Posamezna številka Din 1*— ŠTEV. 24. V LJUBLJANI, v sredo, dne 25. februarja 1025. Poštnina plačana v gotovini. LETO II NARODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30 —. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Dolžnost nacionalnih Slovencev. Argumenti, ki se pričnejo s če , navadno niso najboljši argumenti. Kljub temu pa mislimo, da je dobro, če naredimo izjemo in postavimo vsem naprednim in nacionalnim Slovencem sledeče vprašanje: Kaj bi moglo nastati, če bi bil tudi Davidovič proti bratskemu sporazumu? V katere nevarne čase bi mogli priti, če bi se tudi demokratska stranka izneverila misli bratskega sporazuma? Doživeli bi potem, da bi nasprotje med Hrvati in Srbi izlilo na dan z vso ostroto. Doživeli bi tedaj, da bi bila Jugoslavija resnično razdeljena samo v dva tabora in sicer dva plemensko strogo ločena! Kdo bi mogel potem še sanjati o ujedinjenju, kdo bi mogel še misliti o popolni izvedbi državnega in narodnega edinstva! Nasprotja bi se večala in večala Ln končno bi moralo priti do katastrofe! Vztrajanje demokratske stranke na Čisti jugoslovenski ideji je to katastrofa Inonevarao poostritev nasprotij preprečilo. In to je historičen pomen stališča Davidovičeve demokratske stranke in v tem je njena večna zasluga za jugoslovenski narod. Tedaj, ko je demokratska stranka sprejela v svoj program idejo bratskega sporazuma, tedaj je bil zgrajen prvi most mod Srbi in Hrvati. Tedaj, ko je Davidovičeva vlada padala, ker je branila idejo bratskega sporazuma, tega j je bil storjen drugi most. In ko je v težkem volilnem boju vztrajala demokratska stranka na jugosloven-stvu, pa čeprav je bila v nevarnosti, da pade vsled tega pri volitvah, tedaj je bil zgrajen tretji most in danes je hrvatsko-srbski spor preinosten, danes je njegova nevarnost premagana. Zakaj danes no gre boj več med Srbi in Hrvati, danes gre boj samo med pristaši in nasprotniki bratskega sporazuma. In da jo to doseženo, je zasluga onih patriotičnih Srbov, ki so se postavili ob stran Hrvatov, svojih bratov. Ampak uspeh še ni popolen, ker je šele dol Srbov na strani Davidovi-ča. Uspeh bo popoln šele tedaj, ko bo večina Srbov in Hrvatov za bratski sporazum, toda tudi za edinstvo države in narodno ujedinjenje. Davidovifc je za eno in drugo. Radi-čevci se šele ngibajo, da so tudi oni celotno izrečejo za narodno in državno edinstvo. In tem preje se bodo popolnoma izrekli, čim močnejša bo »kupina, ki jo vodi demokratska stranka. Iz teh neovrgljivih konstatacij izvira jasno dolžnost vseh nacionalnih in demokratskih Slovencev. V veliki borbi za zmago čisto jugoslovansko misli ne smo stati noben Slovenec ob strani. Danes mora vsak izpolniti svoje mesto in biti borec za bratski sporazum. Vsak Slovenec i mora zato podpreti stališče, ki ga na naravnost manifestanten način zastopa Davidovih. In ne samo njegovo tezo o bratskem sporazumu, temveč tudi o edinstvu države. Slovenci morajo biti tisti, ki bodo najbolj prepričali Hrvate o potrebi močne Jugoslavije, ker stališče Slovencev je za Hrvate važnejše ko stališče Srbijancev. Sela opozicionalnega bloka. Beograd, 25. februarja. Včerajšnja politična situacija se je sukala samo okoli seje šefov opoz. bloka. Prisotni so bili gg.: Davidcvič, Voja Marinkovič, Korošec, Hrasnica, Pavle Radič in Polič. Dopoldanska konferenca je trajala samo eno uro in so razpravljali o situaciji. Popoldne pa so prešli na diskusijo o skupnem nastopu opozicije v raznih kombinacijah, ki so se pričele pojavljati v zadnjem času z ozirom na izmišljene govorice o pri- bliževanju poedinih opozicijonalnih skupin Nacijonalnemu bloku«. Sklenili so, da bo izdan komunike, v katerem bo jasno očrtano stališče opozicije napram vladi. Tekst komunikeja je gotov in potrebuje samo še končne redakcije. V komunikeju, ki bo izdan danes, izjavlja opozicija, da j je popolnoma kompaktna in demanti-| ra vse vesti,, ki so se razširile o pri-| bliževanju posameznih stranic opozi-i cije nacijonalnem bloku. Klub Narodnega sporazuma. Beograd, 25. februarja. Seje šefov cpozicijonalnega bloka še niso kon- i čane. Ker o njih poteku še ni bilo izdano nobeno poročilo, so politični krogi prepričani, da opozicijonalni blok ne bo razpravljal z radikali tako dolgo, dokler bo radikalna stranka podpirala ali pa celo sama vršila na- silja. Opozicijonalni blok je ostal po volitvah še dalje kompakten. Še več, šel je za korak dalje in ponovno izrazij željo, da je za akcijo — in politiko bloka neobhodno potrebno, da se vse skupine, ki tvorijo opoz. blok, združijo v jačji parlamentarni klub »narodnega sporazuma«. Brez kompromisa. Beograd, 25. februarja. V narodni skupščini se opaža vedno večjo živahnost in zanimanje za nadaljnji potek situacije. Vsi politični krogi pričakujejo več jasnosti v sedanjih razmerah, da bi določili smer, katero bo zavzela naša notranja politika. Ra- POSEBNA SEJA KOROŠCA, HRAŠ NICE IN RAblCA. Beograd, 25. februarja. Po seji opozicijonalnega bloka so imeli kratko konferenco dr. Korošec, Hrasnica in Pavle Radič v muslimanskem klubu. Na tej konferenci so govorili o politični situaciji in predvsem precizirali posamezne stavke v komunikeju, in ga bo danes izdal opozicijonalni blok. Konferenca šefov federalističnega bloku pa je dala radikalom povod, da so lansirali vesti o nekem ' nesoglasju v pogledu preciziranja j komunikeja, češ da hoče imeti vsaka stranka proste roke. Šefi opozicijonalnega bloka pa so te vesti kot neutemeljene odločno demantirali. VERIFIKACIJSKE RAZPRAVE SE SE OPOZ. BLOK UDELEŽI. Beograd, 25. februarja. Kakor do-znava Vaš dopisnik, je opozicijonalni blok včeraj sklenil, da bo šel v narodno skupščino radi verifikacije mandatov in da se šele potem odloči, če ostane v skupščini ali ne. dikali in opozicija vedno bolj odbijajo vse vesti, da bi se moglo stvoriti aranžma med obema nasprotnima po-ltičnima skupinama. Vsaka stran vztraja na svojem stališču, ker hoče ohraniti in očuvati svoj prestiž. RADIKALNI POSLANCI SPORAZUM. ZA Beograd, 25. februarja. Vsaki dan prihajajo v Beograd radikalni poslanci in se vsi jasno izražajo za idejo sporazuma, kakor da bi bije te volitve izvedene za to, da bi radikalna stranka dobila od naroda mandat za likvidacijo notranjih sporov. Opozicija je povsem točno obveščena o razpoloženju radikalov in o odnošajih med obema vladnima strankama. PRAZNE KOMBINACIJE. Beograd, 25. februarja. Odsotnost dr. Korošca predvčeranjim s seje opoz. bloka je dala včeraj radikalom in samostojnim demokratom povesta, da so to dejstvo na razne načine komentirali in s tem hoteli izzvati med poedinimi člani opoz. bloka diferenci jacijo. Ves beograjski tisk piše o tej zadevi. Novosti : pravijo, da so temu incidentu krivi šefi opozicije sami, ker niso hoteli dati nobenih poročil o dr. Korošcu, kje se nahaja. Prv posebno dolžnost, da podpri) Davidovičevo stališče pa imajo slovenski naprednjaki. Co kdaj, potem ore danes za naprednost. Sporazum je vedno v zmislu naprednosti, dik-lal je vedno rezultat sile — reakcije. Zato ne bi smelo biti za naprednjaka niti najmanjšega dvoma, da je njegovo mesto edino v taboru onih, ki hočejo sporazum. • Ne pravimo nikomur, da naj bo pristaš demokratske stranke. Pripadnost k stranki je postranska stvar. Mi pravimo samo to, da mora vsakdo biti za sporazum in če rečemo, da treba podpreti Davidoviča, tedaj pra- vimo, da ni za nacionaliste mesta v silec ideje bratskega sporazuma. Ta ideja mora zmagati in zato kličemo neacionalisto na plan in zato jim pravimo, du n iza nacionaliste mesta v strankah, ki so proti sporazumu. Ponavljamo svoje vprašanje: Kaj bi bilo, da ni ostala demokratska stranka zvesta jugoslovenski misli. Kaj bi bilo, da no stoje danes Srbi demokrati ob strani Hrvatov? Odgovorite na to vprašanje in potom ravnajte kot nacionalisti, ki poznajo samo svojo vest in svojo odgovornost pre»t zgodovino! Opozicija odklanja pogajanja z radikali. Beograd, 25. februarja. Kar se tiče aranžmana med radikali in poedinimi strankami bloka, se ta aranžma odbija s strani opozicije. Nobena stranka bloka tudi ni službeno pozvana na pogajanja ali pogovore z radikali. Blok se ne namerava pogajati z radikali in s Pašičem, ker on ni dal, in niti ne more dati nobene garancije, da bi izvedel ono, na kar se je obvezal. Blok gre svojo pot, ker ve, da je za njm večina naroda in da je zato končna zmaga njegova. —— IIIII T—— —i»MU ■ — mi—IH 'IIlil lil—BI H——«——— DEFINITIVNA REŠITEV ČRNOGORSKEGA VPRAŠANJA Beograd, 25. februarja. Poleg Pla-menea, kateremu je dovoljen povratek v zemljo, se mora rešiti še prošnja za pomilostitev 5000 Črnogorcev, ki so delali s Plamencem. Politični krogi pričakujejo, da bo vlada za nje izposlovala amnestijo, in bo tako definitivno rešeno vprašanje črnogorskih emigrantov v inozemstvu. AMERIKA BO REŠILA VPRAŠANJE VOJNE KRIVDE. New York, 23. februarja. Ameriški senat je sprejel predlog senatorja Ovvena, da bi arhiv kongresa pripravil nepristransko izbiro virov iz vse-ga potrebnega materiala za kritev vprašanja vojne krivde. OBOROŽITEV NEMČIJE POPOLNA. Pariz, 23. februarja. V -Matinu« dokazuje ravnatelj zunanje politične službe lista, Sauervvein, da je oborožitev Nemčije popolna. Nemčija bo vedno imela dovolj izvežbanega moštva in kompleten generalni štab. Pri preiskavah, ki pa so jih mogli izvesti člani kontrolne komisije samo v 17 slučajih nepričakovano, so ugotovili v znemirljivo stanje nemške vojne industrije. VAŽNA KONFERENCA MED PAŠIČEM IN JOVANOVIČEM. Beograd, 25. februarja. Včeraj po-poldne sta imela Pašič in Jovanovič daljšo konferenco, na kateri sta razpravljala o raznih kombinacijah. Jovanovič je skušal Pašiča prepričati o tem, da je sedaj najugodnejši trenutek za nove politične kombinacije, kako bi se rešilo hrvatsko vprašanje. BRANTING UMRL. Dunaj, 25. februarja. Kakor poročajo, je včeraj umrl bivši švedski ministrski predsednik Branting. Dl CA NI DEMISIJONIRAL. Budimpešta, 25. februarja. Demantirajo se vesti o dernisiji romunskega zunanjega- ministra Duce. < ARUGA 150 V PETEK OBEŠEN. Osjek, 25. februarja. Kralj ni pomilostil Jove Caruge in Pavla Prpiča. Sodba bo razglašena v Četrtek. V petek bosta oba razbojnika obešena. Uradniško vprašanje in SDS. Včerajšnje Jutro« kdlistatira v svojem uvodniku, da je redukcija uredništva neizbežna. Ta da se mora izvršiti po racionelnejših metodah kakor dose-daj. Kaj Jutro razume pod racionel-nejšimi metodami je jasno in brez sramežljivosti povedano v uvodniku. »Jutro« pravi namreč: »Mesto, da bi državni nameščenci v enotni fronti šli v boj za nacionalno in državno idejo (to se pravi za SDS), so v prečanskih krajih skoro na ceh Liniji stopili v borbo z državno mislijo in se udinjali bodisi Radiču, bodisi klerikalcem ali pa raznim malontentom.« To da se je pokazalo tudi v Sloveniji in defetistična (1) pisava uradniškega glasila je pripomogla, da ni bil izvoljen v Ljubljani mladinski kandidat in da je dobil v Mariboru dr. Pivko le nekaj sto glasu'-. In nato nadaljuje Jutro« dobesedno sledeče: »S tu odločitvijo uradništva je bil od-nešen nov kamen iz zgradbe državnega nameščenstva. (Frazeologija je v resnici očarujoča. Op. ured.). Stranke, ki so bile edine sposobne pristopiti rešitvi celega uraduiškega problema, so vsled nepojmljivega držanja (!) največjega dela piečanskega uslužbenstva, zlasti na Hr-vatskem, naravnost briskirane in odbite od njega in vsled tega avtomatski primorane skrbeti mesto za vse vsaj za svoje somišljenike.« Treba priznati, da je »Jutro« govorilo jasno in brez prikrivanja. Nad uredništvom visi sedaj Damoklejev nož redukcije in kdar ni pristaš SDS, ta naj bo pripravljen na odpustitev iz službe! Zakaj SDS., ki predstavlja Slovence v vladi, bo obvarovala pred redukcijo samo svoje pristaše. Z drugimi besedami: Pri redukciji ne bo merodajna kvalifikacija, temveč strankarska pripadnost! Partizanstvo bo močnejše od državnih ozirov! Ce je redukcija uradništva danes potrebna, v to se zaenkrat nočemo spuščati. Pač pa bi pripomnili, da je redukcija nekvalificiranih uradnikov, katerih je zlasti v južnih pokrajinah dosti, potrebna, da pa zaenkrat še ni dokazano, da bi imeli tudi kvalificiranih uradnikov preveč. Toda če se že redukcija izvrši, potem je jasno, da se smejo uradniki reducirati le po njihovi kvalifikaciji. Zakaj, država pridobi od redukcije le tedaj, če ostanejo boljši uradniki in ne slabši. Staro in stokrat dokazano pravilo pa je,da so tisti uradniki, ki imajo svoje samostojno mišljenje, ki se upajo biti tudi drugega mnenja od svojih šefov, redno boljši od onih, ki so brez lastnega mnenja. Zakaj samostojno misleči uradniki si upajo imeti svoje mnenje, ker se zavedajo svoje dobre kvalifikacije, ker so si s svojim delom priborili pra vico, da neustrašeno izpovedujejo svoje j mnenje. Samo oni, ki se zavedajo lastnih napak, samo oni imajo vedno mnenje šefov. Smemo zato reči, da so uradniki, ki se danes upajo biti pristaši opozicio-nahie stranke sigurno dobro kvilifici-rani in da bo zatu država samo izgubila, če bo reducirala te uradnike. Ampak stvar je važna tudi z nacionalnega stališča. Ce obvelja »Jutrov« nazor, da mora uradnik pobiti vsakokratno vlado, potem mora izgubiti uradnik vsak ugled pred narodom. Uradnik, reprezentant državne avtoritete bo padel mi stopnjo strankarskega reprezentanta. In še nižje! Pri teh volitvah bo volil za ladikale pri drugih pa za Davi-dovičevce in pri tretjih zopet za bogzna kateri blok. Naravnost primer nezavednega voliica bi postal uradnik. Kako pa naj takega spoštuje narod, je drugo vprašanje! Če pa nima narod spoštovanja do uradnika, potem ga nima niti do vlade, ker narod občuje z zvlado preko uradnikov in ti so reprezentanti države. Zato ruši državno avtoriteto, kdor ruši ugled uradništva. In »Jutrovo« stališče pomeni greh. Še z enega vidika je treba presoditi stališče SDS do uradnika. Po volilnem redu ima uradnik aktivno-in deloma tudi pasivno volilno pravico, da prosto po svoji volji izbira med postavljenimi kandidati. Kdor bi s pritiskom ali podkupovanjem uplival na voliica, da ne voli po svojem prepričanju je po volilnem zakonu celo kazniv. S tem, da bo SDS reducirala uradnike, ki niso njo volili, je SDS pogazila eno prvih uradniških državljanskih svobodbščin in s svojim stališčem se je postavila celo v nasprotje z zakonom. To je tako jasno in tako evidentno, da ni treba v tem oziru nobenega nadaljnega komentarja. Končno treba povdariti še eno. Jutro piše, ko da bi bila država isto ko vsakokratna vladujoča stranka in kakor da bi uradnik prelomil svoje obveznosti, če ni pristaš vladujoče stranke. V starih časih je res bilo tako, da se je reklo: cuius regio eius religio, ampak ta nazadnjaški zakon je že davno pokopan. In danes, je že davno uveljavljeno, da ima vsak državljan, torej tudi uradnik, pravico ne samo do lastnega verskega, temveč tudi do svojega političnega prepričanja. S tem, ko -Jutro« to pravico uradniku odreka, s tem je tudi razgalilo svoje pro-tiuradniško stališče. In zato rečemo uradnikom: Naročajte se na Jutro«, da bo ; Jutro« tem uspešnejše pisalo proti vam in tem bolj razširjalo mnenje, da za uradnika državljanske svodoščine ne veljajo! Ali je Nemčija razorožena? ODKRITJ V GENERALA MORGANA. ŠEFA BRITANSKE DELEGACIJE A KONTROLNI KOMISIJI. Ruvno te dni so priobčili Nemški in angleški listi ter beograjska »Politiku čla-' nek Lloyd George-n o razorožitvi Nemčije. V tem članku tudi Lloyd George, da je razorožitev Nemčije izvršena in da ne predstavlja Nemčija nobene resne vojne nevarnosti. Lloyd George je objavil svoj članek o nepravem času, kajti ravno te dni je nastopil z odkritji o nemškem oboroževanju general Morgan in silno okrepil poročilo kontrolne komisije. Prvo poročilo generala Morgana smo že objavili in zato smatramo za potrebno, da seznanimo naše bralce tudi z nadalj-nim potekom polemike, če je Nemčija raz-oroieua ali ne. To je tem bolj potrebno, ker predstavlja vprašanje razorožitve Nemčije danes prvovrstno politično vprašanje, od katerega je odvisna vsa evropska politika. Z ženevskim protokolom je razgrnjeno vprašanje sigurnosti, to pa odvisi od nemške razorožitve. Zato je naravno, da so se začeli za to vprašanje zanimati pacifisti, ki ne morejo trpeti, da bi zločinsko oboroževanje Nemčije povzročilo nov svetovni pokolj. Kot prvi je v tem oziru nastopil nemški učenjak ilr. Foerster. Poslal je generalu Morganu pismo, v katerem ga kot nemški patriot, ki hoče osvoboditi svoj narod od pogubonosnegn vpliva vojaške kaste, prosi, da mu razloži stališče zaveznikov v zadevi odložitve renske eva- kuacije. Prof. Foerster poudarja, da ne bo izgubila nemška militaristična kasta preje svojega vpliva, dokler ne bodo zavezniki popolnoma onemogočili, da bi se rešilo nemško vprašunje z orožjem. Prof. Foester je dalje mnenja, da so zagrešili zavezniki težko napako, ker niso jasno dokazali, da ni Nemčija izvedla svojih razorožitvenih obveznosti. — Profesor Foester ugotavlja dalje, da so po informacijah njegovih prijeti jev v Nemčiji tendence Morganovega članku resnične. Je na vsak način res, da obstoji tendenca za vojaški skupen nastop Nemčije in Rusije. Javno mnenje v Nemčiji in drugih državah nima nobeuega pojma, kaj se vse dogaja v Nemčiji proti volji miroljubne večine naroda. Prof. Foerster je mnenja, da ne zadostuje, če preprečijo zavezniki vsak vojaški poskus revizije Versajskega dogovora, temveč treba je ustvariti DnvVesovemu načrtu sličen političen načrt za trajno ohrunitov miru. Nobenega dvoma ni, da bodo nacionalisti na vse načine poskusili, da vpostuvijo staro militaristično moč dežele. V tem oziru se ne sme gojiti nobenih iluzij. Odgovor generala Morgana. Po lepem priznanju za pošten in pogumen nastop prof. Foersterja prehaja gen. Morgan v bistvo stvari. Predvsem konstatirn, da niso njegovi nasprotniki skušali ovreči njegovih argumen- tov, temveč so si hoteli pomagati z osebnimi napadi nanj. In vendar bi bilo otročje lahko, zavrnili njegove argumente, če so ti sloneli na napačnih dejstvih.. Zveze med nemškim vojnim ministrstvom in nacionalističnim tiskom so tako ozke in tako intimne, da se je dostikrat konstatiralo, da je nacionalistično časopisje že naprej odgovarjalo na odkritja kontrolne komisije. Zato temu čašo- . pisju ni moglo manjkati na argumentih. Publikacij kontrolne komisije ni mogoče objaviti iz sledečih vzrokov: Mnoga poročila so za širšo javnost nerazumljiva, ker so čisto teimičua poročila, kakor na primer, če pride izdelava celuloze v Rbeinsdorfu v poštev za fabriciranje razstreliv. Druga poročila morejo dovesti do nesporazumljenj, če se ne navede vsa prejšnja poročila od leta 1920 dalje. Končno pa bi mogla poročila kontrolne komisije odkriti samo metodo njenega deln, kar bi Nemce samo ojunačilo h še bolj spretnemu prikrivanju svojega oboroževanja. Zato postavlja general Morgan štiri protivprašanja: 1. Zakaj noče na noben način predložiti nemško vojno ministrstvo knjig o stanju moštva in o sprejemu vojakov? Zaljaj se je ta predložitev trdovratno 5 let odklanjala? — In vendar bi bilo mogoče s temi knjigami takoj dokazati pravilno nemško ravnanje. i 2. Zakaj noče nemško vojno ministrstvo pokazati registrov o proizvedenem orožju. Samo li registri bi mogli dokazati, koliko kanonov je imela Nemčija leta 1919 in koliko jili ima danes. 3. Zakaj vztraja nemško vojno ministrstvo, da vrši kontrolo nad vsemi vojaškimi depoji in podjetji, pa čeprav so ti za sedanjo armado veliko nadvišni? Vlada jih ne proda in ničesar ne izpremeni, temveč nosi samo stroške. Zakaj? 4. Zakaj plačuje vojno ministrstvo samo v ministrstvu 22 oficirjev, pri čemur generali sploh šteti niso? Zakaj imajo vsi stotniki |K> dveletni službi majorsko plačo, vsi nadporočniki pa stotniško? Zakaj vzdržuje nemška vlada tako pretirano število podoficirjev? Za vojaka je samo en odgovor, da se osnuje koder za veliko armado. Kaj je dalje z vprašanje policije? če prebiva moštvo policije v barakah ali v vojašnicah je vseeno in tudi to ni važno, če pride strojna puška na 20 ali 80 mož. Pomembna dejstva pa so, da so vse uredbe v policiji popolnoma iste ko v vojski in da se tako krijejo ko ključ k luknji ključavnice. Za vsakim armadnim oficirjem stoji silhueta oficirja pri policiji. Kar se tiče n#mških izdatkov za vojsko, potem je nemška vlada, če je nemška vojska res tako maloštevilna kakor se trdi, najbolj razsipna vlada na svetu. Nemška armada je v teoriji majhna, meče gigantsko senco čez maso Nomčije in ta senca je večja realnost od armade. Tu senca je stara armada. \’se, kar morejo izmisliti duhoviti možgani in fin intelekt, doli do kompnnij nove armade z odznaki in številkami stare armade, zadostuje, da je treba pritisniti samo na gumb in stara armada je vstala v vsej svoji veličini. Dokazi, ki jih imam o tem, so porazili! Kako sc prikriva. Nemška vlada pravi, da je storila svojo dolžnost in da ni mogoče ničesar najti. Kako pa je mogoče potem razložiti to, da je bil vsak delavec takoj aretiran in obsojen nn celo vrsto let, če je kontrolni komisiji pokazal kako skrivališče orožja. Cela vrsta takih slučajev je dokazana I Ce nemška vlada skrivanje orožja ne odobrava, zakaj so potem delavci, ki skrivališča prijavijo, kaznovani, tovarnarji, ki orožje skrivajo pa oproščeni? Tekom svojega dietnega delovunja v kontrolni komisiji sem spoznal, da vlada globoko nasprotje v nazorih nemške vlade in komisije glede mirovnega dogovora. Nemška vlada smatra mir samo kot provizorično premirje, dočim ga smatra komisija kot definitivno dejstvo. Zato je smatrala nemška vlada za svojo dolžnost, da bo obnovitev fabrikacijo orožja lahka in cena, dočim smo jo hoteli mi čim bolj otežkočiti. Kadar bo objavljena nota nemške vlade z dne 4. aprila 1920 — in upam, da se bo to zgodilo — potem bo vse to presenetljivo jasno. Nemško šovinistično časopisje piše, da so člani kontrolne komisije, zlasti britanski, samo trgovski špijoni . Nikdar ni bil kak očitek manj upravičen, nikdar ni bil kak očitek boij nelep! V britanski delegaciji so sami oficirji in niti en trgovec in nobeno poročilo ni zapustilo vojnega ministrstva. Nato poroča general Morgan, kako priza« nes,jivo je delovala kontrolna komisija. Da navedemo samo en drastičen primer: V Kruppovi tovarni kanonov v Essenu je velik oddelek za kanone, najbolje opremljen oddelek na svetu. V tem oddelku je 78 veuKanskin strojev za težke topove. 11 strojev bi več ko zadostovulo za kanone, ki jih rabi Nemčija. (Za armado se težki kanoni prepovedani in dovoljeni le za vojno mornarico.) Obstoj ten strojev se je smatral za tako silno ogrožanje miru, da so zahtevale zavezniške mornariške komisije, da se ti stroji brez izjeme vsi uničijo. Kljub temu smo dovolili, da ostane 31 teh strojev. Silno se je kričalo, da hočemo ubiti nemško industrijo in da povzročamo brezposelnost. In z vso silo se je razvijala med delavci agitacija proti nam. Tako n. pr., ko je šlo za »Deutsche AVerke« v Spandau, ki so bili ustanovljeni šele med vojno in samo za vojne potrebe. 3500 delavcev, da bo vrženih vsled nas na cesto, so tedaj kričali. Pustili smo, da so te delavnice ostale odprte. In kaj se je zgodilo? V decembru 1922 so pričeli ravnatelji odpuščati delavce, stroje pa so zadržali. A7prašam: Ali bi nemška komisija pošto-, pala tako obzirno, če bi zavezniki izgubili vojno? Ali ni bilo v Belgiji in drugih okupiranih krajih podanih dovolj dokazov, kar. ko bi Nemci postopali? Vsako koncesijo, ki smo. jo Nemcem pri-poznali, so zlorabili. Po pravici je dejal nek diplomat, ko je bil sklenjen med Nemčijo in sovjeti v Rapallu dogovor: »Nemški vladi ni mogoče pomagati. Cim bolj se ji poskuša pomagati, tem več dobička hoče izvleči.« Rezultati dosedanjih inšpekcij kontrolne komisije so tajni in jih zato ne smem razkriti. Samo to bi pripomnil: Nemško šovinistično časopisje rado pravi: Kaj hočejo zavezniki še od Nemčije! Ali niso vsega preiskali? Ali se jim ni vsega pokazalo? — Bodi pripomnjeno. Preiskave se vrše, če eden sprašuje, drugi pa odgovarja. Od Nemcev pa ni bilo mogoče dobiti odgovora. Število preiskav ni dokaz, kako mnogo se nam je povedalo, temveč kako malol Mogel bi v tem oziru povedati več, toda v sedanjem tre-notku je čim manj, tem bolje. Nato govori general Morgan obširno o kle-vetniški kampanji proti njegovi osebi. Dasi je v vseh važnih trenutkih nastopil v prilog Nemčije, vendar se hoče nemškemu ljudstvu sugerirati, da je poročal le iz sovraštva proti Nemčiji. Podlost nemške kampanje je dokazal general Morgan v celoti in ta konstatacija naj zndostujet Odkritja generala Morgana so važen dokument k vprašanju nemške razorožitve. Na Nemčiji je, da jih ovrže ali doživi sličen moralen poraz ko leta 1914 in ob zaključku vojne. Politične vesti. — Odločna izjava dr. Marinkoviča. Na banketu, ki so ga priredili dubrovniški demokrati na čast dr. Murinkoviču, je imel ta dolg in vsebinsko bogat govor. V svojem govoru se je deklariral kot goreč borec zn idejo bratskega sporazuma. Poudarjal jo, da so sednnji demokratski voditelji že na Krfu zahtevali, da se naša država uredi v sporazumu z brati Hrvati in Slovenci. S tem svojim govorom je dr. Marinkovič najodloč-nejše demantiral vse izmišljotine vladnega tiska, kakor da hoče 'on skupno s Ttmotije-vičem zapustiti uemokrntsko stranko. Prepričani pa smo, da bo »biovenski Narode še naprej klepetal o razkolu v v državi Indiana. SLT&r “"x""" «* Komunistična »čistilna« komisija je pod sodstvom Cohua prispela iz Moskve v Berlin. Naloga komisije je, da očisti komuni-tfično stranko od nepripravnih elementov. Komisija obiSčo tudi druga glavna evropska •mesta. Angleška vlada noče poslati Se svojega poslanika v Moskvo, ker bi to bilo, kakor -jc izjavil Chamberlain preurhnjeno. Ker je rumu iiska kraljica ozdravila, se ■pričakuje, da pride v najkrajšem času v *®ograd. ■ . .* '>u'‘*»»iUaniiki univerzi so hoteli di- ,a preprečiti predavanja. Univerzo je nato e ? vo,aS,Vo ^ ,,ri!llnJK. (lo popada mod dijaki i„ ^ličijo in bilo več dijakov ranjenih. 1* Carigrada se poročard„ je imel Izmed paša daljši razgovor h Kemalom in da je verjetna kriza turškega kabinetn vsled »urško-grškega konrilkta. llttaško razsodišče je razsodilo v gr&ko-•urškem sporu glede izmenjave državljanov v smislu grškega stališča. Poljska vojna aviatlka bo Stela v bodoče 86 letal za bombardiranje, 54 letal za izvid-»iško službo in 50 letal rezerve. Število oficirjev, pilotov in moštva bo znašalo 1720. Zdravnik dr. Dirk in njegova žena sta predlagana za Nobelovo nagrado, ker sta ■znašla serum proti Škrlatici. N’aA konzul v IMisseldorfu umrl. Generalni konzul v Dflsseldorfu Leonida Cunič je v nedeljo v svojem službenem kraju umrl. Dnevne vesti. — Povsod enaki. Nobeno čudo ni, da so samostojni demokrati enako :i priljubljeni j po vsej Jugoslaviji. Njih metode sp pač tako »kavalirske«, da jih naš priprosti narod ne more razumeti. Mal donesek k temu ]>o- j glavju. Te dni so vzbujale veliko senzac:jo ! vesti »Jutarnjega lista o politični situaciji. Ker so bile te vesti za samostojne demokrate zelo neugodne, so jih naravno hoteli na vsak način zadržati. V Ljubljani na ta način, da je »Jutro argumentiralo s psovko. V Beogradu •• pa na ta način, da je napisal Toni Schlegel, glavni urednik »Zagreber Tagblatta v Jutam,jem listu« sledeče besede: >Je v resnici nezaslišano, celo nedostojno in menda tudi edinstveno v novinarskem življenju, kadar napadajo mene, gospodarja Redi?, kot nekega trgovca in j dobičkarja v trenutku, ko oni istočasno pod-vzemajo vse korake, da me preko svojih prijateljev, resničnih dobičkarjev, materialno uničijo in da mi odvzamejo to malo, kar sem si pridobil s težkim 20 letnim novinarskim delom, in to vse samo zato, ker nočem in ne morem podpirati politike, ki je po mojem globokem prepričanju na velikansko škodo mirni rešitvi hrvatsko-srbsk ga spora in na največjo škodo monarhistične ideje med hrvatskim delom naroda.« — Mesto Reči'- bi mogli mirno zapisati »Jutro« in povedano bi bilo točno za mladine v Sloveniji. — Katolikinja sme poročiti ločenega katolika Kakor znano, določa § 111. državljanskega zakonika, da more biti pravilno sklenjen zakon med katoliškimi osebami ločen le s smrtjo enega zakonca. Te dni pa je najvišje sodišče na Dunaju razsodilo, da se more Katoliško poročen mož vnovič poročiti tudi s katolikinjo, pa čeprav je njegov zakon ločen. Dejanski stan, na podlagi katerega je razsodilo najvišje sodišče, je v kratkem sledeči: Katolik je bil v Kolnu v Nemčiji poročen, Zakon je bil ločen, kar pomeni po nemškem državljanskem zakonu popolno ločitev. Nato se je poročil z avstrijsko ka-tolikinjo. Njegova druga žena je sedaj zahtevala, da se njen zakon kot protizakonit razveljavi. Prvi dve instanci sta njeni zahtevi tudi resnično ustregli. Najvišje sodišče pa je izdalo sledečo razsodbo: Katoliški avstrijski državljan more s katoliškim tujcem, čegar prvi s katoliškim zakoncem sklenjeni zakon je bil od tujezemske oblasti ločen, vnovič skleniti v Avstriji veljaven zakon.« V tem članku trdi Lloyd George, da je raz-pojmovnnju zakona. Ni pa evidentno, zakaj ima avstrijski zakonski dispenz manj veljave od nemškega. — Novinarska visoka šola v Beogradu. Beogradska »Reč< razpravlja o načrtu novega tiskovnega zakona. Pri teni se zavzema z vnemo za ustanovitev posebne fakultete zn novinarje, oziroma novinarske visoke šole v Beogradu, ki naj bi nudila našim novinarjem obsežno in temeljito strokovno na-obrazbo. jfc — Imenovanja v šolski službi. Za šolskega upravitelja v Kalobju je imenovan Karol Hribernik, dosedaj šolski upravitelj v Ljubečni, za šolskega upravitelja v Špitaliču pri Motniku Peter Loparnik, doslej učitelj v Polzeli; za stalno učiteljico v St. Vidu nad Ljubljano Marija Klene, doslej učiteljica v K ropi. — Izpremeinbe v postili službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so premeščeni: FranKrfulj iz Semiča v Videm-Dobre- polje, Pavla Štokova iz Maribora v Ptuj; i..a-ra Kocijančičeva z ljubljanske poštne podružnice 4 na glavno pošto v Ljubljani; Marija Manerjeva iz Krškega v Videm pri Krškem; Marija Debeljakova iz Sodražice v Ribuico na Dolenjskem; Justina Bleričevu iz Metlike v Novo mesto; Tereza Prijateljeva iz Kranja v Podnart; Marija Globočnikova iz Ljubljane v Trbovlje; Marija Kolarjeva iz Rakeka v Ljubljano; Lucija Cudermanova iz Št. Vida v Ljubljano; Vekoslav Šturm iz Gornje Radgone v Dolnjo Lendavo; Leja Šot-kova iz Rimskih Toplic v Laško; Marija Cvar iz Ljubljane v šiško; Anton Pavšek iz Radeč pri Zidanem mostu v Rogatec; Kristina Kosova z Jesenic-Fužine na Jesenice; Anica Kupčeva iz Rečice v Celje; Olga Zupančičeva iz Straže v Novo mesto; Jožica Košičkova iz Novega mesta v Stražo; Marija Drobničeva z Ribnice na Dolenjskem v Kočevje; Meta Gostinčar jeva iz Ljubljane v Šiško; Mara Podgornikova iz Križevcev v Maribor; Ivanka Košičkova iz Šmarja pri Jelšah v Maribor; Marija Klatzerjeva iz Gradca pri Črnomlju v Videm-Dobrepolje; Ivanka Krajčeva iz Starega trga v Grahovo; Vida Kušarjeva iz Beltincev' v Ljubljano; Milka Bočeva iz Dolnje Ledave na Vransko in Justina Florjančičeva iz Ljubljane v Velenje. — Upokojen je poštni kondukter Franc Likavec na mariborski kolodvorski pošti. — Diplomski izpit sta napravila te dni z dobrim uspehom na gospodarski in soci-alnoznanstveni fakulteti univeze v Kolnu a. Rhein gospoda Boris Zajec in Gvidon Hartman, oba iz Ljubljane. Čestitamo! — Nova ilriavna tvornica vagonov. V Smeredevu se gradi nova državna tvornica vagonov. Zgradba utegne biti končana do konca meseca marca t. 1. V tvomici bo zapo-sljenih nad 2000 delavcev. Popravila bo na leto 4 do 5 tisoč vagonov. Stala bo 12 in pol milijonov dinarjev. Da smo imeli pravočasno par takih tvoruic, bi izgledal na železniški park drugače in tudi na ljubljanskem polju bi ne bili ljudje demontirali in pokradli toliko sestavnih delov z velike množice poprave potrebnih vagonov, ki stoje tam že od prevrata. — Imenovanje. Za pomočnika ministrstva notranjih del je imenovan Timotej Savovič. apelacijski sodnik v Skoplju. — Obletnico osvoboditve nameravajo proslaviti na jako svečan način dne 28. t. m. v vasi Zamet pri Reki. Ta dan namreč poteče leto dni, odkar so izpraznili Italijani to vas. Pri tej priliki jx>stavijo v spomin osvoboditve lep spomenik, ki bo izdelan iz samega istrskega kamna. — Zadnji dunajski krvnik. V soboto je umrl na Dunaju bivši znani avstrijski krvnik Josef Lang. Pred vojno je imel le malo dela in kvečjemu vsaki dve leti enkrat je moral izvršiti svoj žalosten posel. Z izbruhom vojne pa je njegova »obrt« zacvetela. V Bosni je izvršil več ko 100 smrtnih eksekucij. Ne na morilcih in zločincih, temveč na naših zavednih rodoljubih. — Dunajčani govore, da je bil Lang v zasebnem življenju zelo dobrodušen in ljubezniv človek. V nasprotju s svojimi zaničevanimi kolegi v srednjem veku je bil med Dunajčani spoštovan in je bil celo častni stotnik nekega prostovoljnega gasilnega društva. — Vprašanje zgradbe katoliške katedrale v Beogradu. Te dni se je vršil 5. letni občni zbor Društva za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu. Iz društvenega poročila izhaja, da razpolaga društvo momentano z glavnico 1,000.296.75 Din. Najkočljivejša točka cele zadeve je vprašanje, kje najti za projekth-ano monumentalno zgradbo najprimernejši prostor. To vprašanje do danes še ni rešeno. — K umoru Leirerjeve v Budimpešti. Morilca se niso izsledili, vendar ima pa oblast že mnogo opisov njegove osebe v rokah, opisov, Ui se popolnoma vjemajo drug z dvugim. Na podlagi teh opisov je osumljenec 3r> leten visok mož vojaške zunanjosti, gladko obrit, kostanjevih las in košatih obrvi. Soseda umorjene ga je videla nekoliko pred Prosveta. ItKPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 25. februarja, »Stričkove sanje. — Red D. Četrtek, 26. februarja, »Rosmersholm — Red C. Petek, 27. februarja, »Pepelulv. — Red E. Sobota, 28. februarja, »Vdova Rošlinka .— Izven. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop. »Pepeluh', mladinska predstava. Izven. — ob 20. uri zvečer »Veronika Deseniška-. — Izven. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sieda, 25. februarja, »Jenufat. — Red F. Četrtek, 26. februarja, zaprto. Petek, 27. februarja, »Lopudska sirotka«, vojaška predstava. — Izven. Sobota, 28. februarja, »Smrtna tarantela in karakteristični plesi. — Red B. Nedelja, 1. marca ob 15. uri pop. »Mignou*, ljudska predstavu pri znižanih cenah. — Izven. Francoski pianist Marcel tianipi nastopi pred ljubljanskim občinstvom na svojem koncertu v petek, dne 27. t. m. Ciampi, ki priredi vrsto koncertov v Jugoslaviji, je bil rojen 1801. v Parizu. Njegov oče je bil zna- menit učitelj petja, on sam pa se je popolnoma posvetil klavirju ter dokončni pariški konservatorij leta 1909 s prvo nagrado. Takoj nato je začel koncertirati ter so mu že prvi koncerti prinesli znamenite uspehe. Danes ga prištevamo najslavnejšim francoskim pianistom svetovnega slovesa. Predprodaj vstopnic v Matični knjigarni. »Človek z bombami«, pesniška zbirka Antona Podbevška. Izdala in založila Štefanija Ravnikar - Podbevškova. Tiskala tiskarna Merkur < v Ljubljani. — Izšln je pravkar prva pesniška zbirka Antona Podbevška, s katero je, kakor je splošno znano, nastopil 1. 1920. v ljubljanskem dramskem gledališču, I. 1921. pa v Mariboru. Ze takrat je izšlo v različnih revijah in časopisih nešteto ocen, v katerih so se izražali kritiki za zbirko in proti njej; toda nekaj dokončnega bomo mogli Sele sedaj izreči, ko je »Človek z bombami -tiskan. Knjigi je priložen prospekt, v katerem govori o zbirki dr. Alojzij Remec. Vsebuje pa ta prospekt še druge zanimivosti. »Človek z bombami« j-e opremljen tako, kakor Se ni bila nobena slovenska knjiga. Vsa čast zato tiskarni »Merkur«, ki se }e potrudila zanjo po svojih mpžeh. »Človek z bombami«, ki ga prodajnjo v vseh ljubljauskih knjigarnah, je izšel z avtorjevo sliko in njegovim podpisom. božičem iz svoje kopalne sober ko je stopil zjutraj ob treh iz stanovanja umorjene. Ko je opazil v kopalni sobi luč, je obstal, nakar se je vrnil v stanovanje. Izjavila je, da ga je navidez že dalj časa dobro poznala, ker je Leirerovo redno obiskaval. Opis njegove osebe je natančno tak, kakor opis v izpovedbah več drugih prič. Važna je izpovedba nekega izvoščka, ki je pripeljal ob božiču prav takega moža pred hišo, v kateri je st;inovala Leirerova. Priča je izpovedala, da se je mož vrnil s paketom, nakar se je dal peljati na vzhodni kolodvor. Radi kurijoznosti bodi omenjena še izpoved znanega spiritisti Karla Schenka, ki pravi, da je govoril z duhom umorjene. Duh mu je povedal, da se nahaja morilec momentano v Požunu v Cerkveni ulici št. 12. Ona, da ga je spoznala v budapeštanskem nočnem življenju, in sicer kot boljšega človeka. Pozneje je propadal vedno bolj in bolj ter postal konefno natakar. — Leirerova je svojo smrt že par tednov pred umorom slutila. Povedala je svoje slutnje Kerstenu ter izjavila, da napravi oporoko ter zapusti vse premoženje njemu. V resnici so našli tak testament v njenem stanovanju. — Stanovanje Leirerove je bila zaklenjeno s patentno ključavnico. En ključ je imela umorjena, enega pa Ker-sten. Ugotovilo se je, da je oddala tovarna še tretji ključ, ki je najbrže v rokah morilca. Iz tega se sklepa, da so bili odnošaji med njim in žrtvijo zelo intimni. — Neposredna soseda umorjene, igralec Maly in gospa Amar sta podala glede njenega privatnega življenja popolnoma kontradiktorične izpovedbe. Dočim trdi Maly, da je živela zelo solidno in ni občevala z moškimi, je izpovedala gospa Amar, da je živela umorjena zelo neredno. — Novorojenca je vrgla v ogenj. Osemindvajsetletna Ema Prosch je bila že od leta 1919. služkinja pri zasebnici Greti Braun v VI. okraju na Dunaju. Dekle je bilo molčeče in zakrknjeno. Ves čas se je zdelo, da ne občuje z nobenim moškim. Po dnevi ni hodila iz hiše, le zvečer, ko je peljala psa na cesto, da opravi svojo potrebo, je izostajala nekoliko dalj časa. Zadnje čase pa ji je postalo večkrat slabo, tako da jo je gospodinja nekoč vprašala, če ni morda v blagoslovljenem stanu. Dekle je tajilo, in gospodinja je verjela. Te dni jo je zopet enkrat »bolel trebuh . Gospa Braun ji je dala odvajalno sredstvo, nakar je ostala služkinja sumljivo dolgo na stranišču. Ko je vstopila nekoliko kasneje gospa Braun v jedilnico, je opazila, da je vrgla služkinja precej velik ovoj v peč. Kmalu nato je bilo čuti neko ječanje. Gospodinja je mislila, da cvili njen pes, toda n> trajalo dolgo in razširil se je po stanovanju oster vonj po gorečih kosteh. Gospodinja je prišla zopet v sobo. Služkinja je ležala smrtnobleda na zofi, poleg nje, na tleh, pa je bila mlaka krvi. Prestrašena je priklicala gospodinja sostanovalce.- Hišnik je odprl vratiča peči ter potegnil iz žerjavice napol zogljenelo truplo novorojenčka. Zdravnik se\eda ni mogel napraviti drugega kakor, da je konstatiral smrt. Detomorilko pa je poslal v bolnišnico. Pri prvem zaslišanju je izjavila, da je izvršila čin iz obupa. — Starec pod kolesi avtomobila. Grozna nesreča se je pripetila dne 23. t. m. v Beogradu pred drogerijo »Balkan« v ulici kneza Mihajla. Avtomobil družbe Anglo-petroleum se je zaletel v polnem diru v starca, trgovca Nisina Rubenoviča, ki je prišel pod sprednji kolesi. Avtomobil je vlekel Rube-neviča še celih ‘20 metrov daleč, do neke trgovine. Prizor se je odigral tako naglo, da ni mogel priti nesrečnemu starcu nihče na pomoč, pa tudi šofer avtomobila ni mogel ustaviti, dasi je videl, da vleče mrtvega starca po lesenem tlaku. Mnogobrojni pasan-ti so kričali na šoferja, da naj ustavi avto, kar bi bil sicer tudi on sam rad storil in se mu je končno tudi posrečilo. Po celi poti so se vlekli sledovi krvi in raztresenih možgan, ker .je avtomobil razmesaril starčevo lobanjo. Bil je več kakor grozovit prizor. Na mestu nesreče se je zbrala v hipu velika množica ljudstva. Šofer je bulil z zmedenimi očmi v mrtveca. Rajonski žan-dar je nemudoma obvestil policijo. Priila sta na lice mesta dežurni pisar in dežurni zdravnik. Zdravnik je mogel samo ugotoviti smrt starca ter je dal transportirati truplo v prosekturo državne bolnice. Pisar je sestavil takoj zapisnik. Več prič je izpovedalo, da je dal šofer predpisano znamenje, ki ga pa starec očividno ni čul, ter se tako ponesrečil. Trditev nekaterih prič, da zavora avtomobila ni funkcionirala bo proučila strokovna komisi ja. Rubenovič je bil branjevec. — Mlado srce v starem telesu. V predpustu se lahko zgodi vse mogoče. V splitskem predmestju Dobri je živela šjora Marija že več kot 15 let kot udova. Okrog 50 pomladi šteje, otrok nima, polnega lepega stasa je, pa. tudi precej bogata, in to ji je omogočalo, da se je pomlajala z vsemi mogočimi sredstvi. Naveličala se je končno samote. Hotela je najti druga, moškega, ki bi neprenehoma divje in strastno stiskal njeno telo in ji poljubljal ustnice do krvi... Veliko snubačev je hodilo za njo. Toda vsi so bili starejši od nje, ali pa njeuih let. Odbijala jih je vse po vrsti. Hotela je mlado bitje, hotela je fanta. Zakaj čutila je v sebi ogenj devoj-ke, kot takrat v mladih letih, ko se ji je prvič vzbudilo -s|>oželjenje po moških. V sosedstvu je stanoval mladenič Franjo, visok, močno razvit, kot gora. kot je pač večina Dalmatincev. Marija so je noro zagledala, vanj. Njegova, samo njegova hočem bitilc —- je vzdihovala. Na vsakem koraku mu je sledila, in srečna je bila, samo da ga je videla. Končno se je začela oblačiti, kakor da je 18 letno dekle. Tudi v kinomatoera! mu je sledila, toda ni gl tula Is predstave, nego samo svojega oboževanca. »Vse b' pretrpela ... ah, da bi me hotel sedaj tnkoj vzeti in odpeljati, da postanem njeeova,« je vzdihovala. Končno sta se vendar le seznanila. Nju- , hi sestanki so postali pogosti. Nekega dne se je raznesla po mestu vest, da sta postala Marija ia France mož in žena. Toda. to. ni hotelo iti meščanom nikakor v glavo in nadebudna splitska mladina je. prišla na originalno misel. Nekega večera, ob Luninem svitu, ko sta hotela novoporočena oditi-na sprehod, ju je nenadoma pozdravila sijajno uglašena mačja godba. Za ta nepričakovani iu nezaželjeni koncert se imata žahvatili splitski takinaži. Mularija je.koncertr.irala z občudovanja vredno vztrajnostjo in ni jima preo»lajalo drugega, kot da sta se vrnila v svoje toplo zakonsko gnezdece. Mačjega koncerta ni mogla razgnati niti policija, niti došli stariši, ker je ta dični zbor obstojal iz nekoliko sto razposajencev. šels pozno po polnoči se je mladina razšla. Nekaj dpi pQ: tem se novoporočenea sploh nista prikaza-la iz hiše, deloma iz strahu pred mularijo, deloma pa radi tega. ker sta hotela biti sama, nemotena............. — Petletni dežek si je odsekal prst. Oče Kemeter, Celovška cesta 62, je poslal dne 23. t. m. sedemletnega sina Friderika v drvarnico po drva. Medtem ko je Friderik nakladal drva, je pritekel za njim njegov petletni brat Henrik. V otroški razposajenosti je pograbil sekiro in pričel sekati po tnali. Pri tem je postopal tako nerodno, da si je odsekal kazalec na levi roki. Zdravnik ga je obvezal in odredil, da ostane v domači oskrbi. — Čevlje mu je ukradel. Delavec Lojze Jakič iz Zapotoka in brezposelni Tone Japelj, sta dne 23. t. m. v neki gostilni v Kolodvorski ulici skupaj prenočevala. Ko 3e je Jakič zjutraj prebudil, je opazil, da je njegov »Schlafkameradr izginil, in da , so izginili ž njim vred Jakičevi čevlji, ki so, kakor trdi, vredni 300 Din. Kam jo je Japelj zopet popihal se še ne ve. — Ne ve, kako so prišli tuji kozarci r njegove žepe. Dne 22. t. m. je bila v gostilni >Novi dom : na Glincah veselica. Udeležil se je je tudi neki posestnik iz Rožne doline. Ko se je pošteno pokrepčal, je po-basal eno litersko in eno pollitersko steklenico ter 5 kozarcev v svoje žepe, misleč jo odkuriti. Njegov namen pa je preprečil navzoči detektiv, ki ga je pri poslu opazoval, in, ki je poklical stražnika. S stražnikom sta ga v pričo gostilničarja preiskala ter mu odvzela eorpora delicti. Možakar trdi, da ne ve kako so prišli tuji predmeti v njegove žepe. — Opozarja .se vse gg. kolege na občni zbor Zveze blagajničnih zdravnikov za Slovenijo«, ki se vrši v četrtek, 26. februarja v Hotelu Union (v Kožcah) ob pol 4. uri popoldne z običajnim dnevnem redom. — Pozor! Danes na pepelnično sredo zvečer velika pojedina vsakovrstnih morskih rib v restavraciji »Ljubljanski dvor r. — Sovražnik tabel z napisoma Prodaja tobaka« je polomil dne 23. t. m. med 21. in 22. uro zopet tablo pred trafiko na Karlovški cesti štev. 34. Izgleda, da bo končno vendar padel pravici v roke. Gospodarstvo. I-TUBLJANŠKA BORZA, dne 24. februarja 1925. Vrednote: 7% invest. pos. 1. 1921 bi. 05.50; 4K% Kranj. dež. pos. 1. 1911 bi. 22; 2K% drž. renta za voj. škodo den. 154; Celjska posojilnica den. 210, bi. 212; Ljublj. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 98; Prva hrv. šted. den. 900, bi. 904; Stroj, tov. in liv. bi. 138; Združ. pap. Vevče den. 100; Stavbna družba den. 275, bi. 285; \Yi% kom. zadolžnice Kranj. dež. banke bi. 90. Produktna borza: Les : Madrieri 75 X 225 mm, pričelj., monte fko meja den. 070; Ja-vorjevi hlodi od 2—4 m dolž., 20—40 cm šir. media 27, fko meja bi. 1160; Hrastovi re-meijni 1.90—2.80, 50/90 do 95/140, fko meja bi. 1240; Bukova drva napolsuha, 1 m doli,' fko naklad, postaja den. 19, bi. 20; Oglje la vilano, fko meja bi. 114. Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka 74/75, 2%, par. slov. postaja bi. 530; Pšenica domača, fko Ljubljana den. 460, bi. 490; Otrobi pšenični drobni, v novih juta'vrečah, looo Ljubljana bi. 215; Koruza nova, promptno, fko Ljubljana bi. 255; Koruza nova, promptno, fko Postojna tranz. bi. 270; Koruza nova, dobavitev marec, fko Postojna tranz. bi. 280; Koruza nova, dobavitev april,' fko Postojna bi. 290; Koruza nova, dobavitev maj, fko Postojna tranz. bi. .295; Oves srbski, par. Ljubljana bi. 335; Oves bački, rešetan, fko Ljubljana bi. 360; Oves bački zdrav, suh, rešetan, fko Ljubljana bi. 370; Laneno seme zimsko, fko Ljubljana den. 700; Krompir beli, fko Djevdjelija bi. 185; Krompir rdečkast, semenski, fko Staj. postaja den. 165, bi, 165; Fižol ribničan, čiščen, fko Ljubljana den. 350, bi. 415; Slanina slana, trodelna. fko Vukovar bi. 23. BORZE: Beograd, 24. februarja. Curih 11.97, Pariz 323.50, Praga 184.20, New York 61.80, London 297.30; Trst 253.70, Berlin 14.90, Dunaj 0.087, Budimpešta 0.086. Curih, 24. februarja. Beograd 850, Pariz 27.05, London 24.775, New York 5.20-5.27, Milan 21.175, Praga 15.425, Dunaj 0.00732, Budimpešta 0.00731. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 18. marca pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega »tekla, cilindrov za svetilke itd. — Dne 23. marca t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave gasilnih potrebščin; 'pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave plošnatega' Zeleaa. glede dobave bakrenih peči in glede dobave stekla. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled ' X Avstrijska gospodarska razstava v Beljaku. V Beljaku še bo vršila od-30.-maja ' do 15. junija t. 1. gospodarska razstava. Za razstavijalce iz naše države je določen po- . soben prostor. Za podrobneje informacije je ‘ vprašati razstavni odbor v Beljaku. X Razstava industrijske propagande; Institut za pospeševanje industrije pri Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi priredi meseca marca t. 1. v Pragi razstavo industrijske propagande. Razstava ima namen propagirati industrijsko reklamo. Naš generalni konzulat v Pragi prosi potom ministrstva inostranih del, da se mu dobavi nekaj lične tiskanih reklamnih letakov iz naše države, ki se bodo tam ocenili in razstavili. Zato prosi Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani vsa p. n. podjetja, ki bi imela tu- ■ ke reklamne letake, da jih pošljejo na nar slov: Generalni konzulat kraljevine SHS.v Pragi. Letakom se lahko dodajo tudi brošure itd. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur* v Ljubljani Jftek London: (21.) Burni doživljaji. Roman južnega morja. Med drugim je zažgala kužno bolnico ter se na pogorišču sprla s Sheldonora; v jezi je naročila svojim ljudem, naj zgrade novo — ali kakor se je izrazila — »pošteno« bolnico. Z oken je strgala rauselinaste in batistaste zavese in je mesto njih pritrdila lepo okrašene zastore iz kalika, ki ga je vzela iz skladišča; iz starih zaves pa si je sešila par oblek. Ko je pisala seznam blaga in oblek, ki naj bi jih ji s prvim parnikom poslali iz Sidney-a, je Sheldon z začudenjem ugotovil, da se je pripravljala na dolgotrajno bivanje na Berande. Bila je v resnici popolnoma drugačna kot vse žene, ki jih je bil kdaj spoznal ali o katerih je bil sanjal. On je bil za svojo osebo prepričan, da sploh ni žena. Nikdar se ni dolgočasila, nikdar dobrikala. Nikdar ga ni skušala omrežiti z ženskimi vabami. Zdelo se je, kakor bi bil njen brat ali kakor bi bila ona njegov brat. Položaj, v katerem sta se nahajala, je bil nenavaden, kajti različnost spola sploh ni prihajala v poštev. Če ji je kdaj samo iz vljudnosti nekoliko podvoril, je to prezrla ali pa se mu je posmehovala; in zato je prav kmalu opustil navado, podati ji roko, kadar je vstopala v čoln ali lezla čez ograjo, in sam pri sebi je moral priznati, da je zelo samostojna in prav nič navezana na tujo pomoč. Čeprav jo je svaril pred krokodili in somi, je vendar pogosto plavala v globoki vodi na obrežju in zaman jo je pregovarjal, naj ne meče 9ama dinamitnih patron v morje, kadar se vozi v čolnu in lovi ribe, temveč naj to delo prepusti svojim mornarjem. Ugovarjala je, da je pač sama nekoliko pametnejša od Tahi-čanov in da je zategadelj manj verjetnosti, da bi se mogla pripetiti kaka nezgoda, če strelja ona z dinamitom. Bila je kakor mož, hkrati pa najbolj pristna ženska, kar jih je srečal v svojem življenju. Neprestano sta se prepirala, ker sta bila različnega mnenja o načinu, kako je treba postopati s črnci. Joana jih je obvladala s strogo vljudnostjo, redko jih je obdarovala in nikdar kaznovala; priznati je moral, da so jo njeni pomorščaki oboževali in da so ji bili strežaji v hiši suženjsko vdani ter so delali za njo trikrat več kot je mogel iz njih izsiliti on sam. Kmalu je spoznala nemir med delavci, ki so bili najeti s pogodbo in ni ji ostala prikrita nevarnost, ki je neprestano ogrožala njo in Sheldona. Nikdar se nista upala oditi iz hiše brez revolverja. Mornarji pa, ki so stali ponoči na straži pred Joanino kolibo iz bičevja, so bili oboroženi s puškami. Vendar je vztrajala Joana na tem, da je to grozovlado povzročilo strahovanje, ki so ga izvajali beli možje. Bila je vzgojena med vljudnimi Havajci, s katerimi ni nihče nikoli ravnal slabo ali osorno, in iz tega je sklepala, da postanejo mirni tudi Salomonski otočani, ako bode postopala ž njimi vljudno. Nekega večera je nastal v barakah grozen vrišč in Sheldon je s pomočjo Joaninih pomorščakov jedva rešil dve ženi, ki so jih hoteli črnci pre- ---- tepsti do mrtvega. Da bi jih čez noč obvarovali maščevanja črncev, so zastražili obe ženi v kolibi, kjer je bila nameščena kuhinja. To sta bili oni dve ženi, ki sta kuhali za delavce; pregrešili pa sta se bili v tem, da se je ena okopala v velikem kotlu, , v katerem sta kuhali krompir. Črnci se. niso raz-ljutili iz snažnosti, kajti sami so se pogosto kopali v teh kotlih; vsa žalitev je obstojala v tem, da je bila kopajoča se žena nizkotna, bedna in manjvredna oseba, kajti prebivalci Salomonskih otokov smatrajo vse žene za nizkotne, bedne in manjvredna bitja. Naslednjega dne je preplašilo Joano in Shef-dona, ki sta baš zajutrkovala, glasno mrmranje razljučenih črncev. Glavno pravilo na Berande je bilo prekršeno. Črnci so vstopili brez dovoljenja ali ukaza in razen dveh služabnikov je .za-* grešilo ta prestopek vseh dvesto delavcev. Med grožnjami in kričanjem so se zbrali pred pročelno . verando. Sheldon se je opiral na ograjo na verandi ter jih opazoval, Joana pa je medtem stala bolj v ozadju. Ko je kričanje utihnilo, sta stopila naprej dva brata- Bila sta to dva krepka moža s krasnim mišičevjem in tako zakrknjenih obrazov, kot so celo na Salomonskih otokih redki. Eden se je imenoval Carin-Jama s priimkom -Tihi , drugi pa Bellin-Jama, »Bahač«. — V prejšnjih časih sta bila oba služila na plantažah v Queenslandu ter sta slovela povsodi, kjer sta bila prišla v stike z belimi in delala v njih službi, kot nasilna in hudobna divjaka. (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 51—, vsakn nadaljna beseda 50 para. Sprejme se v inštrukeijo nižjegimnazijm -^K. r vseh predmetih. Ponudbe na upravo Usta pod šifro: »Temeljit in reven dijake. Kupi se Kupi se _ STELAŽA n knjige, dobro ohranjena, tudi iz mehkega lesa. Ponudb«; z navedbo cene na upravo lista pod: »TAKOJ«. Išče se stanovanje v Ljubljani obstoječe iz 1 sobe in kuhinje. Plača se od 300 do 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Proda se roakulaturnl papir po' 5 Din kg, kje, pove upr. »Narodn. Dnevnika?. Na dobro in ceno domačo hranv se sprejme več gospodov in gospodičen. Naslov se izve v upravi lista. Pisarniška moč »možna popolnoma vseli pisarniških del, išče sluibe zn takoj ali pozneje. Začasno retleklira samo na hrano in stanovanje. — Ponudbe prosi na ilata pod: »Revna in marljiva«. enodružinska hišica v sredini ah okolici mesta Ljubljane. Ponudbe z navedbo kraja in cene na' upravo lista pod »DOM . Gospodična v starosti 25 let, dobra in mirna, želi mesta k boljši rodbini za sobarico, pomo« v gospodinjstvu ali varuhinja k otrokom. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Poštena in marljiva«. Din 300 - nagrade onemu, ki preskrbi bivšemu skladiščniku mesto pisarniške sluge, paznika ali skladiščnika za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod r šifro: »DFJiO 700<-_______ Avtorsko pravice in patente kupuje in prodaja oziroma psoreduje njih nakup in prodajo (iospodartika pisarna, druiba % o. t., Ljubljana, Wolfova ulica l/II. Gospodična mirne narave iSče sobo s separatnim vhodom, Najraje v blllini dramskega gledališči. — Ponudbe na upravo lista pod: »1. marec*. Oglašajte v ..Narodnem Dnevniku". Najboljši Hvalni »IroJ |e edino It* Josip Petelinc-a mamk« Gritzner in Adler ia rodbino, obrf"ln Industrijo Ljubljana Pouk * »Meniu br»ipl«Jen. Večletna garanti)«. Delavnico asa popravila Na malo ' N« veliko Telefon 913 S Posetitel Poselite ! Prispevajte in agitirajte za Tiskovni sklad »Narodn. Dnevnika”! Tarzanove povesti. Zanimivo in napeto čtivol I. Tarzan »in opice II. Tarzan in »vet III. Tarzanove živali. IV. Tarzanov »in. Cena za vsako knjigo, dokler še v zalofli. broširano Din 30. , vezano Din 36 ZVEZNA. KNJIGARNA. Marijin trg Slev. »• I ■ S (pomladanski velesejem) od S. do 14. marca 1925. Mednarodna vzorčna razstava industrijskih in obrtniških proizvodov. - Cene brez konkurence I - 125.000 posetnikov, od teh 25.000 in ozems kihkupcev iz 70 držav. Znatno znižane cene vožnje na avstrijskih železnicah. Prehod preko meje z vplačano takso za potni vizum od 15.000 avstrijskih kron (dolarjev —'25). Pojasnila daje: „Wiener Messe A. G.“, Wien VII. ■ Častna zastopstvo v Ljubljani: S Avstrijski konzulat. Turjaški trg 4. Društvo v.u promet ■ stranaca v Sloveniji, Aleksandrova ceslu 8. Josip Zidar, Dunajska cesta šlev. 31. ■ Industrijsko, obrtniška In Irgovuka podjetja, ki nudijo popolno varstvo t, vknjižbo In z zastavo zalog blago, iSccJo posojila oz. družabnika ali kupca Ponudbe sprejema in pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba se o. *. v Mubllanl, Wolfova ulica t. - II.