278. stevilka.                           Ljubljana, nedeljo 5. decembra.                       VIII. leto, 1875.
SI iilICM^mff 1 MJJIK^^Ilitt LUMEHOHI ilUfiPiJ,
Ithaja "uak dao, iivituaii ponedelj ke in dneve po prunikih, tor velja pa poatl projanauu, z« flvatro-apcrsk« dežela za ćelo loto 16 goid., sa poi leta 8«oi-sa Cetit leta 4 goid. — Za Ljubljane bres pošiljsaja na dom %% oeio leto 13 jirold., za ontrt leta 3 jrold. 30 Itr., wi en nnosee I jrold. 10 kr. Za (»oSiljanje na. dom se računa (0 krajo. sa mosec, 3Q kr. za četrt lota, — Za tnjt dtžele toliko ve&, kolikor poštnina iznaša. — 2a gospodo učitelje ua Hudakib Solah in za. ajjake velja zattaaa oeoa iu aicer: Za LJablJaa« za oerrt leta 2 gold. 50 kr., po p«»tl preiecuim za detrt ieta 3 gld. —  Za aznanila 0« plaćuje od četi natopite*
petit-vrste 0 kr., <5e a© oinauUo enkrat tiaka, 5 kr. ča <ta dvakr&t in 4 kr. 6e »o 11 i-  ali veĆkrat tiska.
Dopi*l iiaj «« iavole frankirati. — Rokopiai a« ne vraćajo. — Uredništvo je t Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši It. 25—26 poleg gledišta v „zveađi11.   ' 9»f«Tniltvot na kafei.-o oaj aq blagovolijo poiiljati r.nroorin*,   reklamacije,   o.-■.->;: tla, *„ J. sđuim'airattvne reći, j© v „Narodni tiskarnl" v Kolmanovej hiši
Helfertova brošura
je senca tistih dogodjajev, ki imajo priti leta 1877. z revizijo avstro ogerske nagodbe, leta 1867. sklepljene. Čo ne gotovo, verjetno je pa vsakako, da se bo 0 to revizijo državna oblika in uredba avstro-ogerske monarhije zopet izpremenila. Faktorji, ostvarivši leta 1867. državni dualizem, ti faktorji obstoje todi 8e denes. Razmerje mej njinat se je pa tečajem desetih let precej preme-nilo. Đeak in Beust, obadva sta denes politično mrtva. Avstrijski ustavoverci go denes mnogo slabsi, nego so bili leta 1867. in Ma-gjari ravno tako. Niti jeden niti drugi se nij po dnalizma ojačil, obadva sta bila v svojem naprejevanji po Kajsersfeldovih „svin-čenih podplatih" zadržavana. Leta 1867. so bili Magjari na velikej visočini svoje moči, đa je tako rekoč vse od njih odvislo. Denes je ogerski vpliv se ve da bolj po   ceni 1   —
Pri obnovi nagodbe leta 1877. si bodejo nasproti stali: ustavoveroi v sebi nejedini, in Tiszina fazija, — fazija od denes do jutri. , Ta dva si bodeta. tedaj leU .1877. kof pak tanta nasproti stala, Če se do tada«, ne mara, št bolj ne metamorfozujeta. Leta 1867. je bilo ustavoveroem na tem ležeče, da Magjari ne pobegnejo; — Magjarom je pa zopet to neizmerno godilo, da bodo oni s svojim tačas vsemogočim vplivom notranjo in vnanjo politiko monarhije vodili, ter da so celih 70 % na cialejtanskega „Švaba" odvalili.
Tretji faktor v monarhiji: S1 o v a n i, so bili po Beustn od državopravnih poga-jan| mej Nemoi in Magjari odrinjeni. On jib je, kakor je baje sam rekeJ, „na stenou pri-tianil. Naravni nasledek tega je bil, da pasivna  č«ška   opozicija   nemiko-magjarBkega
pakta nij pripoznala ki t pravoveljalnega, in Čeh i ga m niti denes ne pripoznavajo.
Vprada se: ali se bodo tndi leta 1877. Slovaui pri reviziji duvalistične nagodbe ig-norovali, kakor so se igoorovali leta 1867. ali ne? —
Helfertova brodnra saznamaje kot temelje, na katerih avatro-ogeraka monarhija dene« stoji, sledeče tri driavo-pravne spise:
1.  pragmatičuo Siukcijo, s katero se je oasledno pravo tndi  na  Žensko   lozo   Habu barg-Lotrinžanov proteglo,   in   katero  pravo so avstro-ogeraki  narodi s tem pripoznali, da se jioi njihove  »tare   dižavo-pravoe   pravice na novo   pripoznajo,   potrdijo in zagotovijo, kar se je tuđi zgodilo;  —
2.  patent od 11.   avgusta   1804,   s   ka terim    je    poprejšoji   nemlko • rimski    cesar Franjo II. nemđko cesarsko krono odiožil in naslov   cesarja   avstrijskih   za veznih   držav sprejel; — in
3.   oktobarski diplom,   ki je tako rekoft samo ponavljanje astanov pragmatične sankcije in patenta leta 1804«
Iz teh treh korenfn je vzrasla, %0t se vpodobila avstro-ogerftka monarhija, in iz tch treh korenin št zrairom srče sok svojega življenja in svojega obstanka, Podseči jej te tri korenine, in ona se bo zanihala v vseh svojih slojevih. Te tri korenine jasno pričajo, da je federalističnn uredba naSe monarhije bistoričoa, ter da se je izgredil pravi pot, ko se je okrečilo na centralizacijo, ki je po komaj 10 letnem obstankn kukavno propala, in potem na davalizem, ki denes, tuđi uže po komaj 10 letnem obstanka, v v vseh svojih stebrih in podbojih hrska in poka.
Taka je smisel Helfertove brošure.
Mngjarskih velikih liatov jo še nobederr nij meritorneje ooenil. Omonili so jo sicer vsi, tuđi izvadke iz nje priobčtli, bliže k-njej stopiti,  se pa de nobedea nij apal.
Ilelfert pak ima pri cesarjevem dvora:1 dobre prijatelje, ki dobro vedo, da je on« gotov avstrijski patrijut.
Jugoslovansko bojišče.
Is Zadra je imefm stara nPresseto brzojav, đa sta se dva tnrška batdjona v tvrdojavi Goransko nd»la vstašem pod Soli 00 in Peko Pavlov-o^m na milost in nemilost Tadi v Zagreb se je to zvedelo, kakor „Obzor" pile. To bode jako važno, 8e> se obistini.          __________
Vstadi blisu Metkovića na dalmatinske/ meji   so te dni napali tnriko coloo hišo,   s> kakor se nN. Fr. Pr.u poroČ*, nij«o jo mogli vzeti. Valjda je bila to U mala četa.
Iz Staregradilke se „Obzora" te-' Icgrafira 0 vatanku v gornjej Bosni: Mo-taJCka Cet* je .i»at«rala tnr^ki logor me> Svinjarja in Ercegovega-stola, tarlke obkope. razvalila in Vse spalila. Turci so utekli.
Vstaški vodje v B 0 sn i so imeli v Dre-novcu skrivno skupSSino, v katerej so skle-nili, nadalje bojevati se in tarSkega p0milost enj a ne sprejeti. Za prvtga vodja je bit izbran vojvoda Petar Uzelac. — Pri Basi-jeki so bili 20. novembra vstafti od Tnrkor pregnani. Vendar so se, kakor je it poro-čila oficijozne „Pol. Corr." prevideti, neraz-kropljeni nazaj potegnili v crni potok.
Lifitek.
Tako zdaj Ijubijo!
(Povost, iz ruakega prevet Ž.-tnov.) Lvov je prijazno mebto, a posebno mi--kavna   so   njegova aprehajaliaću   v pomlad-nem Časn.   Znane so njegove škarpe in napisi,   visoki grad,   Zofijevka   in   pojezuitski vrt.    Tega vrta   pa   ne   ljubim   jaz   zarad imena, temuč bolj zarad tega,  ker se spre-hajajo po letu za rana po njegovih hladnih, senčnatih drevoredih izbrane krasotice lvov-ske. V tem vrta je pomladi nad vse krasno, ko cvetd in zelene drevesa,   razlivaje okrog svežost in hlad;   prelepi so drevoredi,  kjer se hodi, namesto po trdem tlaka, po melikih stczicah, mej lepodišečimi lipami   in   topoli. Spomladi, ko jedva vzidc solnce in razžene jutranjo meglo, se ože oživi pojezuitski vrt: po njegovih drevoredib,   Čisto   pometenih in akrboo   8 ptaki-m posutih,   se vrstć stari in
mladi pari Ijudij, krasni in krasne, ter se zdaj pa zdaj zavijajo k studenemu vodnjaku, iz katerega za i e majo hladno,   zdravo   vodo.1
Okolo šestib zjutraj pokrijejo vrt dijaki, ki pridejo s knjigo v rokah in se učć na glas dano jim lekcijo ; okolo osmih zgine 8olski šnin, in na njegovo se prikažejo stare tetke, ki se rade malo sprehodijo; slnžanke, ki vedojo majheue deklice in dečke v solo ; vča«ih bodljo »tarejda deklcta in dečki sami. Večjidel so to predmestjanski otrcci, oprav-Ijeni prosto iu čedno s torbico v roki, ali mavhico na plečih.
Na vse zgodaj se je hodil sem spreha-jat tuđi lep mladenič Kornelij Slaski. On me posebno zanima, prvič zarad tega, ker ga dobro poznam, iu drugič, ker sem na-menjen, narediti ga junaka te-le povesti.
Bil je Kornelij Slaski sin bogatega po-sestnika, ki je imel dve veliki pristavi. Oče je poslal svojega Korneljčeka na vzgojitev v Lvov.  V maDJSib Soluh se je Kornelij od-
likoval s posebnimi vspehi, in vsi so polagali vanj veliko upanja. PrišedŠi pa do svojih let, do Stevila dvajsct, — je postat lepega obraza, je zaslidal mnogo priliznje-nih besedij iz krasnih ustic, ki so kurile njegovo samoljubje, in tako je jel mesto uka ljubiti sam sebe.
Kornelij je rad potegnil za svetom inje zelo gledal na modo. B*l je takrat pri dostojnoj gospodi običaj piti v pojezuitskem vrtu vsako jutro zdravo vodo. Tadi naS Kornelij, za nj^m pa sloga z dvema butelj-kama in lepo pisano steklenico, Jel je vsako jutro ob sedmih v omenjeni vrt ; in spreha-jaje se po drevoredu, pil tako kake pol ure stekleoico zdravlteljne vode. Bilo je to maja meseca v začetka; zelenje se je uže pov adi pokazalo in v zraka je dišalo po pomladi. Zjutraj je bilo tako prijetno, tako lehko di-hati človeku. Ko je prigrcvalo solnce, bo se na zeleno travico zbiralo mamite io pćstupje z otroci;    eno  dete  je   sem   pripeljalo vozi-
Politični razgled
v T.<T*KIUrl 4. decemfbia. Kakor ondan „Cz*h,u tako sedaj drugi poljski list, ki zajema vfiast pri tninistrt«
Zemialkovskem, porota, d» hode Lasser od-Stopil od niinifiterstva, da on sam tako pri-povednje. Tuđi Chlum^cky in Depretis niJHta na trdeto, če je poljskim listom ia „Vater-landa" verjeti."
Nadvojvoda Alhrecht   potaje   deaes
▼  Peterburg,   kjer   se   bo   čest  dnij madil. -Čas je reHcn,   raorda   bo ta pohod prevažne nasledke za A vatri jo imeL
Skupno vojno tninisterstvo boce, da se zida železnica Danaj-Novi iz strate-gičnih ozirov. „Politiki" se iz Danaja tele-grafira, da je cislejtansko ministeratvo vsled tega konaternirano.
V W*ratfi so Nemci v mestnem zboru zahtevali 2500 gld. veČ za svojo nem-Sko Kolo. Proti temu je bil Zeitharumor, ki je dejal, da samo nespamet čeSkih staršev je kriva, da v nemško Solo še toliko dečkov bodi. Država ne daje mladini češkega naroda no-benega višjega pribežališča. Velik del se pouemčuje, in zdaj zahteva od čoškega me-stnega zbora, da bi germauizirati pomagat? Rieger   pravi:   „Nij res, da bi bili Nemci
▼  Fragi v razmeri s svojimi   davki   prikraj-šani   kar   se   tiče   Sol.    Naj se to trjenje 8 Stevilkami  dokaže.    Zastonj   so   bili vai odbori, ki so   botcli   Nemcem   ngoden   volilni red narediti, ker ja Čeških davkoplačevalcev večina.    Naj   se   pomisli   kaj država za četke   sole   stori.    Ali je to tuđi objektivnost, če država za enega (nemSkega) otroka na   spodnjem   AvstriJHkem   plačuje   180 kr. na Češkem pa 18 kr. šoUke pomoči? Zakaj niJBte   v   deželnem   zbora   sprejeli   narodno-8tne postave, po katerih bi bili Nemci svoje iole iz lastnega premoženja plačevali ? Nijso Četu tišti, ki v nemike žepe segajo."
Fmncosfte skupSČine odbor za tiskovno postavo je zavrgel neliberalno osnovo vladno. — Vlada baje ne bode delala ka-binetnega vprašanja. — SaeSnega kanala zadeva ne bode imela nobenrga diplomatič-nega konflikta, paČ pa bode Francoska sku-lala doseći, da vse velevlasti skapaj izjavijo !• nasproti novej situvaciji v orijenta, ki je nastala s tem, da so Angleži sueČki kanal kupili.
Ker je francoska Bkupščina repu-blikansk amendement sprejela, da se ima Tsak vladni u radnik oštro kaznovati, ki bi volilne liste in volilne cirkulare raz-lirjal, so oficijalne kandidature jako v nemarnosti. Tišti postanci, ki so upali, da bodo zopet voljeni, in so za to vlado podpirali, iagajo sedaj,  da bi se pri volilcib prikupili
in republikance za se pridobili, k opoziciji jprestopiti pri posvetovanji o tiskovnoj po-at a vi, o posadnen atanji itd. Torej tuga nova ministerska kriza.
Anitle&ki nakup sueČkfh akcij bode, ka kor je viđao, s~e iako dobre naslndke ime), namreČ zvezo Francoske z Aa^lcAko ia popust obeb drža? Hedč orijentalne po lrtike, to je nnSčeuje holnega nioža Turka, nnj pogine. Ker je Rusija v duii gotovo tadi Tarkom sovražna, potem sami Nemci in Magjari ne bodo mogli bolnega moža akurirati.
Itnlijanshn zbornica je zavrgla nasvet Eaglinov, da bi ob priliki debate o proračunu izreklo ministarstva aezaupauje. S 139 glasi proti 102 se je sprejel dnevni red.
V neniMkcm državoem zboru priđe priđe v poBvetovanje nova kazenska postava. Ta je tako oštra, tako reakcijonarna, da se ćelo Bismarkovci straši jo glasovati za njo. Alt ker jo je njib mojster sam podpisal jo bode tuđi z vnenii pomočki podpiral in za govarjal, in Kemci bodo imeli tak birokra-tičeu abaolutizem posebno v tiskovnih ia polittfinih rečeh, kakor noben omikani veliki narod.
Dopisi
Iz Marlltorn 2. dec. [Izv. dop.j Prusijan Reuter se sicer veseli pada Braud-stetterjeveg«, ali ob enem ga hudo jezi, da je on sam ćelo pri zadnjej volitvi v mestni magistrat v III. razredu propal. Glejte, tako je odklenkalo onemu tri foliji, ki je naj-večje zdražbe delal v mariborskem okraji. Propal Hrandstettor, Seidl, pada Keuter politično. — Pod Seidlovim predsedništvom v okr. zastopu so predlanskim na posamezne občine pisma z ttradnim pečatom romale od Seidla, koga imajo občine voliti in kako namreč — mene Seidla. Tacega paševanja nij znal nihče ko ta soldat.
Govori se sedaj veliko o novej volitvi v okolici za dež. zbor. VeČina neiuškutarjev hoče Vreclja voliti v deželni zbor, ali pa nekega Formacherja iz Slov. Bistrice. — A boječ se, se Vreclj ne upa prevzeti mandata, ker mora vendar malo več razumeti v dež. zboru, kot slabo „Mariborčanko" čitati. Izgubit je neki tuđi dosta in uže plačal za prijatelja Friceta, a mož taji in pravi, da je Čisto prost od njega. — MogoČe, do bolj verjetno pa je, da ga je sram in rajši tiho preboli, kar je tuđi bolj politično.
Reuter bode v mesta na vsak uačin kau-
didiral in »i iikal novo blamažo — kajtf zagotoviti ga lehko trnemo, da je tadi njemu za vselej odzvonilo.
Iz CrrtMlCf* 1. dec. [Izv. dop.j Prepad slovenskega po«lanca Đrandstetterja j# tukaj moj Švabi veliko senzacijo prouzrofil. Vendar še jih nij strela tako straSoo zadelJk kakor zdaj, kar se najmer značajnosti i vse strane sposobnosti tiče, katere lastnosti si nadi ustavoverni Švabi kot sveto svojino pripi Bujejo. Brandstetter jeden najođličnejiih eksemplarov ostavoverstva in slovenski po-slanec — o scandalum grande! — je pa bogme mojsterski pokazal in svetu gotovo jasno pokazal, kak da je gospodar in kake značajnik. Kakor tukaj slišim, so njegovi tukajšnji consortes to katastrofo uže dalj ^asa pričakovali in nTagespoitau ki je Urandstetterjev varh — angelj se je do zadnjega momenta, ko se je vest o njem uže po vseh žarnalih raztrobila, celoma reservi-rano držala kakor da res o celej stvari ne bi bila ni glasa vedela. Še le, ko je ne ustavoverni in ne Svabski svet živi mi očmi videl kaki fiasko je Brandstetter kot mož nemško-liberalen prve mere naredil, morala je „TagespoSta" povzdigniti svoj glas in g« baš pred-svetom nekaj oprati rekii, da Brand-ritotter vendar s tem nstavoverstvu nij ni6 nuškodil in da ta krivnja, katere ga krivijo nij «ad njegovoga astavoverstva. Čudno, da uij rekla „TagespoSta", tak mož, ki svet tako dobro goljufati ve, je v gospodarstve-uem oziru hvalevreden, ker k tak im golju-fijam, treba je ne samo teorije ampak prakse, katera je pa nekej kliki nže dana. Svojim domaćinom pa, kateri bo Brandstet* terja glasove dali, da jih zastopa, klicom sedaj, da se o dreče jo povsemn vere Brand-stetter-Seidlove fn da se povrnejo v šotor slovenski nazaj. Ali vas nij sram dragi slovenski volilci, ki ste glasove takemu Spekulanta dali? Ne le vas ampak vsacega Slovenca mora ježiti, da je Brandstetter nosil ime poslanca slovenskih okrajevl
Uže prej so slovenski patrijoti svarili slovenski narod pred Brandstetterjem ker se je vedelo, da on kot trositelj prusofilskih načel, nema sposobnosti], katere slovenski poslanec imeti mora. Slovenski narod je delavski   in   si   eksistenoijo   krvavimi   žulji
(Dalje v prilogi.)
Ček, drngo je prineslo leseoega konjička, tretje orglice; in tako so se otroci različnih, neznanih roditeljev mej soboj seznanili, de-lili si igrače ia zabavali se.
Eornelij je bil lep mož, in kakor člo-vek ljubeč prirodo, je bil vsega razvajen, vendar tak nij bil, da ki ne bil nič delal. Imel je razna opazovanja, prav zabavna za praznega človeka: ačil se je raznih boj, fiziognomije, navad obeh spolov in raznih starost, gleđal je na kroj obleke, na barvo oči in ženskih las, — z eno beiedo, pre-gledaval je ves pojezaitski vrt, kakor kak novo odkriti ostrov v Tihem morju.
Tako je prošel teđen. Vedno so Korne-lija srečevali tišti obrazi in bil ma je spre-hod aže dolgočasen po tem vrta; zato je uže mislil, da bi krog svojega delovanja prenesel na visoki grad. A nekega jutra mu priđe pred oči nova, došle ma neznana podoba, ki gre po drevoredu. Kdor dobro poxna mojega Kornelija,   se ne začudi,   če
mu rečem, da je bila ta nova prikazen Se votrok. nOtrok!u takriči dober znanec Kor-nelijev, „otrok more zanimati tega živahnoga mladeniča? Ne more biti; Kornelij nij iz števila slabodušnih ljudij, ki se puste otro-kom za nšesa vleči! . . . recite, da bil bi lep pes, ali polnoprsna devica, ali krasen konj, ali slednjiČ redka papiga, ki govori v treh, fitirih jezikih, bi verjel, a otrok . . . ." Vendar je otrok zelo zanimal Kornelija. Ta otrok je bila deklica na videz pri dvanajstih letib. 81a je po dr evo redu prečoj hitro; imela je bolj kratko obleko, čokoladne barve, prepasano s črno-rumenim pašom, bele nogovice in crne čreveljčke, na glavi lehki klobuček, podoben tirolskomu, izpod katerega so se vsipali in vihrali po pleČih gosti, svetlornmenkasti kodri ; na strani jej je pa visela torbica 8 knjigami. Veselo je šio dekletce skozi vrt, lehko, ko-maj se tal dotikaje z nožicama, krasni lasje so delali valove   okrog   nje   od   hitre boje.
Kornelij se vstavi v sredi dreroroda in pregledu je prelepi   đekličin obrazec,    obdan   t jutranjo krasoto. Zagledavši ravno pred soboj človeka,   ki nij hotel,   kakor   se je kazalo,   iti   s poti,   obrnila   je   deklica   nanj svoje perkrasne Srne oči,   nasmehnila se   ia hotela stopiti v stran ; a v tem pogleda, na-smeSka in v vsem lica devičinem je bilo toliko čiste,   nedoline lepote,   da je Kornelij nehote stopil na stran in se jej odkril. Deklica se lehko pokloni,    se   8e   enkrat   na-smehne   in   črez   kratko zgine   mej Ijudmi. Kornelij pa postoji še nekaj minut na onem mestu in gleda v aled za odšlo;   njemu   se je na srce vlegla nekake sveta tišina,   osle-pelo ga je čudno, doslć ma neznano čuvstvo mirne radosti, daševnega pokoja . . .
„Storite dobro, dajte zarad boga!" ga je jela prositi, klanjaje se mu, uboga starka. Kornelij seže v žep in da starki ubogaime, potem pa gre veselo domov, kakor bi bil sam prejel kak dar.
Priloga „Slov. Naroda" 7c št 278,, 5. decembra 1875.
pridelnje, obkoljen ja od treh ma neprij atelje v, in tedaj mora za svoje zastopnike moliti može, ki io slovenske krvi, koji boli in rane naroda ravno tako poznajo kot narod sam in katere tadi voljo imajo sa njegove interese se potezati. Brandstetter je neslo-venske krvi, on je bil oficir, in kot tak raz-sipnik, gospodarstva nij vedel, drage struke nij razamel, dal se je le radi Časti in do-biSka, da si kako kariero pridobi, za po-slanca voliti.
In nam Slovencem je ta prigodba nauk za naše grehe in svaritev, da prihodnjiS vsi enoglasno le nađe krvi zastopnika volimo. Oddružimo se ćelo pruskih kultortriigerjev, koji nam samo neslogo, nevoljo in Škodo prodajajo, ne pa spas donaSajo. Bogme đosedaj 8e nij za oovčič nijsmo od teh pridobili, izgubili pa mnogo. Ko za minole reČi pozabimo, ali za pribodnje bodimo kot okola trdi za svojo reS. Slovenec drži se pregovora zlatnega pomena: nUzdaj se u se i a svoje kljase".
Ta kaj  se zdaj volijo zastopniki v mest-ni   zaBtop   in   si   dve   stranki nasproti sto-jita.    Eaa je ta nltra Švabska, ki   bi   rada, da bode Gradec ne  samo za Čas Natnrfor-lertaga  dragi   Berolin,   ampak  za   vselej in za ta namen ne štedi ni sredstev ni   bo-■ed.    Druga   stranka  pa je stranka pravih Gradčanov,  ki zmernejSo in tuđi boljšo  politiko   imajo,   i   koji sa   svoj   denar   faasen imeti željo.   V dosedanjem mestoem zastopu ■o   bili   večji   del, kl nijso đtedili za praso-filske   načela   in interesa denarja, dokaz je zadoji   „Natarforšertag",   za   koji   so   neki preko    trideset   tisoč   Irtovali   iz   občioske kase,   za   komaoalne  doaiače za'deve se pa malo brigajo.    To se premnogim mcfitjanoai pa vendar preveC   zdi   in   oni   so   sestavili stranko, koje volilci naj volijo v mestni za-stop može, ki imajo blagost mesta, na ama in skrbi, in res postavili so svoje kandidate in jib na plakatih priporočali.    No   kaj   se je storilo? te plakate je policija odstranila. Ali   se  to ne vzdržuje   na   povelje   oblasti te   slabo gospodareSe tako  imenovane liberalno napredajaške stranka,   ker se pravič-nejša   zatira?  No   ker   so    vendar ti zmer-nejši mestjani prilično manjšino glasov   dobili, upam, da bodo pri prihodnjih  volitvah imagali in prosjakom rep prttkonoti.
Denes daje takaj   Hrvat Krežma kon-
cert in kakor slatimo bode dobro obiskovan, ker so ga listi z dobrimi priporoSili spre-jeli. Za dober vspeh ne dvojim, ker je koncertist oa Danaji veliko čast si stekel in danajski listovi ga kaj vzdigujejo. Tadi jaz ga pojdeni postulat, da si ravno go-slanja presaditi ne vem, pa vendar, da Sojem sod od dražih tukajšnjih slovečih matikov. Samo nekaj moram našema Hrvata in maiiki dodati in to je mati ukor. Kakor slišim je mladi koncertist, da ma za naprej kakor v Ljubljani zaradi narodaosti ves vspeh ne-odvzamejo tukajSnjim recenzatorjeai rebel, da je sin nemđkib roditeljev, tedaj le Ne-mec in da se je samo na Hrvatske ni teritorija rodil in da ma je le prva nauka bila hrvatska. To je „TagespoSta" tuđi po-snela in jaz tadi rad verjamem tembolj, ker vem, da so mnogi umetniki v obče slabi patrijoti, ampak več „geldmacherji". In dokler on tega ne oporečo, zasluži moj ukor.
Tz <Ml*ttđ.CM 1. dec. [Izv. dop.] Đe-nes 1. decembra ?e je začelo porotniSko ob-ravnavauje proti dr. Tauschinskemu in tova-rišem, radi veleizdaje. Kot zatoženi seđć ali sto ć zraven ali za dr. Tauschinskini: Franc in Josip Lederer, Herman \Vanke, Feitel-mayer, Kollman, Hochreiter. Ćela zatožba obsega okolu trideset pol in se je potrebo-valo za njeno prečitanje in za prečitaoje uzrokov skoro dve uri. Zatoženci so vsi 8e mladi, jeden ima še le jedno in dvajseto leto za soboj. Kot zagovornika obtoženoev ata pričoča drja. Kozjek in Berggraea; prvi za dr. Tauschinskega, slednji za drnge zatožeuce. — Državni pravdnik je zahteval, predno je začel dr. Taaschinski svoj zagovor proti posameznim točkam zato2be, ka se zasliši vsak zatoženec posebo, kar je reČ velike važnosti in ker bi se more biti mej obravnavo še kaj obelodanilo, kar 8e dozdaj nij znano, in bi imelo posebne na-sledke. Zagovornika se protivita temu na-svetu, tem bolje, ker je predsednik obravaave tako odluči 1 pri posebno važnih točkah za-tožbe, zatožence posebej zanlifoti in ker bi taka obravnava preveč časa potrebovala. Državni pravdnik ostane pri prvem na-sveta.
Tauscbinski je rojen na Dunaji, oženjen, pisatelj, on je socijaldemokrat in je bil, — kakor je   iz zatožbe razvidno,   jeden   izmej
voditeljev delavcev. Javno se je poprijel de-lavske stranke ože v Beču in 26. oktobra 1868. leta je pozdravil Timichlnski zbor kot socijaldemokratičen in je zahteval slobodo tiska, občno volilno pravfco za delavce. On je bil predsednik socijaldemokratičnega odbora, kateri pa je bil 21. nov. 1868 I. raz-puičen. Tadi je Tauscbinski kot tak dalje delal in se boril za euakopravnost, zeđinjenje delavcev itd. Sploh pa si je Tauscbinski in tovarili prizadeval dejansko izvesti Neadorflski program, katerega je vlada kot obulankn države nevarnega proglasila in prepovedala, Ćelo prisega na rndečo zastavo se je 30. maja 1869 vršila, svobodna ljudska država bi se imela ustanoviti. V teku časa je stranka razpala, v več frakcij, a tri so bile važne, ker so imele vsaka svoje glasilo; ta so bila: „Volk8\villeu, „Volksstimme" in „Radicale ArbeiterpreBse". Leta 1869 se je preselil Taaschinski v Gradec, kjer se je do 1. 1873 večjidel pečal s svojo „Jiotschaft". S tem letom je stopil zopet v javnost, ter se je oklenil občnega gibanja. Pri vsakem zbora je sodeloval kot govornik, v interesa stranke je potoval na Dunaj, da bi stranke zedinil, a pogodan je s tamošojimi vodji je bilo brez vspeha. Pri zbora v Neadurflu je bilo 74 poslaacev, kateri so zastopali 25.000 delavcev — ćela strank a šteje, kakor je Tauscb. denes mej obravnavo rekel 100.000 glav samo v Avstrfji. — Tema zbora je pred-sedoval Taaschinski ter ga je otvoril s sle-dečimi besedami: „ Jaz prevzameai volitev le radi tega, ker znam da je z njo nevar-nost zvezana in sem jaz vedno odločno pripravljen za stranko se potegaitiu. Tukaj se je znani in omenjeni program sprejel in v „Gleicbheit" razglasil, takaj se je sklenilo ustanoviti centralni odbor za ćelo Avstrijsko, in potem deželne odbore, kateri bi inielf dalje drnltva snovati, programe nasvetovatf, govornike in agitatorje razpoSil jati, ćelo mali davek bi se naj plačeva! za razne potrebe stranke in tako bi se tuđi imelo njih glasilo* oadzorovati. Tauscbinskijn se očita, da je šnntal delavce proti postavam, proti državni upravi, proti administraciji, da je dubbve spodbujal k puntu in meSčanskem boji. V konfisciranih piamib se nafaajajo res Čadnt izrazi, straSne fraze, kakor: V puntu bod« priSel novi Čas, blagostanja, sreče, mira iđ enakopravnosti    vseh    ljadij   itd.    Državni
Drago jatro je Kornelij uže čakal v pojezaitskem vrta svojo neznano znanko. Ona zopet priđe, se nasmebne in zgine.
Tretji dan pa Kornelij reče deklici: „Kaže se, da vi vsako jatro hodite tođi. Kaj ne?u
Deklica pokima in pravi : „Da."
„Zakaj pa hodite sami ?u reče Kornelij in gro ž njo skupaj.
„Mati so rekli, da sem uže vzrasla in takaj nemam daleC."
„Kam pa tako hitite?"
„V Solo k gospej Šnek. Ali poznate gospo Šnek?"
„Ne."
„Ah škoda »a
„Zakaj škoda?"
„Ona je tako dobra, tako nas ljubi; obljubila je, nančiti me šivati take-le torbice," in deklica je začela, smcbljaje se, pregledavati svojo torbico.
„Ravno take?" vprača Kornelij.
nDa, in take plave potočnice in rožice in take-le listke.u
„Kako vam je pa ime?"
„Meni je ime Ana. In vam?"
„Meni Kornelij."
„Ah kako je to lepo!u
„Zakaj je lepo?"
„Tuđi mojemu oČetu je ime Kornelij, in jaz ga ljubim in on meoo ljubi."
„Nij mogoče, da bi vas ne Ijubil, vi ste tako dobri."
Ana se zamisli.
„Kaj vam   nij prav?"   vprafia Kornelij.
„Nad vami sem zlovoljna, žal mi je za vas.«
„Za-me?!" . .
„Da, žal, ker nijste dober Blovek, pa tako prijazno   gledate."
„Kdo vam je to rekel?"
„Nihče ; a vi me v oči hvalite, za niČ in tako prosto; mati mi pa pravijo, da to del ajo samo zli ljudje;   vi ne veste,   da se
jaz ačim,   kako naj se vedem,   pa me hvalite . . ."
„E nikar,   nikar, vsaj ne srdite se ne".
„Ah moj bog ! tukaj je uže dola, da bi le kaj   skoro zopet prišla!"
„Bazgovarjaje se na tak način, je jel Koroelij vsako jutro spremi ja ti Ano mimo pojezaitskcga vrta k poduka in na konec jo je spremljal tadi ob dvanajBtib iz učilišča. Vseč mu je bilo prostodušje in dekličina od-kritosrčnost. Kad jej je pogledal v svezi obraz, obdan z zlatorameiiimi lasmi in oživljen % ntnaimi, Crnimi očmi.
Večkrat je Kornelij mislil: ali nijsem uorcc? Kaj me budifi nosi za tem otrokom ? kaj imam pri njem? . . . jaz neamnež; kakor pomisliš je nenmno ia potrebno, da od nje jenjaš. — Drago jutro je pa zopet šel V pojezuitski vrt in kramljal t Ano. (Dalje prih.)
1
▼lađa bi morala Nendorflerprogram izvesti, tedaj je Taaschinski svojo stranko tadi grofa Hohenwarta na raspolaganja postavi! ▼ to svrho. V Gradci šteje stranka okolo 2000 glav. Omeuiti še moram, da je Feitel-mayer v Varaždina za to stranko agitir 1 in Tanschinski konstataje, da ima stranka na Hrvatskom, Tirolskom in Šlezkem svoje privržence in radi tega je njih število gotovo 100.000. Zdaj govori vedno le Tausch. Mož je dober govornik. Tuđi Btenografi so denes in sa ćelo obravnavo angažirani.
Iz Diinajtt 1. dec. [Itv. dop.] (Slo-vani na univerzi zmagali!) Razna akademična društva pričela so svoje delovanje. Odbori društva so se ali nže konstituirali, ali pa so o konstituiranji. Za natt Slovane najvažneji* društva so : za Slovence : „Slovenija", za Hrvate: „Velebit", za Čehe: „Aka-demički Spolek", za Poljake: nOgniskou, za Base: „Osnova", za Slovane splcb: „Slo-vanska beseda".
Za vseučiliščnike raznih narodnostij so internacionalna društva, koja delujejo v prospeh i korist slušatelj ev vsenčilišča ne oziraje se na kakovo prednost katerega koli plemena. To je gotovo vzviSen cilj, lepa namera.
A za boga! dviganje posameznih na-rodov, motanje valov, ki so poedine narodnosti, posknševa tadi na skali mejnarodnosti, katera skala pa nema one stalnosti, da bi razbila valovje ki na njej skuša svojo moC, temveč skala je v tolikoj nesigurnosti, da se čestokrat pripeti, ka ima valovje gospodstvo nad skalo. Mi štejemo ve6 druStev vseučiliščnikov, ki so na stala mejnarodno-stnem. Kaj obširnejšega pomena, največe važnosti, naj intenzivnejšega briganja sta za vse narodnosti mejuarodni draStvi: „Verein sar Pflege kranker Stndirender", i „Lese-halle\
Kamen prvega drnštva je Crez vse blag pomoč bolnemu dijaku, naj bode katere koli narodnosti, katerega koli veroizpovedanja. 1» blagajnice tega društva, ki ima premo-ienja deloma v gotovini, deloma v obligaci-jah itd. blizu 60 tisoč for. plačnjejo se vratila, ako je dijak v bolnišnici, je popolnem preskrbljen 8 hrano i z vsem, kar mu je treba, zdravniki oskrbujejo zastonj posel sdravuidtva i menda nij zdravnika na Da-naji, ki bi ne bil ovemu društvu prosto-Toljno i brez plače na razpolago. Ako je bolnemu dijaku treba toplic, se tadi v tem ozira zanj skrbi; ako mu je treba na dom, đa se tam ozdravi, podeli ma druStvo ali brezplačno ali le polovično vožnjo; za du najske kopelji plaČuje dijak, ki je ud društva le polovico pristojbiae; razne kisle vode ima društvo od vodstev raznih avstrij-skih kopališč zastonj na razpolago, kratko in malo; društvo ima to za svrho : pomagati bolnemu dijaku v vsakem ozira.
V odbor tega društva voli se po fakul-tetah. A poedine fakultete preziraje inter-nacijonalnoRt društva popolnem ter se delć v narodnostne stranke. VseuČiliščniki nem-Ske narodnosti so prakticirali od nekdaj i ker 80 druge narodnosti ali v manjšini bile, ali se pa za odbor ćelo malo ali ni6 bri-gale, godilo se je, da je komite tega Inter-nacijonalnega  društva bil popolno  nemšk.
Le redko kedaj se   je   zgodilo,   da   je prodrl v komite kak Slovan.    Ko se je začelo   Slovanstvo   buditi,    ko   jo   dnnajsko
vseačililč« dobivalo od vseb stranij vseufii-liičnikov, ki se svoje narodnosti tavedajo, postalo je tadi tu, kakor daleČ v domovini ntkako rogoborenje mej nemškimi vseoči-liščniki i onimi dražih narodnostij, posebno fllovanskih. Slovani so ne ve da bili v manj-šini, ker se je tadi tu veČkrat zgodilo, da amo v svojej vrsti iteli narodnih begancev. Slednjič se je vendar moralo pripetiti, da so begnnci le redke bele vrane i solidarnost mej slovanskimi plemeni se je začela baš v slučaj i volitve v odbore „mejnarodnih dru-štev" pokaževati. Nemci so nam dokazali, ka društva, akoravao imajo v svojih pra-vilih „mejnarodnost" posebno poudarjamo, morajo vendar biti navdćhnena z nomškim duhom. To nam je bil kažipot: i mi smo jeli slednjič rezonirati: zakaj ne bi slovau-ski dah vladal, kjer bi ma pristojalo? Postavili smo se letoa na noga. Napravili smo trdno slovansko falango; sfe slovan-skimi kandaditi v odbor „internacionalnih" drnStev moramo prodreti. V filozofičoej fakulteti bili so po iivej agitaciji izvoljeni sami Slovani, izmej Slovencev trije od-borniki; Kos, Širok, Bizjak. Hada je bila borba pri juristih. Tu je kontigent Nemcev velik. Pri prvoj volitvi zmagala sta dva Slovana: 1 Ceh, 1 Poljak. Nemci i drugi slovanski kandidati prišli so v ožjo volitev. Ker so Nemci videli, đa v toj ožjej volitvi teško zmagajo, zaključili so nam volitev po silnem vrišči iropota ter sklonili: volitev se ima zopet Črez teden dnij vršiti. „Slovane moramo vreći", to je bila parola Nemcev. Agitiralo se je na obeh straneh silno. Slovani smo šli k volitvi preverjeni, da ne zmagamo. A glej! Pri akrutiniranji pokazalo se je, da so zopet slovanski kandidati zmagali: 1 Kusinec, 1 Rumnn iz mej Slovencev, Ra-doslav Pukelj. Tuđi v medicinskoj fakulteti zmagalo je nekaj Slovanov.
Slovanska solidarnost rodila je to-rej dober sad. Kažipot, ki so nam ga dali Nemci, je dober i način, kako se ima agitirati proti Nemcn uvršten. Po tek zmagah bi lehko nemSki značaj dnnajskega vaeuči-lišča ki je mej evropskimi eno najslav-nejših, kakor trde učenjaki, spravili nad ab-surdum". Kakor se je po teh volitvah pokazalo, je Slovanov mej dunajsk'mi vseučilišč-niki ogromno Število, ki ga nij amo priSako-vali. O slovanskej solidarnosti, ki se tako lepo pokazuje mej vseučeliščniki poedinih slovanskih plemen, budemo ker je silne važnosti še večkrat govorili.
Domače stvari.
—   (VČerajšnji   „Slovenski Narod") je bil zopet konfisciran,   in   ta-krat zavoljo tega,    ker je priobčil ugovorno obravnavo proti konfiskaciji. Tedaj tuđi sod-ni jakih   obravnav,   če   so   prav   javne,   ne borno   smeli  priobčevati?    Iz  konfisciranoga lista   amo denes,   to se vć,   ponatisnili one članke, ki nijso okrivljeni.
—    (Občni   zbor   „Sokola") je denes v nedeljo  5. dec. 1875 ob Vall  uri do polu dne v   telovadnici.    Vrsta zborovanja : l.Ogovor podstarosto. 2. PoroČilo tajnikovo. 3. Poročilo   blagajnikovo.   4. Nasveti  posa-meznih   društvenikov.    5.   Volitev   staroste, njegovoga    namestnika    in    7    odbornikov. Bratje Sokoli! Volitev staroste je jako važna. Udeležite se tedaj visi tega zbora.       Odbor.
—  (Umri) je dr. Kviring, hrvatski po-slanec in vrli domorodce, zdravnik v hrvatskoj Slatini, poznao tadi mnogim Slovencem.
—   (Prof. Erjavec)   je   izvoljen    za dopisnjočega   ada   jagoalovanBke okađemije.
—  (Predstavo slovenskega dramatičnoga dru itv a) 2. t. m., ki je bila napravljena v slavnost Preširnovega spomina, nij bila taka,   kakor  bi jo bili smeli priča-kovati. „Eddo," znano Weilon*ovo dramo, smo uže slovensko bolje predstavljati videli, in  to deloma po istih močeh,   katere   so ta večer aodelovale.  Gospodičina PodkrajŠekova (Erzabe)   je   bila   jedina,   ki   je   opravičila našo nado; gospodičina Le darjeva (Edđa) se je sicer z mnogim trudom poprijela svoje naloge,   pa   veČina   onih ljubeznjivih niji\ns, katere leže v tem značaji,   joj   je   bila nerazumljiva.   Veseli nas pa očividna pridnost omenjene   gospodičine,   in   občinstvo   jo   je tadi pohvalilo.    Gospod   Ko col]   (Kieholk) je bil ta večer   tako   negotov   v svojej roli, kakor   hvala   boga  —  malokedaj.    Gospod Schmidt (Karpezan) pa nže po svojej na-logi   nij   mogel   prav   prodreti.    Priliko smo imeli,  vldeti zopet par novih manjšib, močij, in mej temi   bi   d ej ali posebno o g. Volti, da bi se dalo morda kaj od njega pričako-vati, ako se hoče izuriti.    Ensemble   v zadnjem dejanji   pak   je  bil jako pomanjkljiv. GledaliSče je bilo srednje polno.
—   (Slovenski  „misijonar"   Lah) ki je nekaj časa bivul v Bosni pri trapistih, potem v Drinopolji mej Bulgari, od koder je Šel črez Carigrad v Rim, kjer   se pripravlja za misijon naiztoka prijateljem piše: „Srečno som   došel   od   Carigrada do   Ankone in od ondot   v   R'm,   kjer   som   nekatere reci uže ogledah    Dolgo uže   nijsem bral avstrijskih časnikov   in   ne  vem niČ, kaj Avstrija misli z Bosno? Turska je, dokler sem bil v Dri-nopolju,   neprestano   pošiljala vojake in   topove   po   železnici   v Bosno,  vsaj  100.000 mož in 200 topov.    To nij samo zoper  kri-stijani, mora slutiti kaj veS.    Pa morala bo odnehati, ker denarjev nema in Se dolga ne more   narediti,   brez   denarja  pa bo vojske kmalu konec.    Dražega bi se ne bal,   samo Rusa v Bulgariji se bojim, (kaj pak Slovanu se je treba   bati   Slovana ?! Ur.) pa bo uže bog obrnil,  da bo prav.    Udom bratovščiue bv.   Cirila   in   Metoda   pa je   zđaj   posebno moliti. Leta 1876 se bo v Turčiji gotovo vse spremenilo".
—  (O Brandstetterji) poroča „Ta-gespoat" iz Celja historijeo, ki mora menda močno ganiti njegovo prijatelje,   in   sigarno jo „T.u priobčuje, da dokaže, kako plemenit je njen bivši patron   in njen kandidat   Se v ječi.   Vrženo mu je bilo namreč skozi okno v ječo pismo,   v katerem se mu bivši mariborski poštni eknpeditor Trupe,   ki je zarad poneverjenja tuđi zaprt,   a 3. decembra ka-zen  dostane,   ponaja   za   posredovalca   za kaka dopiBovanja. Ali Brandstetter je  pismo prelskovalnemu sodniku   dal   iu za Trupota še milosti prosil — pravi „Tagespost".
—  („Zora") naznanja,   da bode v novom   leta   dalje izhajala v svojem 5. točaji. nVe8tnik" odpade.
—   („Antigona"),   tragedijo   Vittorio Alfierija je poBlovenil Josip Krizman in iziđe v Pajkovej tiskar ni v Mariboru.
—  (Umrlo jo v Ljubljani) meBeca novembra t. 1. 68 osob,   37 moškega  in 31 ženskega spola.
— (Milodari sa pribegle iz Hercegovine in Bosne.) [XXII. izkaz.] Iz Pođžapanije Planina vVipavi poBlal in nabral g. podžupan Josip Nakns : 19 gl. Is Trsta poslal gosp. Iv. Dolinar od gospe M. JuRtman 5gl. IzPazna poslal g. prof. Berbnć v drngifi nabrano svoto 38 gl. IzRi-henberga gosp. Anton Ostrožuik 8 gl., D. Arko 2 gl., Markas Ladislav 1 gl., Drag. SeSir 2 gl. Iz Ljubljane gospa Kogelj poslala od neimenovano 1 gld. in tri pare rokovic.
PrejSnji  izkazi   3393 gl. 71   kr.   1000 frankov v zlatu in 3 srebrne dvajsetice sku paj   ted»j 3469 gl.  71 kr.,   1000 frankov  v zlatu in 3 srebrne dvajsetice.
Odbor potrjnje sprcjcm s prisrčno za-bvalo i prosi 3e milodarov.
Podpiralni odbor:
J. N. Horak,                   Vaso Petričić,
predHeđaik                           đenaraiuar.
Št. 16821.
Slavni redakciji časnika  „Slovenski Narod"
Tukaj.
Na podlagi art II. postave od 15. oktobra J868, štev. 142, ae slavna redakcija naprosi, v časnika „Slovenski Narod" St. 275 od 2. decembra t. 1. pod naslovom „surovost" prineseni članek v tem smisin popraviti, da je bil ttlaboglasni, varnosti osobe in premoženja zlo novarni J. S. iz P. zarad hndobnega poškndovanja ptujega prcaic-ženja in zarad preetopka ulufugarstva po straž-niku Sclko-tn poprijet, in ker se je zaporu -eiloma ustavijal, se je taisti tuđi le s silo izpeljati inogel.
Da so se pri tein mejo človečaustva in sploh dovoljenega. više prekoračileizvidi se naj-bolj iz tega, da akoravoo so stražniku Sel-ku Btražnik Strice'j in gospoda. M. in W. sa pomoć priskočili, so vendar vsi le z tru dom npornika smogli, in da je ta pri vsem popolnomanepoškodovani ostal, kojenasproti jatražnik Stricelj po dokazu zdravniškega »pričala 2 poŠkodovanje zadobil.
Mestni magistrat v Ljubljani 2. decembra 1875.
Župan: L a se han.
Čast poštene hiše mi hoće vzeti.
Prvega decembra t. 1. mi ponudi pošten Nemec, nek Bcstavek „Tagblatta" probrati, prklevfii, da naj branim čast svoje vsakeiuu Htauu znano hiše, ki uzo več ne^o 100 let h<S svojo pekarijo hranujc Pcrractovo ime neomadožono, znano vsiikcnni Ljubljančanu, vsem kmetom in gospodom na 3 ure okolice, da ae tamo dober knih in p oštena pijaca dobiva. Prcbiram omenjene vrstice, pričetkom nekoliko poetične, da bi bil skoraj menil, kaj meni to mar, da ne prihajatn do besed: „Hicbei befindon wir uns unserom edlcn Widersachcr gegenflbor auch noch in sofernu in Vortheil, Jils wir nicht nach schauilosen Lflgen und Verleuinduugeu zu grci fen, sondern mir Tu t li a ii t; lili c h o s zu bericbten brauchen"; in da dulje ne berem mej drugim „in die I e tz te, allcrletiete Kncipu" ; in spiiter Nachtstunde"; „silaseu Wein vulgo cvićek" : „traulicho Kneipo in dor Upi ta Iranku", Oho! si misliiii, »udaj pa imaš z meiioj upraviti. Lchko bi tebi „Tagbluttovec znal reci, da ni najlm jSi magarac, ker si upaš moje hifie čast dotakniti, in jo hoi-eS oskrmiiti in ugonubiti. Ne vcS li, da če ml vunt mojo hiSe vzaineS, nit ukrudeS premoženjo, onako turskim vojakom ki vstaSem liiše požigajoV!
Po veduti ti ino rani, da je skoraj nij liiae v Ljubljani, katera bi s tukini velikim trudom morala kruh služiti nego ju moja. Da »i sva sii avojo ženo uže v starih letili in Hama, vendar #u nij debi, da bi ga no opravljala, naj bo pre^rdo ali p'rotežavuo in to lo zarad t'aHti in poštenja. V mojo ^ostihio („\Veiti-acliank") zaliajajo \'sat'e^a stanu Ijuiljo, od nujviAjih donajnižjih innikdojcj še nij pridel imena „Kiieip<iU. V»ak'većor ntražini do 11. ure, da ne niii naparut'^a ne godi in da se ob   '/a 12 uri liišua veža zapre.
V   dokaz   temu   se   sklicujem na slavno ineMlno
Eolicij.sko   f^ospo.sko    in   na   njeno Hlu/.almikc, da }c ilo v tem oziru vae v najlepseni redu.   Ob '■',', na   1 gospodinja   sama   vrata,    ki   ao   se   mej tem t-aHcun apoeile, /opet odjn-e.    Ju   to so zgodi vuaki dan uže 30 let.
Vsaki dan, in če je tuđi najvceji praznik, jo ob 5. uri zjutraj uže pripravljen kruh za botniko iu zdrave, za jetnik« in prisiljcnco in zato vn«jo treba đelati od ti. uro zvečer do druzega dno ob poluduc. Vao   to   đulu  gro  skozi najiui   ruki   vuak  dau,   ne
vzdržujeva nobenepi „bucbbalterja" in plačujeva 700 pld. samo hiSnepra in splob već davka negr> ti in tvoj list. Pokiiži mi lnSo, ki bi pri tolikom opravilu tak red vzdržavala. Kar se tiče ^ostilm«, se odpre ob U. uri /jutraj in je 17 ur odprta do '/»1^ ure, in ko bi se natakarica preuredila zoper to zapoved, je ob službo.
Kako obilo smo se delom obloženi kaže, da se je poslednjega meseea ved ko za 2000 gld. vina v malih stcklenicah na mizo nanosilo in vrhu tega Se ninofro jedi.
Sobico za gostilnc so res maj hine kar sam pri-trdim, za to je pa klet večja.
Proudarjal sem uže početkom svoje vinsko kup-čije, da krčma nij „(Told#rubeu kakor ini Ijudjo ori-tajo, in da ima za ta mali dobiček dosti prostora. Ko bi pa treba bilo večjnga prostora, imam gn dosti ker luda seza od čpitalskc do ribjo ulice. Imam sobe v hiši, v katerih bi lebko 20 parov plesalo, na Spi-talske ulico jo fitaruna, ki bi tuđi Ichko služila za gostilno. Ilifie, kolikor je vidiš v gpitalskih ulicali, je komaj ',4 del. Tedaj mojej Kostilni ne pristuje na noben način zaničljivo ime „Kneipe" najmenj pa izraz „die allerletzte Kneipe".
Prijtelji mi jih vsaj, da jili 5 nadtejcni, kateri bi za 2—3000 vedrov vina, deuarja žrtvovali samo za prodajo na drobno, ne ene^a vedra na debelo, namo da je dobro, naj žlahneje sorte in iz najbolj^ili goric.
Plaćam ti rad, prav iz srca rad, će hoćeš putovati v vbc te lepe vinske kraje, in reci jini, da je Čvićek, bojim se, da ne boS zdravih peta odncsel, in <la bi te ne „nacviekali".
In tako terjatn jaz, moja žena in moji čestiti gostje, ki so vsl miraželjni gospodjo, da preklireS, kar si o mojcj pošteni gostilni iu biAi pisaril, zapotnni si dobro, da kar hv, je v mojcj liiši godilo, si: nij javno godilo, in nij nikomur nič mar. lTžo pred 2 leti rekel »em ti, da pusti mene In mojo hiđo na miru, tedaj Se enkrat. zantevam, pirkliči takoj sicer izročini to zadevo svojemu advokatu, da so jired c. kr. sodnijo vidiva.
Atttnn  1*e.rn\.e»
V»>,no
je naenanilo v donašujej štovilki Samuola Hock-scliora star. v Hamburgu. Ta biša si je radi promptnegti in zanesljivega izplaeevanja dobitkov tu in v okolici dobro iine pridobila, tor vsacoga na denašnji inserat t>pozorujenio.
Za Miklavža in božica
Na vesolnost otročiča Lepe igračo jaz ponujam,
Ker bo „Anlrej Sckreyeru i^am.
Punce, oblečone in samo v srajci, Tndi tako, ki vpijcjo: mama ni papa, Živali z rnpurnicnuii, posebno lepi zajoi, Ognjišča in kuhinje iz crnoga ploha. Konje in krave, pesi in osle Slone pa kace in druge zverine, Mačke in tigre, leve in kozle, Ptice in pave, najlenš' peteline, Eogove za lovce, gosle, kitarc, Cake in sablje, flinte m bobne Trompete in flavte, in drugo piščaro, Orgelce in harmonike, velike in drohne, Jaselce, gledišta in sole za otroke, Železnice z mašino iu naslikanim vozam, Arhe Noeta in vozove za pelat na rok«, Prodajalnice % bl.tgom v prahu in kusam, Postelje iu zibelke, ko3tnje in skrine, Bukvice s podotam, smesuo iu verne, Leteći angelji in tisoč drugih roči, Zgoruji, gospodom pos»»bno priporoči.
(42-2-1)
PosclmO pozornost
zasluzi inserat firme S. NacknACo.v Hamburga, v denaSnjej ntovilkt, katera •« nain zarad to(ne in pažljive   poHtrežbe    naročnikov    iiKJtopleJft«
pripro^a.
3. decomhrar
iKvropa- Kokoščik iz Dunaja. — Pogaćnik, Wehrhan iz Colja. — Stadori iz Dunaja
Pri Mlonu : Gr osin an \z Dunaja. — Kramar iz Karlovca. — Raucli iz Pulja. — Hudovernik is Radovljice. — Wcis iz Kekc. — Blum iz Sviće. — Itoger iz Karlovca.
Pri n»lf«lt Milller \z Dunaja. — Sk3rja iz Kranja. — Kolar iz Dunaja. — Jugovoc iz Stra-žižč. — Wonzovsky iz Idrije. — Brečnik iz Dunaja. — Cohn iz. Trata. — Kriapot iz Kranja.
Pri Zamorci s Hočevar iz Gorenjskega. — Putino iz Italije.
Danajfika borza  4. decembra                     Kreditne akcije    ...          208    ,    50     .
Enotni dri. dolg v bankovcib .   69 gld. 40    kr            London........113    ,    10      ,
Fnotni dri. dolg v arebru    .   .   73   ,   50     .             NaPo1-..........9     ,    05      ,
1860 drL pnaojilo.....Ili   ,   80                    c- k-cekmi.......5     .    31
Akcije lirr-dne Hs^fc.-               926    .    —                       Srebro      ...            .   .   . ;C4     .    90
Samo v
Pollak-ovej
naj stare j se j in slavnejšej
univerzalnej
zalogi blaga
na Diinaji,
Mariaiiilferstrasse  1,
prodaja se kakor jo uže občo znano z najzveBtejđo garancijo najboljšo kako-vosti inpravosti blaga vedno najnovejšo blngo na debelo in na drobno.
Ovčjo-voliiato oblačllnc
§novo,
najfinojfie in modernejšo, za vsako sai-sono v vsakoj barvi, gladko, progaste, jednojne in Htrtsko karirano in sicer; Hintor, rJpu, pIai<l>NnovI, «llaf$o-nal, 11 a ti cl, C'licvlol (suknjeno oblačila) in polog ao mnogo drugih stvarij.
Platna, vsake vrsto prta n» lulzo iz cvillia in damaMta, grudi, bol in barvasr, i»r«»jcrinjalu, cliiHon J/4, colo a/i Široki; perkal* turski kreton polog tisoč družili rečij,
Popolna zaloga pletenog;" blnga, zavratnlkov za gospode in gospe.
Najveća zaloga »vilualiu in ža-uictaNtlh trakov v vsakoj barvi in širokosti. Ovčje-volnate in blontl-čipke tuđi obšito z biseri, kakor tuđi sploh vso v to stroko spadajoČc stvari in to
vsc le po
27 feraoo-
Razpošiljatvo   proti   poatnem povzetku
tajok.   Izgledki in zaznamek blaga za-
Btonj in franko.    (326—15)
§£ Za Miklavževo darilo ^
c                     spodobi  se  najbolj  in je iiajpriiktiŽnojsi
\ za  gospode:   I ponoćna suknja 12 — 16 gld.
\ za  dečke:      I mehikanec 12—14 gld.
s za  otroke:     I obleka iz snovi ali zameta 5—8 gl.
\ za  gospe:      I jopica najnovejši facone 5 —10 gl.
i           Kupuje se to v zxao^7-ečjl IizfToIrl pri
\                       M. Neumann-u
f    (421)                                      v Ljubljani, v Lukman-ovej hiši.
\        Specijalitete snovij za obleke za gospe in berolinske mode v konfekciji.
\            11 Za bazične in novaletne đarila!!       <g ^
< a           Zaloga modernega blaga za gospe in manufaktumega blaga      •§ |
j||            I_. TX7"stllen.3s:3-,            *i*
I   0^1                                          v Ljubljani, glavni trg št. 7,                                         ° čL
i     £j l«l                                                                         pnporoČa                                                                         E«S
1 525        oblačila za gospe, snovi za gospode, shawle, plaide, preproge ^ *•»"
C                                                                                      in drugo blago zaloge, katero ima v bogatoj izbiri.                                                                  j->I £J
K                                                                          (Za složnost p. n, občinstva uvel sem od denes motrično moro.)                                    (423)            "
J        Radi približan«* saisone modernega blaga in konfekcije, /,elo nizka cena.
Vrtne cene
v Ljubljani 5. decembra t. 1. Pšenica 5 gld. 20 kr.;   —   rei 3   gld. 20  kr.;
—  ječmen '2 gld. 50 kr.; —   oves 2 gld. — kr.;   — ajda 3 gld. 30 kr.; — prosA 2 gld. 60 kr.; — koruza 3 gold. 20 kr.; krompir 2 gld. — kr.; — fižol 4 gld. 50 kr.; masla funt — gld. 54 kr.;  —  mast  —  gld. 46 kr.; — fipeh trišen — gld. 31 kr.; — Ipeh povojen
—  gld. 42 kr.; jajce po 31/, kr.;   — mleka bokal   10 kr.; ^ovednine funt 27 kr.; — teletnine funt 2G kr.; svinjsko meso, funt 25 kr.  —  sena  cent   1  gld. 35 kr.; — slame cent 1 gld. 30 kr.; — drva trda 7 gold. 80 kr.; — mehka 5 gld. 20 kr.
Prazno stanovanje
za oddati vsaki dan.    nošnje   t*otfan* št. Hl.
(424—1)
Lekarna Piccoli.
Sif /fKyi\ li-:
B* Anaterinova ustna voda in zobni
praftek. BoljSi, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobob61 in uatne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vnetteo grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je aploh neprimerljivo sredstvo za či-Ktenjo z6b. Keđor ga enkrat posknsi, dal mu bude gotovo prednost, vzlic vam enakim izdel-kom. 1 Bteklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit  de  Cologne  triple  surfins
de Parls, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda flacon so kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flucon 80 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboijsi do
aedaj znani želodečni likćr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različno organe in udu z nova okrepi in oživi. 1 Bteklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skuBcno sredstvo proti većini bolezuij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka go-spodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena ateklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
vriyC6riH"vreiI16, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zakiad.
Specijalnu, da se obrani koža krasna, nježna in mehka, se iej daje prednost pred vsenii nmivalniuu vodami, lepotićjem in lepotićnim sredstvom, katera so cesto Škodljiva, 1 stekle-nicu 1 gold.                                        (132—149)
tiB^f NarOČila se izvršujejo vračajo-čoj .se pošto proti poštnemu povzetju.
Kazipot do Ljnbljani.
Kdor želi inserirati pod to rubriko svoj posel, obrt itd. tako, da je ožnanilo uvršteno a kozi tri mesece vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrstab po jako znižanej ceni storiti, katera se izv6 pri administraciji „Slovenskega Naroda".
Jan. HTcp. Horak,
rokoviiar, odlikovan 8 srebrno indtistrljno svetinjo pri-poroća svojo z;iogo (v judovskej ulici št. 224) v.sake iiro glacs rolcovio in rokovic za prati, vezila za po* ione, uanjate spodnje hlače, zavratnike elastične ob-raniniko, podveznike itd. kakor tuđi drugo v to stroko spadMJoče blajfo.                                       (1)
„fConkortliJa**,
xayarovalno društvo proti ognju in na življenje se priporoča zazarovaoja po najmžjih cenab. Gluvni za-stop pri A. Androjnl, posrne ulic, šr. .'tr>, v Ljubljani. (1
OosUlnicar Jurij I>oJcnc,
na Poljanah ćt. 24 „pri mesarskom dvorišči" tuči li-vrstna nrvatska in doleniska vina po nizkej ceni, tuđi kupuje i a prodaja poljske pridelke vsake bire. l'ri njem je vedno y<-lika zuloga_________________(1)
Najboljša dolenjska in bizeljska
■tara in nova vina na debelo in drobno prodaja na stareoi trgu at, 152 Josip Ei"bi6 prav po nizkej cenL Vnanjo naročila točno in vestno oskrhiije._____(1)
V pekarjji Josip Čada,
na starem trgu at. 33 dobi se vsak dan 3 krat fri-sno pečeni kruh vsake bire žemje kifeljci alruce itd. tuđi se prodaja isvrstni in okuBni kruh vsake bire na vago in sicer po nizkoj ceni nadalje sprejema kruh g* peii, in prodaja izvrstni žrvenjak.         (1)
Pri Miliael Pakiću,
trgovcu v I^utljani (atacima za vodo, magacin v gledališkej ulici) je zaloga vsake vrste lesenega hi-snega in kuhinjskoga orodja slamnatih iidelkov, zime za blazine, dratenih mrot, žiuiatih sitov, pletenih korb itd. vse po nizkej ceni in izvrstno blago d'imačeg.-t iy-'1elov<nia._______________________(2.
Pri R. nikluucii,
trgovcu v spitalskei ulici v Izubijani, <iobi se vsake vrste kramarsko blago polog pa tuđi še vsako vrate suknenoga blaga /a hlače in suknje bele kotenine VHake vrsto lep porhent in izrvrsten tibet itd. in ■pl"h dobro blago in po ni^kaj ceni.        _____(2)
ijrosiiliia iii pekarija
Antona Avbelna v st Peterskem predmestji tik go-stiluH ,-pri caru" priporoča se p. n. občinstvu zaradi izvrstnega vina in tuđi jedil in posebno pa potni-kom sa prenooižto ziasti Gorenjcciu ki se % Hudol-fovo ftolozTiico pripeljejo, tuđi je sploh pri njem sve prav po nizki'j otmi.                                            (2)
Fr. Sark, krojač
na dvorneut trgu v Kastnerjovej hiši, izdeluje nnj* Ifjti*3 in ntijinodt't'nej.te oltleke vsake biro po ni'/.k(^j   ceni,   tuđi   ima xnlogo mnugovfstnegn
hiatftt po istoj cuni kot v štacunah. Naročila su brzo izvrB*1".                                                            (4)
f&iUigovcz E. Ifolm
na starem trgu it, M.i7 Jedini v t^Jubijani,
prevzoma in izdolujo najhifejo, najcenojpe vsaku vrsto dela. Posebno so priporoča č. gosp. ituhov-nikom.                                                        (4)
Dobcr kup
kakor pri razprodaji (Ausverkauf) 10 do 250/0 pođ fabrifiko ceno na debelo in drobno prodaja ronogo-vrstno kramarsko blago Janea VIČI« v Ljubljani na glavnem trgu.                                                    (5)
\ Josip KiCvceveJ
speceriskej štacuni na 5t. Peterskem predinestji St. 18 tik inesarskega mosta dobi ae najboljše blago potem Štiij. bruse, kupuje in prodaja na debelo poljske pri-dclko fi/pl, krompir, ćroŠplje, repo, zelje, orehe itd. (5)
V  kararni I^aiidrla,
na glavnem trgu št. 10 je najboljša kava najboljfii likeri, mnogo slovanskih in iieinAkih ćasopisov potem tuđi lop in iloher biljanl. I'oatrožba i/A'rstna.     (5)
JTtizai'ska deia.
Najboljša najlupša vsjike bire in po nizkoj ceni dobi-vajo se jedino le pri Josipu IlCKttHju St. Peter-
sko predmcBtje fit. i)'J. Naroćila se brzo izvrše. (5)
Obleko vsake bire
izdelujo najmodernejše in najhitrejšu jedino le Fr. ŽclcKiitkar, na stobium trgu vis-il-vis stolno oerkva. Posebno izvrstno izdeluje surke in jednako narodno obleko,_____________________________________(5)
Ćrcvjjar Jakob Škcrbiucc,
v gledalidkej ulici št. l'J izdeluje vsake bire naj-boljših črevljev na drobno in debelo; potem prodaja tuđi Tržiške črevlje na debelo in drobno po nizkej eeni.                                                                        (5)
Vošćcne svećc,
nnjeonejšo, najlopšo in najbuljđo za corkve, pogrebo, trgovino in domaČo rabo, potem med In voaek, kupnjo in prodaja Oroslav Doleneo v gledališkej ulici
št. 40—41.                                                              (5)
Zalcgo mnogovrstne mašne obleke
v Ljubljani pole? Franoiskanskega. mosta kt 45. pri-poročam i i/delki iz jako slovečih tabrik kl so bili pri dosedanjih rav.tflvah često pohvaljeni ter proda-jam veo po nizkej fabriskej ceni. Prevcamem tudl vezenje (štrikanju), montiranje cerkvenib zastav (01-dahiuov) itd. ter vse zvršujem vrlo pažljivo. (2) /ina Ilofbauer.   .
Oostilničar „pri Sokolu**
na alolneiu trgu, priporoča svojo uzo staro gosti Ino. Daljo naznanja, da lm» tuđi lutos ievrstna vina m vedno dobre jedila kakor klobase itd. po niakej ceni.                                                                        (fi)
V  krčmi „pri Mehika^cu*'.....;■
tik dežclnega gledališča v Kolmanovej hiŠi, točijo sn izvrstna vina, dobiju se dobre klobase, pečunka in druga jedila po nizkej  ceni.                            (5)  •
Dunajska najveća:
27.
Zaloga
solidne in  znane zanesljive firme
Bernhard Pollak-a
na Duiiaji,
Karntnerstrasse 14,
(vis-a-via Weihburggas8e), prodaja jedina z vestno garancijo najboljše kakovosti in pravosti blaga vedno
JVaJnovejše
za vsako saisouo,
oveje-volnate oblačilne snove.
Eavno tako tuđi vse si mislcčo vrsto, platnonega, modernega, kurentnega in pletenega blaga, svilnate in zametaste trake, ravno tako tuđi gui|>ir-čipke vsake baze, po'eg se tisoč drugih stvarij.
Izgledki i zaznamek blaga
zastonj in franko.
Naročila,  tuđi  najmanjša brzo po postnom povzetku.                (32"j—16)
Nepristujoče jemlje se nazaj brez zadržka.
Vfliea bolnim moč in zdratje hret tek* in   brez stroškov po izvrstirt
Revalesciere Hi Barr?
30 let vže je nij bolenti, ki bi jo n« bil» otpravila ta prijetna zdravilna hrana, pri ođrnšfienih i ourocib brez medicin in stroSkov; zdravi vho bolesni v želodou, na živcih, dalje prsne, i n* jetnih; ile^t i nadnho, bolečine v ledvicah, jetiko, kaS«lj, tieprn bavljenje, zaprtfe, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate 4ik>, vodenico, mrzlico, vrto^lavje, ailenje krvi v glavo čumenje v aSesib, Blnbosti in blevanje pri noseći h otožrmst, diabet, trganje, ahuj Sanje, bledičieo in j>re hlajenje; posebno se priporoča za đojenee in jo bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spri&« val zdravilnih, brez vsake medicine, tuci njiini gpri čevala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Benuka, pra-vega proi'esorja medicine na vneučiliSči v Maribora cdravilnega sv6tnika Dr. Angelsteina, Dr. Sbortikndsi Dr. Cainpbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ur6, grotinjo CastU'-fltuart, Marki/.e de Brehan a uinopo druzih imenltiiiL ■oaob, se razpošiljava na poBcbuo zahtevanje zaatonj
Kratki izkaz iz SO.IMM gprftavalur. Sprićevalo zdravilnega svetnika Dt. Wnrfi«rJH,
Bonu,  U». jul. 185*
Hevaluscieru Du JHarry v mnogih nlučn:ib -.•a-grudi V8H zdruvila. Posebno koristim ju pri iJrinti !i grizi, dalju pri Bcsjilnih tu obistnih bolczriih u t <i. pri kumuju, pri prisudljivem a bolohnom ilmžcuji ■■ scttlni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodwiji v obintili in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolju iri ia neprecenljivo sredstvo ne sumo prf vratnih in ;>ru olh bolesnih, ampak tuđi pri pljučnici in eušenji v grlu (I* S.) Kud. Wurzer, zdravilni svetovuloc in ćle< mnogo učenih druztev.
Winobeater, AngleSko, 3. decembra 1H42.
Vaša iz vrstnu Hevaleaciere jo ozdravila vućlutnt
i   nevarnuetno   prikazu i,   trebušnih   bolezni,   zaprtjn,
bolno čutnioe in vodenico. Prepriča! bciu se shiu ^ledt
vašega zdrav i Ih,   ter   vas  toplo vsukeinu pripuroćani
James Shoreland, ranoeelnik, (Jti. puika. IzkuŠnja tajnega sauitetnega svetovalca goap, Dr. Anguisteina.
Beroliu, *>. umja 18oH.
Ponavljaju izrekam glede Kcvuieaciere du Barrj TiiStransko. najbolje eprićevalo.
Dr. A uge 1 steiu, tajni aai'it. avutovalec
Spričevalo St. 7(J.921.
Obergimporn, (Hadensko), 22. aprilu  1S7'2. Moj patient, ki ju uže bolebal 8 teriuov za 8tru6-nimi bolećinami vnotic jeter,   ter   ničesar  použiti nij mogel, je vsled rabe Vade Hevaleaciere du B*rry po-. polnaiua zdrav.
Viljem Burkart, rauocolnik. SpriČevalo št.  72.618. L& Ruche sur Yon, 30. julija 1868. Vafia Kjvaleaci6re   ozdravila   me je   popolnom strasnih  želodčmh   in  ćutnicnib   boleznij,   katero  so me deset let   uučile.
(Gospa) Armanda Prevost, poseatnica. BevaleEciere je 4krat teĆuejfia,  nego  uieuu,  tr 8đ pri odradčenih in otrocih prihrani  50krat   već  n» ceni, glede urane.
V plehaetib pnftio.ih po pol funta I gold. 50 itr 1 font 2 gold. 60 kr., 2 fnnta 4 goid.   5<» kr., 5 fiui tov 10 gold., 12 funtov iO  golcl., 24 f'autov 3»; goiu., -—   Kevaluff erc-iiiaouiton   v   pušicah   in   cabletab   u lSttai 1 gold. 50 kr., 24 U* 2 gold.   Vj kr.y 4-< tai gold. 60 kr., v   prahu  z& 120 tao   10 <o!d.    Proiajo Da  Barry   4    Comp.   n&   l>u^«4t,   Wal)3««h-ggkmme   fitev. 8,    kakor    v  vaoi>    oioatili   pri    dobrih lokarjih   in «p< jerijakih tr^ovoiii:   'ncli razpoiilja du-n^aka bila na  vic  kruie  po požtn/h    n.UKxnio>ih n.li pov*etjib. V Ljubljani Ed  * h hr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Uckl pri Idtarju J. l'io damu, v Celovcn  pri lekurju Bini •aclierju,    -Spljetu   pri   lekarju   A lj i no vi Ou,   v  Traču   pri lefearju Jakobu Serr<tvallo pri drogeriatu  P. li u cea ia J, Iliruchu, v Zudru pri Androviću.     (271)
Št. 16301.                                         (415-3)
Razglas.
Po postavi od 23. jalija 1871 drž. z»k. fit, 16 smejo se od 1. januarja 1876 naprej pri javni obrtniji brez izjeme le novo me-tričue mere in vage (peze) rabiti.
To se naznani v splošno vedoost z pri-stavkom, da se mora ud 1. januarja 1876 oaprej občinstvu le z novo ruetričnu mero in ▼ago postreči. in da se morajo stare mere in vage iz javnih prodajalnic in javnih trg ih tako gotovo odstraniti, kakor bi ae sicer taiste ne le odvzele, ampak bi »e tuđi proti lastnikom z pustavno doloČeno kazuijo po-stopalo.
Mestni magistrat v Ljubljani,
25. novembra 1875.
Pravo, neđišeče in oknsno
olje iz sala florševih jeter,
tri ino   napolujeu.
Sknšeni pomoček pro(i prsnim in plj ucnim bolerinam.     {3O5—7)
Z nakazom o rabi v atektenic.ih po 70 krajc.
Pravo   dobiva se  !e   pri VlktorJ«   Trak<V«Ey-ii,
giavtii trg 4,  rEinhornu  kkarna v Ljubljani.
: Cllavni dobi-    itnvnaiiiin                           I
! tek ev. *»«"»"»<> I)„bitke 1 ■J7:-».o«iOiiwrk       gpeče.         garantira     I
novo  noiu,škt*i                                i    A,,}.,,.,          ■
•lrž. vdjav«..:           ■ •     •        l!    dl/a^1'         1
Vabilo za udeleiitev clolthliiiiili iiakljiireli
o<l   državo   IB»iiil»ur|( Ktirmitirune velike   <lfiiaruc    lot<>ri|e,   v    katere)    we butlt" gotovo <Iol»Jlo t'rcz
9 uiillJoB9O%   ffttO.OOO c1b#z. umrli.
Dobitki te koriatnu denarnc lotorijo, ka-tor.a obđir/.a vsled nacrta satno 81.H0O srfčk so alcdoči: riHinreč 1 dobitek evnnt. .'{75.0(10 drž. mark, specijalno ilrž.mark 250.000,125.000,
SD.OOO, (»0.000. »0.000, '10.000, »fi.000, 4 krat   1
po .'{0.000 in 24.000, ;{ kr.ir p<> 20.000 in 1S.000,   1
2!) krat pn  l.">.000,   12.000 in 10.000,   :U\ krat   I
po (».<)<>(), 45 krat po 4S(»0 in 4000.   205 krnt   I
po :t(>00 in 2400.   417 krat po I SOI),   1500   in   ■
1200. 1121  krut po (100, .'KiO in .'{00,  l,SS20kr.it   ■
p.> 210,  LM.  120 in C0, 21011 krat po 48,  21,   I
IH,    12 in U dri. mark in dospujo č ez nukaj   ■
mesecev v 7 oddelkih do odločbn.                     I
Prvo   dobitkino   žrebaajo   vršilo so bode   ■
dlii#.b4>uo                                                           I
15. in 16. decembra t. 1.      I
in vdja za to:                                               ■
Ćela originalna srećka samo 3 gl. — kr. ■ Pol originalne srećke „ I „ 50 „ I Četrt originalne srećke   „   — „  75 „   I
in razpoailjnm to od države  garuiitirauo   I
origiiml    »rećke     (nikakor     prcp<>\ edanu   I
prouiese) proti fraiiklr»ne| prlpoNlIJatvi   I
zncNka ali pa proti podtueiu povzvlku   I
tiuli na iiajoildalj^ue krnje.                       I
Vsak   lulolttŽrnk   dobi   od   meno    polog   I
svojo originalne srećko znstonj tuđi originalni   I
nacrt z vtisnjonlm državnim grbom in po do-   H
vrđonem žrebanji pripošlje so twko| VBaceinu   I
Urez anliicvuuju Hlužbenl spisuk /rubanja.   ■
IzplaČcvunje in razposiljaigc denaruih I dobitkov                         m
do   intoresentov   2vi>ujoin    Nam   direktno  B
in   i»roiuptno    in   z   uajzancNlJiveJšiiu  ■
inoK'an|ciu>                         ■
M'rnka   naručilo   mnvv    ti    •sak  IH
/HU'ski'in'tt  .»•   /niŠtm*   ntiktt-znicip   ali  ■
/»« ftt'i/ntforanitn pisnnnn,                  m
4}hi'ri€' nuj st' tt'<i<Mj fjttik sr nai'o-   ■
tiltutt sran/tl,jivt> tlt*                               ■
Sciiiiuel Heckscher seii., I
bankirna in izinciii^valna pisama            ■
v  IIiiiulMirgu.          (409—4)     ■
Crfltn^  Je  slf>vc?!l>   »«Premo<'Ijiv»   pripr.i«, zft
*?v   "l"      mazanje   usnja   Amerikanca Mr.  Vili.
Hwirtann.                 .......
i ifkif^1*  J° Ii'Po<"'te*c, naredi vsalco O^Uvalg ino-
^\^uiu     premo^IJivo, katoro 8i> 8 tojn namaze.
(ifltf)^  »»bvaruje obuvalo pruil vstiko  mokroto
^^\"fJl*J      t(.r ostano}o no^o vodno. 4uhQ..         j
Cirntrifct   linran' tt'd'rtj  inarsikutero bole/on,   jta-
^r   ulu     tt-re zaft'tuk ho gotovo mokro 110^9.
C^rf\f(\ti   narodi vsako nanju, kakor tuđi konjsko
^ "»''-'      opravo tnlno, mehko in Hastif-no in zaprot'i v»;ik(> vijanjo mokroto.
Clfiifk^  .1° poaobno koristno za gospodo vojake,
^^*"1*'      lovce, graSčake in gozdno urailniko itd.
CirOtfl*'''  kui1' '" l)OHVa' 8P'°'' vsak, kdor hoće ^v, u*\j      dobro   liorliti   in   o mokrom   vromena
ohraniti horo zdravje.
Cirllfn^   •■a/.pi.Siljji   Tui   v.»e krajo proti  jioStncm
Wvulu      povzetku na debelo in nadrobim -rlav-
ne^ra    zaatopuika   W«schiiaKK-ov»
zaloga v   Ljubljani,   kolodvorska ulica
fltov. 107,
(^If-k4f-|ć4  dobiva   se   v   Ljubljani   fio   pravo pri
9?       UIU      vrtiih   slovoogsili   ćr'ovljarjili   v glavnoj
tabak   trafiki   in   v v«:6 itrttzih na plft-
katih /.nziKiniovanili prodajalnicaii.
i lf\ir\^   volja navadiiii škatljica .    .    .    40 kr.
„viuio      b    vcllk:l       •>                7r
(420—1)       l'ro<lajal(;i dubođo ral>at.
đnosgiori   iyo fn • • .
okr. š. rcf. v (•.,
poravnajte svoj  đol# so od lota 1H72, ako ne, Bern primoran Van tužiti.
Trst, 'JU. 110v. 1375.
Mtan    K»ali!tar9 n 1 c. kr. colnini.
Št.  1G59S.                                         (410-2)
Razglas.
V aplošno natHn^no »polnovanjo rs da« sledno tofke mafrintrata^g« ukaza od 22. novembra 1852 4t. 5662, ki se tičejo mestoe suažnosti ua uov)č raz^iasijo z pn'stavkom, da Re bodo dctičui pr«stopki brez obzira v deaarji ka^novali.
llišoihi ali lučni oskrbniki morajo brez po8«buepa ukaza, aneg takoj ko zapada vBako jutro, in fiicer do konca januarja do nediuih in od februarja naprej do pol sedmih, naj je že prej ta dau a'i pa Hz u06 zapa-del, ob svojih biitah in <-b dračem tik ulic ležcčeiu pose^tvu tako oa široko, da zamo-reta dv* človeka vŠtric iti, proti sredi nlio odmetati, ia tako pomenti, da je put čedna, in da ne brez nerarunsti pi> uje buditi zamore, lluvao tako moraju hišniki in hiSui oskrbniki skrbeti, da 0 požlepici led pred hiŠami 0 določenih urah na zgoraj ooaenjeni način nasekajo in na sredo nlic zmečejo, pivstor pa, da bi se komu kaka nesreća ne pripetila z peskom, zemljo ali pa z žaga-njemv potre-sejo.
Cd hi pa požlepica kaki dragi čas Sez dan nastala, no do dalo z bobnom nazna-niti, da imajo goBpodarji led 8pred svojih Ina ia svojega tik ulic ležečega posestra kakor je zgoraj omeujeno posnažiti.
Ptepovedano pa je sneg iz hil ia dro-ri^ev na ulice in prostore mesta ali pred-mestji izmetovati.
Sueg mora hiSni gospodar koj v voda *li na ua kaki drugi pripravni kraj zvanaj picrtta iu predmestji izpeijati. lia?no to se mora. s snegom zgoditi ki z streb zdrči ali ne cgrebe.
3festni magistrat v Ljubljani,
29. novembra 1875.
lit 26»fte
vom Staate garantirte
Befle^t au« einem Capital con 7,683,660 Bok.
^lonaten in 7 3"5UII3en
i       fi^~ 41,700 @en>inne
i untei nut 81,500 i'oofcn P4er jnr eati4ettn«|
250,000 — 50,000
1*5,000 — 40,000
SO,OOO — 30,000
60,000 - 30,000
eto. etc. brfinboi.   3U brt auf ten
©aiHe.Orig.-Loose M. 6. oder fl. 3.50
Spalbt Orij.-Loo8e „ 3. odcr „ 1. 75 Otgcn Sin(»ibung iti "8tUauri <in Cint-
ftfittn ti? mit btui 8ta«tiwappea Dttfdjtntn Orlginallaone con unS ctrfdnbJ tub bit MDt* llehen Plane gratis bdgtfitgt
Sofort Had) Qi\d)tt)tntt $ii\)\m$ tofTra ffiir ben Sititfiliolt'tt unaufjcfortftt eit amtllrhe
btr (Dttoiune prompt unter flh»at!i(«raotle.
Um Itz icjoTtijjtn 'Jluejii^tung gfnngttt Huf. tiagc flcfter ju [fm, beliefce man fii^ bitbigfi unb direct ju tttnttn an
Hamburg.
l^^^g|    uMF" Vsako blago zaznamovano je z ^HS                 mojim varstvenim znamenjem.
feS    Zdravilni pomočki!
rVaarjja*"*'   Gotovi vspeli, dokazan z več ko tisoe sjuičevali.
Filip Neustein,
mesto, na voglu Planken- in Spiegelgasse,
predlnga p. n. občinatvu ćele  vrate pravili zclravilnih  p»inoikov,
icutori vsekdar, .ako jih zdravniki ali l.iji ruhijo ali ne, s<> vendar v vtteh
»lučnjili  kut  izvrstni   /,;i  bolczni,   v   dokaz ziniroin v«>£Ja potreba m
nn tiMOče spriceval, katere pošiljajo ozdravljeni, tedaj mi te zauiorcum
dubroventuo priporočati.
l\mhutkinjrni.   kri   čistrri   nrttlki   »vetr J      l>nisiiric;i \>o  HO Jtr.,   tor   uij   nikaknranega
Eliztil'fft; kl lchkit  ffouijo,  kri ttMIJo,  *»«  !      tlrnisuifii hvMii potroli;i.
no piifntliifin tirnktiilljlvi, au posebnu iivrstnl    i/iirttlfn.   nujlmljii   |>nnn>ćek   /;i  okuiiio   lio-
xa linlrzni  m[k>iIii)c- tolutmih ortfitnov,  tnrzlk-o,  |      lotlli.   t rUI. fiO kr.
liuluKiii )>rauili orKiiiiov, liulezni mikiiii, oCvsiiu    l'/t/mniinrim hi citi'oit*kn rnrnrtjti, /n pri-
bi.Ii-rni,   tmleznt   mi  moŽKnnili,   nu   ustili,   za  t      praviti   hi   tukoj   rtohm  Immtmiln   in   |n>iiiu-
huli'/.iii |>ri utruiili in iauskali, u/<lravij<> vaako        rutičitilo.   V vsukoj  ntukliinlcl jo  75 kupic iu
ziijiirniijt:   tfntovl   lavir   ukoru vneh boleznij.        vcljn lo   1 ffl<t.
IT.minio,   p^ltulkorjonu  »valk<* svote Kllia-    Orrtll»H, ji'iliui pomouok »a  »ffluiona hi vhc
l„.tr   .»U..Č1MI   Kulitovuti,   kor   gornj,,   bolesni        llrl1«" '"""*"«  boloai.i  7« kr.
|i> ti Hv.ilki • »driivijo.     Kdor  jo  joilenkrat   to    />l-1 * rf-muntovn »nmoi»>Mtor, ji-.lmi iu «o-
svalk- ,<vt..   Klizul..tt« u*o   u/.il,   no   bodo ni-        Jj»vo   r««lm   poii.oćiik  su moAko ushibljenje.
kilnr već  kuk ilru«   tnkion   )tri)x>močnk   llutel  !      "* K      „   „                      .   ,
n/n'.ti.tnrruMl vc-ihmlr po.la.lknrji.no »valko  ■ Morfis-CrfiHir, HOtovi  lck zu  v^« H|itjHi-»je i*
sveto   Kli/.al.oto   i.i   tu.  i-ripotnoOck  j.riiioroeal     ,k"*">  k;(t llHaJf- Bt'llko- liH0 jtli- **J kr-
,lr.,,..i,,..    -    1   suvitok   B   H   Hkatljtcumi,    120  ' 'l»tt«l>t/'<>"*»'   i«vratm i.nniocek, i.OMnl.no sa
„v»lk»v  voljm umo 1 gld.                                         „I"'K'» '"  r»«l««ii'o mi  nu-u.   I «1.1.  *»« kr
Marihorskv kitjHjlcr tn mrtlira, notovi li>k
'   '                                        j      zn   iniv.liuo   VHuku   vrato.     1 glil.  4if) kr. in
l'f.tnt nuli,   nliijSa   nnenkrat   kiidljanjo !n bo-  j     €tM kr.
li< nm  v  (ir»ili.  7O kr.                                      Aniititiitlit,   ponkiiHrni   pripoinočok  proti po-
Unnn'iu- rr/it- tnmMni, izvrHttii litk /a oluj-  i      touji im nukali ln   riiinoiiah,   tuvtiu tako o.l-
»uiijt! in ]>ri|>i)iii.iOt?k   za  ]ioiiujOuiijo.     tO in        Htruiii  i. t' | > r i j t ■ 1111 iluh.  •"><> kr.
'JO kr.                                                                      I Hfiiintlii,  nujbnlj^l lck zu vnuk nalio.l.  7» kr.
Snnurja zotmi  avalki (pllf),  '»lutrunijo ta-  | l'ulr/irrlii,   tiajholjii   ]>ri|>onii>C'.'k   r,\\ lojtuto,
k.>j VHakc, zolmii Jioleuino.  Vđ kr.                      tor  Htori   fluu   kožo.    l'.i   'JO kr.   in   i  «1J.
lliitmni   Ućroinr,   jedini   lok   za   ozobliuo.       Af> kr.
fi'O kr.                                                                Sattcjfls/inff-tnilo,   najcouejiu   in    najboljSci
i'lf/iifftf iz Hinn-rja, za QHtlniiu in jirano bn-  I      milo, kuti po  "Jt kr,
l.'t.iiiii.  '25 kninaduv   f wld.                                  I Zitbnl ktt, h  kal orim Hi vnak sam InliV.i ]iloni-
Mtnthii),   /.;*   z.lravjo,   im«   toiloto.     NajboljAi        l>ira zobo. -7O kr.
lii-ij>oiu«ček zojier   v«ako   znprnott,   ulaliost,  '• h'<ir)>titlčna  zrljinriio  olji;  ru.ločo   In   belo
/t'loilino tioloćinc,   iliuroju,   zubno   buluuino       HO kr.
itil.,   offiliovalni   lok /.u epidernićne liolczni.  | Ar<nvroi>t, prljtaniočrk z<t rrjo otrok, Ikat-
Nuk:ij  kupljic  v  pol   kupice  vu.lu  eadustuje,  ;       ljicu -/ wlil.
<la Je takoj lioli»i.   !%<) kr.                                   Orofti Traumi kri   rc(/itlirni   jtroh  z na-
J[t>i>ttk>j>(Uir-)nt kor«, i/.vratna ]iija£a /.a »labo       kaiiloin  o rubi i ^ld. 4«  kr.
..truk«.  Fimt 4O kr.                                          Sarlu-tH tl'irt*.   73 kr.
hi-ujijfjriMt,   izvrstuu   sdravilo   sa  napihnjcn    Murgčrltt; bonUoni xu kuši-lj.   ,'M> kr.
vrjjt.  7W Jtr.
<:i</<t„r>"t.   č'n.ioino   s.lruvilo  *a  trgunjo  po      .Znano »poclJBlilnte, k..l;   /Onncr/iliatttniin
udih  ln »a rnvmutianiun. 7« kr.                       ocnnut ratticija po J Kl.l. 5O kr.,   KomUn-
lUtriMkl   fiuttrr,   z«   kurju   oćuaa   In   viiako  [ •''■"»»« »ricarmh-o ttifrfto po /5« kr., tlr. Olit-
vrnto  r»iio    "W kr                                              "***  JnllitU  prah   \'o   H4   kr.,   .imir/tr-Hit.
tin'hotrr  ll'alzam,  Van* :tft kr.                         "*r"«   t>"f/"   "''   ^'"PP11   I1",/ «■''    4if kr   '"
Zotmr J,tf/,„re, f.rav »i.RleSko, «a teiko T.ob-   P°   ^»PI'"   1'° ^"  kr '   /''*'»/'"•   »«*•*«*   **-
li-nl« pri ntrucih   V utd                                   tttriikt osminu funta   W*  kr.,  f/r.  + utirrjriii
Truhl pomaila,   a«   izpadanjo  Ia8.    ? golJ.    J^ritas   po   J   Ko'<J.,   rfr. J}Wrtnanoen
.t- k/                                  t      —^                       o          zotma pantn po   / gld. i'đ   kr.,    fottorn r<-
VUornl'prrl/;   m»  npspalija,   migrUno ). t. d.     *«tn  kotiram  pm,„„U%   i>..   / gl,l.  J« kr.,
.. ,,1,1                                                                    ''»'•  ttrmr-Httva  jioiitatla zn o/irunltrr hm.
OriJ,HUil*kl puftvr z« n,>Hp(;  fini,   Iieli in  i   r«iroeiikH»ti»,   nUavu   uli   pa   ćrua   po   i Knld.t
nuloAkiuiti, /katUu «M kr. J                               tlr. lM,hTB0»i zot>„l prah  ,,o  .'M kr. x.
Za od.tranitl /•<***•  *•«  ff^ii;/,   Kl   HenltO.     v<"'»" »veienu  T ih1oKi.
/ Kiil. SO kr.                                                         Dulje   pravi   angloški   in   francuski parfltn
7,ii iztuulnttjp hm. '4 «1(1. «« kr.                       v   vseli diiavah, lot po UH kr.
tnji l.lion   f'inlrllt',   tft>Uivi in  iin.ibitrcjHl lek                                                             ...<
zn tripor in l.oti   tok.   1 gld. «« kr.   Ka tf>                                                             (411 — 1)
Tuđi ie UBojomo p. n. občinHtvu nuiimtijati duhd veliko zatugn parfiiincrij, mila in poinail itd. i/.Trntim kukovontl prvlli friincimkili in aiifilt'Akih trgnvinskili tiiš, knlrrc h<> voOji.lel v ifnnajnkej ražaliti'! odlikovane bilo m\ urfUnjo ttmlitf/ in bo vondur cencjhi, kot v pru-vim-ijl, ]iomuI>iii) pripunuftok za harva»J'' ''"• "■' ''''• Citlhutttiti v vneJi luirvnb, kutcri zudo-Btiij«! Jednu celit letu, po 3 ubi., za slutu rumen kanto linrvu IO hUI., miilulii hu v kratkej dobi ]H>prcjinJo barvo lai. l'rijHiročamo tu.li fnmronkn rokotaflo, kutrm je v dunaJHkpj mieUk-ri hila odlikovuna «A uveliiijo n»predka, funt od OO kr. <lu a gld. Utmki rttj funt ]io 4 gld., tuđi ie (lobi ćetrtina funtu v eli'Kantnili Hkutljirah po / ^lil. — Vnnkr biro nupravr «a uzilravDitJ«, kakor kliitire, brizgalnice, ovezo itd. prav po niakej ctni. — Ku/p.išiljamo tuđi p:irfimiorljiiko ikntljico o.l / ilo JO gld., Itoiibonijerc h ćukoladumi ali |i:i h frimcoiikiiiii lionbimi od i du JO n\d-, tuđi imamo veliku zalogo zobnih krtaćiu in družili toilctuili n«i>rav. — Progimo p. n. ol<čhintvi> za zatijinnje, vbo vpriiimija odguvarjatun takoj. Vaake vrHtu Hjiocljalite t iz l'uriza, liKiubina in llerolina imam« mi v zulogi, onkrf'itmt rnttko »i<r-rttrito, evontualn.) iz I'arizo, ravno tako vuaki) naroiilo luknj brez provizije jiroti orifjiiialnuin miniu. ItazpošH}iitno proti ffolortni ali pa proti ponttutti povzrtkn; razpujtiljuiijo zvrii no takoj po jirojriiiu !!:""fih in yara<"'iiln <■ zavijanju I.i toliku, knr nan ot.uiu, iiiijniiji stiiunitk pri razpoiiljanju jo J trM    litt/irl mi thlnlo dobe velik odbititk cenc.
3I».Tnaa zSLlogfOL. irsoh zix&xil}i dcraailli 2.3a. inozoinalclii apocl3auXi tet faraiftcljo, po.rf\xz33.03:13o Laa. tolloto.
J^p* Za saisono! *^9PC
Vedno   velika in bogata                                           «           t..       m    *• *    i •
zaloga   volnatega   blaga      ^^M^             Zamotastnnsvilnati traki,
za obleko, Rips,  Lustre,      ^^ ^W             »jroke  pr,proge   (tepihe).
Diagoual-    in   blago   za      ■    M     M             % in */4 «r. aneno projno
plaido,   Btanovilne barve            M     M                 n usn.ato platno, «b, ^ m
dema  barhenta za obla-       M^ M     VV       *>vMvke   semjeto atlas-
čila,   vrvičaatl  in  pikot-     JlH Jt       LI .    *r-\d '. 8mflni?-   mr^»« ,in
barhent                                                        inuuulinaste     pregrinjata,
3^aLin.o-v-eiši -                                                okaford za srajeo in drugo
Knikor bokor intarUfnopć.                                             manufakturno  blago.
Laneno in moderno blago,
ffarmitiru za dol>ro iii stttnovitno I>ln^o,
1HHH V8C  doaia izdelano. BBBB
-jyy     1               Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga
J\ H JSlOV *    Prve zt^ruženc g«rske tkalske konsorcijc tabrikantov,
Milit**/,   jfM€MM'i«ili(1'*>a*A'tš'€MMSV    7H3
I*oNiljalvc> vršć «e br^o proti poštnoiiiu i>ovxt-ljii.
Izglcill ^ttHtunj  fn  ! ranki ran I.                (301—22)
♦♦♦♦♦♦>♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦»»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦»♦»♦<
° l^^th^ffl^TlilT^^HiTiTffil®lŽll9P\Wfe]|fr'    ^a  Kp.'mjsko  jedino in \
♦  i0EE^dMUiiJdMlM©^^ \AraUlU    sanio pravi pripođpisa-J
♦ ">     ^*^B^w   ^Ofi^^V^df                          neiul1'              {
a         3 W^^tfž^iiStt^BjB^HML^^^»^ *«     inozomski, po selo znižanih <
♦     'ti    '■ *V"^S>\.^m8Bb«ffKBCrSSk. x^^J\   *     l-onah in  v veliki izbiri.         *
♦ - '^^^j^BB^MHRitSs^^«     V8* j*e reein°in 8e đ*Je <
♦      af^^^^^^^gS^K^]W?\  i    Tndl platila na obroke.!
it i,^l^^EF^^^|^O^ Judovskaulica,šl228J
^ ^^^^^^jJ^^^^^^^V>         s oJližniin spostovanjem    \
♦  TT^tf^^" ^° l'e^e'' sprojoioa moj potovalec, g. J. Globoćnlk uljudno \ i* IUJi^M^       vsa naručila, ter ob jednom podaje potrebni poduk,               <
II             2WBT 3Tra,rilo. ^a^e            :
{J                Zaradi  od drugih strank   dohajajočih   ponudeb  jednako    imono- '
a vanih strojev Tiaj sts nikdo no da motiti, ker vsak kdor mujo mnogovrstno '■
♦ ► zalogo obisiće, so prepričati more, daje roanično,  kar jo zgoraj povodano. '
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»++H+H
I Nikako fingirana razprodaja! ]
I                   Kor zarad slabo kupČijo našo tovarno                                         9
■     kitajskega srebrnega blaga     j
i   razpuatitno  popolnem, smo prisiljeni našo veliko zalogo pnslepih izdel-   1
■   kov kitajskega srebra,   brzo   rasprodati in sicer nizko pod cono izde-   |
■   lovalnili trođkov. Za poskua naj služi sledeći posnetek veiikega cenika,   I X   katerega razpoailjamo na zabtevanje franko.                                            1
■                                                    Z,ni£ftne cemet                                               i m                                 poprnj     fl»daj                                       poprej   sedaj      I T   6 kavnih Žlic     .    gl. 3.50 gl. 1.4O      1 hraničica za maslo gl.5,—gl.a.—   1
■   G miznih žlic     .     „  7X0   „   2.7O      1 par svečnikov    .   „ 8.— „ ». —   |
■   6 miznih nozev       „  7.50   „   J5.7O      6 parov podložkov                             I G miznih vile     .      „  7.50   „   !ft.7O         za nožo     .    .    ,   „ 5.—  „ *.5O   1 1 žlica za juho   .     „  5.—   „   1!.:*O      1 kleđćice za sladkor „ 2.50  „I.—   3 1 žlica za mloko     „  3.50   „  1.5O      1 cedilo za čaj .    .   „1.50 „ — .6O   4 1 sladkornica s                                     6 desertnih nožov      „ 6.— „ 2.5O   I
ključkera   .    .    „ 14.—   „   ».—      6 desertnih vile     .   „ 6.— „ 2.5O   3
Tuđi prelepe tase,   majoliko za kavo in čaj, olišpi  na miže,   i
girandoli, posipalci za sladkor, servisi za jajca, zobotrebnico, garniture   I
za oset in olje,  poleg  šu  mnogo družili rečij itd. itd. ravno tako tuđi   3
po neverjetnej nizki ceni.                                                            (403—3)     4
MM Posebno opazimo. ■■§■               I
6 miznih žlic      |                                                                                            j
6 miznih vile      I vsi S-M komadi vkupnj v elVfjantnem  etutu  &
6 miznih noŽev [        nt* mestv xa fjl. 2S samo xa gl. 0.JO.      I
(> kavnih žlic     J                                                                                  4
Havuo iati iz HrItunljskeK» »rebra  vsi   24  komadi  v  elegantnom   9
etuiu sumo Kl. 6.5O.                                      I
L       Naredila iz deželo izvrše se neinudoum proti poštnempovzetji.   \
Naslov:                                                     ■
E. Pr>ei89                \
I>niiuj, HothciitliuruitttrnHHe st. 16.                        1
Otroci veselite se!
Kdor za božič svojim otrokom   napraviti   hočo   veliko    veselje,   na. kupi brž, dokler časa jo ho kaj v našoj zalogi, našega občo priljubljenoga
po   smešnej   nizkoj    oamn   ^   fvnlrl    Q     \r        ^0^'   se   2'    komado\ ceni za              DCtlllU   O   gUlU.  iX.   V.,     najnovejšib    igrao    li
dečke in dek!etca vsake starosti in sicor:
1  velika punca, ki poje.                           1 škatijica polna z igračo.
1 mehani^na ples.ilna vrtavka.                1 karton z vsemi živali.
1 Bajacel s cineli, ki muhe lovi.              1 polk angleško   vojake  z vojno   na
1 Indijanci1, plesalec na vrvi v narod-         pravo.
nej obleki.                                              1 lnelian. panorama sveta.
1 kompletni porculanski sorvic za           1 slavček, ki po sobi leta.
6 osob.                                                    1 čisto novi ap:irat za smejati.
1 Orang-Utang,   kateri   15   umetnosti      1 čarovna   piHČalka z neboškimi   gla napravi.                                     _                sovi.
1 zadanski samokres a atreljanjotn.        Vi komadovjako 'epih božičnoga dre 1  velika domina.                                           vesa dokoracij.
Vsi tu navedeni 27 komadi jako lepih in novih igrač veljajo samo 5  t;ol<l. u.  v.  in se naročujuju pri
Peter Blau,               (4l4~2)
MtunaJ,  #.,   W§\*llxvile it. 2.».
KH  li'azpošilia se proti  poštnem povzetku iM'oinntrio in vratno.   ■■
Jzdf.tolj in  urednik Jobip Jdićiu.
Lautuiua m tisu „Narodu« tiskarne*'.