov na Zveznega načelnika g. Ivana Jelačina ml. in so zavaruje proti zanašanju politike v trgovske stanovske organizacije, ki nočejo in ne smejo imeti s politiko nobenega opravka. To izjavo je občni zbor z odobravanjem soglasno brez vsakega ugovora vzel na znanje. Gospod Jelačin ml. se je na to z zadoščenjem zahvalil občnemu zboru za to lojalno načelno izjavo in dal zborovalcem zagotovilo, da hoče tudi v bodoče vztrajno stati na braniku nevtralnosti trgovskih korporacij, ki naj se držijo strogo svojega stanovskega programa, politiko pa naj, puščajo izven organizacije. Podal je nato podrobneje poročilo glede akcij Zveze v svrho pobijanja krošnjarstva, glede predlogov za novi finančni zakon, posebno radi prodaje denat. špirita, olajšanja davčne lestvice za osebno dohodnino, glede stanovanjskega zakona in osnutka za sestavo gospodarskega sveta. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Po izčrpanem dnevnem redu je g. Pilih zaključil občni zbor. Od Rapalla do Firence. Pod tem naslovom je priobčila beograjska »Politika« uvodnik, ki ga iskreno pozdravljamo, ter upamo, da bo apel uglednega in priznano nacionalnega lista mogoče vendarle zalegel, da ne bo Fi-renca za nas nov in še hujši Rapallo. Da pa vidi naša javnost, kako nacionalno politiko vodi sedanja v lada .-/nacionalnega« bloka, priobčujemo glavne misli iz članka »Politike; , da vidijo tudi oni najbolj fanatični pristaši SDS, da ni naše nasprotje do SDS brez podlage. V članku »Politike« se pravi: »Že polnih petnajst dni je, odkar se nadaljujejo v Firenci pogajanja z Italijo, ki se vodijo s krajšimi in daljšimi presledki po raznih italijanskih mestih že celih pet let. Dogovor je bil sklenjen v Rapallu, modificiran v San Remu, pa potem spopolnjen v Palanci, Santi Margue-riti, Opatiji, Rimu, Benetkah in sedaj v Firenci. Samo enkrat se je sestala itali-jansko-jugoslovenska delegacija na naših tleh in sicer v Beogradu, ko se je razpravljala trgovinska pogodba. Ne more biti slučaj, da se vrše vsa pogajanja v Italiji, temveč ta beg od naše javnosti, od vplivov, ki bi se mogli pojaviti na naši strani, mora imeti svoj poseben vzrok. Ta vzrok more biti samo eden: da Italija določa kraje za pogajanja in da je Italiji neprijetno, da bi imela naša delegacija stik z nami in da se Italfja boji vpliva, ki bi ga moglo bivanje v naši sredi delati na našo delegacijo. Ker jasno je, da bi ta vpliv samo okrepil odpornost naših delegatov proti italijanskim zahtevam. Tako je tudi v resnici. V poslednjih fazah pogajanj je zavlečena naša delegacija vedno bolj v osrčje Italije. In to zato, da bi se mogla pogajanja vršiti mirno, brez vpliva naše javnosti. Če bi bila to kaka druga država, s katero se pogajamo, in ne Italija, potem bi bilo vse to še nekako v redu. Tako pa moramo sumiti v poštene intencije druge strani. Še nekaj. O samem poteku pogajanj se ne izdajajo nobeni komunikeji. Pogajanja se vodijo v največji tajnosti in javnost se prepušča v nepoznanju stvari do zadnjega trenutka, ko ne bo več mogoče spremeniti sklepov. Da je tiuli s tem pozicija naše delegacije oslabljena, ni treba posebej dokazovati. Temu nasproti p« je (£eha konstatirati, da ima italijanska delegacija vso podporo svoje javnosti in ta nekaj zaleže. Na isti način spio izgubili Wilsonovo črto in dobili rapallski dogovor in na ta naSin smo vedno popuščali in dopustili tudi aneksijo Keke in bomo pristali sedaj na to, da se bosta na račun naše trgovine in naših lastnih pristanišč okrepila Reka in Trst. Pred vojno je Avstro-Ogrska podpirala trgovine Trsta in Reke s posebnimi tari-iami na škodo naših jadranskih pristanišč. Sedaj naj storimo to mi sami s spe-cijelnimi, takozvanimi jadranskimi tarifami. 2e sedaj raste v naših pristaniščih trava, Trst in Reka pa živita od naše trgovine. Že sedaj mečemo italijanskim bankam in lastnikom ladij, italijanskim železnicam, trgovcem in špediterjem na stotine milijonov, že sedaj odvzemamo svojemu narodu v Primorju na stotine milijonov! Kako bo po sporazumu v Firenci, ni težko uganiti. Cele generacije Srbije so živele v veri in so žrtvovale reke krvi, ker so upale, da si pribore izlaz na morje, na’Jadran. Te nade so ustvarile današnje generacije z ujedinjenjem jugoslovanskega plemena in dobili smo celo vrsto pristanišč. Kaj smo dobili vsa ta pristanišča samo zato, da pozabimo na vse žrtve, na vse lastne interese in da pustimo, da vse to propada in da bomo tekom petdeset let vzdrževali tuja pristanišča in otvarjali tujcu vrata v našo zemljo? Vse to se ima sedaj odločiti v Firenci. Kako pa se bo izvršilo, to vemo iz izkušenj z Italijo in to se da tudi sklepati iz nedavno podane izjave šefa italijanske delegacije Quartierija. Dal je sicer zelo mršavo izjavo, ali je vseeno povedal to, kar je bilo treba povedati, da pomiri italijansko javnost. Dejal je, da bo s sporazumom z Jugoslavijo zajamčeno italijanski trgovini, da se bo brez ovir mogla posluževati j ugoslovenskih železnic. Torej ne samo to, da otvorimo italijanski trgovini naša pristanišča, da pride naša trgovina v odvisnost od italijanske, temveč od nas se zahteva še to, da olajšamo italijanski trgovini pot po naših železnicah. Senator Quartier trdi, da smo na to že pristali in to izjavlja, da pomiri italijansko javnost. Ali ni pri nas nikogar, ki bi čutil dolžnost, da z izjavo pomiri našo javnost? Ali se pa mar misli, da sjno se že popolnoma z vsem tem spopri-jaznili? Za vse izgube, ki smo jih pretrpeli do Firence, se je našlo opravičilo v težavnosti našega notranjega in zunanjega položaja. Nočemo se spuščati v to, če je bilo to opravičilo do Firence upravičeno ali ne. Toda vemo, da danes to opravičilo ne velja več, ker je naša pozicija v vsakem oziru neprimerno boljša od preji* Vseeno pa se daaes od nas več zahteva, kakor kdaj prejo, ker zahteva se od nas, da uničimo svojo trgovino, da uničimo svoj primorski element in da odpremo tujcu na stežaj vrata v našo zemljo, da i;as stanovsko zasužnji. Tn sicer za petdeset let! Zato je naša dolžnost, da se za pogajanja v Firenci zanimamo, vsaj toliko kakor Italija. Ako jo še čas. — Politične vesti. = Seja radikalnega kluba se je vršila v veliki dvorani skupščine, katere upornbo svojČns Jovanovič opoziciji ni dovolil. Seje se je udeležilo 130 radikalnih poslancev. Olavni referat je imel Pašič, ki je poudarjal, da ima sedanja vlada večino in da more iir vrfiiti »voj program, če bo vladala med člani disciplina. O reviziji ustave za enkrat ne mo v . Ui govora, če bi pa narod želel revizijo, bo ta tudi izvršena. Poročilo Pašiča je bilo soglasno sprejeto, i oslanec Dragovič je nato i .terpeliral finančnega ministra zaradi cen, ki se plačujejo tobačnim producentom. Dr. Stojadinovič je obljubil, da bo takoj naročil finančnim organom, da popravijo storjene n pake. Nato je bil izvoljen širši odbor, obstoječ iz 50 poslancev. Na predlog Ljube Jovanoviča se izvoli iz širšega odbora ožji odbor, obstoječ iz osem do deset članov. Seja radikalnega kluba je bila nato zaključena. _ Razkol češkoslovaške komunistične stranke postaja vedno večji. Desničarji v Pragi, Brnu in Kladnu nastopajo vedno bolj odiočno. Med češkim delavstvom je vzbudilo silno ogorčenje, ker je ugotovljeno, da so bili v politični biro centralnega odbora izvoljeni samo ljudje, katere je postavila Moskva. Kakšni pa so bili ti ljudje, se vidi iz tega, da je enemu dokazano, da je ukradel iz strankine blagajne 80.000 čeških -kron, drugi je falzificiral knjige in pobotnice, tretji je bil stavkokaz, četrti politični ovaduh in tako dalje. Zlasti pa so ogorčeni češki komunisti, ker so bili skoro vsi protežiranci Moskve Nemci in Madžari. Češka komunistična stranka je bila faktično nemško-madžarska stranka. Zato zahtevajo češki komunisti, da preide vodstvo komunistične stranke v češke roke. Nemci in Madžari seveda čutijo, da bi bilo potem njihove glorije konec in zato so Nemci takoj sklicali v Liberce kongres, na katerem so sklenili, da izstopijo iz komunistične stranke in si ustanove svojo, če se ne bo stranka tudi v bodoče slepo pokoravala diktaturi Moskve. Vse kaže, da ta grožnja na češke komuniste ne bo vplivala. Razkol v vrstah komunistične stranke se kaže tudi v njenem glasilu. »Pravo Lidut ne piše več samo proti desničarjem, temveč tudi proti koruptnim elementom v stranki. Trije uredniki so pa javno nastopili za desničarje. Kljub temu pa zagotavlja centralni izvrševalni odbor, da bo edinstvo stranke rešeno in to na podlagi rezultatov konference v Mihlab, kjer j je bil na intervencijo moskovskih delegatov sklenjen kompromis. Drago vprašanje je, če bo ta kompromis držal, ker desničarji nadaljujejo svojo kampanjo. V parlamentarnih krogih se govori, da bo sledilo poslancu Bub-niku še več drugih komunističnih poslancev in da bo štel njegov klub najmanj osem članov. Nekateri govore celo, da bo izstopilo iz komunističnega kluba 11 poslancev in bi pripadalo od ‘25 komunističnih poslancev Bub-nikovemu klubu 13. Gotovo je, da je s sedanjim razdorom komunistična stranka tako udarjena, da je le malo verjetno, da bi zavzela svoje staro mesto. = Kompromisna rešitev češke vladne krize. Kakor se zatrjuje iz dobro informiranih krogov, je kompromis med vladnimi strankami dosežen. Interpelacija nemških socialnih demokratov bo odklonjena, obe češki interpelaciji pa bosta preklicani. Nato bo podala vlada izjavo, v kateri se bo poudarjalo, da stoji avtoriteta države nad vsako cerkveno avtoriteto in da je drfcavh dolini), (tn Sfiiti ustavne svoboščine vseh državljanov tudi proti cerkvi. Država bo tiste, ki so se proti temu pregrešili, kaznovala. Proti vsem šestnajstim duhovnikom, ki so prečitali pastirsko pismo, bo uvedena disciplinarna preiskava. Škofom pa, ki so pismo sestavili, se ne bo zgodilo ničesar. Zato pa so podali škofje izjavo, da so za državo in da priznavajo njeno avtoriteto. Pastirsko pismo da so sestavili po lastni iniciativi, ker so prepričani, da more država napredovati le, če bo prebivalstvo živelo nravno. Samo to pa da so na-merjali s svojim pismom. — Sestanek Herriot - Chamberlain. — V ospredju vsega političnega zanimanja je sestanek llerriot-Chamberlain, ki bo v soboto. Znani pariški politični poročevalec Sauer-wein označuje kot podlago sestanka sledeče točke: 1. Vojaške avtoritete so v tem edine, da Nemčija ni razorožena in da organizira veliko armado. 2. Taka Nemčija predlaga garancijski pakt v zvezi z mednarodnim razsodiščem. 3. Ista Nemčija pa bi hotela Poljsko od tega garancijskega pakta izključiti. Postopanje Nemčije pa je smatrati kot konsekvent-no, ker je Streseman že v svojih notah iz septembra in decembra izjavil, da pristopi Nemčija k Zvezi narodov le, če ne velja za njo člen 16. garancijskega pakta. Nemčija torej ne bi dopustila prevoz francoskih čet na Poljsko v slučaju rusko-poljskega konflikta. 4. Anglija izjavi, da bo nudila Franciji večjo sigurnost. 5. Poljska in ostalo države srednje jugovzhodne Evrope upravičeno dvomijo v odkritosrčnost od Nemčije predlaganega garancijskega pakta in zahtevajo zato, da obvelja ženevski protokol. — Francoski pogoji za izpraznitev Porenja, študijska komisija Najvišjega narodnoobrambnega sveta je razpravljala o vojaški kontroli Nemčije, katero vprašanje bo na dnevnem redu zasedanja Zveze narodov. Komisija je svoie predloge formulirala in je gotovo, da jih bo francoska vlada tudi sprejela. Predsednik to komisije Paul Boncour jo izjavil, da bi bila vojaška kontrola Nemčije brez pomena, če ne bi slonela na oni odločbi Versajskega mira, da pomeni vsak vojaški vpad v demilitarizirano ozemlje Porenja sovražen akt. Zato je potrebno, da Ima Zveza narodov v tej coni vedno svoje stalne kontrolno organe, ki morajo takoj tudi najmanjšo prekršitov demilitarizacije javiti. Samo pod tem pogojem bi mogla Francija privoliti v izpraznitev Porenja. ~ Predsedniške volitve v Nemčiji. Se vedno vlada popolna nejasnost glede kandidatur in glede postopanja posameznih strank. Gotovo jo snmo to, da se bodo republikanske stranke levice pri drugem glasovnnju zedinilo zn dr, Mnrxa. Da bi Že pri prvem glasovanju nastopili za dr. Marxa, ni verjetno, ker bi zlnRti socialni demokrati svojim vo-Ulcem le težko dopovedali, dn je kandidatura njihovega kandidata brezizgledna. Tudi bi vplivalo to tnnlodušno na volllce, V zadnjem času se v desničarskih krogih mnogo govori o kandidaturi dr. Luther-a, ki je zelo popularen. Njegova kandidatura bi bila za dr. Marxa zelo nevarna. Računati je treba namreč s tem, da zlasti v južni Nemčiji, kjer je versko misprotstvo veliko, ne bodo vsi republikanci glasovali za katolika dr. Marxa. Posebno bavarski in badenski protestantski kmetje so prav malo navdušeni, da bi bil predsednik Nemčije katolik. = Da bi žo Nemčija stavila konkretne predloge glede rešitve f ra ncosko-beigi jakega varnostnega vprašanja, ne odgovarja resnici. Vrše se šele diplomatični pogovori, ki pa še niso tako napredovali, da bi se moglo že pričeti z razpravljanjem konkretnih predlogov. Drobne vesti I Poljski zunanji minister obišče Herriota še : pred njegovim odhodom v London. Pri tej priliki bo razložil poljski zunanji minister j stališče Poljske z ozirom na garancijski pakt. j Zvezo Kaspiškega morja s Črnim namera-j vajo izvesti sovjeti na ta način, di bi zvezali | s prekopom Volgo z Donom, j Vlada let hi beja je demisijonirala. Pra-I vijo, da je demisija v zvezi z uporom Kur-! dov. i Preiskava v Matteottijevem procesu je za- i ključena. Braniteljem je bilo prvič dovoljeno, da govore z obtoženci. Japonski parlament je z veliko večino izglasoval zakon o splošni volilni pravici. Med Poljsko in sovjetsko vlado sta bila izmenjana ratifikacijska dokumenta o poštnem dogovoru med obema državama. Mesto državnega podpredsednika, kakor je to uvedeno v Ameriki, hočejo ustanoviti tudi v Nemčiji. V parlamentu bo vložen te dni tozadeven predlog. Bivši albanski minister Gorakuki je bil v Bari od 291etnega Albanca Boltana Shamole ustreljen. Gorakuki je bil na mestu mrtev. Atentator je prijet. Zaslišan ni hotel dati nobenega pojasnila. Davek na pivo in tobak je bil v Nemčiji podvojen. Panamerikanska misel zmaguje. Republika Honduras je notificirala mirovni in prijateljski dogovor, ki je bil sklenjen med vsemi južno- in srednjeameriškimi republikami. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. Dne 5. marca 1925. Vrednote. 7% invest. pos. iz leta 1921 bi. 68; 4% kranjsko dež. pos. iz leta 1888 bi. 22; 434 % Kranjsko deželno melioracijsko posojilo iz leta 1911 bi. 22.50; 4K% kranjsko deželno posojilo iz leta 1917, blago 22; 2'A%o drž. renta za vojno škodo den. 159, bi. 109, zaklj. 159; Celjska pos. d. d. den. 290, bi. 212; Ljublj. kred. bunka den. 240; Merk. banka den. 104; Prva hrv. šted. den. 945, bi. 955; Kred. zavod za trg. in ind. den. 190, bi. 200; Strojne tov. in liv. d. d. bi. 135; Trb. prem. dr. den. 420, bi. 440; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 113; Stavb. dr. d. d. den. 275, bi. 285. Produktna borza. Les: Bordonali 6 m, me-dia 8 m 35/35, 40/40, fko Sušak, den. 450; deske paral., monte, 2.50 m ali 5 m dolž., 2 in 4 m dolž., 10 cm Sir. naprej, 13 mm, fko Postojna, den. 590; deske: 1000 kom. 8 m X 14 cm X 8 mm, 500 kom. 6 m X 20/25 cm X 8 mm. 300 kom. 2—3 m X 15 cm X 8 mm, 1000 kom. 4 m X 30 cm X 8 mm paralelne, fko Postojna, den. 850; lipovi hlodi od 2.< cm premera, od 2.50 m dolž., fko naklad, post., 1 vag., den. 190, bi. 200, zaklj. 190; bukova drva, 1 m dolž., napolsuha, fko naklad, post., 3 vag., den. 17, bi. 18, zaklj. 17. — Žito in poljski pridelki: Pšenica sremska, 75 kg, par. Ljublj., bi. 500; pšenica dom., fko Ljubljana, den. 450, bi. 485; otrobi pšen., drobni fko juta-vreče, loco Ljublj., bi. 215; odpadek P®en., fko medjimur. post., bi. 300; koruza neva, dob. marec, fko sremska post., bi. 210; koruza nova, promptna, fko Postojna tranz., bi. 256.50; koruza nova, dob. marec, fko slav. post., bi. 215; koruza nova, dob. april, fko siemska post,, bi. 220; oves bački, rešetan, fko Ljubljana, bi. 360; laneno seme, zimsko, fko Ljublj., den. 700; konoplja, b/n, fko Ko-toriba tranz., bi. 650; krompir rdečkasti, se-tnenski, fko štaj. post., bi. 182; krompir beli, fko Staj. post, bi. 142. — Strojnice, sadje: Fižol rtbnican, čifičen, fko Ljublj., den. 320; fižol koks, čiščen, fko Ljublj., den. 840; fižol beli, fko vng. slav. post., bi. 410; orehi, fko vag. hrv. post., bi. 850; jabolka izbrana, fko štaj. post., hi. 275. Kemični produkti: Modra galica 98/99, fko Postojna tranz., bi. | 636.30. j »OR/K: i Beograd, 5. marca. C,urili 11.98; Praga 186.30; London 297.40; Pariz 321.60; Berlin i 14.85; Him 252.80; Dunaj 0,0887. Turih. 5. marca. Beograd 8.85, Pariz 26.50; Milan 20.85; London 24,75; New York 522; Dunaj 0.00732. uoaaaaaoaaaaaac d Sama tekom marra jj se prodaja n rodi upoatltve podružnice Obločilnlce g na Dunajski cesti štev. 29 (hiša rt Gospodarske zveze) D manufakturno blano po skrajno nizkih cenah! *: Ne zamudite prilike! oaaaaaaaaaaaca Štev. 32. NARODNI DNEVNIK, 6. marca 1925. Stran 3. Dnevne vesti. — »Svobodomiselni« teroristi. Iz Sp. Šiške je bil nenadoma in proti svoji volji prestavljen učitelj P. H e r b s t. Za njegovo premestitev ni bilo nobene službene potrebe in je bila izvršena premestitev proti izrecni volji g. Gangla. Da bo mladinski terorizem še jasnejši, bodi povedano, da je bil Herbst eden najbolj agilnih elanov napredne Čitalnice, Sokola in drugih naprednih društev v Sp. šiški. Toda g. Herbst je bil tudi tajnik narodno-radikalne stranke in sicer je pripadal skupini dr. Ravnihar in to je bil njegov greh. Samo zato je pognal Sokol dr. Pestotnik Sokola Herbsta iz Ljubljane! Sedaj pa na plan svobodomiselei, ki odobravate tak nastop brata dr. Pestotnika! — Iztreznenje prihaja. V mladinski ortodoksni »Novi Dobi« piše nek »privrednik« o nalogah sedanje vlade. Njegova izvajanja so stvarna in tudi objektivna. Zato pa bi jih mogel napisati opozicionalee ravno tako, ko vladni pristaš. Da navedemo le en primer. Glede Sušnikove znižane železniške prevoznine, pravi ta mladinski »privrednik« dobesedno sledeče: »Po mojem mnenju ni bila Sušnikova ideja (o znižani železniški prevoznini za Tlovenijo kot pasivno deželo) sama na sebi slaba. To dokazuje tudi dejstvo, da obe napredni zadružni organizaciji, ki ste bili temu sodelovanju pritegnjeni, niste protestirali. Škandal je bil, da je hotela klerikalna zadružna zveza veliko zaslužiti in da se je iz tega naslova iskal političen zaslužek. Toda znižane železniška prevoznina za žito bi bila za Slovenijo naravnost velikega pomena«... Kar piše tu mladinski »privrednik«, smo mi že napisali davno. Razlika pa je v tem, da mi nismo ostali napol pota, dočim je »privrednik« iz »Nove Dobe« ostal polovičarski. Ideja znižane prevoznine za moko je bila pravilna, toda napačno izvedena. Kaj pa so storili mladini, ko so prišli na vlado? — Popolnoma so ubili idejo in sploh ukinili znižano prevoznino za žito, namenjeno za Slovenijo. In zakaj? — Zato, da bi si našli iz te čisto gospodarske strani, svoj političen kapital. In ker smo mi nastopili proti temu partizanstvu, smo bili v očeh »Nove Dobe« napredni izdajalci. Ker pa si celjski »privrednik« ne upa storiti logičnega zaključka k svoji konstataciji, pa »je mož na svojem mestu«. Ampak taka naprednost, ki molči, kadar je areba nastopiti, je vredna eno tig0 _ jn zat0 smo jej mj nasprotni. Pamo pa, da bo glas celjskega »privredni- a - tako vpliven, da bo prodrl do ministra Žerjava in da bomo v kratkem deležni zopet znižane železniške prevoznine, ki so jo klerikalci dali, mladini pa vzeli. — Lc krepko dalje! V ponedeljek »Slovenski Narod« se ni vedel za »nezaupnico« g. Jelačina v Kamniku. V torek pa je že to izvedel iz »Jutra« in navstrašeno ponatisnil »Jutrovo« laž. Gospodje kalkulirajo pač sledeče: Ce smo že pričeli lagati, potem nada- ljujmo krepko z lažmi. Nekaj ljudi bo le verjelo! — Pogreb predsednika Eberta se je izvršil z velikimi svečanostmi. Nepregledne množice ljudstva so že zjutraj napolnile vse ulice. Pri svečanostih v predsedniški palači so sodelovali vsi zastopniki tujih držav. Tu je govoril državni kancelar dr. Luther. Pred parlamentom se je poslovil od pokojnika predsednik parlamenta Loebe. Na čelu sprevoda je korakala vojska in mornarica. Za krsto pa je šla vlada in ves diplomatski zbor. Za časa sprevoda so krožili nad Berlinom številni aeroplani. Na potsdamskem kolodvoru je bil postavljen katafalk, pred katerim je publika defilirala. V delavnicah je počivalo delo 15 minut. — Kulturna Nemčija. Desničarski nemški tisk strastno napada vlado, ker da so se vršile pogrebne svečanosti za Ebertom s preveliko slovesnostjo. Po cestah dele haken-kreuzlerji, nemški fašisti letake s karikaturami in pamfleti na spomin Eberta. Ko so hoteli nekateri Nemci proti temu protestirati, so bili od nemških fašistov pretepeni in policija jih je komaj rešila. Značilno je, da policija ni hotela nastopiti proti skruniteljem spomina prvega nemškega državnega predsednika. — Akademska prireditev v šiški. V soboto 27. februarja t. 1. smo priredili šišenski napredni akademiki v hotelu Bellevue svoj I. družabni večer s plesom. Prireditev je sijajno uspela, za kar se nam je predvsem zahvaliti častnemu damskemu komiteju ter sodelujočim umetnikom, ki so vsi pokazali izredno naklonjenost, zanimanje in požrtvovalnost. Obitelji in posamezniki so se odzvali našemu vabilu v tako ogromnem številu, da je nedostajalo prostora. Cel večer in celo noč je vladala velika živahnost in neprisiljena družabnost. Čast nam je na tem mestu izraziti svojo zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli, da smo i moralno i materi-jelno tako lepo uspeli. Čisti dobiček je namenjen šišenskemu klubu naprednih akademikov, ki se bo v kratkem ustanovil. — Pripravljalni odbor Kluba šišenskih naprednih akademikov. — Občni zbor Zveze blagajničnih zdravnikov za Slovenijo se je vršil dne 26. februarja letos v hotelu Union. Občni zbor otvori predsednik dr. Ivan Zajec ter pozdravlja zlasti obilno navzoče okrožne zdravnike. Iz predsedstvenega poročila omenjamo: V tekočem društvenem letu je umrl prvi generalni direktor Osrednjega urada za zavarovanje delavcev gospod Bukšeg. Na svojem visokem mestu ni nikdar tajil svojih simpatij do zdravnikov in je vedno odločno poudarjal, da bodo zadovoljni zdravniki vedno najsigurnejša opora socijalnega zavarovanja. Vsled tega zasluži, da ostane njegov spomin ohranjen tudi pri zdravnikih. ZBZ je povodom njegove smrti izrekla sožalje rodbini pokojnika, kakor tudi ravnateljstvu SUZOR-a. Prišla je zahvala od obeh strani. V znak sožalja so se navzoči zborovalci dvignili s sedežev, kar se je zabeležilo v zapisniku. Za drugega generalnega direktorja je bil izvoljen g. dr. M. Glazer. ZBZ je novemu generalnemu direktorju poslala ča-stitke, za kar se je zahvalil z naročilom, da se to' sporoči vsem gg. kolegom. V preteklem službenem letu se je neprestano delalo na organizaciji zdravniške službe. Temelj službe tvorita »pogodba« in »službeni pravilnik«. O tem se bodo lahko gg. kolegi iz- javili ter tekom leta o morebitnih nedostat-kih obvestili odbor. — Nato so sledila poročila posameznih funkcijonarjev, ki so se vzela soglasno na znanje in je dobil odbor absolutorij za svoje delovanje. Članarina se je določila za tekoče leto na 20 Din. Pri volitvah je bil z vsklikom izvoljen dosedanji odbor. Glede predloga dr. Tavčarja, da ZBZ spremeni pravila tako, da bo njeno delovanje mogoče razširiti na celo državo, se sklene, da naj odbor to vprašanje študira in če se bo izkazala možnost, da se kolegi drugih okrožnih uradov odločno izjavijo za skupno organizacijo, potem naj odbor vse potrebno ukrene, da se osnuje državna Zveza blagajničnih zdravnikov. Z zahvalo odboru in predsedniku za njegovo dosedanje delovanje je bil na to občni zbor zaključen. — Zadnji »Uradni list« objavlja »Pravila bratovske skladnice za zavarovanje delavcev in osobja, kakor tudi njih rodbin in sorodnikov pri podjetjih v kraljevini SHS, ki spadajo pod rudarski zakon.« Dalje objavlja Uredbo o lekarnarski zbornici. — Odda se mesto sodnega predstojnika pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi. Prošnje je vložiti do 16. marca pri predsed-ništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Več pazniških služb se odda v moški kaznilnici v Mariboru. Več v »Uradnem listu« št. 23. — Zatiranje gosenic in drugega škodljivega mrčesa. Mestni magistrat ljubljanski opozarja posestnike in najemnike zemljišč na tozadevni razglas, ki je nabit po mestu. — Oddaja mestnega zemljišča v zakup. Mestna občina ljubljanska bo oddajala v nedeljo 8. marca 1925 v najem v svrho obdelave svoje zemljišče v Koleziji in na smeteh ob Poti v Rakovo jelšo v Trnovskem predmestju. Zbirališče zakupnikov je v Koleziji ob 8. zjutraj, na smeteh pa ob pol 10. dopoldne. Zakupnino za leto 1925 bo plačati takoj pri oddaji navedenega zemljišča. — Bolgarski vojni aeroplan je pal na zemljo pri Pirotu. Pilot in opazovalec sta ostala neranjena. Aparat je imel brezžični telefon in revolver za signale, dalje fotografski aparat in strojno puško. Bolgarski poslanik se je zaradi tega v zunanjem ministrstvu opravičil in izjavil, da sta bila v aeroplanu dva učenca aeronavtike, ki sta slučajno zašla na naše ozemlje. Naša vlada pa temu opravičilu ni mogla verjeti in se preiskava nadaljuje. Zanimivo je, da so prestopile mejo Južne Srbije istočasno z aeroplanom tudi tri ko-mitske čete. Za njimi so bile takoj poslane močne čete. — Zagrebški mesarji so priznali, da prodajajo meso predrago. Posebna komisija mesta je odšla na sejmišče in vpričo mesarjev ugotovila, da zasluži mesar pri prvovrstnem volu, ki ga proda v treh dneh 2295 dinarjev čistega dobička, pri drugovrstnem pa 890 dinarjev. Mesarji so morali to priznati. Kljub temu pa so izjavljali, da se ne bodo uklonili maksimalnim cenam. Ko so pa bili opozorjeni na posledice, so se udali in izjavili, da bodo prodajali teletino od 2—5 dinarjev ceneje, goveje meso pa od 2 do 2.50 dinarja. Menda ne bi bil greh, če bi se tudi naš slavni ljubljanski gerentski svet malo pozanimal za cene mesa. Tu se da doseči uspeh celo brez obljub iz Beograda. — Morilec Loirerjcve njen oče. Preiskava o umoru lepe Leirerjeve je nakrat prinesla na dan stvari, da je policija aretirala očeta Leirerjeve. Hišnica hiše, kjer je stanovala Leirerjeva, je izpovedala, da je imel stari Leirer opetovano sestanke z neko 351etno ženo, ki je Odnašala razne pakete s stanovanja Leirerjeve. Po umoru je imel Leirer na obrazu velik obliž, ker je imel obraz spraskan. Enak obliž je bil najden v sobi umorjenke. Služkinja Leirerjeve je izpovedala dalje, da je Leirerjeva tožila, da jo njen oče spolno preganja. Postelji v spalnici Leirerjeve sta bili običajno postavljeni skupaj, j ko pa je pričel spati pri hčeri oče, je dala i Leirerjeva postelji postaviti narazen. Pre-iskava je dalje ugotovila, da je bil Leirer • na dan umora ob 9. dopoldne v stanovanju ' Leirerjeve. Sumljivo je tudi to, da je dal ; Leirer odpreti stanovanje hčerke od advo-; kata, dasi se tedaj o umoru Leirerjeve še ni ; vedelo. Oče še vedno taji umor, toda polici-j ja je prepričana o njegovi krivdi. ‘ — Belgijska kraljica si je postrigla lase • »a la Niron«. Dvorne dame v Bruslju so bi-| le vsled tega precej nejevoljne in nekatere j so se celo upale pripomniti kraljici, da ne i odobravajo njenega koraka. Kraljica pa jim j je smeje odgovorila, da dolgi lasje, kratka I pamet in dvome dame so morale umolk-' niti. : — Po treh mesecih najdeno truplo. V Berlinu je bila žena urednika Schreibera od 4. decembra lanskega leta pogrešana. Njen mož je prišel 5. decembra na policijo in javil, da je odšla njegova žena z doma in da se ni več vrnila. Točno čez tri mesece pa je šla sestra umorjenke na podstrešje in je tu našla truplo umorjene žene, čisto zavito v časnikarski papir. Glava umorjenke je bila razbita od udarca s sekiro. Schreiber je bil takoj aretiran in je zločin priznal. V svoji sobi je imel na križu okna pritrjeno zanko, da bi se obesil, če bi se doznalo za njegovo dejanje. Bil pa je pravočasno aretiran. — Tat konjskih repov se je pojavil v Ljubljani. Dne 3. t. m. so pustili posestniki France Hren iz Malega Mlačevega, France Babšek iz Laverce in Rudel Goršič iz Sv. Jurija pri Grosupljem, svoja kljuseta v hlevu Rudel ia Škulja, gostilničarja »pri Amerikan-cu«, Florjanska ulica 20 ter odšli po opravkih »v mesto«. Ko so se čez nekaj ur vrnili, so opazili na svojo veliko jezo, da so bili v njihovi odsotnosti odrezani vsem trem klju- ■ setom repi. Isto se je pripetilo dan pozneje I posestnikoma Tonetu Zvolenku iz Vnanjih j Goric in Jaki Šebeniku iz Pleševice, ki sta : pustila svoji kljuseti v hlevu Marije Novak, j gostilničarke na Rimski cesti 19. Skupna , škoda znaša, kakor pravijo oškodovani . kmetje, v prvem slučaju 600, v drugem pa ; 375 dinarjev. — Torej konjski hlapci, pozor i na konjske repe! j — Dve stari sovražnici sta se srečali dne i 3. t. m. v mestni ubožnici, Japljeva ulica 2. : Vsaka je prišla obiskat svoje sorodnike, j Seveda se je vnel takoj ravs in kavs, ki je j končal s tem, da je odnesla pleskarjeva že-; na Tona II. klofuto in par prask na nosu, : ter pustila v rokah pleskarjeve žene Ane G. j šop las. Zadnjo besedo bo izpregovorilo sodišče. — Šimikavalir. Te dni sta se srečala v Nunski ulici elegantno opravljena dama in elegantno oblečen gospod. Srečala sta se na ozkem suhem prostoru sredi blata in luž. | Gospa se je zadela ob gospoda, ki se je radi tega razburil.-Dejal je: »Ako se v koga zadenete, se vsaj opravičite.« Gospa je odgo-! vorila, da se ni zadela vanj namenoma. Na-! stalo je prerekanje, ki pa ni trajalo dolgo: • Gospa je dobila tako krepko zaušnico, da je odletela v zid. Pričela je jokati in klicati stražnika. Ker stražnika ni bilo v bližini, je ' imel možakar čas, da jo je urnih korakov j odkuril. j — Karambol. Adolf Premk, tehnični urad-i nik v dramskem gledališču se je pritožil na j policiji radi karambola, ki ga je imel dne is: kdgar Rice llurrouglu Tarzanovi doživljaji v džungli. Tarzanova prva ljubezen. v ^®eka je ležala udobiio zleknjena v senci dre-žensit ^e^vonino zelo prikupna slika mladostne, z n if ljubkosti! Tarzan jo je neprestano opazoval Ke veje sosednjega drevesa. Vse oči bi ostrmele, če bi ga videle, kako se to T0 U* Htl ^ki veji pragozdnega velikana. Ekva-nad °.. so^nce i® prodiralo skozi zeleni baldahin njim ter mu risalo na rjavi koži svetle kroge, lasno, izklesano telo se je lahno sklanjalo; za-op jen v opazovanje je povešal glavo in požiral z javinn, modrimi očmi svojo oboževanko — Bil ie podoben polbogu iz starodavne dobe Kdo bi mu bil prisodil, da je preživel svoio mladost na prsih grde, kosmate opice? Da ni (po smrti svojih slarišev v tisti mali koči v zalivu na robu džungle) poznal nobenega drugega prijatelja k°t mrke samce in renčeče samice v Keršakovi čredi! Nasprotno bi nihče ne mogel uiti slutiti, kate-unu ro u pripada ta Človeška opica, komur bi se i.imiec posrečilo brati misli teh ostroumnih, spo-»ni i možganov, ter spoznati hrepenenje, želje in mn e, katere mu je vzbujal pogled na Teeko. Resni no, nihče bi ne mogel sklepati iz njegovega duhovnega življenja, da je potomec plemenite Angle-tnje, da je bil oče Člnn visokega plemstvti. I arzenu je bilo lastno potomstvo neznano. Niti H«njal ni o tem, da je on John Clayton, lord Grey-°k°> član visoke zbornice. Sicer pa bi tega itak ne ragumeL, tudi če bi vedel za to. Ah, Teekn je bila resnično lepo bitje! Kala je bila seveda tudi lepa — mati se nam *di vselej lepa! A Teeka je predstavljala drugačno mpoto, v popolnoma drugem, nejasnem smislu, ka- terega se je Tarzan začel šele sedaj sanjavo zavedati. ' Ze dolgo sta bila Tarzan in Teeka mladostna prijatelja. Dočim so njuni vrstniki postajali čemerni in odvratni, je ohranila Teeka še vedno živahno razposajenost in igrivost. Ce bi Tarzan razmišljal o svojih čustvih, bi lahko utemeljil svojo posebno naklonjenost napram Teeki s tem, da se je ona edina izmed vseh prejšnjih prijateljev še vedno veselila istih neumnosti kot 011. Danes je nenadoma zapazil, da občuduje Tee-kino obličje in postavo, česar preje nikoli ni storil. Kajti ti dve lastnosti nista imeli ničesar skupnega s Teekino spretnostjo, ki jo je razvijala na gozditih jasah, pri skrivalnici in v drugih igrah, katere je izumil Tarzan. Tarzan se je popraskal po glavi, ril s prsti po gostih laseh, obdajajočih mludostno obličje, še enkrat se je popraskal in vzdihnil. Nenadno odkrita Toekina lepota ga je vznemirjala. Zavidal jo je za lepi dlakasti kožušček, ki je pokrival njeno telo. Obenem je zasovražil svojo rjavo polt ter pričel samega sebe prezirati. Pred leti je upal, da poraste tudi njemu dlaka, kakoršno so dobili sovrstniki. Iz tega tolažilnega sna se je končno predramil z obupom. Poleg tega je imela Teeka velike, lepe zobe, sicer ne tako mogočnih kot samci, a vendar prav čedne v pri meru z njegovimi pritlikavci. In tiste velike strešne obrvi, široki ploščati nos, kakšna usta! Kolikokrat je poskušal Tarzan zaokrožiti svoja usta, napihniti lica in hitro pomežikniti z očmi, a nikoli ni dosegel tako prekanjenega in neodoljive-ga izraza kukor Teeka. Ko jo je tako opazoval, se je primajal drug mlad opičnik, ki je ta čas leno iskal hrano pod močvirno, gobasto trato ter nameril svoj okorni korak naravnost proti Teeki. Ostale opice Kerša-kove črede so se brezskrbno klatile v obližju alt pa so spale v opoldanski vročini tropične džungle. Od časa do. časa je ta ali oni stopal mimo Teeke, ne da bi mu Tarzan posvetil pogled. Zdaj pa je v hipu nasršil obrvi, napel mišice, ko je Tang počenil poleg mladostne opice. Tarzan je imel Tanga rad. Skupaj sta se igrala, postavala ob Vodi, lovila ribo Pisaha, kadar se je ta pokazal na površju, loveč žuželke. Skupno sta dražila Tublata in Numo. Zakaj le je čutil Tarzan zdaj, da se mu ježe lasje, ko je vendar Tang samo počenil poleg Teeke? Tang sicer ni bil več prejšnja prijazna opica. Kadar je pokazal ogromne zobe, ni mogel nihče več misliti, da se hoče igrati, kot v nekdanjih dneh. Današnji Tang je bil velik mrki samec, teman družabnik, ki se pa dosihdob s Tarzanom še ni spoprijel. Nekaj minut je Tarzan mirno opazoval, kako se Tang vedno tesneje privija Teeki. Ko je pa opičnik z neokretno ljubkujočo šapo pobožal vitko Teekino telo, je zdrsel Tarzan z drevesa in se jima približal. Pod privzdignjeno gornjo ustnico so škrtali zobje, iz prsi se je valilo zamolklo golčanje. Tang se je ozrl in pomežiknil z očmi, zalitimi s krvjo. Tudi Teeka se je dvignila in škileln na Tarzana. Je-li slutila pravi vzrok iznenadenja? Ah kaj, ona je bila pač samica ter je nežno praskala Tanga za ušesi. Tarzanu, videvšemu njeno početje ni bila Teeka nič več prejšnja prijateljica. Zanj se je iz-premenila v najčudovitejše bitje, za katero bi se s Tangom ali bodisi s kom spoprijel na žive in mrtve. Opica Tarzan se je približeval Tangu upognjen, z rameni sklanjajoč se naprej. Obraz je previdno obračal vstran, toda z očmi je ostro meril Tangove. Čim bližje se je nahajal, tem silnejše se je oglašalo njegovo golčauje. Tang se je zravnal na svojih nizkih nogah in lasje so se mu naježili. Tudi on je kresal z zobmi, se postrani rinil naprej ter renčal. (Dalje sledi.) M 4. t. m. z mesarskim mojstrom Francetom Gutnikom na vogalu Gradišča in Erjavčeve ceste. Premk se je namreč pripeljal na kolesu, France Gutnik pa na dvovprežnem vozu. Ko je videl Premk, da je nevarnost, da pride d« karambolaže, je skočil s kolesa, ga prepustil njegovi usodi in rešil svojega rojstva kosti. Gutnik je povoz.il kolo, ki je seveda močno poškodovano. Koga zadene krivda, bo ugotovilo sodišče. Pevci in pevke »Ljubljanskega Zvona«! Jutri, v soboto ob pol 8. važen sestanek. Vsi! SOKOLSTVO. »Ljubljanski Sokol« naznanja, da je preda- j vanje brata Leva Štuklja preloženo na soboto dne 14. t. in.; predavanje brata dr. Ljudevika Pivkota pa se vrši v soboto dne : 4, aprila. — Dan proslave 751etnice preži- j denta Masaryka objavi se v teku prihodnjih dni. — Zdravo! — Odbor. Izpred porotnega sodišča. Senatu je predsedoval višji sodni svetnik Modic, votanta pa sta bila svetnik Vidic in sodnik Sfiligoj. Obravnavala sta se dva slu- čaja: 1. hudodelstvo goljufije in 2. hudodelstvo poneverbe. 1. PAVEL ILIJA. Pavel Ilija je 171etni mladenič z Jesenic, ki ga kljub njegovi mladosti sodišče že dobro pozna. Zakaj bil je že štirikrat radi goljufije kaznovan, pred okrajnim in pred deželnim j sodiščem. Danes sedi pred poroto. Obtožen je, j da je skušal ogoljufati trgovca Antona Ada- j miča za 12.500 Din. ; ■Stvar je bila sledeča: dne 19. januarja t. 1. I je prišel obtoženec v Kranj k trgovcu Ada- j miču ter zahteval 50 velour-klobukov za trgovca Debeljaka iz škofje Loke. Pri tem se je izdal za Debeljakovega sina. Ker je nastopal pri nakupu preveč površno — velikost, kvaliteta, vse mu je bilo egalno: dejal je, da ■naj bodo kakršni so — je postal Adamič pozoren, stvar se mu je zazdela sumljiva, in telefoniral je v Škofjo Loko trgovcu Sicherlu, ki je šel Debeljaka vprašat, kaj je na stvari. Adamič je dobil odgovor, da Debeljak ni nikogar poslal po klobuke, najmanj pa svojega sina, ker ga sploh nima. Ko je Adamič Tlijo radi tega prijel, se je dččko izprva delal ogorčenega. Dejal je: »Kako more Debeljak reči, da nisem njegov sin!; Ko pa so prišli orožniki, je izgubil Ilija korajžo ter je skesano priznal, da je hotel klobuke prigoljufati/ da bi prišel na ta način do denarja. Adamič je klobuke že pripravljal in ni dosti manjkalo, da ni bil nasedel. V tem slučaju bi bilo 12.500 Din »fuč«. Ker se to vendar ni zgodilo, ima, kakor pravi, škode samo dva telefonska pogovora. Porotnikom je bilo stavljeno samo eno vprašanje in sicer glede hudodelstva posku-šene goljufije, ki so ga soglasno potrdili, nakar je bil obsojen Pavel Ilija na 13 mesecev težke ječe. Preiskovalni zapor se mu šteje v kazen. 2. FRAN KLEMEN. Fran Klemen, trgovski potnik iz Prevalja, oženjen, oče treh otrok, je bil po prevratu trgovec v Tepanji vasi pri Konjicah. Toda kmalu je prišel v konkurs. Nato je postal trgovski potnik. Potoval je za razne trgovce, od katerih pridejo pri obravnavi v poštev: Carlini v Celju, Edo Kocbek v Kranju, Henrik Kenda v Ljubljani, Makso Durjava v Mariboru, Petrak in Tauber v Karlovcu. Na svojih potovanjih je postopal tako, da je prišel na zatožno klop pred poroto. Očita se mu: Ko je potoval obtoženec za Kocbeka, je izvabil trgovcu Koširju, ki je bil s Kocbekom v kupčijskih zvezah, posojilo 600 Din, češ, da mu je zmanjkalo denarja in ne more nadaljevati potovanja. Da k temu ni bil upravičen, je obtoženec dobro vedel, zakaj Kocbek mu je izrecno prepovedal delati dolgove na račun tvrdke. Ko je prosil Košir Kocbeka, naj odtegne Klemenu dolg od plače, Klemena ni bilo več pri Kocbeku. Pobegnil je že iz druge službe pri tvrdki Durjava v Mariboru. Obtoženec se zagovarja s tem, da je Koširja iskal parkrat v Novem mestu, hoteč dolg poravnati, da pa ga ni nikdar dobil doma. Poleg tega trdi, da je ponujal Koširju denar v Ljubljani na velesejmu, da pa je izjavil Košir, da bosta že obračunala pri nekem naročilu, kar pa se izkaže kot neresnično. V Rogatcu pri trgovcu Pristoliču si je izposodil obtoženec takisto na račun tvrdke Kocbek 600 Din, in sicer je zahteval denar kot predujem na račun tvrdke. Ta denar je Pristolič izgubil, ker obtoženec ni bil upravičen sprejemati predujmov na račun tvrdke. Trgovcu Vekoslavu Kralju v Zagrebu je izvabil Klemen 1200 Din vredno obleko. Takrat je bil v službi tvrdke Durjava. Dejal je, da bo tvrdka znesek odbila pri obtožencu, kar se seveda ni zgodilo, ker Klemen ni imel tozadevnega pooblastila. Za tvrdko Durjava je inkasiral brez pooblastila od trgovca Moriča na Jesenicah 4918 Din. Prišel je k Moriču baš v trenutku, ko je izpolnjeval Morič položnico za tvrdko Dur-java. Pokazal je neki papir in dejal: »Kar meni dajte — sem upravičen za kasiranje.c — 4000 Din je poslal obtoženec kasneje res v Maribor. Od trgovca Lebna v Borovnici je izvabil obtoženec 500 Din. Pri trgovcu Mallyju v Tržiču je inkasiral Klemeu pod lažnivimi pretvezami 11.896 dinarjev, 'porabil znesek zase in jo popihal v Srbijo. Poleg teh goljufij očita obtožnica Klemenu 5e cel kup poneverb. Njegovi službodajalci ro mu namreč izročali ob nastopu službe kolekcijo vzorcev, ki so ostale last tvrdke. Klemen je večino teh kolekcij prodal in denar zase porabil. Tvrdki H. Kenda v Ljubljani je n. pr. poneveril zbirko vzorcev vredno 1017 Din. Tvrdko Carlini je oškodoval za 4800 Din, ki jih je neupravičeno inkasiral. Poleg tega ji je poneveril vzorce, vredne 2350 Din. Vsega skupaj je ogoljufal obtoženec razne tvrdke za 29.929 Din. Vzorcev je pa poneveril za 14.115 Din. Obtoženec pravi, da ni kriv. V nobenem slučaju ni imel hudobnega namena. »Prvič stojim pred sodiščem, nisem kriv,« »prisiljen sem bil prevzeti zastopstva,« »potoval sem za lastni denar,« »neopravičeno sem kasiral ne z namenom goljufati, marveč da sem mogel živeti, ker so mi malo in še to zelo neredno plačevali" — tako in podobno se zagovarja. Aretiran je bil Klemen dne 2. aprila 1924 v Zagrebu, sodišču izročen dne 6. aprila 1924. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: I. na hudodelstvo goljufije, II. na hudodelstvo poneverbe. Odgovorili so na prvo s 3 »da< in 9 »ne«, torej »ne«, na drugo s 4 »da« in 8 »ne«, torej »ne«. In tako je moralo sodišče Klemena oprostiti. Prosveta. Jack London: (29.) Burni doživljaji. Roman Južnega morja Zavedo! te je, da mu ona nekaj pripoveduje. — Oprostite; je rekel, — kaj ste dejali? ; — Niti ene besedice niste slišali — vede- ( la sem to, — ga je dražila, — rekla sem, ; da je Flibberty-Gibbet v groznem stanju in : da morate to jutri kapitanu s primernim J obzirom povedati; jaz pa vzamem svoje ljudi a seboj, da prepleskamo ladijo. Odrgnili bomo tudi njeno dno. Najmanj po Štiri palce dolge brke nosi na medenem kositru.* Videla sem to, ko se je ladja zibala. Ne pozabite, da nameravani s F1ibberty-Gibbet Se križariti. To storim, pa če bi morala ž njo zbežati. — Ko sta pila na verandi kavo, je zagnal Satan na dvorišču blizu vrat, ki so vodila na obrežje, hrup in Sheldon je komaj rešil nekega obgrizenega in preplašenega črnca, ga potegnil na prag ter ga jel spraševati. * Pisatelj misli morsko travo, ki se opri-jemlje * medjo obitega kljuna ladij, kadar jih dalje časa ne očistijo. Ce se nabere mnogo trave, ovira to hitrost ladje. — Od katerega gospoda priti? — ga je vprašal. — Zakaj prihajati na to mesto sedaj, ko solnce zahaja? — — Jaz prihajati od Bouchera. Zelo mnogo dečkov iz Port Adamsa je pri mojem gospodu. Mnogo jih tam hodi naokrog. — Nato je črnec potegnil kos papirja iz svojega pasu in ga podal Sheldonu, ki je naglo preletel pismo. — Boueher mi piše, — je oznanil. — To je oni mož, ki je stopil na Pftckardovo mesto. Packard pa je bil, kakor sem vam že povedal, ubit od posadke na svoji ladji. Piše mi, da so črnci pobegnili iz Port Adamsa - petdeset jih je bilo na velikih kanoih in se utaborilo na njegovem obrežju. Ubili so mu že šest prašičev in zdi se, da hočejo delati neprilike. Boji se tudi, da se ne bi' združili s petnajstimi begunci z Lunga. — No, in? — je vprašala. — No, potem bi bil Billy Pape prisiljen poslati tja nadomestilo za Bouchera. Veste, to je l ape-jeva postojanka. Sedaj ne vem kaj naj storim? Same vas nočem pustiti tukaj. Torej me vzemite s seboj - Zasmejal se je ter ter je odkimal. Potem pa bo morda najbolje, če vzamete moje ljudi s seboj, ~ je svetovala. - Na VI. mladinskem predavanju, ki se vrši v nedeljo, dne 8. t. m., nastopi poleg opernega pevca Nikole Cvejiča tudi pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, ki zapoje naši šoloobvezni mladini dva nedosežno lepa Mo-kranjčeva rukoveta, to je zbirki najlepših srbskih narodnih pesmi, ki so povite v šopek v nedosežno lepi obliki. Prepričani smo, da bo naši mladini to muzikalno predavanje, na katerem se seznani s srbsko narodno in umetno pesmijo in o kateri govori v uvodu gosp. Srečko Kumar, izredno ugajalo in imelo tudi izredno privlačno silo, tako da bo dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Nedeljske posetnike opernih predstav v Ljubljani opozarjamo, da se vprizori v nedeljo popoldne ob treh v opernem gledališču priljubljeno Straussovo delo »Netopir« in sicer zadnjikrat v tej sezoni. Cene ljudske s preostanki otroških teles. Kmalu nato je bilo šest kanibalov aretiranih. Vsi so bili obsojeni na smrt. Eden od njih, nek OOletni starec, je ubil 12 ljudi in jih potem pojedel skupno s svojimi znanci. Med obsojenci je bila tudi neka 601etna žena, ki je jedla otroka zato, da bi postala mlada. Francoska oblast je ukrenila obsežne odredbe, da se ljudožrstvo v francoski Gvineji zatre. : Strašno dejanje blaznega. V vasi Veste-ny na Madžarskem je nastal požar, ki je vpepelil pol vasi. Pod razvalinami pogorišča so našli umirajočega 821etnega Johanna Pormanna, ki je obdolžil svojega sina kot požigalca. Bil je preje vaški sluga. Ker pa je bil odpuščen, je prisegel krvavo maščevanje. Zažgal je vas na več mestih. Požar se je tako naglo širil, da je dvanajst ljudi zgorelo. Med njimi je bilo tudi več sorodnikov požigalca, ki je bil aretiran. : Odkod pridejo otroci? O tem so med narodi razširjene najrazličnejše vesti. Pri nas se splošno govori, da prinese otroke štorklja. Na Češkem je v okolici Jilemnice razširjena bajka, da se otroke lovi s mrežo v ribniku. Na vziiodni Moravi pravijo, da lovi babica otroke iz potokov. Na Šlezkem govore, da so otroci v dveh studencih. Otroke čuva starka s koso. Če pride mati po otroka, tedaj jo starka rani s koso in zato mora mati vedno ostati v postelji, če dobi otroka. Drugod v Nemčiji pravijo zopet, da se otroci nahajajo v poljih in grmovjih in da skačejo ko žabe. Na Hesenskem se dobiav otroke pod neko veliko lipo. Na Francoskem so mnenja, da se otroci nahajajo na zelnatih poljih in sicer pod vsako glavo eden. Na Angleškem pa so mnenja, da so otroci pod petršiljem. To in ono. : Šest ljudožreev usmrčenih. V francoski Gvineji je še vedno razširjeno ljudožrstvo. V bližini mesta Viktorija so ljudožrci zlasti divji na otroke. Ko je nekega dne zopet izginil en otrok, so pričeli finančni pazniki otroka oskati in ga končno našli na neki paši, vsega preplašenega in v žalostnem stanju. Ko so še enaprej iskali, so našli posodo Hočete imeti uspeha? Oglašujte v »Narodnem Dnevniku14! Dobri ljudje so in ničesar se ne boje — razen Utamija. Toda ta se boji le duhov. — Veliki zvon je zazvonil in petdeset Črnih ! delavcev je odneslo ribiški čoln doli k mor-j ju. — V čoln je vstopila običajno posadka j in Matanare s tremi drugimi Tahicani, ki so opasani z naboji in oboroženi s puškami sedeli zadaj, dočim je Sheldon stal pri krmilu. — Ah, tako rada bi šla z vami, — je rekla Joana zamišljeno, ko je čoln zdrčal v morje. Sheldon je odmignil. Za enega moža že zaležem — je silila. - Vi sto tu neobhodno potrebni, — je ; odgovoril. Tista četa beguncev iz Lunga lahko pripluje baš na to obrežje in če bi bila oba odsotna, bi planili na plantaže! Z j Bogom! Vrnem se proti jutru — nimamo : dolge poti, samo dvanajst milj. — | Ko je Joana odhajala proti domu, je morala iti mimo nosačev Čolna, ki so ostali na j obrežju ter se na svoj čudni, opičji način j pogovarjali o ponočnih dogodkih. Napravili > so ji prostor, toda ko je bila sredi med njimi, je začutila vso svojo slabost. Rilo jih je mnogo. Kaj bi jim branilo, pobiti jo na tla, I te bi hoteli? Toda hkrati se je spomnila, da ! bi njen prvi krik priklical Noah Noah in I njene ostale pomorščake, od katerih bi sle- Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarnu »Merkur« v Ljubljani herui zalegel v borbi za dvanajst črncev. Ko je odprla vrata, je pristopil k njej neki črnec. V temi ga ni mogla spoznati. — - Kako vam je ime? je vprašal strogo. Kako vam je ime? — Jaz Aroa — je odgovoril. Spomnila se je, da je bil to eden od obeh bolnikov, ki jima je bila stregla v bolnici. Drugi je bil umrl. — Jaz vzeti zelo mnogo medicine, zelo mnogo — je dejal Aroa. — No, in sedaj ste zdravi, — mu je odgovorila. — Jaz hočem tobaka, mnogo tobaka, jaz hočem kaliko, hočem delfinovih w>b, hočem pas. Gledala ga je smehljaje ter pričakovala, da se tudi na njegovem obrazu pojavi nasmeh ali vsaj režanje. Toda njegov obraz je ostal brezizrazen. Razen ozke cunje nn zadnjem delu telesa, dveh šibic v ušesih in očelka iz belih Školjk »kauri« — krog kodrastih las je bil popolnoma nag. Telo, ki si ga je bil nedavno namazal z oljem, se je svetila iu njegove oči so v svetlobi zvezd žarele kot oči divje zveri. Ostali delavci so se kot krepka stena postavili za njegov hrbet. Nekateri go so režali, drugi pa so jo gledali tiho in mrko. (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5'—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Malo sobico » sredini mesta išče mirna gospodična. Ponudbe na upravo hit« pod »URAUNICAc__________________ Na dobro In ceno domačo hrano se sprejme več gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. Proda to makulaturni papir po 5 Din kg, kje, pove upr. »Narodu. Dnevnikat. Kupi se |*ike-«l»venski slovar. Ponudbe c navedbo cene na upravo lista pod »ČBH«._______________________________j 19 let prlsnane, »Larurinc pilule najsigur-neje ozdravijo kapavico (Tripper). — Dobiva se po vseh lekarnah po 20 Din ikatlja. Po pošti razpošilja lekarna Blam, Subotica. Gospodična v staroBti 25 let, dobra ln mirna, i«li mesta k boljši rodbini za sobarico, pomoč v gospodinjstvu ali varuhinjo k otrokom. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Poštena in marljiva«. Din 400 — nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu skladiščniku mesto pisarniške slug«, pašnika ali skladiščnika sa takoj ali posneje. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »DKLO 7IW«. Štedilnik železen »e kopi. Ponudbe z navedbo cene na upravo lista pod lifro »ŠTEDILNIK«. Išče se iisnovanje v Ljubljani obstoječe iz l »obe in kuhinje. Plača se od 800 'ji 400 Din mesečne najemnine. Po-iudbe na upravo lista pod »Takoj«. Maiboljši ilvalnl «lroi »** edino Josip Peteline« drftsener u» ^V*ler L 1 ubija n O »M* *»»"•"»• N*,«™. br«„Ut.B. i Delnvnlco mo popravim , qii Hi imI* £ 1. ».MU. ‘ Sostanovalko nnjrajše kako ura(lnic0\ stanovanje stara, osamela g j„kn Soba lepa in zračna, ^na nlzka. Natančnejše informacije se i*'"'« upravi lista. _______________ Cenitve industrijskih, obrtn b in drutjih oodipth prevzame po lastnih strokovnjakih ter oddaja dotična mnenja (elupo-zeje (iospodarska pisarna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulica l/tl- rmnmtnr; ::nniumn M. Arcibašev .,SANIN“ svelovnoznanl roman ravnokar izšel v slovenskem prevodni (488 strani.) Broširano Din 52'—, vezano Din 90'—. ZVEZNA KNJIGARNA Marijin trg št e«. 8. »immnnttnnnntS V plombiranih vrečah po 50 l«f| rncpollljn nnjceneje la antjl. kovaški premog la angleški koks la angleški premog trgovina s kurivom BOM. Ceihn. I.jubljmt* Wolfova ulica Štev. \ \\t SkladUče; Metelkovo 19. DOBAVLJA: »te domn