Ob srebrnem jubileju
Iskra je postala
največje podjetje v Sloveniji
Velik prispevek k razvoju naše domovine
8. marca 1971 poteče 25 let, ko je bila od takratne Narodne vlade Slovenije — Ministrstva za industrijo in ru-
Vladimir Logar, dipl. oec. — generalni direktor ZP Iskra
darstvo — izdana odločba, da 5e z 8. 3. 1946 ustanovi v Kranju ISKRA — tovarna za elektrotehniko in finomehaniko Kranj.
Kolektiv tovarne Iskra v Kranju je začel s skromnimi sredstvi, vendar je bil prežet t velikim navdušenjem. Izkušnje iz NOB, zaupanje v vodstvo, ljubezen do domovine — vse to je bilo združeno v eno samo hotenje: čimprej in čimbolje koristiti skupnim ciljem obnove in s tem dokazati ustvarjalno moč in sposobnost naših delovnih ljudi. Čeprav brez industrijske tradicije, je mladi kolektiv z analizo proizvodnih možnosti jn kapacitet kmalu ugotovil, da bi kazalo osvojiti proizvodni program s področja elektrotehnike in finomehani-ke.
Elektrotehnika verjetno od vseh industrijskih panog v največjem obsegu vpliva na razvoj družbe. Osnova avtomatizacije v gospodarstvu leči brez dvoma predvsem v elektrotehniki. Ta revolucija sloni na veliki uporabi aplikacij elektrotehnike in elektronike. Pojav novih industrijskih disciplin, zlasti pa elektronike, revolucionarno Vpliva na vrsto ostalih gospo-I darskih področij. Pri vsem tem pa ima seveda izreden Pomen tudi izobraževanje. Na velike spremembe v družbeno-ekonomski strukturi Jugoslavije, je prav gotovo v
veliki meri vplival zlasti intenzivni razvoj elektroindustrije. V Sloveniji pred vojno praktično ni bilo te gospodarske panoge. Danes, po 26 letih, je v elektroindustriji samo v Sloveniji zaposlenih cca
22.000	delavcev, od tega v ISKRI prek 16.000.
Tovarna Iskra v Kranju je s svojimi strokovnjaki in, marljivimi delavci zaradi splošnih gospodarskih potreb razvila in proizvedla veliko novih proizvodov. Ta tovarna pa je tudi velik del svoje proizvodnje odstopala na druga področja v Sloveniji, kot npr.: v Novo Gorico, Novo mesto, Trbovlje, Otoče, Jesenice, kjer je s svojimi sredstvi in kadri na teh mestih organizirala proizvodnjo novih izdelkov. Mnogim delavcem v teh krajih je dala kruh (Dalje na 2. strani)
Letos mineva 25 let, odkar je delovni kolektiv kranjske tovarne finomehaničnih in clektromehaničnih izdelkov ISKRA zasnoval svojo razvojno pot s skromnimi močmi in velikimi načrti. Odločitev, da se tovarna usmeri v proizvodnjo elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov ni bila slučajna. Pogojena je bila s strojno opremo, izkušnjami in znanjem, takrat zaposlenih delavcev in potrebami obnove in gospodarskega razvoja naše države. V prvih povojnih letih so bili položeni te- . melji današnjega proizvodnega programa tovarne v Kranju in programa, ki so ga kasneje prevzele ustanovljene tovarne združenega podjetja v Novi Gorici, Otočah, Novem mestu in Trbovljah.
Pot do današnjih program-sko-proizvodnih razsežnosti
Pomembnost Iskre v gospodarstvu
Petindvajseta obletnica Združenega podjetja »Iskra« Kranj je pomemben dogodek za vse člane delovnih kolektivov tega podjetja pa tudi za
Slavko Zalokar — predsednik skupščine občine Kranj
občino Kranj, v kateri je bil ves čas sedež Združenega podjetja in kjer tudi deluje njegova najmočnejša tovarna — »Elektromehanika«.
že samo ta tovarna predstavlja po številu zaposlenih največji delovni kolektiv naše industrijsko sicer razvite občine. Saj je bil že leta 1969
tovarne ni bila brez težav. Delovni kolektiv je moral v vseh teh 25 letih za napredek tovarne zastavit svoje ustvarjalne napore in jih oplemenititi z znanjem in izkušnjami. S tem si je ustvarjal pot k
v občini od vseh v industriji zaposlenih delavcev vsak tretji pod »Iskrino« zvezdo, od vseh zaposlenih v gospodarstvu v občini pa vsak četrti. Se bolj se bo razmerje v številu zaposlenih v občini nagnilo v korist tovarne v letu 1971, ko se bodo nedvomno v veliki meri izpolnila planska predvidevanja o investicijah, o novih zaposlitvah in proizvodnji. Družbeni proizvod to-vame je v letu 1969 predstavljal 16,4 % vsega družbenega proizvoda gospodarstva naše občine, po planskih predvidevanjih 'za leto 1971 pa bo delež Iskre znašal že 18,7 %.
Že samo teh nekaj podatkov priča o odločilnem pomenu, ki ga ima samo ena tovarna Združenega podjetja za našo občino. Vse podjetje pa je zelo pomembno celo za vso našo republiko ter je v clektromehaniki, telekomunikacijah, elektroniki in avtomatiki eno vodilnih v naši državi. Pomen podjetja za vso našo skupnost je zlasti v strukturi in v modernem načinu proizvodnje, v uspehih, doseženih v poslovanju s tujino pa tudi v sodobnem načinu organizacije in samo-
(Dalje na 2. strani)
Jože Hujs, dipl. oec. — direktor »Elektromehanske«
uspehom, ki so ISKRO uvrstili med pomembna, hitro se razvijajoča podjetja. Tako se je tovarna v Kranju vedno bolj vključevala v gospodarski prostor, njeno ime pa je že prav kmalu postalo znano tudi na tujih tržiščih. Ko z vidikov sedanjosti ocenjujemo teh 25 let, bi lahko dejali, da je delovni kolektiv kranjske tovarne dal velik prispevek h gospodarskemu razvoju naše domovine. Ne samo z izdelki, ki jih je ustvaril s prizadevnim delom, temveč tudi z razvojem tovarne, ki daje danes zaposlitev že nad 5000 delavcem in tako razvija možnosti za krepitev industrijskega potenciala naše družbe. To je pomembno, saj živimo danes v dobi izredno hitrega tehnično-tchnološkega razvoja, s katerim moramo iti v korak, če hočemo biti tisti, ki ne želijo zaostati. Celo več, moramo imeti ambicije, da k temu napredku prispevamo tudi svoj delež, našo ustvarjalno misel in delo. Znano geslo »v znanju je moč« postaja vedno bolj imperativ sedanjih dni. Gospodarsko moč ima tisti, ki zna uporabiti znanje, ga oplemenititi z ustvarjalnim delom in ustvarjati ve-(Dalje na 2. strani)
Uspeli
smo!
8. marca letos se bomo srečali s 25. obletnico Iskre. Tega dne se bomo spominjali na delovne napore, človečke ielje in nade, polno pričakovanj in neprikritega zadovoljstva nad doseženimi uspehi. Vse naše ielje in pričakovanja bodo izražena v eni misli: Uspeli smo!
Številke marsikdaj ne povedo vsega tistega, kar človek občuti, ko ocenjuje delo svojih rok in svojega uma, bodisi kot posameznik ali pa kot član delovnega kolektiva, ki iz leta v leto napreduje in uspešneje gospodari. To občutje je sproščeno zadovoljstvo, ki ga poznajo delovni ljudje, ko izpolnijo zastavljene naloge. Ob vsakem jubileju ugotavljamo naše dosežke. Vedno znova se nam zastavlja vprašanje: Kaj nam bo prineslo prihodnje leto, prihodnje obdobje? Ali bomo kos svojim nalogam? Toda, če se delovni ljudje zavedajo svojih sposobnosti, če dodajo svoja hotenja, lahko samo ugotove: V novem obdobju moramo doseči nove uspehe!
Uredništvo
K 8. marcu dnevu žena čestitamo vsem članicam delovnih kolektivov združenega podjetja
Iskra je postala največje podjetje v Sloveniji
Čestitke za dvojni jubilej
našega kolektiva
Navada človeška je, da radi praznujemo, še posebej ob letnicah, ki pomenijo kakšno zaokroženo številko. Mislim pa, da je prav tako, kajti ob takih priložnostih si v dirkah za uspehi ljudje le vzamemo toliko časa, da malo pogledamo okoli sebe, da vidimo, do kam smo prišli in kje so drugi-
Naneslo je, da letos praznujemo celo dvojni jubilej. Petindvajsetletnico obstoja našega kolektiva in pa dvajsetletnico samoupravljanja v Iskri. Oboje nas navdaja s ponosom in veseljem, da smo k obema prispevali nekaj tudi sami.
Zdravko Tekavec, Inž. predsednik DS ZP
Pot, ki smo jo skupaj prehodili je dolga. Ni malo naših sodelavcev, ki so v kolektivu že od samih začetkov; to pa pomeni lep kos življenja, žrtvovanega za to, kar danes naš kolektiv in mi z njim pomenimo.
Četrt stoletja ali ena cela generacija je obdobje, ki vzbuja spoštovanje, istočasno pa zaupanje. Zaupanje tembolj, če se spomnimo, da je bila naša pot težka, da je naša flota morala skozi viharje raznih kriz, reform in stabilizacijskih poskusov, notranjih dilem in konfliktov in, da ni slučaj, da imajo naše ladje danes isto smer, čeprav še vedno malo razkropljene, nekatere malo naprej, druge malo nazaj. Mislim, da je ta smer rezultat pogojev in prilik v katerih se vsi skupaj nahajamo in, da se lahko že dlje čuti to spoznanje tudi v samih kolektivih in to prek njihovih predstavnikov, kakor tudi vodilnih ljudi na sejah odbora za poslovno politiko. Ta pojav ali to spoznanje bi lahko razumeli kot namig za postopno združevanje sil v boju za obstanek v perspektivi. To spoznanje lahko tudi označimo za razveseljivo, še posebno, ker prihaja od »spodaj« in ga lahko imenujemo sporazumno dogovarjanje in zavestno združevanje sil za skupne cilje.
Vse to in pa dejstvo, da vsi skupaj nosimo odgovornost za perspektivo našega kolektiva, nam vsem in posebej še samoupravnim organom nalaga dolžnost, da čim-prej združimo floto in, da admiralska ladja s svojim štabom in pomožnimi enotami pogumno zavzame svoj položaj, ki ji gre.
Letošnje leto je jubilejno leto in naši kolektivi ga bodo praznovali vse leto. Naš jubilej pa ni samo obletnica, ampak se po mojem mnenju ujema tudi z obdobjem, ki pomeni preokretnico za način dela, poslovanja in kar je še najvažnejše, način gledanja in ocenjevanja naših uspehov s strani kolektiva. Mislim, da je doba začetkov, organiziranja in poskusov za nami in, da naš človek lahko in tudi ima pravico pričakovati, da se stremljenja in pozornosti obrnejo tudi k njemu. Se pravi, da je naša dolžnost in dolžnost samoupravnih organov, da področje, ki smo ga do sedaj morda zanemarjali, vključimo v naše prizadevanje z večjo energijo, kajti naše rezerve so tu in investicije vložene v človeka nam bodo bogato poplačane.
Naša prizadevanja v bodoče pa bi morala iti tudi v smeri močnejše povezave naše skupnosti s celoto. Zaradi tega mislim, da bomo morali dati poudarek našim predstavnikom, ki nas že ali še bodo predstavljali in zastopali izven kolektiva.
Ob tej priložnosti čestitam kolektivu Iskre k jubileju in mu želim, da bi v bodoče dosegal še večje uspehe.
Predsednik DS ZP Iskra
inž. Zdravko TEKAVEC
(Nadaljevanje s 1. strani)
in dokaj prispevala h gospodarskemu razvoju teh področij v Sloveniji. Zato je tudi prav, da se ob tem jubileju zahvalimo delovnemu kolektivu Iskre v Kranju za njegovo prizadevnost in nesebično pomoč. Razumljivo pa je, da so delovni kolektivi v teh krajih s svojo pridnostjo in znanjem svoje obrate in tovarne razvili naprej.
Pred 10 leti se je pod okriljem tovarne Iskra v Kranju začelo združevanje tudi ostalega večjega dela elektroindustrije Slovenije. V preteklem desetletju so se tovarne IEV, Telekomunikacije, TELA, Niko združile v podjetje ISKRA KRANJ. S tem se je nad 70 % elektroindustrije Slovenije združilo v enotno organizacijo; Iskra je postala največje podjetje v Sloveniji!
Prav gotovo je Iskrina skupnost v času svojega obstoja preživljala vzpone pa tudi poraze; bili so celo časi, ko je bilo vprašanje obstoja te skupnosti, vendarle so delavci ob pomoči subjektivnih sil v podjetju našli pozitivne rešitve problemov, ki so Iskro razdvajali.
2e vrsto let je Iskra organizirana tako, a neposredni proizvajalec čimbolj odloča o rezultatih svojega dela, pri tem pa, da upošteva tudi interese organizacije, v kateri dela, in celega združenega podjetja. Prav tako bomo v naslednjih letih morali uvesti participacijo delavcev na minulem delu, kar bi vse delavce še bolj vzpodbudilo k delu, prav tako pa dalo starejšim delavcem ustrezno priznanje za vložen trud v preteklih letih.
Prav tako je v Iskri prisoten tržni koncept, to je usmeritev razvoja in proizvodnje potrebam trga, tako domačega kot tujega. Ta samoupravna in tržna orientacija je dala v poslovanju Iskre pozitivne gospodarske rezultate in konsolidirala združeno podjetje. Po projekcijah srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja združenega pod-
jetja Iskra bo naše podjetje nadaljevalo poslovno ekspanzijo in se močno vključevalo tako v jugoslovanski kot mednarodni gospodarski prostor. Le to zagotavlja tudi našim delovnim ljudem boljše osebne dohodke.
V letošnjem letu, ko istočasno praznujemo 25-letnico obstoja Iskre, 10-letnico obstoja združenega podjetja in bomo proslavili tudi 20-letni-co samoupravljanja, bomo imeli predvidoma več proslav. Vrh vseh proslav pa bo seve-
(Nadaljevanje s 1. strani) upravnega povezovanja delavcev.
že sam nastanek Združenega podjetja »Iskra« pa tudi vsa njegova dosedanja poslovna politika sta ves čas orientirani na dosledno odprtost gospodarskega udejstvovanja ne oziraje se na kakršnekoli občinske, regionalne ali tudi republiške meje. Ne samo, da se je podjetje v organizacijskem smislu razširilo na številna območja naše republike in celo preko njih, vprav iz matičnega kranjskega podjetja je »Iskra« nudila negle-de na njihovo lokacijo nastajajočim novim podjetjem vse vrste pomoči.
Iz vrste vzrokov in razlogov, ki jih ni mogoče navesti
Velik prispevek k razvoju naše
(nadalj. s 1. strani)
dno nove zamisli. K tem ciljem morajo biti usmerjeni tudi vsi naši napori v prihodnje. Pri tem pa ne smemo misliti samo na tehnični napredek. Imeti moramo pred očmi tudi ljudi, saj ga edino le-ti lahko ustvarijo. Odnose v delovnem kolektivu moramo razvijati tako, da ustvar-
da naš 4. julij praznik dneva borca, ki je tudi praznik dneva Iskre, ki ga bomo proslavili v Preddvoru pri Kranju. Na vseh teh proslavah bomo lahko s ponosom orisali prehojeno pot, prav tako pa tudi z zaupanjem gledali v bodočnost naše Iskre.
Ob jubileju prisrčno čestitam vsem članom kolektiva!
Generalni direktor ZP
Iskre Kranj
Vladimir LOGAR, dipl. oec.
v tej čestitki je nesporno, da je z imenom »Iskre« tesno povezana dosedanja, še bolj pa verjetno bodoča usoda Kranja in vse naše občine, saj je to naše prvo in najuglednejše podjetje, vzorna velika delovna organizacija, ki je ponesla ime našega mesta po širnem poslovnem svetu.
Ob srebrnem jubileju iskreno čestitam delovnim kolektivom vsega Združenega podjetja »Iskra«! Iskreno želim, da bi nam »Iskrina« zvezda tudi v bodočnosti svetlo sijala znotraj in zunaj meja naše domovine na vseh področjih modernega poslovnega udejstvovanja!
Predsednik občinske skupščine Kranj Slavko ZALOKAR
domovine
jamo zdravo vzdušje, razvijamo čut pripadnosti tovarni in v okviru samoupravnih odnosov krepimo vezi sodelovanja pri odločitvah in načrtovanju našega razvoja.
Prav je, da se ob 25-Ietnci obstoja ISKRE spomnimo vseh tistih, ki so v teh letih prispevali svoj delež k razvoju in uspehom ISKRE. Njim gre velika zasluga, da delovni kolektiv ISKRE lahko z zadovoljstvom ocenjuje rezultat te 25-letnega razvoja in dela tovarne.
Ob tem jubileju mora jo biti naše oči uprte tudi v prihodnost, saj se s tem jubilejem naša pot ne končuje. Perspektive so nam odprte, od nas pa je odvisno, kako bomo v prihodnjih dneh znali in uspeli uresničiti naše načrte. Delovni kolektiv tovarne je v minulih letih dokazal, da je sposoben napredovati. To sposobnost moramo razvijati in jo usmerjati v tokove naših prizadevanj za napredek na vseh področjih. Spoznanje da je ustvarjalno delo in znanje poroštvo za uspeh, mora biti naše vodilo tudi v času, ki je pred nami.
Jože Hujs, dipl. oec., direktor tovarne ISKRA — Elektromehanika
Jugoslovanske žene praznujemo že šest-indvajsetič osmi marec v svobodni domovini, praznujemo ga v prizadevanjih za čimvečje gospodarske uspehe, za dvig življenjske ravni in za uveljavitev socialističnih družbenih odnosov. Praznujemo ga v času, ko postaja vedno bolj očitno
SVlisli ob 8. marcu -dnevu žena
dejstvo, da je sodelovanje žena na vseh področjih ne le vprašanje stopnje enakopravnosti ,temveč predvsem resničnega razvoja družbe in človeških odnosov, vprašanje konkretne skrbi za človeka, konkretnega boja za humanizem.
V to živo družbeno dogajanje pa moramo najaktivneje poceči tudi žene same. Na zasedanjih delavskih svetov, upravnih odborov podjetij v zborih proizvajalcev, v
vseh organih družbenega upravljanja se moramo boriti za odpiranje novih delovnih mest za žent, zagotoviti možnosti za njihovo strokovno usposabljanje, za razvoj družbene prehrane in skrbi za otroke, ki bo razbremenila ženo — mater med njeno zaposlitvijo v družbeni proizvodnji, za razvoj servisnih dejavnosti, za sistematično kadrovsko politiko pri usposabljanju ženskih kadrov za odgovornejša mesta v gospodarstvu in za družbeno politične dolžnosti. Vse to so perspektive, ki se ob aktivnem sodelovanju žena morajo hitreje uresničevati.
Mislim, da moramo predvsem žene o tem našem prazniku odgovorneje postaviti sodelovanje žena v našem družbenem življenju. O tem govori cela vrsta primerov iz našega gospodarskega življenja in urejevanja raznih komunalnih zadev. Tudi na teh področjih se moramo žene polno uveljaviti, če hočemo čim hitreje doseči enakopravnost na vseh področjih dela in življenja v naši socialistični družbi.
M. D.
Pomembnost Iskre v gospodarstvu
Naloge sindikalne organizacije Elektromehanike
118 prošenj za stanovanja
0 sindikalnem občnem zboru Elektromehanike smo že poročali, vendar smatramo za potrebno povedati še kaj o zaključkih zbora in bodočem delu sindikalne organizacije.
Delegati so v razpravi ugotovili, da sc sindikalna organizacija ISKRA Elcktromeha-nika — delovno — uspešno vključuje v zvezo sindikatov, da pa sc v nastopajočem obdobju pojavlja vrsta problemov in nalog, ki zahtevajo in zagotavljajo širok delovni program.
Sindikalna organizacija se mora v bodoče še bolj uveljaviti kot organizacija uresničevanja teženj delavcev. S tem bo v še večji meri opravičila svoj namen. Dosedanje uveljavljanje in stopnja njene organiziranosti je dobra podlaga za bodoče delo.
Bodoče delo bo moralo biti usmerjeno predvsem na vsklajevanje notranjih odnosov v korist boljšanja poslovne uspešnosti z večanjem dohodka, za zagotovitev predvidenega povečanja OD in skladov tovarne. Boljše gospodarjenje je pogoj za boljša-nje materialnega položaja tovarne in delavcev ter podlaga za njeno širitev in socialno varnost zaposlenih.
Letos bo posebno pomembno ustrezno ravnanje glede stabilizacijskih ukrepov. Morali bomo biti sposobni uresničiti naš gospodarski načrt, okrepiti našo kapitalno podlago in zagotoviti delavcem realnejše nadomestilo za opravljeno delo. Poleg intenzivnejšega gospodarjenja v tovarni bomo morali biti dovolj dinamični in sposobni prilagajanja in vključevanja v gospodarska gibanja in tokove. Obenem pa se bo treba še intenzivneje Vključevati in sodelovati pri oblikovanju politike in normativnih aktov, ki bodo na podlagi družbenega in samoupravnega sporazumevanja uravnavali gospodarske in družbene odnose.
Sindikalna organizacija se bo še naprej prizadevala za boljšanje razmer na področju družbenega standarda in delovnih pogojev. Nadaljevati moramo z uresničevanjem zastavljenega programa stanovanjske izgradnje, tako za najemniška kot za odkup s kreditiranjem ter kreditiranjem individualnih gradenj, ker je slednje še vedno naj-ecnejši način za reševanje stanovanjske problematike. V celoti gledano, bo sindikalna organizacija morala aktivno sodelovati z vsemi zainteresiranimi v tovarni in občini za izboljšanje stanovanjskega gospodarstva, socialnega in zdravstvenega varstva, otroškega varstva in drugih za delo in življenje občanov Pomembnih zadevah.
Za ljudi in razvoj tovarne Je zelo pomembno izobraževanje pri delu in štipendiranje naših bodočih poklicnih
in strokovnih sodelavcev. Širitev proizvodnje in boljšanje poslovanja zahtevajo boljšanje sredstev, organizacije in gospodarjenja, ki je možno le na podlagi večanja strokovnosti, z večanjem poslovnega in delovnega reda, boljšanjem razmer v proizvodnji, prometu blaga in finančnih sredstev ter boljša-nju odnosov med ljudmi. V danih razmerah se bomo zavzemali za zmanjšanje fluk-tuacije in intenzivnejše zaposlovanje v korist nadaljnjega večanja produktivnosti, obenem pa za večjo strokovnost in opremljenost dela, disciplino in odgovornost pri delu.
Na področju samoupravljanja bomo podpirali vse napore, ki vodijo k izboljšanju vsebine dela organov upravljanja v obratih in službah, večji strokovnosti odločanja, pri vzpostavljanju demokratičnih odnosov upravljanja v tovarni, za boljšo organiziranost samoupravnih organov v tovarni in podjetju ter sodelovali pri razreševanju vsebinskih zadev samoupravnega sporazumevanja v tovarni in izven nje. Ob tem pa sc bomo zavzemali za nadaljnje boljšanje obveščanja o sklepih organov upravljanja, o pogojih za boljšanje poslovanja tovarne in poslovnih re-
V glasilu Iskra smo brali že precej sestavkov o pomanjkanju strokovnih kadrov za naše podjetje »Iskra«, in sicer za različne gospodarske dejavnosti. Dovolite, da se oglasim tudi jaz in ponovno načnem vprašanje kadrov za telekomunikacijsko področje. Zdi se mi, da bo v najkrajšem času (v kolikor ni že sedaj) to naš naj večji problem.
Niz Iskrinih organizacij se bavi s področjem telekomunikacij, tako da v celoto prav lahko štejemo najmanj 4000 sodelavcev. Inženirje s stopnjo izobrazbe za področje telekomunikacij pa bi v tej celoti kaj lahko poimensko prešteli, pa čeprav mislimo na sodelavce Iskra — ZZA, Elek-tromehanika, TEN, »Horjul«, Commerce itd. Seveda moramo pri vrsti teh organizacij pomisliti tudi na področje, kot je npr. projektiranje, montaža, vzdrževanje itd., mimo osnovne razvojne in prodajne dejavnosti.
Če pogledamo perspektivni načrt skupnosti JPTT do leta 1975 ali 1985, vidimo, da se število priključkov mora, skoraj bi rekel, izredno povečati, saj že vrsto let besedičimo, da imamo v Jugosla-
zultatih. Za zagotovitev boljših odnosov in pravičnosti zastopanja interesov, bo potrebno aktivno sodelovati tudi z organi upravljanja in posameznimi strokovnimi službami ter sindikalnim odborom podjetja, z občinskimi in drugimi sindikalnimi organi in organizacijami, s skupščino zdrastvenega zavarovanja, občinsko skupščino itd. V ta sklop spadajo tudi stiki z drugimi sindikalnimi organizacijami doma in v tujini.
Delovno razmerje in medsebojni odnosi so zelo pomemben dejavnik počutja članov v delovni skupnosti. Splošni akti za to so sprejeti. Preprečiti moramo vsako samovoljo ljudi in jih seznaniti s pravicami in dolžnostmi.
Precej vztrajnosti in požrtvovalnosti bo moral sindikat posvetiti razreševanju zadev s področja življenjskih stroškov, osebnih dohodkov, rentabilnosti poslovanja, socialni dejavnosti in rekreaciji delavcev.
Sindikat se bo v celoti moral prizadevati, da bo vse tekoče naloge reševal čimbolj ažurno, pri tem pa tesno sodeloval z organi upravljanja, drugimi političnimi organizacijami in vodstvom tovarne.
-ki-
viji rekord najmanjšega števila telefonskih priključkov na 100 prebivalcev na svetu, razen Albanije. Zraven teh priključkov, ki jih vsak telefonski naročnik — uporabnik lahko direktno občuti, pa moramo graditi še nove povezovalne telefonske centrale in prenosne poti, izdelane v sedanji tehniki, pripravljati pa se tudi za tehniko čiste elektronike. Prav tu pa se pojavlja vse bolj vidno razlog temu pisanju, saj se kot človek z dolgoletno prakso vprašam, kdo naj vse to naredi.
Danes je problem najti navadnega delavca, ki ga lahko priučimo za proizvodno ali montažno dejavnost, še teže je najti dobrega kvalificiranega delavca, da bi postal mojster in vodja. Kje pa so razvijalci, projektantje, inštruktorji itd.? V ta namen so potrebni inženirski kadri, ki pa jih je vse manj na razpolago.
Ljubljanska fakulteta ima vsako leto v zadnjem letniku po 5 študentov za področje telekomunikacij. Od teh petih sta dva ali trije že vezana na PTT organizacije, preostala dva pa ev. prideta v poštev za vse našteto področje v »veliki« Iskri, če ne
Odbor za družbeni standard (predsednik Anton Čuda) v kranjski tovarni je po sklepu DS izvedel nov celotni popis interesentov za stanovanja. Iz poročila delavskemu svetu, ki je bil o tem seznanjen na seji 26. februarja, povzemamo, da je bilo v roku do 30. 9. 1970 obnovljenih in na novo podpisanih 118 od prvotno 208 prošenj za stanovanja.
Odbor za družbeni standard je vse prošnje preveril, točkoval dejansko stanje in na podlagi tega izvedel ponovno razdelitev, ki kaže naslednjo sliko: zamenjavo stanovanj želi 28 prosilcev, socialno ogroženih je 32, stanovalcev Savske loke (preselitev) 23, ostalih prosilcev pa je 35. Obstaja torej 118 prošenj za stanovanja.
Kot smo že omenili, je zadevna služba vodila v evidenci 208 prošenj, novih prošenj pa je le 118. Vse to kaže, da v postavljenem roku kljub pismenemu vabilu ni obnovilo svojih prošenj 90 prosilcev. Od tega števila bi te prosilce lahko razvrstili takole: 54 prosilcev iz nepojasnjenih razlogov ni obnovilo svojih prošenj, 36 prosilcev je med tem časom zapustilo tovarno, 9 pa jih je odšlo v pokoj. Pretežni del neobnovljenih prošenj datira iz let 1965 do 1970.
Pri novem popisu je bilo ugotovljeno, da se je pri mno-
gresta k IBM, IMP ali pa v inozemstvo. Na ta način je prirastek strokovnih-inženir-ski kadrov v Iskri izredno pereč.
Mariborska višja tehniška šola ima v Kranju Gddelek za I. inženirsko stopnjo za industrijsko elektroniko. Vsako šolanje ima dobro stran, konkretno v Kranju je ta možnost najbolj vzpodbudna prav za obrat »Avtomatske telefonske centrale«, vendar absolvenli po 4 letih (če toliko časa sploh zdržijo), prinesejo v obrat ATN le inženirsko diplomo, a konkretno predavanj s strokovnega področja telekomunikacij niso poslušali niti enciklopedično.
Problem kriči po rešitvi. Morda je najkrajša rešitev možna v Višji železniški tehniški šoli v Ljubljani, posebno še, če bi se krog interesentov strnil. Interesenti pa so »Iskra Commerce« in bližnje proizvodne organizacije »Iskra« poleg »Elektrogospodarstva« in drugih institucij, ki bi tako lahko dobre tehnike z višjo izobrazbo prekvalificirali v obratovalne inženirje I. stopnje.
Seveda pa pri tem ne odstopam od osnovne ideje, da
gih prosilcih menjalo število družinskih članov in da spremembe niso bile javljene, da se je v zadnjem času oz. predvsem v letih 1968 do 1970 pojavljalo mnogo primerov razveze zakonov, predvsem zaradi alkoholizma. Takšni primeri so zelo zaposlevali socialno službo tovarne in odbor za družbeni standard zaradi problemov družin, ki so ostale še skupaj. Zaradi razvez zakonov se je povečalo tudi število mater samohranilk in ločenk, ki so v nekaterih primerih tudi socialno ogrožene, tako s strani stanovanjskih odnosov kot tudi socialnih vidikov.
Ko je odbor za družbeni standard obravnaval vse prošnje, je le v dveh primerih izvedel korekture, hkrati pa je sprejel naslednje sklepe:
V izjemnih primerih (bolezen, daljša odsotnost z dela) se prošnje prosilcev za stanovanja, ki jih niso obnovili v roku, le te lahko naknadno obnovi in jih bo odbor na podlagi zbranega števila točk razvrstil v posamezne kategorije. O prošnjah, ki niso bile obnovljene, se ne bo več razpravljalo. Vsako novo prošnjo za stanovanjc bo služba pregledala, dopolnila s potrebnimi podatki, nakar jo bo odbor razvrstil v pripadajočo kategorijo.
je potrebno povečati število študentov na redni fakulteti za telekomunikacije, da dobimo nove strokovne kadre z inženirsko diplomo II. stopnje za področje telekomunikacij. Zaradi tega tudi ne bi smeli pisati ob razpisu štipendij, da potrebujemo toliko strokovnjakov za »šibki tok«, pač pa konkretno za telekomunikacijsko smer in zato bi morali pogodbe s študenti pravilno skleniti. Sedaj namreč študentje študirajo tisto snov, ki njim leži, ne pa tiste, ki je podjetju potrebna.
Predstavljam si, da je to moje pisanje odprto pismo odboru za poslovno politiko ZP Iskra, saj pri vseh mogo-gočih dosedanjih razgovorih o rešitvi problema konkretnih dejanj še nisem opazil.
J. Unk, dipl. Ing.
DOPISUJTE V ISKRO!
Kje so kadri za področje telekomunikacij?
Prirastek inženirskih kadrov je v Iskri izredno pereč; problem kriči po rešitvi
Alojz štrukelj (63) iz Avtoelektrike in Marjan Peharc (64) iz CAOP pred štartom
Že devetič so se smučarke in smučarji Iskre 27. februarja zbrali v Kranjski gori, da bi v zares množičnem in kvalitetnem tekmovanju v veleslalomu pomerili svoje sile. Prek 300 smučarjev Iskre, po večini tistih, ki na smučeh kaj veljajo, se je na to tradicionalno vsakoletno prireditev še posebej temeljito pripravilo, saj so bile letošnje tekme v Kranjski gori nekakšen uvod v vrsto nadaljnjih akcij in prireditev, s katerimi bomo proslavili 25-letnico našega podjetja.
Kranjska gora je bila prepolna Iskrašev že v petek. Najbolj »vroči« so dodobra izkoristili vlečnico in se, če ne prej, pa vsaj zadnji dan skušali čim bolj utrditi v vožnji. Bolj samozavestni in prepričani v svoje znanje in zmogljivosti so medtem rajši poskrbeli za robnike na svojih smučeh, jih mazali in urejevali vezi; skratka pred takšnim nastopom vesten smučar vselej najde dovolj opravkov. No, pa vsi vendarle niso bili tako zaneseni. Kratek pogled v prostore kranjskogorskih hotelov te je brž pre-
Odločno je štartala in se dobro uvrstila — Reia Kavčič —
Eleklromehanika
pričal, da je med našimi smučarskimi veterani precej navdušenih tarokistov, ki so čez dan sicer nekajkrat za-krmarili s Podlesa ali celo z Vitranca, po kosilu pa so se spomnili, da je smučarju potrebna tudi kondicija roik, zato jih je zvabil tarok, s katerim niso odnehali pozno v večer. Pa dovolj o tem, da ne bi mimogrede izdal še kakšne »vojne tajne«.
Sobotno jutro je bilo hladno in vetrovno, a kljub temu so že zgodaj Kranjsko goro prebudile vesele viže. To pot je bilo smučišče na Podlesu odlično ozvočeno, zakar se je potrudil Oto iz Elektromeha-nike, vso njegovo »rištungo« pa je s pridom uporabil nato Dore, zgovorni in neumorni komentator. Dovolj zgodaj je »shodila« tudi vlečnica in med tem ko so v Kranjsko goro prihajali še novi naši in drugi smučarji, so se najbolj vneti že spuščali po zaledeneli strmini.
Medtem so strokovnjaki SK »Akademik«, katerim je organizator letošnjih zimskošportnih iger v celoti zaupal izvedbo, že znosili »drva« na pobočje Podles in trasirali dve tekmovalni progi. Tu jih sicer ne moremo preveč pohvaliti glede tega, da so krajšo progo, namenjeno za veleslalom žensk in starejših moških tekmovalcev, postavili na težjem terenu, medtem ko je bila daljša proga lažja, čeprav so na njej vozili smučarji iz tekmovalnega in iz razreda mlajših. Slednji bi veliko laže vozili tudi na zahtevnejši progi.
Krajša proga je bila dolga 700 metrov z višinsko razliko okrog 70 metrov in 23 vratci, daljša pa 900 metrov z višinsko razliko 100 metrov in 29
IX. zimsko-športne igre - uvod
vratci. Obe progi sta bili spričo zmrzlega snega dokaj hitri, »oplemeniteni« z nekaj pastmi, ki so mnogim povzročale pieglavice. Vendar pa je sneg pripomogel, da sta progi ostali do zadnjega enaki in tako so tudi tekmovalci z višjimi štartnimi številkami vozili pod enakimi pogoji kot prvi.
Tekmovanje je bilo sicer napovedano za 9. uro, vendar so ga za pol ure prestavili in tako so prvi tekmovalci štar-taii šele po pol deseti uri. V čemernem in hladnem vremenu seveda ni bilo nič kaj prijetno čakati na začetek tekmovanja, zato so se tekmovalci ogrevali pač kot so se vedeli in znali, kljub vsemu pa vztrajali, dokler se ni začelo.
Na krajši progi so najprej startale ženske do 30 let starosti, na daljši pa člani tekmovalnega razreda. Tekmovanja so potekala v redu, sorazmerno hitro in brez hujših padcev, čeprav je zlasti krajša proga bila dokaj za-
htevna. Pričakovati je bilo sicer, da bo spisek diskvalificiranih in tistih, ki so odstopili še daljši, vendar je večina tistih, ki se jim je na progi kaj »zavozljalo« vztrajali in po težavah, ki so jih imeli, so nadaljevali vožnjo do cilja, pa čeprav so medtem ure neusmiljeno tekle. In tako je prav in športno!
Medtem ko so se tekmovalke obeh razredov, za njimi pa tekmovalci nad 45 let in oni med 35 in 45 leti zvrstili na krajši progi nekako do 12. ure, pa so kot zadnji na daljši progi štartali tudi štipendisti, katerih tekmovanje se je zavleklo tja čez 13. uro.
Žal ne gre brez kritike! V glavnem so tekmovanja, kot že rečeno potekala v redu, vendar pa bi kontrole pri vratcih morale biti učinkovitejše pri tem, da ne bi dovolile vožnje med vratci in po progi, bodisi našim, pa tudi drugim smučarjem v času tekmovanja. Zlasti neuvidevni so bili pri tem nekateri starši, ki so svoje otroke vo-
dili prav čez progo, ne da bi se prepričali, ali po njej prav tedaj ne vozi tekmovalec. Nekaterim padcem tekmovalcev, ki so se borili za dober plasman, so bili krivi prav taki »padalci« na progah, ki bi jih morali kontrolorji vratič pravočasno odgnati. K sreči ni prišlo do nesreč, kljub temu pa so tekmovalci, ki so se jim primerili »karambolii
Tudi letos Tomaža Jamnika kamera žal ni ujela med uspešno vožnjo
z neuvidevnimi smučarji, bili opravičeno ogorčeni.
V obeh razredih žensk je bilo skupno prijavljenih 36 tekmovalk in ena izven konkurence, štartalo pa jih ni 6; Letos je bila torej tudi med tekmovalkami, prvič po starosti razdeljenimi v dva razreda, konkurenca zelo huda, Nič manj »vroče« ni bilo med tekmovalci v razredu nad 45 in v razredu med 35 in 45 let starosti, da niti ne govorimo o borbah med mlajšimi tekmovalci in štipendisti, kjer je šlo prav zares na nož.
Po končanem tekmovanju so se udeleženci spet razšli, kajti razglasitev rezultatov in razdelitev praktičnih nagrad in pokalov zmagovalcem v posameznem razredu je bila najavljena šele za 17. uro, v
Nada Barlič iz tovarne Polprevodnikov je s svojim rezultatom pripomogla do 8. mesta ekipe iz Trbovelj
Ekipa ZZA jo letos pobrala dobršen del pokalov in nagrad
m
v praznovanje naše 25-fetnice
salonu hotela »Prisank«. Čeprav pa je vodstvo tekmovanja dovolj zgodaj preračunalo rezultate, se je sama razglasitev zavlekla zaradi težav, ki so jih imeli pri razmnoževanju. Tudi temu vprašanju bi v bodoče kazalo posvetiti pravočasno malo več pozornosti, saj v lokalu, kakršen je salon v »Prisanku«, ki slovi po tem, da ga je tež-
Nekdanji tekaški as Gašper Kordež (ŠC) je odločno zapeljal tudi veleslalom
ko, ali povsem nemogoče pre-! zračiti, res ni prijetno čakati dve ali več ur.
No, kljub naštetim slabostim lahko rečemo, da so letošnje zimsko-športne igre dobro uspele in smo z njimi lahko zadovoljni, razen seveda tistih, ki so jih razočarale ure časomerilcev.
Posebno zadovoljstvo pomeni tudi precej gledalcev in •ned njimi gostje, ki so si prvič doslej v tako lepem številu ogledali tekme v | Kranjski gori. Med gledalci ob cilju smo to pot srečali predsednika republiškega odbora sindikata delavcev indu-I sirije in rudarstva, Stjepana Sauberta, generalnega direktorja ZP Iskra Vladimira Lo-8arja, predsednika sindikalna odbora ZP Jožeta Čebele, sekretarja konference ^K ZP Marjana Vrabca, sekretarja ZP. Pavla Gantarja, direktorje tovarn Elektrome-banika, Elektromotorji in “ruge, žal pa so manjkali di-
rektorji tudi tistih organizacij, ki so na tekme poslale močnejše ekipe smučark in smučarjev.
Na popoldanski slavnostni razglasitvi rezultatov, so najboljšim v posameznem razredu izročili lične pokale in skupno 100 praktičnih nagrad. Najuspešnejša je bila letos ekipa ZZA, ki je »poka-sirala« kopico pokalov med posamezniki, osvojila ekipno prvo mesto in si v trajno last priborila tudi prehodni pokal ZP.
Za danes le še tehnični rezultati, prihodnjič pa še nekaj misli in morda napotkov, za prihodnje — jubilejne X. zimsko-športne igre 1972.
Tehnični
rezultati
ženske do 30 let: 1. Mojca Verdnik (ZZA) 51,2, 2. Rela Kavčič (Elektromehanika)
55,8,	3. Minka Gartner 59,0, 4. Stanka Kemperle (obe Elektromotorji) 60,3, 5. Marta Vrhovec (Commerce), 62,2, 6.—7. Branka Tolar (Elektromehanika) in Cvetka Tolar
63,0	8. Mara Pintar 67,3, 9. Tilka Bogataj (vse Elektromotorji) 73,1, 10.—11. Metka
Javornik (Commerce) in Alenka Javoršek (CAOP) 74,0, 12. Jerca Sušnik (Elektromehanika), 13. Nada Barlič (Polprevodniki), 14. Stanislava Sitar, 15. Marija Stanovnik (obe Instrumenti); diskvalificirane: Zala Kržišnik, Darinka Bohinc, Metka Krmelj (vse Elektromehanika), Minka Kejžar (Elektromotorji); štartale niso: Marija Štrakelj (Elementi), Marinka Brzulja (Commerce), Zdenka Trobec (Instrumenti).
ženske nad 30 let: 1. Tatjana Rupar (Elementi) 58,6, 2. Anica Finžgar (Elektromehanika) 63,3, 3. Erna Mihalič (Commerce) 64,9, 4. Olga Skubic 67,0, 5. Marija Pirc (obe ZZA) 68,3, 6. Marta Tabar (Elektromehanika) 76,8,	7.
Ivica Rogelj (Commerce) 78,3, 8. Marjeta Trelc (Šolski center Iskra) 86,2, 9. Nada Culun (Avtomatika) 128,4, 10. Maruša Sušnik (Aparati) 129,0, 11. Sonja Jurman (ZZA) 273,8; diskvalificirane: Olga Strniša (ZZA), Cirila Solar in Mojca Šuster (obe Commerce).
Moški nad 45 let: 1. Ivan Stružnik (Šolski center Iskra) 53,8, 2. Silvo Wedam (ZZA) 60,2, 3. Stojan Flajs (Commerce) 62,0, 4. Stojan Julij (ZZA) 66,2, 5. Jože Pogačnik (Commerce) 68,8, 6. Igor Slavec (Strok, službe
Olga Skubic (29) iz ZZA in Marta Tabar (30) iz Elektromeha-nike čakata na znak štarterja
Med zadnjimi je na daljši progi tekmovalo 54 štipendistov; eden vozi v cilj
ZP) 72,2, 7. Stane Penko (Elektromehanika) 72,9,	8.
Dušan Kalan (Aparati) 82,0; 9). Rajko Korbar (Polprevodniki) 82,2; diskvalificiran: Avgust Smole (Elektromehanika); Štartali niso: Ivo Cirman (Elementi), Jože Torkar (Elektromotorji), Bogdan Napokoj (Šolski center Iskra), Ciril Petrovič (ZZA).
Moški med 35 in 45 leti: 1.
Milan Bernik (Elementi) 49,0,
2.	Pavel Matjašič (ZZA) 52,5,
3.	Vinko Šarabon 52,8, 4. Ru-
di Benedik (oba Elektromehanika) 53,1, 5.-6. Pavel Zupan in Brane Tomažič (oba Commerce) 54,2, 7. Rado Faganel (Instrumenti) 55,8, 8. Janez Ahačič (ZZA) 56,8, 9. Milan Koblar 57,0, 10. Franc Brezar (oba Elektromehanika) 57,5, 11,—13. Marjan Pe-harc (CAOP), Marjan Treven (Naprave), Gašper Kordež (Šolski center Iskra), 14. Vili Tekavc (Avtomatika), 15. Dušan Pirc (ZZA), 16.—17. Božo Bašelj in Vili Zorko (oba Šolski center Iskra), 18. Janez Bratina (Elementi) 19. Zdene Mačefat (Šolski center Iskra), 20. Tone Polajnar (ZZA), 21. —22. Ivan Kršinar (Avtomatika) in Štefko Vidic (Elektromehanika), 23. Peter Siler (ZZA), 24. Silvo Vodopivec (Avtomatika), 25. Zdravko Debeljak (Instrumenti), 26. Dušan Dolničar (Elementi) 27. Branko Gorjup (Elektronika), 28. Zdravko Soklič (Instrumenti),	29.—31.	Janez
Udir (Instrumenti), Jože Vidic (Elektromotorji) in Anton Legat (Instrumenti), 32. Ciril Pečkaj (Aparati), 33. Valter Mlekuš (CAOP), 34. Franc Bobnar (Naprave), 35. Peter Tribušon (Polprevodniki), 36. Jože Benedičič (Elektromotorji), 37. Roman Kunaver (Naprave), 38. Viktor Tišler (Instrumenti); diskvalificirani: Janez Škofič (Ele-
menti), Alojz štrukelj (Avto-elektrika), Ivan Marn (Aparati), Jerko Kos, Simon Primožič in Viktor Bezec (vsi Commerce); štartala nista: Miroslav Levstik (Elementi) in Rudi Drol (Instrumenti).
Moški tekmovalni razred:
I.	Tomaž Jamnik 53,1, 2. Milan Nadižar (oba Elektromehanika) 54,0, 3. Ivan Mohorič 55,5, 4. Ivan Kemperle 57,1, 5. Anton Lotrič (vsi Elektromotorji) 57,7, 6. Davorin Dolar (Elektromehanika) 58,4, 7. Jernej Osenčič (Elektromotorji) 61,0, 8. Marjan Kokolj (ZZA) 61,1, 9. Rajmund Lušnic (Commerce) 62,2, 10. Miloš Fister (Instrumenti) 62,5,
II.	Anton Mesesnel (Commerce) 63,5,	12. Ivo Šemrov
(Elektromehanika) 70,0, 13. Fedor Gregorič (ZZA) 82,2; diskvalificirana: Mojmir Faganel (Instrumenti), Janez Grčar (ZZA).
Moški do 35 let: 1. Ludvik Dornik (ZZA) 54,0, 2. Ivo Trilar (Instrumenti) 56,0, 3. Janez Sršen (Avtomatika) 59,0,
4.	Roman Pikec (Elektromehanika) 59,1, 5.—6. Anton Gartner (Železniki) in Pavel Časar (Commerce) 59,8, 7. Brane Jaklič (Elektromehanika) 60,0, 8. Marjan Drinovec
(Dalje na 8. strani)
vsemu je bilo čakanje na razglasitev rezultatov v zatohlem salonu utrujajoče
Minka Gartner iz Elektromotorjev se je v narodu mlajših uvrstila na odlično 3. mesto
» Elektromehanika« Kranj
S konference aktiva ZB
OBVESTILO
V 7. številki glasila smo na prvi strani objavili vest o 25-letnici ISKRE, katere datum je 8. marec 1971. V tej številki objavljamo le krajše izjave in zapiske, ker bomo po sklepu samoupravnih organov 25. obletnico Iskre proslavili 4. julija v Preddvoru pri jezeru Crnjava. Do takrat bomo objavljali spomine iz življenja in dela v preteklem obdobju, ob proslavi pa bomo izdali slavnostno številko z obširno reportažo.
Ponovno vabimo vse, ki bi v »Spominih« lahko oziroma želeli sodelovati, da pošljejo svoje sestavke oziroma zapiske uredništvu glasila ali pa da sporočijo svoj naslov, nakar jih bo obiskal sodelavec našega glasila.
Kako se
reklamira elektroindustrija
Prejšnji teden se je zbralo na letni konferenci ZB 132 članov, ki so dodobra napol nili dvorano nad Iskrino restavracijo. V uvodu je predsednik Franc Križnar spregovoril o položaju v svetu, predvsem glede nenehnega preizkušanja moči velikih sil, kar stalno vpliva na mir v svetu.
V	nadaljevanju se je dotaknil tudi devalvacije dinarja in med drugim dejal, da člane ZB zelo moti prepočasno prehajanje od besed do dejanj oz. do hitrejših rešitev problemov.
Glede poslovanja v kranjski tovarni je omenil, da je po analizi sodeč izpolnjevanje oz. preseganje proizvodnih nalog zadovoljivo, vendar OD nasproti nekaterim drugim tovarnam niso bili visoki, vse pa kaže, da je bila gospodarska politika tovarne kljub temu pravilna in dolgoročna.
Komisija aktiva ZB pri sindikalni podružnici v kranjski tovarni je imela v preteklem letu 10 rednih sej, kjer so člani odbora v glavnem obravnavali socialna, stanovanjska in tudi nekatera druga vprašanja. V tovarni in njenih obratih je zaposlenih 391 članov ZB. V preteklem letu je odšlo v pokoj 17 članov, 7 jih je odšlo v druga podjetja, 2 člana pa sta umrla. Posebni dodatek je prejemalo 60 članov.
V	sodelovanju s sindikalno podružnico je lani letovalo 31 članov ob morju, 9 članov pa v planinah. Komisija je organizirala obisk bolnih članov, predvsem tistih, ki so bili daljši čas na bolovanju in sicer na 4. julij — dan borca in 29. novembra, kjer so bolnim članom čestitali k prazniku in jih tudi obdaro-
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
FRANCKE BAJŽELJ
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem pomožne orodjarne v produkciji obrata EMI in drugim sodelavcem za poklonjeni venec, izraze sožalja jn spremstvo na njeni zadnji poti.
Stane Bajželj
vali. Komisija je izbirala tudi prispevke za gradnjo šole v Cerknem.
Razveseljiva je bila informacija, da bo glede borcev stanovanjski problem še letos povsem rešen. Glede ostalih dejavnosti je tov. Križnar dejal, da so se člani ZB udeležili raznih proslav, tako v okviru tovarne in občine, največ članov pa se je udeležilo proslave dneva borca in Iskre 4. julija v Mostecu pri Ljubljani. Zanimiva je tudi tradicija tovarniških popoldanskih srečanj za člane ZB, ki so dosegli 50 let; taka snidenja bodo prirejali tudi v bodoče.
Ob koncu je predsednik tov. Križnar omenil dobro sodelovanje z samoupravnimi organi in sindikatom, vodstvom tovarne, posebno pa z bivšim direktorjem Borisem Kryštufkom, ki se mu zahvaljuje za izredno razumevanje in pomoč pri raznih problemih; pohvaljene so bile tudi vse .komisije za prizadevanje pri rešitvah borčevskih težav.
Razprava, ki jo je odlično vodil delovni predsednik tov. Stahij Dermota, in prav zato ni zašla v brezplodno govorjenje, se je dotaknila predvsem dopustov in statusa borcev po 9. 9. 1943 ter prepočasni gradnji stanovanj. Glede prvih dveh vprašanj je dobila zadevna komisija nalog, da s pristojnimi službami oz. forumi o tem razpravlja in o tem informira člane ZB do 15. aprila, glede prepočasne gradnje stanovanj je bilo pojasnjeno, da podjetje Projekt zamuja pri gradnjah zaradi objektivnih razlogov, kot so pomanjkanje delavcev, cementa, železa, itd. v preteklem letu.
šef splošnega sektorja tov. Ivan Cvar je informiral navzoče glede praznovanja 25-letnice Iskre, ki bo 4. julija na dan borca in praznika Iskre v Preddvoru ob jezeru Cemjava. Vsi jubilanti 25-let-nega dela v kranjski tovarni bodo prejeli denarne nagrade, 20-letniki pa spominske ure. Povabljeni bodo tudi najvišji funkcionarji. Program bo dokaj pe9ter in kvaliteten, preskrbljeno pa bo tudi za prijetno razpoloženje. V tednu Iskre bodo izvedene športne igre in izdane posebne Iskrine značke.
Direktor kranjske tovarne tov. Jože Hujs je govoril o perspektivi tovarne, predvsem je poudaril važnost stabilizacijskega načrta v tovarni. Dejal je: »Čeprav smo imeli srečno okolnost, da nas novi ukrepi niso preveč prizadeti zaradi močnega izvoza, katerega moramo še večati — si moramo biti na jasnem, da je treba storiti vse, da nas morebitna sprostitev cen ne vrže z začrtanega programa. Osnovni cilj je izpolnitev plana, ki ga je pred kratkim sprejel DS, osnovni smoter pa bo v tem, da je treba delati bolje in z manjšimi stroški zato, da nam bo bolje.« Ob koncu je dejal, da podpira borce v njihovih težnjah in da bo tako kot prejšnji direktor tudi on po danih možnostih pomagal reševati razne probleme in težave članov ZB.
Navzoče sta pozdravila tudi predsednik ZB pri občinski skupščini Kranj tov. Pavle Bajželj ter predsednik aktiva borcev tovarne »Sava« v Kranju. Oba sta naglasila, naj se borci močno vključijo v delo pri samoupravljanju in naj bodo pobudniki za čimvečje poslovne rezultate. Dan je bil tudi apel, naj se čimvečje število borcev naroči na borčevski časopis TV-15.
V novi odbor komisije aktiva ZB so bUi izvoljeni: Ivo špendal, Franc Kovač, Vinko Plešec, Franc Oman, Stahij Dermota, Vera Jocif, Franc Križnar, Stane Pirih in Franc Stegnar.
Kratek komentar: Ko sem se po zaključku konference ob kozarčku »Starčka« (bog-nedaj, da bi se počutili stari tudi tisti, ki so ga pili) pogovarjal s člani kolektiva, oz. borci, ki jih poznam še več kot desetletje, se mi je zdelo, kot da so se odvadili govoriti o svojih problemih, vendar temu ni tako: Spoznali so, da njihov boj v letih nazaj, ko so bile konference burne, da se je tresla dvorana — ni bil odveč. Takrat je bilo na kupe vprašanj glede stanovanj, delovnih mest, odnosov ipd. Kot kaže, se je to s pametno politiko, razumevanjem in danimi možnostmi skoraj vse uredilo. Razumljivo je, da posameznik z vsem še ni zadovoljen, vendar pa je tudi res, da marsikdo izmed borcev, ki je dosegel neko zadovoljivo stopnjo osebnega standarda, pozablja, kdo se je zanj zavzemal, ko je bil v težavah, pozablja, da je član ZB, pozablja na sotovariše, ki so v nesreči in težavah. To je bilo moč čutiti iz razgovorov, kajti precej omenjenih na konferenci ni bilo, pa tudi pri raznih akcijah aktiva ZB jih ni več videti.	ABC
Najvažnejši elementi za reklamo elektroindustrije so oglasi, publikacije, sejmi in razstave. Na te medije odpade v ZRN 73 % skupnih stroškov za reklamo elektroindustrije. Kot je pokazala raziskava iz leta 1969, katere rezultate so pred kratkim objavili, so se v tem letu okrepile pozicije oglasov, njihova udeležba pa se je povečala od 30 na 32 odstotkov v skupnih stroških elektroindustrije. Nasprotno od tega pa se je udeležba publikacij in drugega
Kdo se boji dobrih smučarjev ?
Postavlja se nam vprašanje, zakaj nekateri naši dobri smučarji niso mogli nastopiti na letošnjih 9. zimskošportnih igrah ISKRE v Kranjski gori. Nekatere naše organizacije so pred temi igrami, ki sovpadajo s 25-let-nico Iskre, izvedle lastne izbirne tekme, žal pa ne moremo to reči za Elcktromehani-ko. Čeprav je prvotno tekmovanje smučarjev Elektrome-hanike na Joštu zaradi izredno slabega vremena in snežnih razmer bilo odpovedano, se sprašujemo, kako so izbrali tekmovalce za ekipo, za katero ni bilo lastnih izbirnih tekem. Zelo nas preseneča število tekmovalcev, saj jih je bilo iz Elektromchanike le 27 od približno 5.000 zaposlenih. Vprašujemo se tudi, zakaj je moralo biti to tekmovanje na soboto, ko je bil v Elcktromehaniki delovni dan. Šport je tista dejavnost, ki najneposredneje združuje različne ljudi, zato je množičnost v današnjem času potrebna.
Prizadeti smučarji
»Elektromehanike«
tiskanega materiala zmanjšala od 27 na 24 %.
Raziskave kažejo, da so stroški za reklamo od leta 1961 do 1965 rasli nadp» prečno v primerjavi z d» mačim prometom in da so dosegli v 1965. letu mi ksimum s 500 milijoni mati v primerjavi s prometom, Id je znašal 25,3 milijarde marl na domačem trgu. .
Najintcnzivnejši reklamni sektor elektroindustrije so potrošne dobrine. Reklamni izdatki na tem sektorju s: procentualno niso spremenili v 1969. letu: v primerjavi s 1967 so znašali 2,8 % domačo ga prometa. Proizvajalci apa ratov za gospodinjstvo in aparatov z elektromotorjem, namenjenih gospodarstvu, so izločali v povprečju 3,9 odstotka sredstev od domačega prometa za reklamo. Ta sektor elektroindustrije, ki je udele žen v skupnem prometu panoge s 25 odstotki, koncentri ra okrog 60 odstot. skupni stroškov za reklamo. Potmi no blago iz elektroindustrij! se reklamira največ prek of lasov. Na oglase je prišlo» 1969. letu okrog 37 odslotkof stroškov za reklamiranje po trošnega blaga iz te panog«.
ZAHVALA
Ob prerani in bridki izgul> mojega dragega sina
RAJKA ŠTANCERJA
se toplo zahvaljujem sod« lavcem v delavnici za str« žene dele obrata ATN in sto dikalnemu odboru za izr^ sožalja, podarjeno cvet)’; spremstvo na njegovi zadflJ prerani poti in denarno po moč.
Tončka Štancer z družit»
........ .............
OBVESTILO
Organizacijsko - kadrovsko področje ZP ISKRA KRANJ in referat za štipendije sta se preselila iz dosedanjih prostorov v Kranju v nove prostore v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 1/VI (stavba skupščine občine Ljubijana-šiška) telefon štev. h. c. 55-021.
Na podlagi 64. člena statuta Iskre — Tovarne usmer-niških naprav Novo mesto v ZP Iskra Kranj ter sklepa delavskega sveta z dne 25. 2. 1971 se objavlja
PRAVILNIK O NARODNI OBRAMBI IN ZAŠČITI TAJNOSTI
ki ga je sprejel delavski sveta na svojem zasedanju dne 25. 2. 1971.
Pravilnik o narodni obrambi in zaščiti tajnosti je veljaven 8 dan po objavi. Uporablja pa se od 6. 3. 19'1-
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
ZDRUŽENO
PODJETJE
SKLEPI 14. SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZP ISKRA
• Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval informacijo o situaciji v ISKRA - ZZA, Ljubljana z dne 2.
2.	1971 in poročilo o vlogi ZZA v ZP ISKRA z dne 22. Z 1971 ter na osnovi materiala in razprave sprejel sklep: ZP ISKRA je za njegovo uspešno in perspektivno poslovanje nujno potrebna raz-vojno-raziskovalna institucija.
ZZA se naroča, da izdela
študijo razvojno-raziskovalne dejavnosti z ozirom na perspektivo poslovanja ZP ISKRA. K izdelavi študije naj ZZA pritegne predstavnike iz strokovnih služb ZP, ISKRA COMMERCE in člane komisije za znanstveno-raziskoval-no dejavnost pri odboru za poslovno politiko ZP. Prav tako naj se pri izdelavi študije uporabljajo materiali glede perspektivnega razvoja elektronike v Sloveniji, ki jih je izdelal Ekonomski inštitut v Mariboru.
Komisiji za statut ZP pa se naroča, da ponovno s predstavniki ZZA, ISKRA—COMMERCE in člani komisije za znanstveno-raziskovalno dejavnost prouči položaj in fi-
nanciranje ZZA v predlogu novega statuta ZP.
• Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval dopis ISKRA — ZZA Ljubljana z dne 2. 1. 1971 in dopis Programsko tehničnega področja ZP z dne 13. 1. 1971, ki se nanašata na finančna sredstva za dejavnost 1 za leto 1971, glede izstopa RIZ iz ZP ISKRA. Odbor za poslovno politiko ZP sklene, da mora komisija za dejavnost 1 do naslednje seje odbora za poslovno politiko ZP predložiti progam nalog iz področja dejavnosti 1 v letu 1971 ter se bo potem odločilo o končni višini potrebnih sredstev za to dejavnost.
PISMA BRALCEV
DODATEK NA OD ZA ČAS ZAPOSLITVE IN OSEBNE KVALIFIKACIJE
Dodatek na OD za čas zaposlitve in osebne kvalifikacije ima svoj namen, vendar nastopajo določena neskladja. Po splošni nomenklaturi so poklicne šole razvrščene v šole II. stopnje (srednje šole). V tovarni je napravljena še ločitev na srednje šole in poklicne šole, kar je povsem razumljivo.
Nerazumljivo tolmačenje je za KV delavce, ki so razporejeni dejansko na SS delovnih mestih. V teh primerih se ti delavci obravnavajo enako kot nekvalificirani delavci. S takšnim pristopom ta dodatek na OD izgubi svoj namen. To predvsem velja za delavec, ki imajo ustrezen poklic ta dejavnost podjetja. Isto vprašanje velja za KV delavec iz »špika«, ki so se prekvalificirali.
Precejšnje število delavcev im to vprašanje zanimalo, zate ne bo napak, če pristojne službe to vprašanje pojasnijo, cc sc ugotovi, da je v tem propust, kar očitno je, naj se ta ustrezen način popravi.
O.	F.
»Elcktromchanika«
Kranj
ZADEVNA SLUŽBA NAM JE POSLALA NASLEDNJI ODGOVOR:
Osnovni namen dodatka na 00 za ¿as zaposlitve in osebji6 kvalifikacije je zagotoviti določeno stimulacijo strokov-fega izobraževanja in izpolnjevanja z namenom, da so clavci zaposleni v svoji stro-1 tn da ima delavec za svoje elo odgovarjajočo izobrazbo. °ieg tega zagotavlja dodatek j siarejšim sodelavcem nado! šestilo za zaslužek, ki ga iz-M* zaradi zmanjšanja dei tovne sposobnosti.
Osnove za odmero tega doka« so:
,al čas nepretrgane !lltve v Iskri ali
zapo-
b)	skupna zavarovalna doba (delovna in posebna doba), če je za delavca ugodnejša
c)	osebna kvalifikacija delavca v stroki, ki je potrebna za delovno mesto, na katero je delavec razvrščen
Iz definicije je razvidno, da je dodatek odvisen tudi od osebne kvalifikacije (točka c) iz česar dalje sledi, da je KV delavec, ki zaseda delovno mesto katero zahteva srednje strokovno izobrazbo, za to delovno mesto polkvalificiran (premalo kvalificiran).
Izobrazba nižje strokovne šole (poklicne šole), ki se po sedanji nomenklaturi uvršča v šole druge stopnje in ki po končanem šolanju da naziv izučeni delavec (z določenim nazivom) in s tem kvalifikacijo (KV) je za stopnjo nižja kot srednje strokovna izobrazba (SS), prav tako kot nižja strokovna izobrazba (NSš) ali nepopolna srednja šola. S tem gre delavcu, ki je na SS delovnem mestu, pa ima le poklicno šolo neustrezne smeri, dodatek za leta zaposlitve po kvalifikaciji NSŠ. In ni res, da se v takih primerih smatra delavca kot nekvalificiranega, pač pa so grupe NSŠ, Nš in PK delavcev združene v eno grupo, ki ima isto višino dodatka za določena službena leta.
Pri tem je potrebno poudariti, da poklic kovinarske stroke ni vedno in povsod ustrezen, čeprav je naša tovarna elektro-kovinsko predelovalnega značaja. To se pravi, da ustreznost zasedbe določenega posameznega delovnega mesta ne moremo obravnavati samo z vidika panoge, v kateri se organizacija udejstvuje.
Iz navedenega torej sledi, da pri delavcih, ki zasedajo delovna mesta, za katera nimajo izobrazbe ustrezne stroke, pri določanju dodatka za čas zaposlitve in osebne kvalifikacije ne gre za propust, ampak se dodatek odmerja po osnovah in merilih, ki so v Pravilniku o delitvi OD tovarne postavljena in sprejeta po samoupravnih organih in so kot taka veljavna Doseda-
nja določila pravilnika pa ne določajo in ne priznavajo izobrazbe poklicne šole npr. kovinarske, mizarske, usnjarske itd. stroke pri delih v plansko - analitski, finančni, ekonomsko-komercialni in administrativni stroki.
Pač pa se ta ista šola in stroka prizna pri delih v proizvodnji, kontroli, vzdrževanju, orodjarni, torej v tehničnih in tehnoloških službah. Da bi o vprašanju dodatkov zadovoljili tudi podkvalifici-ranim delavcem (premalo kvalificiranim), ki po izobrazbi ne ustrezajo povsem zahtevam delovnih mest, bi morali dodatek poenotiti neodvisno od osebne kvalifikacije delavca. S tem pa bi se morali odpovedati osnovnemu namenu tega dodatka, da stimulira strokovno, dopolnilno in funkcionalno izobraževanje.
0 Odbor za poslovno politiko ZP sprejema poročilo uredniškega odbora o problematiki glasila delovnega kolektiva ZP ISKRA z dne 19. 1.. 1971 ter naroča uredniškemu odboru, da naj nadaljuje z delom v smeri izboljšanja glasila, tako po vsebini kot tudi po obliki. Strinja se s predlagano ceno glasila 0,60 N din za komad po predlogu v navedenem poročilu. V kolikor pa bi prišlo do povečanja cene, z ozirom še na izboljšanje oblike in tudi vsebine glasila, pa se lahko dvigne cena do 1,00 N din za komad glasila.
Istočasno pa sprejema še naslednje sklepe:
a)	V uredniškem odboru razrešuje zaradi zadržanosti z delom tov. Horvata Leopolda iz Aparatov in tov. Orehka Fortunata iz Iskra — Commerce ter zaradi odhoda tov. Kukovec Ivanke iz Avtomatike in imenuje namesto njih tov. Japlja ing. Marjana iz Iskra—Commerce, tov. Koser-ja Janeza iz Aparatov in tov. Novak ing. Janeza iz Avtomatike Pržan.
b)	Priporoča vsem predstavnikom organov upravljanja, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in vodilnim delavcem tako v ZP kot v organizacijah, da s svojimi stališči in prispevki sodelujejo v glasilu.
c)	Priporoča vsem direktorjem organizacijskih enot ZP, da sami osebno ali prek svojih sekretarjev organizacijskih enot ZP poskrbijo, da se organizirajo v njihovih enotah uredniški odbori z nalogo čimvečjega sodelovanja teh enot v glasilu ZP ISKRA in da poskrbijo za čimbolj-šo organizacijo dostave glasila članom kolektiva.
A Odbor za poslovno politiko ZP sprejema predlog programa proslav ob 25-letnici Iskre, 10-letnici združenega podjetja in 20-letnici samoupravljanja z dne 10. 2. 1971 in propagandnih akcij po predlogu sektorja Marketing ISKRA—COMMERCE.
Delovna grupa, navedena v programu, naj napravi v smislu razprave na odboru za poslovno politiko ZP nov predlog programa proslav v okviru navedenega zneska in ga naj dostavi v soglasje vsem organizacijskim enotam ZP ter ga predloži v obravnavo tudi na prvo naslednjo sejo razširjenega kolegija generalnega direktorja ZP.
Razdelilnik sredstev na posamezne organizacijske enote ZP naj se napravi po veljavnih določilih statuta ZP, ki so predvideni za financiranje strokovnih služb ZP.
® Odbor za poslovno politiko ZP po predlogu komisije za razpis in imenovanje sekretarja ZP ISKRA KRANJ z dne 22. 2. 1971 imenuje tov. Gantar Pavleta, dipl. iur. za sekretarja ZP ISKRA KRANJ.
0 Odbor za poslovno politiko ZP, v skladu s pooblastilom DS ZP z dne 22. I. 1971 pod tč. 47) imenuje v komisijo za razpis in imenovanje direktorja organizacije: ISKRA — Tovarna polprevodnikov, Trbovlje iz spiska kandidatov, ki ga je sprejel DS ZP dne
22.	1. 1971, naslednje tovariše:
1.	Ivan Zajc — Usmerniki;
2.	Simon Primožič — Iskra—• Commerce;
3.	ing. Srečko Grmek — Sprejemniki.
0 članom odbora za poslovno politiko ZP je bilo razdeljeno tudi obvestilo o razpisu volitev v DS ZP z dne 17. 2. 1971.
Svet pozna veliko metod za učenje tujih jezikov, toda vsaka zahteva od tistega, ki se hoče naučiti tujega jezika, precej naporov, truda, prizadevnosti, predvsem pa obilo časa, da o temeljnem znanju slovnice in slovnične terminologije in sploh o pred-izobrazbi, kar vse je potrebno za dojemanje snovi v učbeniku, niti ne govorimo.
Metoda Assimil se bistveno razlikuje od drugih metod, saj sloni manj na ra-
Doslej najlažja metoda za učenje jezikov ASSIMIL
zumskem naporu in bolj na možnosti avtomatskega sprejemanja, ki ga imamo vsi. Zato je metoda Assimil namenjena ljudem, ki imajo svoje službe in poklice, skrbi in težave, pa bi se ob vsem tem še radi naučili tujega jezika, in to hitro, brez naprezanja in prehudih težav.
Najpomembnejše je, da vsak dan posvetimo učenju vsaj deset minut. Metoda je prožna in prilagodljiva za vsak temperament.
Po metodi Assimil se boste učili jezika na živih besedilih, ne pa po zastarelih stavkih, namenjenih le za - zglede slovničnih pravil. Besedni zaklad se vam bo vsak dan obogatil z novim1 besedami. Po štirinajstih dnevih se boste začudili, ko boste videli, koliko že znate.
Prva stopnja učenja je popolnoma pasivna: zadostuje, da vsak dan predelate po eno lekcijo in razumete smisel. Sele nekako pri petdeseti lekciji se začne aktivno učenje. Ko predelujete lekcije, poskušajte
iz slovenskega prevoda nazaj v tuji jezik. S tem se boste najlažje približali dikciji tujega jezika.
Pri učenju vam bodo odlično rabile plošče, ki vam bodo delo olajšale in vas hkrati popeljale tudi v zvočnost tujega jezika.
Vsak tečaj za sleherni jezik lahko predelate v treh do šestih mesecih, odvisno od časa, ki ga imate na voljo .
Vaše znanje tujega jezika bo solidno. V tujem jeziku se boste lahko pogovarjali. To pa je tudi vaš namen. In ob metodi Assimil boste spoznali, da učenje tujega jezika ni neprijetna naloga, temveč kor prijetno, včasih celo zabavno vsakdanje delo.
Doslej je Cankarjeva založba (v sodelovanju z založbo Assimil iz Diisseldorfa in z založbo Noht iz Beograda) izdala v slovenščini učbenik za učence angleščine, ki je s kompletom plošč že nekaj mesecev na voljo. Učbenik stane 35,00 din, etui z 11 ploščami pa 350,00 din, skupno torej 385,00 din.
Na voljo so tudi že kompleti plošč za nemški in italijanski jezik, medtem ko sta učbenika še v tisku. Učbenik za nemščino pričakujemo konec marca, medtem ko bo izšel italijanski učbenik konec aprila.
Priporočamo vam, da si plošče omislite že vnaprej, da bi jih morebiti ne zmanjkalo. Cena učbenikom za nemščino in italijanščino, kakor tudi kompletoma plošč je ista kot za angleščino — torej učbenik za vsak jezik 35,00 din, komplet (učbenik s ploščami) pa 385,00 dinarjev.
Za učenje si lahko nabavite samo učbenik, vendar je učenje s pomočjo plošč neprimerno lažje, da. pravi užitek.
IX. zimsko-športne igre — uvod
v praznovanje naše 25-letnice
Zmagovita ekipa Iz ZZA: Ludvik Dornik, Mojca Verdnik, Marjan Kokalj, Pavel Matjašič
in Anton Bitenc (Avtomatika), 25. Franc Malovrh (Elektronika), 26. Miro Čopi (Av-toclcktrika), 27. Filip Trtila, 28. Miha Gartner (oba Elektromotorji), 29.—31. Filip Kemperle in Jože Kosem (oba Elektromotorji), Franc Primc (Istrumenti), 32. Janez Gregorin (Elektronika), 33. Jože Preven (Instrumenti), 34. Jurij Petrač (Aparati), 35.—36. Zdravko Pogačnik (Instrumenti) in Anton Mohorič (Elektromotorji), 37. Tone Štukelj (Naprave), 38. Miro Albini (Instrumenti), 39. Lado Čatež (Naprave), 40.—42. Franc Prezelj (Elektromotorji), Roman Šuštaršič (Instrumenti), Tone Cimerman (Ele-
ti), 63. Niko Žumer (Elektromotorji), 64. Stane Pogačnik (Elektromehanika), 65. Boris Kregar (Elektronika), 66. Matija Krajnik (Elektromotorji), 67. Jože Bauman (CAOP), 68. Anton Sladič (Polprevodniki), 69. Pavel Tavčar (Naprave), 70. Igor Pompe (Elementi), 71.—72. Matija Kavčič (Elektronika) in Franc Praprotnik (Instrumenti), 73. Milko Špacapan (Avtoclektri-ka), 74.—75. Miro Ložar (Avtomatika) in Matevž Kumar (Commerce), 76. Branko Lacko (Instrumenti), 77. Silvo Vončina (Avtoelektrika), 78. —79. Andrej Vrhovec (Commerce) in Miha Taler (Instrumenti), 80. Vinko Mihelič
Le še nekaj vratič loči tekmovalca do zasluženega cilja
9.—10. Janez Triller in Miloš Jocif 60,5, 11. Alojz Hladnik, 12. Dušan Mravlje, 13. Tone Nastran, 14. Janez Marjek, 15. Bojan Papcer, 16. Polde Prevc, 17. Franc Okorn, 18. Bojan Plešec’, 19. Sašo Star-čič, 20. Franc Rakovec, 21. Tone Ule, 22. Nande Šmid, 23. Anton Tožbar, 24. Miran Lenarčič, 25. Tone Vidmar, 26. Jože Pogačar, 27. Jože Šparovec, 28. Fedor Peršin, 29. Ivan Lotrič, 30. Janez Ažman, 31. —32. Bojan Jarc in Andrej Alauf, 33. Miro Gradišar, 34. Martin Krivic, 35. Franc Fister, 36. Erjavec Dorotej, 37. Miro Sajovic, 38. Tone Velušček, 39. Slavko Vidic, 40. Martin Bizjak, 41. Peter Leskovic, 42. Jakob Šink, 43. Zvone Petkovšek, 44. Milan Bratkovič, 45. Miro Žolnik; diskvalificirani so bili: Leopold Žnidar, Marko Petrelič, Janez Miklavčič, Matija Juvan, Miro Jere, Ivan Krumpak; odstopila sta: Koljze Kišek in Stane Sera-žin; štartali niso: Marjan Jezeršek, Marjan Čarman, Marko Marčon, Andrej Pavlič, Ivo Novak, Vinko Šaradon.
Ekipni vrstni red: L Zavod zn avtomatizacijo (Marjan Koluilj, Ludvik Dornik, Moj-
(Nadaljevanje s 5 strani) (Elektromehanika) 60,2, 9. Janez Baškovec (Instrumenti) 60,3, 10. Franc Zupan (šolski center Iskra) 60,5, 11. Danilo Korošec (Instrumenti), 12. Blaž Mohorič (Elektromotorji), 13. Janez Barlič (Polprevodniki), 14. Matija Pfeipfer, 15. Marjan Tolar (oba Elektromotorji), 16.—17. Albin Mak (Polprevodniki) in Vlado Ahačič (Elektromehanika), 18. Miro Krek (Elektromotorji), 19. Lovro Dagarin (Elektromehanika), 20.—21. Jože Škorjanc (Commerce) in Marjan Simčič (ZZA), 22. Janez Sever (Elementi), 23.—24. Albert Cuznar (Instrumenti)
menti), 43.-45. Franc Židan, Karlo Kralj (oba Elementi) in Ivan Kejžar (Elektromehanika), 46. Marko Jeglič, 47. Janez Podlesnik, 48. Jože Štembergar (vsi Aparati), 49. Franc Zalaznik, 50. Stanc Butara (oba Elementi), 51.—52. Milan Guzelj (Instrumenti) in Tone Velepec (CAOP), 53. Mirko Kokalj (Elementi), 54. Poldi Gartner (Elektromotorji), 55. Marko Kavčič (Elektronika), 56.—57. Jože Hribar (ZZA) in Tine Fajfar (Elektromotorji), 58. Jože Konc (Instrumenti), 59. Milan Čelik (Usmerniki), 60. Anton Minodraž, 61. Franc Ambrož, 62. Miha Recelj (vsi Elemen-
Dvomlm, če smo s tem, da smo okrasili dva kranjskogorska kozolca, v propagadnem smislu storili dovolj
(Naprave), 81. Stane Selan (Polprevodniki), 82. Janez Menger (Usmerniki), 83. Marjan Dolenc (Naprave), 84. Janez Fink (Usmerniki), 85. Franc Zadnikar (Aparati), 86. Alojz Dolinar (oba Aparati),
87.	Matjaž Traven (Naprave),
88.	Vojko Okroglič (Avtoclek-trika), 89. Ljubo Stojanovič (Avtomatika), 90. Jože Malovrh (Elektronika); diskvalificirani: Izidor Kogoj (Avtoelektrika), Stanc Kovačič (Polprevodniki), Branko Dolinar (Elementi), Lado Stritih (Elektromehanika), Ivan Hribar (Avtomatika), Franc Terlikar (Instrumenti), Janez Hiti (Naprave); štartali niso: Janez Ženi (Šolski center Pavel Hočin (Polprevodniki), Iskra), Sašo Košnik (CAOP), Matevž Šmid (Elektromotorji), Matjaž Peklenk (Elementi), Miloš Pirc (Aparati), Franc Kemperle in Jože Vovk (oba Instrumenti), Stane Urbanija (Naprave) in Leo Zaplotnik (Instrumenti).
štipendisti Iskre: 1. Slavko Udovč 53,0, 2. Uroš Aljančič 54,0, 3. Drago Janše 56,9, 4. Marko Potočnik 57,3, 5. Zmago Jeršan 59,0, 6. Žarko Lavi-ča, 59,3, 7. Janez Vodopivec 59,6, 8. Franci Vodnjar 60,2,
V tekmovalnem razredu je vozilo 15 tekmovalcev; na sliki vozi Ivo Šemrov iz Elektromehanike
ca Verdnik, Pavel Matjašič)
218.8,	2. Elekromehanika (Tomaž Jamnik, Roman Pikec, Vinko Šarabon, Rela Kavčič)
220.8,	3.—4. Commerce (Rajmund Lušnic, Pavel Časar, Pavel Zupan, Marta Vrhovec) in Elementi (Janez Sever, Tone Cimerman, Milan Bernik, Tatjana Rupar) 238,4, 5. Elektromotorji (Ivan Mohorič, Anton Gartner, Jože Vidic, Minka Gartner) 240,3, 6. In-
Turni smuk
Planinsko društvo ZP ISKRA organizira 20. in 21. marca 1971 turni smuk s Komne na Krnsko jezero.
Kratek program turnega smuka:
Sobota, 20. marca 1971 ob 8. uri
Odhod avtobusa iz Ljubljane s Trga revolucije (nasproti Univerze) ob 8.30
Avtobus se ustavi v Kranju pred kinom »Center« ob 9. uri
Avtobus stoji na avtobusni postaji v Radovljici ob 10. uri
Prihod v Bohinj, nato peš mimo koče pri Savici (od tu vozi na Komno tovorna žičnica), na Komno (pot je dolga približno tri ure)
Prenočitev v Domu na Komni
Nedelja, 21. marca 1971 ob 4. uri
Odhod iz planinkscga doma na Bogatinsko sedlo (dve uri hoda) ob 6.30
Spust s smučmi z Bogatinskega sedla do Krnskega jezera (približno 600 m višinske razlike, čudovita smuka po ne pretežkem terenu s smučmi) ob 15. uri
Odhod s Komne v Bohinj (s smučmi) ob 17.30
Odhod avtobusa iz Bohinja in prihod v Kranj približno ob 19. uri, v Ljubljano pa ob 19.30
Za turni smuk je potrebna zimska oprema in smuči ter osnovno smučarsko znanje, lahko pa se prijavijo tudi ne-smučarji. Izleta se lahko udeležijo vsi Iskraši, ki so člani Planinskega društva ZP
strumenti (Miloš Fister, Ivo Trilar, Rado Faganel, Stanislava Sitar) 263,8, 7. CAOP (Tone Velepec, Jože Bauman, Marjan Peharc, Alenka Javoršek) 289,9, 8. Polprevodniki (Janez Barlič, Albin Mak, Peter Tribušon, Nada Barlič) 268,7, 9. Avtomatika (Janez Seršen, Anton Bitenc, Vili Tekavc, Nada čulun) 3115-—J. C,-
s Komne
ISKRA ali drugih planinskih društev in njihovi ožji sorodniki.
Cena izleta:
Vsi plačajo 10 ND za vožnjo, Iskraši člani PD pa imajo še brezplačno prenočišče, če imajo plačano planinsko članarino za leto 1971. Hrano plača vsak sam (Dom na Komni je oskrbovan).
Prijave in denar sprejemajo do 11. marca 1971:
Janez ŠILC: Sindikalni odbot ZP ISKRA
Trg prekomorskih brigadi, Ljubljana Tel. št. 57-969 Janez BERNARD: ZP
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA, Kranj Tel. št. 22-221 — 351 Boštjan ŠKORJAK: ZP ISKRA — ZZA, Ljubljana, Tržaška 2
Tel. št. 20-341 — 368 Za vse informacije sc obrnite na zgornje naslove; število udeležencev je omejeno.
Turni smuk bosta vodila Janez BERNARD in Boštjan ŠKORJAK, udeležili pa se ga bodo tudi člani gorske reševalne službe.
Ob slabem vremenu oz. neugodnih snežnih razmerah bomo turni smuk prestavili na 27. in 28. marec 1971, kar bomo pa pravočasno javili-
ISKRA — glasilo delovno ga kolektiva ZP Iskra Kranj, ndustrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje urednišk: odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — 9" govorni urednik: Janez Si» — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Našlo’ uredništva:	ISKRA Kranj,
Savska loka 4. telefon 22-221, , int. 333 - Tisk in klišeji-»CP Gorenjski tis.k. Kranj