Uredništvo:
Sehillerjeva cesta Stev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
list izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Aaommni dopisi se ne uva-žtajejo.
Stev. 30.
Telefonska Številka 65.
Upravništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25-— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"b0 mesečno ... K 2'10
Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— • Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Celje, v torek, dne 8. februarja 1910. <wni račun	Leto SI.
Nekaj misli o neoslavizmu.
(Po belgrajskem ..Slovenskem Jugu".)
III.
Bilo bi gotovo nesmiselno in pretirano, ako bi hoteli obsojati novoslavizem takoj po prvih dveh njegovih manifestacijah — in to tem bolj, ker se snidejo letos njegovi najodličnejši nositelji in branitelji v Sofiji, kjer bode gotovo |e po naravi več prilike in vspodbude za jugoslovanska vprašanja. Ako je krenil neoslavizem spočetka na stransko pot, se more še vrniti na pravo. Njegova osnovna ideja po vzajemnosti slovanskih narodov s pomočjo kulturnih in gospodarskih vezi je zdrava, stvarna in vkljub začetnim potežkočam lahko izvedljiva. Treba fe le začeti z intenzivnim delom in treba je nadalje odreči rusko-poljskem vprašanju kot krajevnemu in spornemu, splošnoslovanski značaj ter ga odvesti ■a pravo mero. Treba je konečno ozdraviti, pravi »Slov. jug«, avstrijske Slovane misli, da je mogoče ustvariti samo v okrilju habsburške države mogočen slovanski blok. Vendar pa si moramo ustvariti iz našega premišljevanja o neoslavizmu nek splošen zaključek. In ta bi bil, da navaja novoslavizem aas Jugoslovane na osredotočenje naših narodnih sB. Svojo vzajemnost pa moramo izvesti samo s svojimi lastnimi napori in močmi, ne zanašajoč se na druge in ne čakajoč kakoršnekoli pomoči. Pra-vec nam je že podan, zgradba že začeta. Lahko rečemo, da smo že izšli iz perijoda želj in sanj k perijodi dela in praktičnih uspehov. S poštenostjo in vzvišenostjo naših ciljev smo še nedavno tega premagali mogočne zunanje sovražnike; jugoslovanska vzajemnost je slavila lani svojo prvo sijajno moralno zmago. In srce se nam širi veselega vzrado-ščenja, ko vidimo navdušene apostole jugoslovanske vzajemnosti, kulturne in gospodarske, vstajati na Slovenskem, boriti se že politično na Hrvaškem in dosegati praktičen sporazum v Macedoniji! In vse to z lastno silo, z lastnimi močmi. Nadaljujmo • na tem potu. — Ako bodo severni naši bratje videli naš trud in naše uspehe, bo služilo to edino le v dobro — neoslavizmu.
stopnika. S tem bi bilo šolstvo nemškim nacijonal-eem popolnoma izročeno, še pred kratkim se je zdelo, da se bode ta predlog fc veliko večino sprejel. Toda ne zaradi obstrukcije Slovencev, ampak iz stvarnih razlogov so se začeli uveljavljati zoper Wastianov predlog v obliki, katero mu je dal rektor Kratter, pomisleki s strani socijalnih demokratov, nemških klerikalcev in veleposestnikov. Socijalni demokrati so naravnost razjarjeni zaradi določb o krajnih šolskih ogledih ter imenujejo ta predlog mnogo bolj reakcijonaren nego je stvar dosedaj. Nemškim klerikalcem ne diši, da bi se moč liberalcev meščanov še povečala na polju šolstva ter so nasprotni načrtu. Odločitev je pri veleposestvu. Če ti glasujejo za predlog, je sprejet, če glasujejo proti predlogu, je pokopan. V zadnjem hipu je opaziti med
veleposestniki dve struji in sicer je vitez Zahony
odločno za Wastianov predlog, en del veleposestva je pa za to, da se Wastianov predlog umakne. Veleposestniki bodo torej odločili in je od njih v veliki meri odvisno, ali se najde izhod iz zamotanega položaja, ali se dež. zbor odgodi in je delo celega zasedanja — uničeno. Verjetnejše je, da se velepose-stvo odloči za Wastiana nego nasprotno.
Wastianov predlog in obstrukcija.
Splošno se sodi, da je glavni vzrok obstrukcije Slovencev v Gradcu predlog poslanca Wastiana, da bi v deželni šolski svet poslalo mesto Gradec še 2 nemška zastopnika in mesto Maribor še enga za-
Politično MIe
Preosnova ministerstva. Koresp. »Centrum« poroča sledeče: V pondeljek (t. j. včeraj) se prično na Dunaju dogovori glede delavnega programa v državnem zboru. Obenem bo postalo akutno tudi vprašanje glede preosnove ministerstva. Prejkoslej sodi en del Cehov, Jugoslovani, krščanski socijalci in tudi nekaj nemških naprednjakov, da ni misliti na normalno delo v dež. zboru, ako ne bode trdne de-lazmožne večine in pa parlapientarne vlade. Kar se tiče Slovanske jednote, je \a sklenila svoj čas, da naj bode novo ministerstvo kot prehodno uradniško, vendar pa se utegne ta sklep revidirati, ker je nastal vsled spremembe poslovnika drugačen položaj. Sadovi ponesrečene češke politike zadnjih let se sedaj vedno bolj vidijo. Obstruirati češka delegacija sedaj več ne more, z opozicijo pa ničesar ne opravi. Dosedanja pozitivna politika mladočehov se je končala s porazom, kajti češke ministre se je izrinilo iz kabineta, sistem z nemškonacijonalnimi ministri je pa ostal; grozi nam vrh tega nevarnost, da se glede vlade ne bo ničesar spremenilo, ako ostane na klopeh češke delegacije vse po starem.« Isto pesimistično naziranje ko ta staročeško-fevdalna Ko-
resp. zastopajo — seveda iz drugih vzrokov — tudi narodni socijalci doma. — V nedeljo se je vršilo v Pragi več shodov, na katerih so nar. socijalci izjavili, da je Kramareva pozitivna politika doživela popolni fijasko: drž. zbor dela — v češkem deželnem zboru pa obstruirajo Nemci naprej.
Češki deželni zbor ima še danes jedno sejo. Včeraj so se čitale samo interpelacije, predlogi itd.; teh je ostalo še za današnjo sejo dovolj. Vrše se še sicer pogajanja, vendar pa ni nobenega upanja več, da bi mogel deželni zbor delati. Nesporazumljenje v češkem deželnem zboru bo imelo dalekosežne posledice glede drž. zbora. Nemcem je zopet zrastel greben. Dunajska »Nemškonac. Koresp.« poroča sledeče: Nemško češki poslanci mislijo, da bode vsled odgodenja češkega dež. zbora odložena preo-
snova ministerstva, ker je vlada smatrala delazmožnost češkega dež. zbora za predpogoj rekonstrukcije. Za sedaj se bode vlada le omejila na pogajanja, ki se bodo tikala predvelikonočnega delovnega programa. Pri tem pa je mogoče, da bode vlada ministerstvo (s češkima ministroma) spopolnila.
Čehi in jugoslovanski minister. Ni tako dolgo tega, kar smo priobčili vest, da nameravajo Čehi zasesti tudi delovno ministerstvo, katero reklamirajo, kakor se pravi, slov. klerikalci za bivšega klerikalno - nemškutarskega dež. glavarja 'Detelo. Nemški listi na eni strani hujskajo proti Čehom, češ, glejte jih, kar tri portfelje hočejo imeti (kakor da bi jih že ne bili imeli), na drugi strani pa pravijo Slovencem, glejte, radi bi vam odjedli tudi delavsko ministerstvo, dasi oznanjujejo po »N. F. Presse«, da Jugoslovani sploh nismo vredni zastopstva v kronskem svetu. Naše stališče mora ostati isto kakor smo ga zavzeli: mi moramo dobiti lastno jugoslovansko ministerstvo. Detela je pa tudi kot minister za javna dela pri nas nemogoč.
Drobne politične novice.
Odbor za posveto van j e onarodno-obrambnih zakonih, katerega so sestavili nemški nacijonalci in kršč. so"c., je imel v nedeljo dopoldne v parlamentu svoje posvetovanje. Sklenilo se je, da naj izroče dež. odbori 4 čisto nemških pokrajin zboru devetorice v drž. zboru (izvrš. odbor vseh Nemcev) vse gradivo tikajoče se nenemŠkih šol v teh pokrajinah. Zbor devetorice bode potem ukrepal nadalje. S tem je pravzaprav lex Kolisko pokopana.
LI STE K.
Vojaško leto Pavla Poljanca.
Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova.
(Dalje.)
V tistih dneh sem imel slučajno trikrat na teden dnevno službo, ker je naredniku, ki razdeljuje službo in šarže primanjkovalo ljudi. Bil sem nekoliko nevoljen, zlasti ker sem zgubival s tem nedelje in praznike, toda moral sem molčati. Morda sem si bil res nekoliko kriv tudi sam, kajti narednik ni bil moj prijatelj, zlasti zaradi tega ne, ker se mu nisem hotel laskati, prinašati mu darov in se z njim zabavati.
Korporalova dnevna služba traja do ene po polnoči, potem sme štiri ure počivati. Ob pol dvanajstih vstopi v našo barako poročnik, menda nadzorovat mojo službo. Pisal sem neko pismo — kaj si naj drugega počnem, ko je po vsej baraki popolnoma tiho^ Ko se prikaže poročnik, skočim, porinem čako na glavo, salutiram in se javim službeno.
„Vi Poljanec? Vi imate službo? Kaj delate zdaj?"
„Pismo pišem, gospod poročnik."
Nasmehne se, toda ne ozre se po naslovu.
„Pa saj ste imeli pred kratkim dnevno službo?"
„Tako je, gospod poročnik, pretekli četrtek in preteklo nedeljo."
„Kako, da tako često
„Narednik Dabrowski deli in določa službe."
„Čudno je to, jutri bom pogledal. Vi odslej ne boste več imeli dnevne službe. Tako ne sme biti. Zakaj pa se niste pri meni javili."
„Ni se mi zdelo potrebno, gospod poročnik."
„Zakaj ne ? Če menite, da se vam godi kedaj krivica, le pridite k meni."
Bes sem bil od tega časa oproščen dnevne službe.
*
Četrti teden sem že pri stotniji, našemu stotniku Batiniku pa se še ni zdelo vredno, da bi pregledal moje listine. Mislil je, da sem Poljak ali Busin.
Na mizi sta obležali dve moji knjigi, zbrane povesti Gawalewiczeve. Slučajno je prišel stotnik v barako in zagledal knjigi. Čudno, v stotniji še menda ni nikdar našel pripovedne knjige na mizi, saj jih ne čita v vojašnici skoro nihče. Povedali so mu na vprašanje, da sta knjigi Poljančevi. Ko je zaslišal moje ime, je baje nagubal obraz ter rekel resno.
„Povejte prostovoljcu Poljancu, naj si vzame rajši nekaj nemškega ali pa službeni reglement, da se nauči nemški!"---
Kaj sem si naj mislil, ko so mi povedali stotnikovo željo? Smehljal sem se in pospravil knjigi, v bodoče pa sem bil previdnejši, da ni zalotil stotnik ničesar na mizi. Njegovih dobrohotnih nasvetov glede nemščine seveda nisem hotel uboerati.
V takih razmerah je popolnoma razumljivo, če se odvrača človek od ljudi krog sebe in da
išče nekaj boljšega, lepšega, čistejšega.
*
Brat Ivan mi je poslal v Krakov poročilo, da se je očetu zdravje precej shujšalo. Napeto pričakujem daljših poročil. Za nekaj dni me potolaži drnga dopisnica, da je zopet nekoliko bolje.
Ne morem si pojasniti, kaj me je nenadoma zgrabilo, da nisem mogel obstati več v Krakovu. Oglasim se k raportu in prosim dopusta, da se peljem k bolnemu očetu.
„Kam se peljete?" me vpraša stotnik.
„V Ptuj na Štajersko."
„Na Štajersko? Zakaj tja?"
„Tam sem doma."
„V Ptuju ste doma?"
Stotnik se je zelo čudil. Takoj se je prepričal iz mojih listin, da govorim resnico, in dobil sem deset dni dopnsta.
Peljal sem se naravnost, brez počitka. Dne 13. majnika ob desetih zvečer izstopim v Ptuju. Na postaji zagledam neko dekle, ki se mi zdi znana, toda ne morem si zmisliti, čegava je. Do-mačica pa je gotovo. Brez pomislekov stopim k njej, morda zvem, kako je pri nas doma. Pozdravim jo:
„Dober večer ti Bog daj!"
„Bog daj!"
Ni me spoznala kot vojaka v plašču.
„Pavel."
„0! Ti si Pavel?!"
Pozna me torej. Urno vprašam:
„Kako pa je doma? Ali so še oče živi?"
rOne! Na veliko soboto smo jih že pokopali,
Vodstvo Frankove stranke na Hrvaškem je sklenilo 17. t, m. sklicati v Zagreb strankin zbor, ki bode zavzel stališče napram novi vladi. Obenem se bode govorilo o kandidatih pri novih saborskih volitvah. Rauchov reptil »Ustavnost" je prenehal izhajati.
Delegacije se bodo sešle najbrž še le letošnjo jesen. Tako bodemo imeli torej skoraj celo leto izvenpostavno stanje glede skupnih državnih izdatkov.
Francoski ministerski svet je sklenil 20 milj. frankov kredita za one, katere je povodenj oškodovala. Obenem je odobril novi načrt za zdatno pomnožitev francoske vojne mornarice.
~ v Bulgarski politik v Petrograd u. »Times" poročajo iz Sofije, da se je podal bel-grajski politik dr. Kalinkov v Petrograd, da se informira, kako mislijo tam o balkanskem vprašanju in o stališču jugoslov. držav napram avstro-ogrskim inspiracijam.
Krečanska konferenca. Iz Aten poročajo, da bode najbrž Italija izrabila zboljšanje položaja glede Krete in bode sklicala krečansko konferenco velesil, ki bode to vprašanje za vselej rešila.
ŠtajBrshB novice.
Zoper Ciril-Metodovo družbo hočejo začeti klerikalci, kakor pravi »Slovenec«, nov uničevalen boj. In sicer samo zaradi tega, ker širi ta družba po svojih podružnicah narodno misel in narodno
vzgojo, klerikalci pa hočejo širiti »krščansko ljudsko misel«, katera, kakor znano, prenaša Nemce v ljublj. obč. svetu, trpi nemško uradništvo, podpira Aehrenthala pri njegovih naskokih na jugoslovansko vzajemnost, odobrava prodajanje slov. zemlje Nemcem itd. itd. Pa eno dobroto ima ta »kršč. ljudska misel«: kdor je njen pristaš, daruje za »obrambni sklad« alias za klerikalni volilni sklad, katerega izrablja duhovništvo in pa njegovi hlapci za boj proti — lastnim bratom. Zgoraj omenjeni vzrok je tudi edini povod, zakaj bi se naj mobilizirala vesoljna klerikalna armada proti Ciril-Meto-dovi družbi. Klerikalci rabijo denarja in zopet denarja, pa ne morda za narod, temveč za se — in s pomočjo puhlih fraz hočejo oropati slov. narod za njegovo edino obrambno organizacijo. V interesu naše narodne obrambe zato klerikalne perfidnosti glede CMD najodločnejše zavračamo.
z Pogajanja na Dunaju. Kakor poroča »SI. Narod" iz Dunaja, je konferiral včeraj ministerski predsednik Bienerth tudi s predsednikom »Zveze južnih Slovanov" dr. Plojem o parlamentarnem položaju.
Ali je učitelj uradna oseba? Najvišje sodišče je v soboto razpravljalo o ničnostni pritožbi posestn. .los. Pliberška iz Dobrne. Učiteljica je njegovega sina, ker je bil poreden, zaprla. Pliberšek je na to prišel v šolo ter odpeljal vkljub ugovoru učiteljice svojega sina iz šole. Na potu je srečal nadučitelja Ivana Voglarja, ki mu je dobrohotno nasvetoval, naj dečka pusti v šoli. Ker je Pliberšek jel zabavljati, je nadučitelj prijel dečka za roko in izjavil, da vzpričo očetove nasilnosti mora ostati v šoli, da
prestoji svojo kazen. Pliberšek je nato dečka s silo iztrgal nadučitelju iz rok ter ga odvedel domov. — Okrožno sodišče v Celju je Pliberška obsodilo radi hudodelstva javnega nasilstva, češ, da je nadučitelj uradna oseba in da se je obsojenec upiral uradnemu poslovanju. Proti tej razsodbi je Pliberšek vložil ničnostno pritožbo na najvišje sodišče, češ, da je učitelj uradna oseba samo v šolski sobi. Najvišje kot kasacijsko sodišče je Pliberškovo ničnostno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter izreklo, da je učitelj, oziroma nadučitelj uradna oseba ne samo v šolski sobi, inarveč povsodi, kjer nastopa proti učencem kot šolski vodja.
Iz Maribora. — Odbor »Slovenskega dramatičnega društva« je gotovo zatrepetal v strahu za obstoj svojega društva, ko se mu je javilo, da mu namerava napovedati neusmiljen boj g. — Vladimir Pušenjak. Da se neznana zamera vsaj nekoliko poravna , smo skušali dognati, kaj je imenovanega vsemogočnega gospoda tako neizmerno žalilo. To baje, »ker »nas« odbor prezira in nam ne pošilja vabil k predstavam«. Tisti »nas« pomeni klerikalce ali kaj takega, kam se pač rahločutni gospod Pušenjak slučajno letos prišteva. — Razen g. P. morda ni človeka, ki bi se čutit preziranega pri dram. društvu. Osebnih vabil odbor sploh ne pošilja nikomur in jih tudi ne bo. dasiravno se mu grozi z bojkotom. Še nekaj drugega leži g. P. na srcu. »V prihodnje se mora pustiti nekaj odborniških mest v dramatičnem društvu pristašem naše stranke«, zahteva zelo odločno g. P. Če se to ne zgodi, bodo ustanovili klerikalci lastno dramatično društvo s sedežem v »Flossergasse«. Bog nam pomagaj! Tako lepo se razvija mariborsko slovensko gledališče, zdaj pa bo na povelje g. P. vsega konec! Razni glasovi svetujejo tako: »Dobro je, naj pomorejo tudi pristaši SLS. Naj se jim da prilika sodelovati. Nobenega vzroka ni, da bi se želji g. P. ne ugodilo. Toda kdorkoli hoče vstopiti v odbor dram. društva, mora znati tudi delati in se žrtvovati v prid dobre stvari, ne pa samo odpirati na široko in debelo usta in zadrževati druge. Ako se kje zahteva vztrajna delavnost in nekoliko zmožnosti, potem se zahteva gotovo najbolj pri vodstvu gledališča. O. P. pa bi moral vedeti tudi to, da društva ne morejo voditi nečlani, temveč da je povsod navada, da se volijo v odbor le člani dotičnega društva. Kdo pa je doslej že član dram. društva, ki bi ga rad imel g. P. v odboru? Kateri pristaš klerikalne stranke je sploh že član dram. društva? Pred vsem je menda vendar potrebno pristopiti in pokazati dobro voljo za delo. Politike prenapetih ljudi v dram. društvu ne pogrešamo prav nič, dobro vedoč, da bi nemirni široko-ustneži z lahkoto razbili in razgnali vse, kar smo si zgradili z velikim trudom. Mirnih in pridnih so-trudnikov si želimo v dram. društvu, želimo si samo, da bi slovenska gled. umetnost v Mariboru napredovala in videli bi gotovo zelo radi, ako bi še nove moči brez ozira na polit, mišljenje pomnožile naše vrste. Ako bi g. P. na našo največjo žalost vendar hotel rajši izpolniti svojo grožnjo ter ustanoviti novo »Krščansko dram. društvo«, mu seveda ne moremo braniti. Žlahtno tekmovanje bo nas samo povzdignilo. Upamo pa, da bo bodoče »II. slovensko gledališče v Mariboru s sedežem v »Flossergasse« tudi javno in ne samo osebno povabljenim gostom pristopno kakor doslej. Saj veste Vi in vemo tudi mi, da se človek povsod lahko marsičesa nauči.
z Našla se je pri maškaradi v »Nar. domu" zgubljena pahljača. Dobi se pri hišniku g. Ple-menitašu v »Narodnem domu".
z Seja izvrSevalnega odbora Nar. stranke
se vrši jutri zvečer ob 8. uri zvečer v rdeči sobi Nar. doma v Celju. Na vsporedu so važne zadeve, zato prosimo polnoštevilne udeležbe.
z Pojedina slanikov jutri zvečer ob 7. uri v »Narodnem domu". Vsi Slovenci so vljudne vabljeni!
z Odbor »Slovenskega delavskega podpornega društva v Celju" naznanja, da se imajo vsi računi od za društvo naročenih reči takoj po izročitvi blaga odboru izročiti, oziroma uposlati, ker se sicer ne bodo priznali.
z Društveni poučno-zabavni večer priredi »Slovensko delavsko podporno draštvo v Celju" v soboto 19. t. m. v društvenih prostorih (Graben 7). Člane in prijatelje društva že danes opozarjamo!"
z Schonerer proti — Celjanom. Aistrich je priobčil v »Unterst. Volkszeit." sledeče pismo vse-nemškega vodje SchOnererja, da bi celjskim rene-gatom dokazal, kako mislijo plemensko čisti Nemci o njegovi pravdi proti \Voschnaggu: Častiti gosp. Aistrich! V Vošnjakovi zadevi se Vam moram zahvaliti za to, da ste v zavesti svoje narodne dolžnosti odkrili javno resnico. Z vsenemškimi pozdravi Vaš SchOnerer. — No, kaj bo pa rekla sedaj »vahtarica" in p4a celjska renegatska klika, ki hoče tndi biti vsenemška?
z Za Ciril - Metodovo družbo so nabrali na veselici postiljoni na maškeradi celjskega »Sokola" 4'80 K. — Vesela lovska družba v Vojniku je nabrala dne 3. februarja za Ciril in Metoda 20 K. Prisrčna hvala!
z Telo v. društvo „Celjski Sokol" priredi danes na pustni torek v vseh prostorih „ Sokol-skega doma" plesni venček, pri katerem sodeluje polnoštev. Celjska nar. godba. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 1 K. Opozarjamo slovensko občinstvo v Celju in okolici ponovno na to prireditev »Celjskega Sokola" in pričakujemo, da v taki meri pokaže svojo naklonjenost napram »Sokolu" kakor se je to zgodilo baš pri nedeljski maškaradi. Maske dobro došle!
v Konj je vgriznil včeraj opoldne blizu Podgorškovega ribnika gdč. Veroniko Žunk v levo ramo. Poškodba je lahka. Konj je stal z vozom na cesti brez vsakega nadzorstva.
v Nakup žrebeev. Poljedelsko ministerstvo bode nakupovalo žrebce. Lastniki jih naj ponudijo najkasneje do konca aprila ministerstva; treba je navesti starost, rod, velikost, barvo, ceno in kraj, kjer se more žrebca ogledati.
z Nevaren policijski pes. Na Tržaški cesti v Mariboru je ugrizuil — policijski pes 10 letnega Antona Vrčka. Fanta so morali odpeljati na rešilno postajo. Lepa slika mariborskih razmer! ___
z Gremijalna bolniška blagajna v Ptuju je sklenila zvišati užitek bolniške podpore od 20 na 40 tednov. To je prvi slučaj na Štajerskem, da Kaka bolniška blagajna tako pomaga svojim članom.
Bog jim daj dobro! Ali nič ne veš? Kje pa si letos?"
Nisem utegnil odgovarjati, kajti ko sem slišal »o ne! . . . pokopali . . .", nisem slišal ničesar več. Podal sem ji roko.
»Lahko noč!"---------
-----in hitim.
Donelo mi je po glavi »v soboto" ... »smo jih že pokopali" .. In meni niso ničesar naznanili! Danes je torek, v pondeljek sem se odpeljal, — morda se je zamudila kje brzojavka. Danes je torek, očeta ni več, niti mrtvega ne najdem več! Oh, čemu sem se vozil? Sobota, nedelja, pondeljek, torek. — ni mogoče, očeta ne bo več doma. In zdaj sem tukaj! Zakaj mi niso pravočasno pisali, me obvestili ? Ali me niso hoteli razžalostiti ? Ali me smatrajo za otroka, kateremu se naj nesreča zamolči, prikrije ? .. Niso mi naznanili smrti, pisali so mi samo, da oče živi, da mu je bolje,., morda zato, da bi me polagoma sprijaznili z mislijo na zgubo. . .
Dobro uro hoda je od Ptuja do doma. Meni ni treba več kot tri četrt. Bajonet si povesim krog vratu, odpnem široko plašč iri bluzo in hitim ..
Kaj je pravzaprav deklina na postaji govorila ?
Kdo je to dekle ?
Zdi se mi — kaj je že rekla? „Na veliko soboto?" Da, tako mi doni njen glas v ušesu. — Res se mi zdi, da je rekla »veliko", soboto. Toda ne! Gotovo se motim! Kdaj je že minila velika sobota! Deklina ni rekla »velika", bilo bi ne-
smiselno, — moja fantazija je bolna... boli jo zguba.. . Velika sobota je bila vendar že pred šestimi tedni. Samo »v soboto" je rekla.
Kdo je to dekle?
Vse je tiho. Žive duše ne s/ečam nikjer na poti skozi tri vasi. Da, srečal sem, videl sem skupino fantov, stoječih ob plotu pod hruško, toda hitel sem mimo njih. Zapazili so menda svetle gumbe, slišali ropotanje orožja .. gotovo je orožnik .. pst!
Tri hiše smo imeli na spodnjem koncu vasi. Brat Alojzij je oskrboval kmetijo onstran ceste, tostran je ležalo dvorišče brata Franca, oče in mati pa sta živela v lastni novi hišici kakih 20 korakov od Frančevega hrama.
Po pešpoti sem pridirjal. Čez plot se švignem na domače dvorišče.
Pozdravljam te draga zemlja!
V oknih materine hiše vidim luč, pri Francu in Alojziju pa je tema. Gotovo so zbrani vsi domačini pri materi — vdovi, da molijo skupaj, ali pa morda slavijo sedmino očetu na čast!
Tiho je kroginkrog.
Pogledam skoz okno in postojim. Oko ne razločuje ničesar skozi navlekle šipe, pač pa slišim glasove tujih ljudi. Kdo govori ?
Naj bo kar hoče!
Stopim v hodnik, potrkam in odprem vrata, čez roko bajonet, v drugi pa čepico--.
Deset ljudi seui kro? mize, peči in na mojem starem divanu.
»Hvaljen Bog!"
... Na postelji nekdo leži...! „Joj, Pavel je!" zakliče Frančevažena Mica, ki sedi pri peči najbliže vrat. Tri štiri trenotke obsede vsi kakor če bi strela udarila blizu njih
—	nihče ne izpregovori. In jaz da naj govorim, jaz jih naj pozdravljam?
Na postelji nekdo leži, se gane in vpraša z rahlim glasom : »Kdo je?"
Še en trenotek gledam in vržem bajonet in čepico pod klop. Oče še živi!
Nikdar vam tega ne opišem, nikdar ne .. Nihče izmed ljudi se ne gane. Mati vstaja z divana:
»Oče! Pavel je prišel." »Pavel?"
Odprl je močno oči — bil je strašno trndea
—	dvignil prsi in glavo — ne opišem vam tega
Ne vem več kako so me pozdravili domačini, toda lahko mi je bilo v prsih, ker sem bil doma. Ravno prej je baje jel oče umiiUti ... ni še baje deset minut, ko je rekel: »Ljudje molite, konec!" Govoril je o Pavlu, ki ga ni. Kdaj bo se pripeljal ? — Jutri zaran bi mi imel poslati Anton v Krakov brzojavko, naj pridem domu, če morem ..
Nisem še izpregovoril ničesar razen pozdrava »Hvaljen Bog!" Pregloboko sem se bil na poti vžil v misel, da nimamo več očeta, sedaj pa še o«e živi...
Dalje »ledi.
z Zli duh alkohol. V Vordernbergu na Zg. Štajerskem si je rudar Konrad Leis v pijanosti prerezal vrat in je vsled težke rane nekaj ur pozneje umrl.
d „Štajerc" r nemških listih. Vsak otrok v Ptuju ve: da je »Štajerčev" urednik Linhart itidi dopisnik „Marb. Ztg.a in »Grazer Tagblatta'1. In „Štajere" je nad vse srečen, ako omenjena lista ponatisneta njegove čenčarije in laži. Tako je moral zadnjič ,. Graz. Tagbl." prinesti od gosp. notarja Hudovernika v Ljubljani popravek, da je vse, kar sta prinesla „Štajerc" in ,6r. Tagbl." o njegovem bivanju na Slatini, od konca do kraja zlagano. Značilno pa je tudi, da je „Štajerc" v zvezi z „Gr. Tagbl.", z listom, ki bi najrajše vse »Slovence" na kisli juhi pojedel iu pa z znano „Marb. Ztg.", ki imenuje Slovence „windische MOrdergrube". Da, ia. gliha vkup štriha!
z Čez tisoč porok se je izvršilo včeraj v 76 farnih cerkvah na Dunaju. Največ porok je bilo v okrajih, koder je veliko delavstva. Vrh tega se je vršilo 230 srebrnih in več zlatih porok.
z Zaradi žaljenja pokojne cesarice je bil v Gradcu včeraj kovač Brumetz, ki je že 23 krat predkaznovan, obsojen na 13 mesecev ječe.
z Od Sv. Barbare v Halozah, 6'. februarja. Sinočnja prireditev domačega učiteljstva je zopet jasno pokazala, kako priljubljeni so naši vzgojitelji vzlic vsemu sovraštvu klerikalcev in nem-škntarjev. Dasi je bilo vreme tako slabo, da bi človek res kmalu ne stiral psa izpod strehe, so se napolnile vendar vse sobe Korenjakove domačega in okoliškega občinstva. Goste smo imeli iz Leskovca, Visnice, Lepoglave, da celo iz Varaž-dina in Maribora. Iskrena hvala vsem! Kakor rečeno, so bili Korenjakovi prostori prenapolnjeni, a pri gledališki predstavi — vršila se je za šolsko kuhinjo — smo vendar pogrešali še precej naših, ki so 3e zbali slabega pota. Naj bodo prihodnjič tem za vzgled gostje iz Lepoglave, ki so potrebovali v snegu 7 ur!
z Iz Ormoža. Dne 30. januarja so imele tukajšnje vsenemške podružnice ..Siidmarke" ter »Schulvereina" svoje občne zbore. Med novoizvoljenimi odborniki teh podružnic najdemo gospoda Mathiasa Weseliča, slikarja in trgovca s steklom, gospo Ido Martinz, soprogo trgovca, g. Krebsa, kolarja ter g. M. Bauerja, gostilničarja. Ali se s tem gospodje hočejo nam prikupiti ?
z Grozna nesreča se je pripetila dne 4. t. m. popoldne na vuzeniški postaji. Tovorni vlak št. 84 se je namreč premikal proti skladišču in je po naključju zadel v hrbet sprevodnika Schinder-linga. Ta je padel pod kolesa in se pri tem smrtno ranil. Sicer je takoj prihitel zdravnik in ga za silo obvezal ter dal s prvim vlakom prepeljati v celovško bolnišnico, pa vsaka pomoč je bila zaman. Ubožček je še tisti večer umrl.
z Iz Studencev pri Maribora. Javna „ Slovenska čitalnica" v Studencih je že otvorjena na okrajni cesti št. 17 (v hiši družbe sv. Cirila in Metoda). Bralno in pevsko društvo „Maribor"' čegar last je čitalnica, je s precejšnjimi žrtvami opremilo čitalnico s pohištvom in raznimi potrebščinami ter poskrbelo, da bodo imeli čitatelji vse možne ugodnosti. Razpoloženih je 13 slovenskih listov in mesečnikov in eden nemški dnevnik. Po potrebi bo se število časopisov še dopolnilo. — V čitalnici se bodo vršili pogostoma zabavni in poučni sestanki in sicer po možnosti vsako drugo soboto ob osmih zvečer. Čitalnica je odprta vsak dan od pol 8. zaran do 9. ure zvečer in sicer vsftkomur brez ozira na mišljenje in spol.
z Iz Maribora. V preteklem letn se je nabralo v Narodnem domu po vinarjih v puščici dražbe sv. Cirila in Metoda 837 K 30 v, v pušici za „Sokolski dom" 340 K 46 v, v pušici »Ljudske knjižnice" 185 K 82 v, skupaj torej 1363 K 58 v. Razen tega se je nabralo narodnega davka za družbo 335 K.
v No torej! „Straža" piše |v svojem včerajšnje« uvodniku: „Mi naj pomagamo naložiti našemu ljudstvu, ki že tako ječi pod neznosnimi bremeni, novih davkov, da bi zopet lahko razsipali deželni denar med svoje volilce ?" Vidite, gospodje, tako je prav! Nemški večini se ne sme pomagati iz njenih zadreg — zato bi bila morala slovenska manjšina po tem odobravanja vrednem parlamentarnem principu glasovati tudi proti novim bremenom na naše hmeljarje. — V ostalem pravi „Straža", da klerikalni poslanci ne bodo popustili proti Nemcem.
u Pisava krajinskih lastrih imen. Veliko zmešnjavo v tem oziru hoče končati dr. (odslej Dr.) Tominšek s sledečimi predlogi: 1. Če obstoji krajinsko ime iz več besed, se piše vsaka beseda posebej (torej ne Staritrg, Gornjigrad itd.) in vsaka z veliko začetnico. Torej: Novo Mesto, Gornji Grad, Zagorjeva Dolina, Solčavske Planine, Slovenske Gorice, Št. Ilj v Si. Goricah, Sv. Juri ob Juž. Žel., Sv. Peter pod Sv. Gorami itd. Znano je, da je Sv. Juri kraj, sv. Juri pa svetnik. 2. Tudi iz takih imen izpeljani pridevniki se pišejo veliko, torej Slovenski jezik, Ljubljansko prebivalstvo, Kranjska klobasa itd. Graška cesta je vsaka cesta v Gradcu, Graška Cesta pa je le ena določena cesta na pr. v Celju. — Prva točka utegne obveljati, ne pa druga.
u Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo se v imenu šolske mladine najiskreneje zahvaljuje vsem tistim, ki so vsak po svoje pripomogli, da se je pri tukajšni šoli osnovala prekoristna in prepo-trebna šolska kuhinja. Zlasti pa se izreče zahvala predstojniku tuk. pol. ekspositure g. dr. Hohlu in njegovej mil. gospej za njihovo v vsakem oziru tako uspešno in požrtvovalno pripomoč pri ustanovitvi in vzdrževanju šol. kuhinje. Sedaj dobiva poprek po 100 otrok na dan prav dobro in okusno prirejena jedila. Sčasbma pa se jih bode gotovo še več oglasilo. Zato pa bodi naša šolska kuhinja vsem mladinoljubom kar najtopleje priporočena in naj vsak to tako človekoljubno napravo tudi v prihodnje po svojih močeh podpira in pospešuje. — Šol. vodstvo Mozirje dne 6. februarja 1910. Fr. Praprot ni k.
Dnevna kronika.
d Muslimanska samostalna stranka se je
ustanovila v Bosni. Glavni kontingent nove stranke je dala prejšnja muslimanska napredna stranka, ki se je politično čutila hrvatsko-narodno. Ker pa muslimani malo ali nič ne dajo na narodna čustva, ampak vse na islamstvo, se Dapredna stranka ni mogla vživeti. Nova samostalna stranka ima v svojem programu kot prvo točko, da izključuje Vsako „nacijonalno obilježje" in da se stavi na stališče obrambe »čisto islamskih interesov". Adijo naprednjaštvo!
v Bjdrnson umira. Iz Kristjanije poročajo včeraj, da je začel BjOrnson umirati. Diha čimdalje težje, zavest mu je popolnoma zginila in telo je popolnoma mrtvo. Vojna ladija ,.Nordenskjfild" je v luki pripravljena za odhod, kakor hitro javijo BjOrnsonovo smrt, da se pelje v Havre po truplo velikega pesnika, ako bi sorodniki ne želeli, da se prepelje mrlič po kopnem na Norveško.
v Grozilna pisma romunskim ministrom. Pri hišnjih preiskavah, katere je napravila policija v Crajovi, so zasačili pisatelja grozilnih pisem romunskim ministrom v osebi delavca Poteska. Branil se je silno proti aretaciji in izjavil, da če tudi njega zapro, vendar ministri ne bodo dolgo živeli.
v Veleizdajalci na Južnem Tirolskem. Ker je preiskava proti štirnajstim osebam iz Tridenta, ki so obdolžene veleizdajstva in pa bančnih goljufij, sedaj končana, prepeljejo jutri vseh 14 obtožencev na Dunaj, kjer se vrši začetkom marca proti njim obravnava.
v S turško-črnogorske meje. Črnogorci so ob-streljavali turško stražnico blizu Berane. Jeden turški vojak je ubit, eden ranjen — Podrobnosti manjkajo.
v Nazadovanje pri varenju piva na Nižjem Avstrijskem. 15 pivovaren na Dunaju in v okolici je zvarilo 1. 1909 3,018.018 hI piva, to je za več ko 300 tisoč hI manj ko 1. 1908. Poznalo se bo to pri dividendah raznih pivovaren, še bolj pa pri državnih, deželnih in občinskih davkih na pivo. Nazadovanje konzuma pri pivu je vsekakor za to deželo, kjer je toliko mest in industrije, vredno pozornosti. Vočigled tem dejstvom je umevno, zakaj dežela noče zvišati doklad na pivo.
v Zanimiva prirodna prikazen. 4. febr. je začelo v kraju Mngellu blizu Florence naenkrat deževati kamenje. Nebo je bilo oblačno in je kazalo na dež. Za nekaj sekund so bile ceste, polja in vinogradi pokriti s kamenjem. Škoda po vinogradih in sadnih vrtovih je ogromna. Hitro po tem čudnem dežju so se oblaki raztrgali in ljudje so videli sijajno repatico. Ljudstvo se je silno spre-strašilo. Preiskovanje kamenja je pokazalo, da so to bili meteoriti.
Drage slnvenske dežele.
d Odborova seja „Matice Slovenske" dne 4. febr. 1910. Predsednik poroča, da so v smislu sklepa zadnje odborove seje razpisane častne nagrade za leposlovne spise. Od „Kluba naprednih akademikov v Celju" je Matica za svojo knjižnico prejela več starih slovenskih in hrvatskih knjig; v svrho izpopolnitve knjižnice hoče Matica v zvezo stopiti s slovenskimi listi, ki dobivajo slo-
venske časopise v zameno. »Društvu zdravnikov na Kranjskem" se prepuste društveni prostori za seje. — Umetniški odsek je zboroval dne 5. jul., 25. okt. in 6. dec. ter razpravljal 1. o umetniški topografiji slov. dežel, 2. o izdaji umetniškega „Kola", 3. o načrtu za nabiranje umetnin narodne obrazovalne umetnosti. Radi umetniške topografije je Matica stopila v zvezo z g. dr. Stegenškom v Mariboru, z »Društvom za kršč. umetnost v Ljubljani" in s »Centralno komisijo" (za čuvanje umetnin) na Dunaju; dasi si je Matica za »Umetn. topogr." napravila že načrt, je vendar odstopila od tega svojega načrta, uverjena, da bo »Društvo za kršč. umetnost", ki se že dolgo bavi s to mislijo, izvršilo svoj projekt in po vzorcu,Centralne komisije' izdalo »Umetn. topogr." V narodni obra-zovalni umetnosti vidi Matica baš tako važno stran narodopisja kakor v nar. pesmih; zato je »Rudolfinu" v Ljubljani in »Zgodov. društvu" v Mariboru dala spodbudo, načrtoma zbirati umetnine narodne obrazovalne umetnosti; ravnateljstvo »Rudolfina" se je odzvalo z jako laskavim dopisom. Načeloma se sklene, da Matica izda umetniško »Kolo"; ta sklep se izvrši, ko bodo denarna sredstva za tako drago podjetje na razpolago. Umetniki sami določijo, katere umetnine se naj reproducirajo v ,Kolu', vendar si Matica pridržuje pravico, odkloniti to ali ono sliko. V spomin stoletnice St. Vraza, prvega jugoslovanskega književnika, ki je živel le za umetnost in znanost, priredi Matica svečano Akademijo. — Odda se
tisk Vošnjakove knjige „Ustava in uprava ilirskih dežel". Za leto 1910. se izda „Letopis". Priobči se spis o srbskem prosvetitelju Dos. Obradoviču, ki je umrl 1. 1811. Mencingerjevim ,Izbranim spisom' bo urednik dr. Tominšek, izdaji starejših pesnikov pa dr. Ilešič. Pri izdajanju slovanskih slovnic za Slovence je najvažnejša stvar metoda. V novo ustanovljeni „Znanstveni odsek" se izvolijo dr. Gruden, dr. Ilešič, dr. Mohorič, ing. Turk in dr. Šlebinger; posvetovati se mu bo poleg drugega v kratkem o „Jugoslovanski enciklopediji" (o enciklopediji jugoslovanskega sveta), ki jo snuje „Jugoslavenska Akademija znanosti i umjetnosti v Zagrebu". S tehniškim slovarjem bo spojiti! poštno-brzojavno terminologijo, ki- smo jo prejeli, in zdravniško terminologijo. — Dohodkov je imea Matica v 1. 1909. 22.076 50 K, stroškov pa 23.456 kron 74 v.; deficit se je zmanjšal. — Knjige za 1. 1909 je še dobiti.
d Glavna skupščina »Matice Slovenske" bo v pondeljek dne 21. marca 1910. Predloge, ki naj bi na tej skupščini prišli v razgovor, je po §4b društvenih pravil vsaj 14 dni pred glavno skupščino prijaviti odboru. Dr. Ilešič, predsednik.
o Stari »lontovž" v Ljubljani se glasom sklepa deželnozborske večine podere. Centralna komisija za ohranitev zgodovinskih spomenikov na Dunaju ga je sicer hotela' rešiti in je posredovala, a zaman. Mar je klerikalcem zgodovinskih spomenikov!
d V Borovljah je nmrl puškar in posestnik Valentin Rasser, star 58 let.
d Ustrelil s a je v Trstu vojak c. i. kr. mornarice Marko Kešič, ker je zaigral 70 E, ki so mu jih poslali starši, da bi jim nakupil nekaj reči. Kešič je dobro opisan. Zaprli so nekega Vla-diča iz Siska, o katerem se sumi, da je Kešiča pri igri ogoljufal.
d Poročil se je v Trstu minulo soboto kon-cipist v fin. ministerstvu dr. Vladimir Pertot (iz znane narodne rodbine) z gospico Marijo Mandi-čevo, hčerko zdravnika dr. Fr. Mandiča.
d Poroči se mestni nadinženir g. Matko Pre-lovšek v Ljubljani z gdčno Jelisavo Kubanji.
d V Ljubljani še vedno vojaki 27. pešpolka napadajo mirne slovenske pasante — celo z bodali in i\h psujejo za „windische Hunde".
d Tržaška podružnica »Lega nazionale" je imela 6. t. m. občni zbor. Ima že 10.000 članov in izkazuje letnih dohodkov 117.000 K.
d Deželnosodni svetnik dr. Boschek v Ljubljani je šel — radi nervoznosti na večmesečni dopust.
d 0 sijajnih vspehih škofove gimnazije v Št.
Vidu pri Ljubljani priča dejstvo, da sta dva dijaka, ki sta z dobrim uspehom absolvirala na tej gimnaziji IV. razred in prestopila nato v V. razred na neki ljubljanski gimnaziji, morala iti nazaj v IV. razred, ker vsled neznanja nista mogla slediti pouku. A še v IV. razredu jima gre silno slabo. In tak zavod ima pravico javnosti!
v Žrtev protislovanskega sistema. V Trstu je služboval ckr. poštni tajnik Slovenec dr. Slejko. Zadnje mesece je bilo na njem opažati vidno hiranje, znamenja skrajne nervoznosti. Tožil je, da mu mečejo pri direkciji polena pod noge. Pred meseci so ga odstavili kot višjega komisarja in vodjo oddelka ter namesto njega nastavili — Laha
Pojanija. Vsled teh šikan se mu je omraeil nm in v soboto zvečer si je v tem stanju prerezal vrat.
V bolnišnici v Kandiji pri Novem Mestu je nmrl duhovni svetovalec, vpokojeni župnik fare Toplice na Dolenjskem Janez Podboj. »Slovenec" ga slavi kot vnetega klerikalnega organizatorja in vrlega svojega dopisnika.
v Zlati križee s krono je podelil cesar duše-brižniku Francu Tomsigu v moški kaznilnici v Gradiški.
Po svetu.
a Nauki vojaškega škofa Belopotockega. Vojaški škof dr. Koloman Belopotocki je izdal postni pastirski list za vojake, v katerem razlaga, da mu je nad vse priprava za vojsko in da se zato vojaki ne smejo pritoževati zoper slabo ravnanje bodisi pri predpostavljenih po časopisih ali potom poslancev v javnosti. Torej: v imenu vere naj predpostavljeni mučijo in trpinčijo vojake kakor hočejo, vojaki morajo vse pretrpeti in se nič pritoževati! Prevzvišeni nauki vojaškega škofa bodo kajpada našli primeren odmev v srcih avstrijskih vojakov.
a Menelik. Pred par dnevi zopet razširjene vesti o smrti Menelika so izmišljene.
a Zoper sedanji način velikih vojaških vaj
namerava prestolonaslednik izdati poseben spis Posebno bo nastopil proti operativnito pogreškom glede razdalje bojnega polja, pri razdelbi kolon in proti sedajnemu načinu kavalerijskega patru-liranja.
a 30.000 mark je poneveril v Londonu znani angleški kritik Caron-Martin pri kraljevski družbi britskih umetnikov, pri kateri je bil tajnik. Zaprli so ga.
a Spomenik Bleriotu. Na mestu, kjer je Bleriot pri svojem letu čez Bokav sedel na angleško zemljo, mu postavi klub angleških aeronautov spomenik.
a Usodepolna zamena. Neki tapetar v Bremenu se je hotel 5. t. m. poročiti. 4. t. m. je šel k nekemu slovitemu zdravniku, da bi ga operiral na bezgavkah. Zdravnikova pomočnica, ki ji je zdravnik ukazal napolniti injekcijsko brizgalko z neko tekočino, je steklenico s pravo tekočino zamenjala s steklenico, v kateri je bil strup. Ko je zdravnik injekcijo zvršil, je začel bolnik se tresti po vsem telesu in je v par minutah umrl. Pri sekciji trupla se je izkazalo močno krvno zastrup-ljenje. Zdravnikovo pomočnico so zaprli.
a Velike tatvine zlata so zasledili že pred leti v državnem zlatokopu Borporak. Te dni pa je prišel k nekemu juvelirju v Pešti nekdo po silno nizki ceni ponujat zlata. Juvelir je navidezno sklepal kupčijo, a obvestil med tem policijo, ki je poslala 2 detektiva, katera je neznanca aretirala. Pri zaslišanju se je dognalo, da je bil kantiner berporakskega zlatokopa, ki je od delavcev kupoval ukradeno zlato po 96 K kilogram.
a Kdo so morilci Steinheilovi? Iz Londona poročajo, da prebiva sedaj tam roadame Steinheil in piše memoarje. Svojemu zaupniku je zatrdila, da bodo pravi morilci v kratkem času v ječi. Baje so bili povod umoru politični motivi. Morilci so iskali politične dokamente.
a Dolgovi princa Jurija. Ministerski svet je sklenil plačati dolgove princa Jurija v znesku 200.000 frankov in mu dati še neko svoto na razpolago.
v Dogodbe petletnega otroka. Jožef grof Gi-zjcki, bivši huzarski častnik, je po postal ruski državljan, ko je po nekem sorodniku podedoval na Ruskem velika posestva. Na potovanju po Ameriki se je spoznal in poročil z bogato Miss Paterson v Chicago. To je bilo 1. 1904. Čez tri leta pa sta se resno sprla, in grofica je moža zapustila, a vzela s seboj tudi triletno hčerkico. Sla je čez Pariz v London, kjer je hčerkico pri neki šivilji skrila. A mož ji je z detektivi sledil in hčerkico vzel ter odpeljal na Dunaj, za njim je prišla tudi grofica, ki je najela celo vrsto odvetnikov in detektivov. Grof Gizycki je slednjič privolil, da se sme grofica sestati s hčerkico v neki vili. A grof je izvedel, da ima grofica že vse pripravljeno, da bi dete zopet ugrabila in odpeljala, zato je otroka odpeljal. Kmalu na to pa je izvedel, daje uveden proti njemu na ukaz ruskega carja proces zaradi veleizdaje, češ da je dal dal otroka pod varstvo avstrijskih zakonov. Peljal se je v Petrograd in zvedel pri grofu Budbergu, da mu je car ukazal, da mora otroka takoj izročiti materi. Gizycki je je takoj storil; a kose je zopet vrnil v Petrograd, to izvedel, da car o celi zadevi ni nič vedel in da se je njegovo ime le zlorabljalo. Car je odredil strogo preiskavo.
a Iz ljubosumnosti je v Barmbecku 50 letni kipar Tiekbohm ustrelil svojo 42 letno ljubico Oberthier, s katero je ljubimkoval 7 let. Nato je ustrelil še sebe. Predpustni čas!
Obrambni vestnih.
d Družba sv. Cirila, in Metoda v Ljubljani je imela meseca januarja 1910. 1. sledeči promet: Prejemki: Redni prejemki: Prispevki nabiralnikov 1.805 97 K; Prispevki podružnic: Kranjska 2325 K 80 v, Štajerska 1396 K 28 v, Koroška —— K, Primorska 931 K; skuhaj 4.653 K 8 vin. Razni prispevki t. j. darila, skupila za družb, blago itd. 10.144 K 88 v; skupaj 16.603 K 93 vin. Izredni prejemki: Prispevki za obrambni sklad 4605 K 24 vin. Skupaj 21.209 K 17 v. — Izdatki: Redni izdatki: plače, podpore, poravnanje raznih računov itd. 12.440 K 14 v. Izredni izdatki: plodonosna naložitev: volila: g. Dekleva na glavnico 1000 K, prispevkov obrambnega sklada v času od 31. dec. 1909 do incl. 25. januarja 1910 3573 K 23 vin. Skupaj 17.013 K 37 v. — Prejemki 21.209 K 17 vin., izdatki 17.013 K 37 vin., torej prebitek 4.195 K 80 vin.
Književnost in umetnost.
z Slovenska Matica je letos izdala sledeče knjige: 1. Bleiweisov Zbornik, 2. Koroška, I. del., 3. Štrekelj, Narodne pesmi, 13. snopič. 4. Zabavna knjižnica, XXI. zv. 5. Onjegin, prevod iz ruščine. 6. Stanko Vraz. 7. Knezova knjižnica, XVI. zvez, Knjigotržna cena vseh teh knjig znaša 1740 K. udje jih dobijo za 4 K. Slovenci, pristopajmo Matici! Oceno teh knjig prinesemo o priliki.
z Cankar je ravnokar izdal dramo KHlapci" ki jo ljubljanska cenzura noče pripustiti na oder Klerikalci že vedo zakaj. Zato pišejo, da drama ni nič vredna, kličejo celo rajnega Kopitarja na pomoč in hujskajo učiteljstvo, češ, mi klerikalci smo tvoji zaščitniki, le hereinspaziert. Podla komedija!
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Deželni zbor—odgoden.
a Gradec, 8. febr. Deželni zbor je z najvišjim sklepom odgoden.
a Gradec, 8. febr. Namestnik grof Clary je naznanil še pred začetkom dnevnega reda, da je deželni zbor odgoden. Slovenski poslanci so živahno ploskali. Med Nemci je vladala grobna tišina.
Češki deželni zbor — odgoden.
a Praga, 8. febr. V današnji seji so se čitale interpelacije nemških poslancev naprej. Koncem seje se je prečitala izjava čeških deželnezb. poslancev, na kar je princ z Lobkovic zaključil sejo.
a Praga, 8. febr. Češki deželni zbor je z najvišjim sklepom odgoden.
Homatije na Balkanu.
a Petrograd, 8. febr. Minister za zunanje zadeve Izvoljski je izjavil, da na Balkanu ni prav nobene nevarnosti za kako vojno.
a Berlin, 8. febr. „Vossische Zeit" poroča iz Aten: Kako resno je mislila vojaška zveza na sklicanje velike narodne skupščine, kaže sledeča zadeva, katere niso smeli priobčiti tukajšnji časniki, ki je pa bila navzlic temu znana vsem političnim in diplomatičnim krogom. Vojaška zveza je odobrila od Venizelosa stavljeni predlog, v katerem se je reklo, da mora kralj takoj odstopiti, ako ne skliče narodne skupščine. Kralja Jurja bi se ravno tako interniralo kakor sultana Abdula Hamida, in sicer v onem delu kraljevega gradu, ki je še ostal po požarju. Za kralja bi bil proglašen najstarejši sin prestoFonaslednikov, za regentinjo pa prestolonaslednica. Da bi se zabra-nilo posredovanje inozemstva, bi se izplačevala kralju cela civilna lista kakor doslej.
Umorjen ruski tajni policist.__
v Berlin, 8. febr. „Lokalanzeigerw poroča iz Čenstohova, da je včeraj 9 neznanih mož napadlo ruskega tajnega političnega agenta Stravinskega in ga ustrelilo.
Švedski kralj bolan.
v Štokholm, 8 febr. Švedski kralj Gustav je dobil včeraj koliko. Opolnoči so ga operirali. Kralj je operacijo srečno prestal.
Audijenca grofa Khuena.
v Dunaj, 8. febr. Današnji audijenci grofa Khuena pripisujejo valiko važnost. Na temelju cesarjevih naročil bode namreč Khuen pričel sedaj z energičnim delom za ustanovitev nove vladne večine na Ogrskem.
Preosnova ministerstva.
v Dunaj, 8. febr. V političnih krogih se govori z vso gotovostjo, da mislijo dunajski odločilni krogi na preosnovo ministerstva še le po Veliki noči.
Tržne cene.
7. februarja.
Dunaj: Iz inozemstva so došla medlejša poročila, kar je vplivalo tudi na tendenco tukajšnje žitne borze. Došlo je do malih kupčij; pšenica, rž in oves so bili za 5 v cenejši.
Budim pešta. Svin j ad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 158 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 160—164 vin. Zaloga 21.444 komadov. Prignano 739 komadov, odgnano 308. Ostalo torej 22.675 komadov. Tendenca trdna.
Budimpešta. Pšenica za april K 1403 pšenica za maj K 13'74, pšenica za oktober K 11"79. rž za april 9'49, rž za oktober K 8'7T, oves za april 7*48, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6'61, ogrščica za avgust —'—. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. — Tendenca trajna, promet neznaten, pšenica v efektivu 5 —10 v, rž in oves 5 v cenejša. Ostalo mirno, termini medli. Vreme oblačno.
Sladkor. Trst. — Centrifucal Pilčs prompt K 365/s do K 37%, za kasneje K 365/« do K 37V2- Tendenca: lena.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 29'70, nova kampanja kron 25 60. — Tendenc« mirna. Vreme: dežuje.
Budimpešta: mast svinjska K 180"— namizna slanina 156"—.
Dunaj, goveji sejm. Plačevalo se je za stot žive teže: prima ogerski rejeni voli 76 — 82, ga-liški 80—86, memški 90—99 K. Tendenca slaba. Prignanih je bilo 3137 glav.
naprodaj
je dobro idoča	gostila«
na zelo prometnem kraju, ne daleč iz mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. 35
Trgovskega pomočnika
sprejme takoj tvrdka	97 3-1
And. Elsbacher v Laškem trgu
jgfMMii			
|	j	1	Sukna in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvorniea za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96
Zvezna Mama	Priporočamo našim gospodinjam pravi	C KO V: kavni
izvršuje vsa v tiskarsko stroko	pridat S k !Z ZaOrebŠk© tO V 3 TRG,
spadajoča dela, kakor: zavitke,	, .,, v ačune, vabila, lepake, letake itd.