Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 1 / Leto 80 / 3. januar 2025 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si PREGLED LETA Str. 7–17 LAŠKO Str. 5 CELJE Str. 6 PRIL OGA SPORED nonSTOP: Aktual TV, vsako sredo ob 20. uri! SPORED SPORED SPORED Nova oddaja, ki vas bo navdušila! Prihaja nonSTOP! PET. 3. 1. SOB. 4. 1. NED. 5. 1. PON. 6. 1. TOR. 7. 1. SRE. 8. 1. ČET. 9. 1. Adi Omerović: »Slovence najbolj zanimajo nepremičnine in kriptovalute« ŠT. 1 3. JANUAR 2025 Str. 2-3 Foto:Andraž Purg Kdo si želi zaprtja Tropske hiše? Leto zaključila deklica, v novem prva na svet prišla fanta Laško, Kozjansko, kronika, šport … Javni zavod Stik dobil novega direktorja Če smo v lanskem letu v Celju rojstvo prvega novorojenčka oziroma novorojenčice dočakali v dopoldanskih urah, je letošnji prvi Celjan na svet privekal nekoliko prej. Kot prvi v letu 2025 se je ob 4.52 rodil Noel, težak 3.530 gramov in dolg 53 centimetrov. Do- bro uro kasneje je na svet prijokal še Bor. Leto 2024 pa je na silvestrski večer, 19 minut pred polnočjo, zaokrožila deklica Ela, ki je kot zadnja v lanskem letu že doživela svoje prvo silvestrovo. Vsem trem mamicam in njihovim novorojencem smo v naši medijski hiši skupaj s sponzorji predali darila v naši tradicionalni, letos že 61. akciji obiska celjske porodnišnice. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 1, 3. januar 2025 NAŠE AKCIJE HIŠA NAKITA Prvemu novorjencu iz Celja je ime Noel. »Predviden rok poroda sem namreč imela 25. decembra, zato ima tudi takšno ime. Sicer je Noel potreboval malo več časa, ampak sem vesela, da je prišel na svet 1. januarja,« je povedala nasmejana novopečena mamica. Kot zadnja je v starem letu rodila Zala Verdel s Teharja, ki jo je malce pred polnočjo 31. decembra razveselila deklica Ela. »Silvestrovo je bilo do 22.30 super, potem so se začeli popadki in vse se je odvilo zelo hitro,« je poudarila. Deklici Eli bo doma družbo delal tudi triletni bratec. Drugega novorjenca v celjski porodnišnici je v letošnjem letu povila Špela Schmid Jesenek iz Košnice pri Celju, ki ju je s parnerjem letos poleti poro- čil celjski župan. 4700 gramov težak Bor je njen prvorojenec. »Bilo je res čarobno. Po porodu pozabiš na vso bolečino in vse, kar spremlja porod,« je povedala. Naša tradicionalna novoletna akcija je letos že enainšestde- setič razveselila novopečene mamice in njihove novorojence. Če smo v lanskem letu v Celju rojstvo prvega novorojenčka oziroma novoro- jenčice dočakali v dopoldanskih urah, je letošnji prvi Celjan na svet privekal nekoliko prej. Kot prvi v letu 2025 se je ob 4.52 rodil Noel, težak 3.530 gramov in dolg 53 centimetrov. Dobro uro kasneje je na svet prijokal še Bor. Leto 2024 pa je na silvestrski večer, 19 minut pred polnočjo, zaokrožila deklica Ela, ki je kot zadnja v lanskem letu že doživela svoje prvo silvestrovo. Vsem trem mamicam in njihovim novorojencem smo v naši medijski hiši skupaj s sponzorji predali darila v naši tradicionalni, letos že 61. akciji obiska celjske porodnišnice. SINTIJA JURIČ Z 61. akcijo novoletnega obdarovanja naše medijske hiše smo pozdravili Elo, Noela in Bora Leto v Celju zaključila deklica, v novem prva na svet prišla fanta rojenih otrok. Kot zadnja je v starem letu rodila Zala Verdel s T eharja, ki jo je malce pred pol- nočjo 31. decembra razveselila deklica Ela, težka 2710 gramov in dolga 47 centimetrov. Malce pred peto zjutraj so pozdravi- li prvega novorojenčka v letu 2025, dečka Noela, ob 6. uri zjutraj pa so se razveselili še drugega dečka Bora, ki ga je povila Špela Schmid Jesenek iz Celja. Že 61. obisk porodnišnice Predstavniki medijske hiše Novi tednik in Radio Celje smo tudi letos drugega januarja v celjski porodnišnici obiskali in obdarili zadnjo mamico, ki je rodila v lanskem letu, in prvi dve, ki sta rodili v letošnjem. V porodnišnici Splošne bol- nišnice Celje so lani zabeležili 1235 porodov, od tega se je rodilo 637 dečkov in 604 de- klice ter šestkrat tudi dvojčki. Skupaj so tako zabeležili 1241 Na silvestrski večer so dežurno ekipo na ginekološko- -porodniškem oddelku sestavljali: dežurne zdravnice Kaja Rebek, Melani Pavalec in Mojca Mihelak, diplomirani ba- bici Darja Zagorc in Nika Juvan, nadzorna medicinska sestra Sonja Maček, inštrumentarka Iris Dedić, bolničarka Nataša Šmid in druge članice zdravstvene nege. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 1, 3. januar 2025 NAŠE AKCIJE ZADETKI 4 1 3 -3 5 -3 6 4 PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK »Upam si trditi, da za ve- čino od nas biti reševalec ni le služba, temveč način življenja. Vsi, s katerimi delam, so srčni in predani temu, kar počnejo.« Jure Nežmah, vodja enote za splošno nujno medicin- sko pomoč v SB Celje »S padalstvom sem se začel ukvarjati, ker sem iskal adrenalinsko do- živetje, a sem na koncu spoznal svobodo.« Luka Felicijan, inštruktor jadralnega padalstva »V pol ure sem se odločil za podkolensko amputa- cijo noge. Dobro sem jo prestal. Veliko olajšanje sem doživel, ko mi je zdra- vstveno osebje povedalo, da v mojem telesu ni več bakterije. To je bila zame najlepša novica.« Valentin Steblovnik, foto- graf in popotnik »Ko začneš poležavati, slej ko prej zboliš. Doma- ča, kakovostna, prever- jena hrana je zdravilo. In zmernost pri jedači in pijači.« Hilda Goršek, mojstrica peke kruha »V tem letu želiva, da bi se predramili v kulturo dobrote, resnice, prave le- pote, ki jo ponuja narava, hvaležnosti in odpušča- nja. Želiva smelost, zau- panje v dobro in veselje.« Stanka in Janez Leber, prostovoljca Tradicionalno silvestrovanje na Krekovem trgu je pri- vabilo množico ljudi, ki so skupaj z Nušo Derenda peli njene največje uspešnice, pa tudi ponarodele, kot je Zemlja pleše. Z glasnim odštevanjem so skupaj z županom Matijo Kovačem pospremili staro leto v zgodovino in se veselili prihoda novega. Bil je hladen večer, a ogrela ga je glasba. Pred številnim občin- stvom je najprej nastopila predskupina Sanpark, nato pa je oder zavzela Nuša Derenda, ki jo Slovenija pozna po uspešnicah Ne, ni res, Pesek v oči in Čez dvajset let. Nuša je konec maja nastopila tudi na prireditvi naše medijske hiše Zvezde med zvezdami v Braslovčah. MM Celjane je v novo leto pospremil župan MOC Matija Kovač, lepim željam so se pridružili nastopajoči in obiskovalci pod odrom. (Foto: Andraž Purg) Silvestrovanje v Celju z Nušo Derenda Na fotografiji: župan Mestne občine Celje Matija Kovač, glavna medicinska sestra Ginekološko-porodniškega oddelka SB Celje Irena Sojč, predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka SB Celje Jakob Koren, prokuristka naše medijske hiše Anica Šrot Aužner, odgovorna urednica Novega tednika Manca Mirnik in pomočnica direktorja za zdravstveno nego SB Celje Mateja Podergajs Fijavž. Darila so ob naši medijski hiši prispevali še Tosama Domžale, Hajdi, Hiša nakita Adamas in Mestna občina Celje. To akcijo smo letos izvedli že enainšestdesetič in je naša najstarejša akcija, na kar smo izjemno ponosni. Pri obdaro- vanju so se nam pridružili tudi sponzorji Tosama Domžale, Hajdi in Hiša nakita Adamas. »S simbolno obdaritvijo se že- limo zahvaliti vsem mamicam, ki so rodile lani in tem, ki bodo rodile letos, za njihov doprinos k ohranjanju našega naroda,« je poudarila prokuristka naše medijske hiše Anica Šrot Aužner. Obdarovanju se je tudi letos pridružila Mestna Občina Ce- lje. »Mislim, da ni lepšega na- čina kot simbolično obeležiti vstop v novo leto s pozdravom prvih novorojencev. V lokalni skupnosti veliko vlagamo v to, da bi se občani v naši regiji dobro počutili in da bi se tu- kaj rodilo čim več otrok, saj je v otrocih prihodnost vsakega okolja,« je ob tem pripomnil celjski župan Matija Kovač. V Mestni občini Celje sicer vse novorojenčke vsako leto obda- rijo tudi z enkratno denarno pomočjo, ki so jo lani za prve- ga novorojenega otroka povi- šali s 110 na 150 evrov. Lani so tako obdarili 317 novorojencev. Za ta namen je 50 tisočakov namenjenih tudi v letošnjem proračunu občine. Število porodov še vedno upada Da je naša akcija novoletne- ga obdarovanja pomenljiva in prispeva k pozitivni podobi v lokalnem okolju, je pripomnil tudi predstojnik Ginekološko- -porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje mag. Jakob Koren, ki je dodal, da število porodov po vsej državi z leti vse bolj upada. »Gre za odraz družbenih sprememb, staranje prebivalstva in drugačnega na- čina življenja. To je značilnost celotnega zahodnega sveta, ne zgolj Slovenije. Trudimo se, da vsak porod izpeljemo do po- rodnic prijazno in strokovno ustrezno in da otrokom zago- tavljamo popolno medicinsko oskrbo,« je poudaril. Dodal je, da bodo z novo zgradbo, ko bo ta končana, preselili tudi njihov oddelek, vendar bo do takrat preteklo še kar nekaj časa. Število porodov se je sicer v zadnjem letu v celjski po- rodnišnici zmanjšalo za 140 novorojencev. »V želji, da bi te številke letos presegli in jih obrnili v smer porasta, izvaja- mo babiško obravnavo noseč- nic, tudi šolo za starše izva- jamo prostovoljno, prav tako nudimo individualne pogovore z nosečnicami v porodni sobi,« je poudarila glavna medicinska sestra Ginekološko-porodni- škega oddelka Irena Sojč. Ka- kovost njihove oskrbe za mate- re in novorojence so ponovno prepoznali tudi v Nacionalnem odboru za spodbujanje dojenja Slovenske fundacije za Unicef, kjer so Splošni bolnišnici Celje na ponovnem ocenjevanju po- daljšali naziv »Novorojencem prijazna porodnišnica.« Foto: Andraž Purg Zadnja je v celjski poro- dnišnici v letu 2024 na silve- strovo ob 23.41 na svet prišla deklica Ela, ki je tehtala 2.710 gramov in v dolžino merila 47 centimetrov. Prvi novo- rojeni v letošnjem letu je bil deček Noel, ki je na svet pri- jokal ob 4.52 uri in je tehtal 3.530 gramov in meril 53 cen- timetrov. Drugi v letošnjem letu je bil ob 6. uri rojen Bor, ki je tehtal 4.700 gramov in meril 55 centimetrov. Sicer so se 1. januarja v Celju rodili štirje novorojenci. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1, 3. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Bliže tretji razvojni osi Uspešni dve desetletji Z dodatnim podžupanom Prvi del obnove skoraj končan CELJE – Prva faza obnove Razlagove ulice, ki zajema območje od križišča s Pleter- šnikovo ulico do ovinka pred vodnim stolpom, je v zaključni fazi. Manjka le še končni sloj asfalta, ki ga bo izvajalec položil v spomladanskih mesecih, ko bodo to omogočale vremenske razmere. Znano je, da se je obnova Razlagove ulice začela lani poleti in da je razdeljena v tri faze. V delu Razlagove ulice, kjer je zdaj končan prvi del obnove, je do nadaljnjega za stanovalce in lastnike stanovanj omogočena vožnja skozi pasažo na dvorišče v Razlagovi ulici 13. Začasno ustavljanje in parkiranje v tem času na tem območju nista dovoljena, saj je treba zagotoviti neoviran dostop za intervencijska vozila. »Drugo fazo obnove bomo nadaljevali predvidoma 15. januarja, če bodo dopuščale vremen- ske razmere. Na tem odseku so se izvajalci zaradi prostorske stiske in prepletanja komunalnih vodov soočili s številnimi izzivi pri izvedbi kanalizacije, plinovoda in vročevoda, vključno s priključki za hiše. Večina komunalnih vodov je danes že položenih in zasutih, izjema je le del vročevoda,« pravijo v občini. SŠol Soglasno podprli proračuna ŠENTJUR – Občinski svet je na zadnji seji v letu 2024 sprejel občinska proračuna za leti 2025 in 2026. Proračunski prihodki so za leto 2025 ocenjeni na 28 milijonov evrov in proračunski odhodki na 31 milijonov evrov, za leto 2026 so predvideni nekoliko nižji odhodki in prihodki. Kot pravi šentjurski župan mag. Marko Diaci, bo v obeh letih v občini močan naložbeni val. »Še posebej me veseli, da je občinski svet proračuna sprejel soglasno, da se vsi svetniki zavedajo pomena vseh teh projektov in pomena tega, da smo zanje pridobili sofi nanciranje iz državnega proračuna, različnih skladov in fundacij ali iz Evropske unije. Le z lastnimi viri bi si težko privoščili takšne naložbe.« Med pomembnejšima naložbama sta po njegovih besedah ureditev vodovoda Planina–Pre- vorje ter gradnja kanalizacije za naselja Dole, Proseniško in Trnovec pri Dramljah. V Zgornjem trgu v Šentjurju je občina odstranila dotrajano gospodarsko poslopje, na tem zemljišču bo postavila večnamensko stavbo, ki bo med drugim namenjena promociji turizma, pod njeno streho bo tudi prostor za različne prireditve. Občina že gradi prizidek k telovadnici pri OŠ Hruševec, kar bo prispevalo k izboljšanju pogojev za delo šole in športnih društev. Na Kalo- bju gradi novo podružnično osnovno šolo in vrtec, na Planini pri Sevnici nov gasilski dom. Načrtuje ureditev velikega nogometnega igrišča na travnati podlagi. Omenjeno igrišče, ki ga uporablja Nogometni klub Šentjur, je na zemljišču Župnije Šentjur, občina in nogometni klub sta pridobila stavbno pravico za 30 let. Veliko pozornosti bo občina posvečala ureditvi dotrajanih cest in sanaciji problematičnih plazov. Čeprav je občina uspešna pri pridobivanju sofi nanciranja za projekte, Diaci svari tudi pred velikimi obveznostmi. »Nekateri stroški, kot so stroški zavarovanj in šolskih prevozov, so se izjemno povečali. Ne vemo še natančno, za koliko se bodo povečali stroški plač zaposlenih v javnih zavodih, saj imamo zaenkrat le ocene.« TS Sestanek županov z ministrico Alenko Bratušek (Foto: Ministrstvo za infrastrukturo) »Po dolgoletnih zapletih so pridobljena skoraj vsa potrebna soglasja in mnenja za izdajo gradbenih dovoljenj za severni krak tretje razvojne osi, od Šentruperta do Holmca,« je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na sestanku z župani in s podžupani občin Velenje, Slovenj Gradec, Prevalje, Dravograd in Ravne na Koroškem. BARBARA FURMAN LJUBLJANA, VELENJE – Po zagotovilih Darsa se predviden čas gradnje severnega kraka ne bo podaljšal Prizadevanja za gradnjo se- vernega kraka tretje razvojne osi, ki bo Koroško in Šaleško dolino s hitro cesto povezal z Ljubljano, imajo dolgo bra- do. V zadnjem letu je po za- gotovilih vlagateljice, Druž- be za avtoceste v Republiki Sloveniji, narejen velik korak naprej na področju pridobi- vanja potrebne dokumenta- cije, ki je predpogoj za izdajo gradbenih dovoljenj. »Kljub temu ne moremo biti povsem zadovoljni, saj na nekaterih odsekih začetek gradnje za- muja. Ponekod je bilo zaradi objektivnih okoliščin na te- renu treba spreminjati tudi projektno dokumentacijo, kar seveda podaljša postop- ke pridobivanja mnenj in do- voljenj,« je pojasnila članica uprave Darsa Alenka Muhič. Na ministrstvu za infra- strukturo so pozdravili za- gotovila družbe Dars, da se zaradi tega ne bo podaljšal predviden čas gradnje sever- nega kraka tretje razvojne osi. Konec je predviden ju- nija 2028, kar je potrdil tudi inženir Marjan Pipenbaher. Na območju Mestne občine Velenje dela potekajo po načr- tih. Tunel na odseku Konovo bo predvidoma predrt letošnjo pomlad, v začetku leta pa se bo začelo betoniranje viaduk- ta Selo, kar je ključni korak za nadaljevanje del na Selu. Za odsek Škale bo kmalu izda- no gradbeno dovoljenje, dela pa se bodo začela pred pole- tjem. Takrat naj bi se začela dela tudi na odseku Velunjski graben. Gradnja odseka Velenje– Šentrupert je razdeljena na dva pododseka. Na pododse- ku od Šentruperta do Pariželj je postopek javnega naročanja za priznavanje usposobljeno- sti že zaključen, dela pa naj bi bila končana do konca le- tošnjega leta. Gradnja odseka od Velenja do Pariželj naj bi trajala 48 mesecev. Utrinek s slovesnosti v Vinkovcih. (Foto: arhiv podjetja) Drugo fazo obnove Razlagove ulice v Celju bo izvajalec nadaljeval sredi tega meseca. (Foto: MOC) ZREČE, VINKOVCI – Sku- pina Unior je obeležila 20. obletnico delovanja po- vezanega podjetja Unior Vinkovci na Hrvaškem. Poslovodstvo napoveduje nadaljnja vlaganja v razvoj tovarne za krepitev njene konkurenčnosti na global- nem trgu. Začetki podjetja Unior Vinkovci, ki je specializira- no za kovanje kovic, segajo v leto 2004, ko je bila kovač- nica v Vinkovcih še del za- grebškega podjetja Daleko- vod. Sodelovanje s slednjim je pripeljalo do ustanovitve skupnega podjetja Unidal Vinkovci. Združitev znanja, tehnologije in vizije obeh partnerjev je postavila trdne temelje za nadaljnji razvoj in rast podjetja, ki se je leta 2018 preimenovalo v Unior Vinkovci. Predsednik Uniorjeve uprave Robert Vuga je na slovesnosti med drugim po- udaril, da načrtujejo nadalj- nja vlaganja v razvoj pod- jetja, in izpostavil izjemno delo dolgoletnega direktorja Damijana Marguča pri pre- obrazbi podjetja. Sedanji direktor podjetja Unior Vinkovci Matej Lajt- man se je zahvalil vsem so- delavcem in partnerjem za podporo in trud v preteklih dveh desetletjih. »Vaša pre- danost in zaupanje sta ključ do našega skupnega uspeha. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje skupaj pisali uspešne zgodbe.« BF BRASLOVČE – Od za- četka decembra v Občini Braslovče delujejo trije podžupani. Zaradi pove- čanega obsega dela ob mag. Urški Hozjan in Pri- možu Brinovcu zdaj nepo- klicno vlogo podžupana opravlja tudi Jaka Orožim. Z njegovim imenovanjem so se braslovški občinski svetniki seznanili na za- dnji lanski seji občinskega sveta. Da so lahko v braslovški občini imenovali dodatne- ga podžupana, so morali najprej spremeniti statut občine. Sprememba v sta- tutu, s katero so se svetniki strinjali že na novembrski seji, zdaj vsakokratnemu županu dopušča, da gle- Jaka Orožim (Foto: Občina Bra- slovče) de na zastavljene cilje ter obseg dela izmed članov občinskega sveta imenuje največ tri podžupane. Kot je takrat poudaril braslov- ški župan Tomaž Žohar, je potreba po imenovanju do- datnega podžupana nastala zaradi povečanega obsega del in projektov ter zaradi zmanjšanja števila zaposle- nih v občinski upravi, zara- di česar se je sam bistveno bolj vključil v operativno delo občinske uprave. Za dodatnega podžupana je Žohar imenoval občinskega svetnika Jako Orožima, saj po njegovem mnenju dobro pozna teren, prav tako je na voljo tudi v dopoldanskem času. Z opravljanjem nepo- klicne funkcije podžupana je Orožim začel z decem- brom, občinski svetniki so se z njegovim imenovanjem uradno seznanili minuli mesec. SJ Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 1, 3. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Bliže tretji razvojni osi Uspešni dve desetletji Z dodatnim podžupanom Prvi del obnove skoraj končan CELJE – Prva faza obnove Razlagove ulice, ki zajema območje od križišča s Pleter- šnikovo ulico do ovinka pred vodnim stolpom, je v zaključni fazi. Manjka le še končni sloj asfalta, ki ga bo izvajalec položil v spomladanskih mesecih, ko bodo to omogočale vremenske razmere. Znano je, da se je obnova Razlagove ulice začela lani poleti in da je razdeljena v tri faze. V delu Razlagove ulice, kjer je zdaj končan prvi del obnove, je do nadaljnjega za stanovalce in lastnike stanovanj omogočena vožnja skozi pasažo na dvorišče v Razlagovi ulici 13. Začasno ustavljanje in parkiranje v tem času na tem območju nista dovoljena, saj je treba zagotoviti neoviran dostop za intervencijska vozila. »Drugo fazo obnove bomo nadaljevali predvidoma 15. januarja, če bodo dopuščale vremen- ske razmere. Na tem odseku so se izvajalci zaradi prostorske stiske in prepletanja komunalnih vodov soočili s številnimi izzivi pri izvedbi kanalizacije, plinovoda in vročevoda, vključno s priključki za hiše. Večina komunalnih vodov je danes že položenih in zasutih, izjema je le del vročevoda,« pravijo v občini. SŠol Soglasno podprli proračuna ŠENTJUR – Občinski svet je na zadnji seji v letu 2024 sprejel občinska proračuna za leti 2025 in 2026. Proračunski prihodki so za leto 2025 ocenjeni na 28 milijonov evrov in proračunski odhodki na 31 milijonov evrov, za leto 2026 so predvideni nekoliko nižji odhodki in prihodki. Kot pravi šentjurski župan mag. Marko Diaci, bo v obeh letih v občini močan naložbeni val. »Še posebej me veseli, da je občinski svet proračuna sprejel soglasno, da se vsi svetniki zavedajo pomena vseh teh projektov in pomena tega, da smo zanje pridobili sofi nanciranje iz državnega proračuna, različnih skladov in fundacij ali iz Evropske unije. Le z lastnimi viri bi si težko privoščili takšne naložbe.« Med pomembnejšima naložbama sta po njegovih besedah ureditev vodovoda Planina–Pre- vorje ter gradnja kanalizacije za naselja Dole, Proseniško in Trnovec pri Dramljah. V Zgornjem trgu v Šentjurju je občina odstranila dotrajano gospodarsko poslopje, na tem zemljišču bo postavila večnamensko stavbo, ki bo med drugim namenjena promociji turizma, pod njeno streho bo tudi prostor za različne prireditve. Občina že gradi prizidek k telovadnici pri OŠ Hruševec, kar bo prispevalo k izboljšanju pogojev za delo šole in športnih društev. Na Kalo- bju gradi novo podružnično osnovno šolo in vrtec, na Planini pri Sevnici nov gasilski dom. Načrtuje ureditev velikega nogometnega igrišča na travnati podlagi. Omenjeno igrišče, ki ga uporablja Nogometni klub Šentjur, je na zemljišču Župnije Šentjur, občina in nogometni klub sta pridobila stavbno pravico za 30 let. Veliko pozornosti bo občina posvečala ureditvi dotrajanih cest in sanaciji problematičnih plazov. Čeprav je občina uspešna pri pridobivanju sofi nanciranja za projekte, Diaci svari tudi pred velikimi obveznostmi. »Nekateri stroški, kot so stroški zavarovanj in šolskih prevozov, so se izjemno povečali. Ne vemo še natančno, za koliko se bodo povečali stroški plač zaposlenih v javnih zavodih, saj imamo zaenkrat le ocene.« TS Sestanek županov z ministrico Alenko Bratušek (Foto: Ministrstvo za infrastrukturo) »Po dolgoletnih zapletih so pridobljena skoraj vsa potrebna soglasja in mnenja za izdajo gradbenih dovoljenj za severni krak tretje razvojne osi, od Šentruperta do Holmca,« je poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek na sestanku z župani in s podžupani občin Velenje, Slovenj Gradec, Prevalje, Dravograd in Ravne na Koroškem. BARBARA FURMAN LJUBLJANA, VELENJE – Po zagotovilih Darsa se predviden čas gradnje severnega kraka ne bo podaljšal Prizadevanja za gradnjo se- vernega kraka tretje razvojne osi, ki bo Koroško in Šaleško dolino s hitro cesto povezal z Ljubljano, imajo dolgo bra- do. V zadnjem letu je po za- gotovilih vlagateljice, Druž- be za avtoceste v Republiki Sloveniji, narejen velik korak naprej na področju pridobi- vanja potrebne dokumenta- cije, ki je predpogoj za izdajo gradbenih dovoljenj. »Kljub temu ne moremo biti povsem zadovoljni, saj na nekaterih odsekih začetek gradnje za- muja. Ponekod je bilo zaradi objektivnih okoliščin na te- renu treba spreminjati tudi projektno dokumentacijo, kar seveda podaljša postop- ke pridobivanja mnenj in do- voljenj,« je pojasnila članica uprave Darsa Alenka Muhič. Na ministrstvu za infra- strukturo so pozdravili za- gotovila družbe Dars, da se zaradi tega ne bo podaljšal predviden čas gradnje sever- nega kraka tretje razvojne osi. Konec je predviden ju- nija 2028, kar je potrdil tudi inženir Marjan Pipenbaher. Na območju Mestne občine Velenje dela potekajo po načr- tih. Tunel na odseku Konovo bo predvidoma predrt letošnjo pomlad, v začetku leta pa se bo začelo betoniranje viaduk- ta Selo, kar je ključni korak za nadaljevanje del na Selu. Za odsek Škale bo kmalu izda- no gradbeno dovoljenje, dela pa se bodo začela pred pole- tjem. Takrat naj bi se začela dela tudi na odseku Velunjski graben. Gradnja odseka Velenje– Šentrupert je razdeljena na dva pododseka. Na pododse- ku od Šentruperta do Pariželj je postopek javnega naročanja za priznavanje usposobljeno- sti že zaključen, dela pa naj bi bila končana do konca le- tošnjega leta. Gradnja odseka od Velenja do Pariželj naj bi trajala 48 mesecev. Utrinek s slovesnosti v Vinkovcih. (Foto: arhiv podjetja) Drugo fazo obnove Razlagove ulice v Celju bo izvajalec nadaljeval sredi tega meseca. (Foto: MOC) ZREČE, VINKOVCI – Sku- pina Unior je obeležila 20. obletnico delovanja po- vezanega podjetja Unior Vinkovci na Hrvaškem. Poslovodstvo napoveduje nadaljnja vlaganja v razvoj tovarne za krepitev njene konkurenčnosti na global- nem trgu. Začetki podjetja Unior Vinkovci, ki je specializira- no za kovanje kovic, segajo v leto 2004, ko je bila kovač- nica v Vinkovcih še del za- grebškega podjetja Daleko- vod. Sodelovanje s slednjim je pripeljalo do ustanovitve skupnega podjetja Unidal Vinkovci. Združitev znanja, tehnologije in vizije obeh partnerjev je postavila trdne temelje za nadaljnji razvoj in rast podjetja, ki se je leta 2018 preimenovalo v Unior Vinkovci. Predsednik Uniorjeve uprave Robert Vuga je na slovesnosti med drugim po- udaril, da načrtujejo nadalj- nja vlaganja v razvoj pod- jetja, in izpostavil izjemno delo dolgoletnega direktorja Damijana Marguča pri pre- obrazbi podjetja. Sedanji direktor podjetja Unior Vinkovci Matej Lajt- man se je zahvalil vsem so- delavcem in partnerjem za podporo in trud v preteklih dveh desetletjih. »Vaša pre- danost in zaupanje sta ključ do našega skupnega uspeha. Prepričan sem, da bomo tudi v prihodnje skupaj pisali uspešne zgodbe.« BF BRASLOVČE – Od za- četka decembra v Občini Braslovče delujejo trije podžupani. Zaradi pove- čanega obsega dela ob mag. Urški Hozjan in Pri- možu Brinovcu zdaj nepo- klicno vlogo podžupana opravlja tudi Jaka Orožim. Z njegovim imenovanjem so se braslovški občinski svetniki seznanili na za- dnji lanski seji občinskega sveta. Da so lahko v braslovški občini imenovali dodatne- ga podžupana, so morali najprej spremeniti statut občine. Sprememba v sta- tutu, s katero so se svetniki strinjali že na novembrski seji, zdaj vsakokratnemu županu dopušča, da gle- Jaka Orožim (Foto: Občina Bra- slovče) de na zastavljene cilje ter obseg dela izmed članov občinskega sveta imenuje največ tri podžupane. Kot je takrat poudaril braslov- ški župan Tomaž Žohar, je potreba po imenovanju do- datnega podžupana nastala zaradi povečanega obsega del in projektov ter zaradi zmanjšanja števila zaposle- nih v občinski upravi, zara- di česar se je sam bistveno bolj vključil v operativno delo občinske uprave. Za dodatnega podžupana je Žohar imenoval občinskega svetnika Jako Orožima, saj po njegovem mnenju dobro pozna teren, prav tako je na voljo tudi v dopoldanskem času. Z opravljanjem nepo- klicne funkcije podžupana je Orožim začel z decem- brom, občinski svetniki so se z njegovim imenovanjem uradno seznanili minuli mesec. SJ Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 1, 3. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV Skoraj štiri mesece je trajal postopek imenovanja novega direktorja Stika Laško. Na decembrski seji so laški občinski svetniki na to mesto imenovali Miho Mirta. Kot je znano, je dosedanja direktorica Tina Belej avgusta podala odstopno izjavo, nato je Občina Laško objavila razpis za novega direktorja. Nanj sta prispeli dve popolni prijavi, pri čemer je ena od kandidatk nato odstopila od kandidature. Da je bilo v postopku izbire novega direktorja več nepravilnosti, je na zadnjih treh sejah opozarjala občinska svetnica Gibanja Svoboda Janja Sluga. BOJANA AVGUŠTINČIČ Še Aškerc bi bil ponosen nanje LAŠKO – Znano je, kdo bo prihodnje leto prejel pri- znanja Antona Aškerca za izjemne dosežke na podro- čju kulturnih dejavnosti. Prejemnike so na zadnji seji potrdili laški občinski svetniki. Na razpis je prispelo sedem predlogov, občinski odbor za družbene dejavnosti je predlagal, da se priznanje podeli trem kandidatom. Mitja Moškotevc bo priznanje prejel za dolgoletno uspešno delovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Zadnja leta kot predsednik vodi Zvezo kulturnih društev Možnar ter Konjerejsko društvo Vrh nad Laškim, je tudi ljubiteljski glasbenik. Tudi Matjaž Guček bo Aškerčevo priznanje prejel za dolgoletno uspešno de- lovanje na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Je predsednik KD Antona Tanca Marija Gradec, kjer je dejaven že več kot tri desetletja, ter društva Laških pivovarjev, kjer prav tako deluje že tri desetletja. Bojan Krhlanko bo s priznanjem Antona Aškerca nagrajen za vrhunske dosežke na področju glasbenega ustvarjanja. Je član skupine The Stroj in zadnja leta tudi zasedbe Laibach. Veliko je prispeval tudi k razvoju bobnarske sekcije KD Laška pihalna godba. Priznanja Antona Aškerca bo župan Marko Šantej po- delil na slovesnosti ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika. BA Z gesto solidarnosti do večje kakovosti življenja Rehabilitacijski pripomoček, ki ga je Thermani podaril Luka Plavčak, bo družbi v veliko pomoč pri terapijah njihovih bolnikov. (Foto: Thermana Laško) LAŠKO – Društvo paraplegikov JZ Štajerske je družbi Thermana Laško v prazničnih dneh podarilo rehabili- tacijski pripomoček, ki osebi z gibalnimi omejitvami oziroma motoričnimi težavami omogoča dvig v pokon- čen položaj. Ena pomembnejših zdravstvenih dejavnosti Thermane je namreč medicinska rehabilitacija, s katero pomagajo bolnikom pri okrevanju po poškodbah, pri lajšanju bolečin in krepitvi zdravja. V preteklosti je bil rehabilitacijski pripomoček »stojka« pomemben del življenja mnogih ljudi z gibalnimi težavami. Med njimi je tudi Luka Plavčak, ki je napravo uporabljal pri vsakodnevni mobilnosti. Prepoznal je, da ni pomembno le, kaj pripomoček pomeni zanj, temveč kako lahko koristi tudi drugim ljudem, ki se soočajo s podobnimi izzivi kot on. Po letih uporabe se je odločil, da ga bo podaril. Ko je to omenil dekletom v pisarni, so predlagala, da bi pripomo- ček podaril Thermani Laško, kjer mnogo članov društva preživlja vsakoletno obnovitveno rehabilitacijo. »Menim, da bo ›stojka‹ našla ustrezno mesto, kjer bo lahko v pomoč mnogim še mnoga leta,« pravi Luka Plavčak. Laška družba, ki letos obeležuje 70 let rehabilitacijske dejavnosti, z Društvom paraplegikov JZ Štajerske sodeluje že več kot 30 let. Društvo ima 130 članov, pri čemer jih ima približno polovica obnovitveno rehabilitacijo v laški Thermani. Predajo pripomočka, ki je bil včasih nujen za izboljšanje kakovosti življenja, v družbi razumejo kot gesto solidarnosti. Je sporočilo predanosti k boljši prihodnosti za vse, ki se soočajo z izzivi gibanja, pravijo v Thermani Laško in dodajajo, da bo pripomoček v veliko pomoč pri terapijah njihovih bolnikov. BA Novi direktor Stika želi Laško utrditi na turističnem zemljevidu Slovenije, Evrope in sveta. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Javni zavod Stik dobil novega direktorja Laško želi utrditi na turističnem zemljevidu sveta Miha Mirt je bil imenovan za nove- ga direktorja Stika Laško. Vodenje zavoda bo prevzel spomladi. (Foto: osebni arhiv) Tina Belej je odstopno iz- javo podala sredi avgusta, z mesta direktorice se je po- slovila 13. oktobra. Vodenje tega javnega zavoda je 14. oktobra kot vršilka dolžnosti do imenovanja direktorja pre- vzela Sabina Šrot, strokovna sodelavka, zaposlena v Stiku Laško. Že pri njenem ime- novanju se je na oktobrski seji laškega občinskega sveta precej zapletlo. Svetnica Ja- nja Sluga je izpostavila prav- ni vidik imenovanja vršilke dolžnosti zavoda. Da vršilec dolžnosti pravno ne more biti imenovan, medtem ko še traja postopek imenova- nja direktorja, je opozorila. Kot je spomnila, je bil razpis za direktorja Stika objavljen 22. avgusta, rok za prijave je potekel 2. septembra. Po njenem prepričanju bi v tem času (do seje občinskega sve- ta 2. oktobra) novi direktor že lahko bil imenovan. Opo- zorila je na Zakon o zavodih, po katerem v. d. ni mogoče imenovati, če je v teku raz- pis za novega direktorja. Po njenem mnenju je mesec in pol (od trenutka, ko so vse prijave prispele na razpis, do odhoda dosedanje direkto- rice) dovolj časa za pregled prispelih vlog, za presojo in razgovore s kandidati. Župan Marko Šantej in direktorica občinske uprave Danijela Bevk Knez sta zatr- jevala, da razpisni postopek sledi odloku o ustanovitvi zavoda. »Presodili smo, da v vmesnem obdobju do imeno- vanja novega direktorja brez vršilca dolžnosti ne bo šlo, saj zavod potrebuje nekoga z uradnimi pooblastili za nje- govo zastopanje,« sta dejala. Dvomi v zakonitost postopka Na seji občinskega sveta v začetku novembra je Janja Sluga ponovno opozorila na dolgotrajen postopek imeno- vanja direktorja. Ponovno je zastavila vprašanje, v kateri fazi je razpis in koliko je bilo prijav. Povedala je, da tudi člani sveta zavoda nimajo in- formacij glede razpisa. Župan je odgovoril, da razpis še ni končan, in dodal, da je bila potrditev vršilke dolžnosti na prejšnji seji prava odločitev, kar se izkazuje v stabilnem delovanju zavoda v tem pre- hodnem obdobju. Da je bilo v postopku izbire novega direktorja več nepra- vilnosti, je Janja Sluga ponov- no izpostavila na decembrski seji. Med drugim se ji zdi sporno, da so morali prija- vljeni kandidati čakati kar tri mesece, da so bili pozvani na razgovor. »To je skrajno ne- resno, s tem se kaže nespo- štovanje do kandidatov,« je dejala. Prepričana je, da je bil javni razpis napačno izpeljan že pred leti, ko je bila za di- rektorico izbrana Tina Belej, zato je treba popraviti odlok o ustanovitvi javnega zavo- da Stik, saj so posamezne določbe v njem v nasprotju z zakonom, je dejala. Janja Sluga je sicer poudarila, da podpira predlaganega kandi- data Miho Mirta. Župan Marko Šantej je na- vedene očitke o nepravilno- stih zavrnil in poudaril, da v občinski upravi vse postopke in pravne akte pripravljajo strokovno, transparentno in skladno z veljavno zakono- dajo. Kdo je novi direktor? Laščan Miha Mirt je po iz- obrazbi univerzitetni diplo- mirani zgodovinar. Delal je v gospodarstvu, dejaven je bil tudi v športu in pri delu z mladimi. Trenutno vodi Javni zavod za kulturo, šport, mla- dino in turizem Hrastnik. Upoštevajoč trimesečni od- povedni rok v sedanji službi bo mesto direktorja Stika La- ško zasedel v spomladanskih mesecih. In kakšna je njegova vizija pri vodenju Stika Laško – za- voda, ki skrbi za široko vse- binsko področje, od kulture, športa, turizma do informa- cijske dejavnosti? »Utrditi Laško (kot občino in mesto) na turističnem zemljevidu Slovenije, Evrope in sveta ter predstaviti kulturno in zgo- dovinsko dediščino obisko- valcem. Slovenija je namreč tako po legi kot po ponudbi pomemben turistični ponu- dnik tudi na evropski in sve- tovni ravni. Še bolj je treba izkoristiti prisotnost obeh zdravilišč in turističnih ponu- dnikov ter okrepiti sodelova- nje z njimi,« pravi Miha Mirt. Ključno je po njegovem mne- nju tudi povezovanje turistič- nih destinacij, kar bo na dolgi rok prineslo optimizacijo na več področjih. Njegov cilj je športno, kulturno in turistič- no infrastrukturo (Kulturni center Laško, Muzej Laško, Tri lilije, Tic Laško, Otročji center Laško …) upravljati kot dober gospodar, da jo bodo uporabniki z veseljem upo- rabljali in se vračali. Na naše vprašanje, kje vidi še neizkoriščene priložnosti Stika, Miha Mirt odgovarja, da bi bilo treba veliko večjo pozornost nameniti prido- bivanju državnih oziroma evropskih sredstev, s kate- rimi bi lahko stavbe, ki jih upravlja Stik, in programe posodabljali, prenavljali ter dopolnjevali. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1, 3. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Upamo, da bomo z obi- skom in s prihodki v zadnjih decembrskih dneh letošnjega leta lahko pokrili izpad do- hodka iz obdobja zaprtja,« je dejal Simon Cirkulan. Kot je pojasnil, je zgolj v dveh te- dnih nastal ogromen finančni primanjkljaj. »Poleg več tisoč evrov, približno 12 tisoč rednih mesečnih stroškov, smo imeli še strošek s plačilom letnega najema prostorov, ki jih naje- mamo pri Mestni občini Celje,« je pojasnil. Vsa sredstva za pro- jekte ustanova namreč pridobi- va z obratovanjem in delom, z vstopninami ter organizacijo in izvedbo dodatnih programov ter s prodajo spominkov. Zato sta obratovanje Tropske hiše za njen obstoj in napredovanje iz- rednega pomena. Z dvignjeno glavo naprej Poleg rednega programa bo Tropska hiša v naslednjih te- dnih pripravljala tudi vodenja, programe srečanja z živalmi in delavnice. »Še vedno lah- ko pri nas kupite in koristite darilne bone, na voljo je tudi nakup spominkov,« so zapi- sali v Tropski hiši. Še vedno intenzivno načrtujejo gradnjo Bioparka, novega prostora za živali in rastline na celjskem podeželju. Prve živali naj bi na novo lokacijo prišle že v začetku prihodnjega leta,« so pojasnili. S prihodom zvezda- stih kornjač so naznanili tudi nov naravovarstveni projekt o želvah. Pred nekaj časa je v Tropsko hišo v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom in z upravo za zaščito narave ter z živalskim vrtom v Zagrebu na- mreč prispela skupina desetih osebkov te vedno redkejše ko- Celje ima svoje vino Šola dobila novo podobo CELJE – I. osnovna šola Celje je dobila novo podobo, saj je bila končana obnova fasade na matični zgradbi šole, ki je bila zgrajena leta 1927. Naložbo, vredno malo več kot 384 tisoč evrov, je celjska občina financirala iz občinskega proračuna. Gradbena dela so trajala od septembra, projekt je obsegal ob- novo fasade celotne šole, zamenjavo vhodnih vrat in ureditev električne napeljave. Pri naložbi je šlo za prvo temeljito prenovo ometa in zaključnega sloja, ki sta zaradi spomeniško zaščitene stavbe natančno predpisana. Za naslednje leto je v načrtu tudi nadaljevanje naložbe z obnovo fasade na veznem hodniku in stari telovadnici. SŠol Oaza narave do februarja spet odprta Tropska hiša Celje je 21. decembra lani sporočila, da ponovno odpira vrata. Kot smo že poročali, je ustanova v začetku preteklega meseca sklicala tiskovno konferenco, kjer je njen direktor Simon Cirkulan povedal, da ministr- stvo za naravne vire in prostor (MNVP) ne želi obravnavati vročenih vlog ustanove za prikazovanje živali javnosti v zakonsko predpisanih rokih. Hišo je v tem času obiskal tudi inšpektorat omenjenega ministrstva in ugotovil, da so pogoji za življenje živali ustrezni, a je zaradi poteka dovo- ljenja odredil njeno zaprtje. Zdaj je Tropski hiši prikimala Upravna enota Celje, ki ji je izdala dovoljenje za prikazo- vanje živali na razstavi. To je veljavno do 1. februarja 2025. LARISA JEKNIĆ Tropska hiša bo proti ministrstvu za naravne vire in prostor uporabila vsa pravna sredstva. (Foto: arhiv NT/Sherpa) penske želve. Še štiri želve bo Tropska hiša ta mesec prejela kot donacijo iz živalskega vrta v Dublinu. » Ta vrsta želve je na udaru zaradi krivolova in uni- čevanja življenjskega prostora v njenem naravnem okolju,« so dejali. Ne najdejo skupnega jezika z ministrstvom Spomnimo, da sta Tropska hiša in njen skrbnik, Društvo za varovanje narave Biodiver- sum, marca lani pred potekom starega dovoljenja za prikazo- vanje živali javnosti v prostoru, ki je podoben živalskemu vrtu, vložila novo vlogo za prikazo- vanje. Vsak, ki javnosti prika- zuje divje živali, mora namreč od pristojnega ministrstva pri- dobiti ustrezno dovoljenje, ki velja od pet do največ deset let. Ministrstvo je vlogo Tropske hiše zaradi nepopolnosti vlo- ge rešilo šele novembra 2023, čeprav je za rešitev zakonsko predpisan rok od 30 do največ 60 dni, so pojasnili v ustano- vi. »Omenjeno ministrstvo se ni odzvalo na sprotne pozive stranke za rešitev vloge in je negativno odločbo izdalo šele takrat, ko je Tropski hiši že poteklo dovoljenje za prika- zovanje živali v prostoru, po- dobnemu živalskemu vrtu,« so zapisali. Zato je Tropska hiša 22. novembra 2023 urgentno oddala novo vlogo, a te do da- nes ministrstvo še ni rešilo. Ministrstvo za naravne vire in prostor je na vprašanje Nove- ga tednika, zakaj se še vedno ni odzvalo na pozive k rešitvi dveh oddanih vlog za prikazo- vanje živali Tropske hiše Celje, odgovorilo: »Gre za poseben ugotovitveni postopek po Za- konu o splošnem upravnem postopku, ki določa rok za od- ločitev, to je 60 dni od popolne vloge. Ob tem izpostavljamo, da je stranka vložila nepopol- no vlogo. Vlogo, ki smo jo na MNVP prejeli 22. novembra 2023, je zato stranka Biodiver- sum na poziv MNVP večkrat dopolnila, nazadnje z dodatno dokumentacijo in pojasnili 25. oktobra in 3. decembra 2024.« Kot so dodali, je pri tem stran- ka spremenila vlogo s tem, da je navedla nove vrste živali in tudi število osebkov živali, ki jih zadržuje v Tropski hiši. Na to Simon Cirkulan odgovarja, da MNVP ves čas ponavlja, da gre pri omenjeni zadevi za po- seben ugotovitveni postopek, in se hkrati sklicuje na uredbo o živalskem vrtu. »Pomembno je, da je po upravnem postop- ku treba pozvati za dopolnitev vloge v petih dneh in ne petih mesecih, kot je ministrstvo po- zvalo nas,« je dejal. Dodal je, da je Tropska hiša poslala do- polnitev že marca. »Vlogo smo dopolnili dvakrat, nikoli pa je nismo spreminjali.« Cirkulan je še poudaril, da ne drži, da je Tropska hiša zadnjo dopolnitev poslala 3. decembra 2024. »Na ta datum smo poslali posnetke zaslona zasebne komunikacije s pristojnimi v Evropski zvezi živalskih vrtov, potem ko mi je CELJE – Kdo si želi zaprtje Tropske hiše? »Morda je bilo ravno odlašanje s postop- kom namen ministrstva, da konča zgodbo Tropske hiše, morda zaradi zasebnih inte- resov posameznikov v ozadju,« meni Si- mon Cirkulan. (Foto: arhiv Tropske hiše) gospa sekretarka po telefonu razlagala, da nam ne verjame- jo, da smo kandidat za EAZO,« je dejal. Ob tem je dodal, da to ni bil ključen podatek za odo- britev vloge. »Vse podatke smo navedli že ob vložitvi vloge, to- rej 22. novembra 2024, vendar takrat nismo pridobili poziva za razjasnitev znanstvenoraz- iskovalne oziroma naravovar- stvene vloge,« je pojasnil Cir- kulan. »Poleg tega smo marca letos poslali tudi vlogo za pri- kazovanje živali v prostoru, podobnem živalskemu vrtu, jo ustrezno dopolnili v roku, a še vedno nismo dobili odgovora ali odločitve,« je zaključil. Uporabili bodo vsa razpoložljiva pravna sredstva Simon Cirkulan je povedal, da bo ustanova s pomočjo upravnega sodišča na podlagi 22. člena Zakona o splošnem upravnem postopku začela postopek prijave molka orga- na. Ob tem se Cirkulan spra- šuje: »Pravna sredstva smo že uporabili, jih še bomo, ampak med tem časom moramo ne- kako obratovati. Morda je bilo ravno odlašanje s postopkom namen ministrstva, da konča zgodbo Tropske hiše, morda zaradi zasebnih interesov po- sameznikov v ozadju.« Pri projektu Vino 1451 je za vodenje skupine, zasnovo vinske recepture ter svetovanje skrbel Francois Botton, ki v zadnjih skoraj 20 letih svetuje največjim vinskim kletem po svetu. Od leta 2009 živi v Sloveniji. Vinski strokovnjak Robert Gorjak je izvajal strokovni nadzor razvoja projekta, je tudi prvi Slovenec z vinsko diplomo ene najbolj priznanih globalnih izobraževalnih ustanov – Wine & Spirit Education Trust. Pod- jetnik Gašper Puhan je avtor kreativne zasnove, vinar Matjaž Frešer je strokovno-tehnično poskrbel, da je vino nastalo in da so napolnili 572 steklenic. Na vinu 1451 je upodobljena me- hanična riba, ki sicer krasi mural celjskega umetnika Tomaža Milača. Tako so celjskemu vinu dali pristno celjsko podobo. Vsako leto bo na steklenici upodobljen drug motiv. (Foto: LR Photography) Šolska stavba je iz leta 1927. (Foto: MOC) CELJE – Knežje mesto ima odslej svoje vino, in sicer Vino 1451. »Odločitev, da bo Celje dobilo svoje vino, je zorela kar nekaj časa, saj je mesto ponosno na kakovost svoje kulinarične ponudbe, poleg tega je vino tudi svojevrsten turistični in gastronomski produkt, ki ponudbo našega mesta dviguje na še višjo ra- ven,« so ob koncu leta sporo- čili iz celjske občine. Decembra je bil v Celju tudi zimski kulinarični festival Oku- si Celja, znano je, da ima me- sto že nekaj let tudi svoj vinski festival Rol. Ce & Vin. Ce, zdaj pa je dobilo še svoje vino, ki je nastajalo premišljeno in poča- si, snovali so ga mojstri svoje stroke. »Gre za zvrst, navdih za vino 1451 je bilo grozdje žame- tne črnine s potomke stare trte, ki raste na celjskem gradu. To- krat smo izbrali vino avtohto- nih sort iz različnih vinorodnih okolišev in v duhu preseganja lokalnih meja, kot so to počeli Celjski grofje in iz sort sestavili posebno zvrst. Napolnili smo 572 steklenic, vino 1451 smo namreč snovali v letu 2023, ko je minilo natanko 572 let, od- kar je Friderik II. Celju podelil mestne pravice. V prihodnjem letu bo steklenic 573,« pravijo v občini. Šiponu in laškemu rizlingu se je pridružila rebula iz Brd, dodali so še esenco žametov- ke s celjskega gradu. Končno zvrst, vino 1451, predstavljajo laški rizling 2023 in laški rizling terase 2020, šipon Ilovci 2019, rebula 2022 in laški rizling 2023. Pet vin, štiri sorte, štirje različni letniki – Vino 1451 je torej precej drzno – kot pravi Robert Gorjak, eden ključnih strokovnjakov, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju, mu prav to daje poseben značaj. »Ko smo raziskovali, kako bi lahko snovanje vina mesta Celje osmislili tudi z zgodovin- skim dejstvom, smo ugotovili, da so leta 1935 določili vinoro- dne okoliše Dravske banovine, med katerimi je zapisan tudi drameljsko-savinjski okoliš. Glede na zemljevid vinorodne štajerske Slovenije je Celje z okolico še sestavni del tega okoliša,« še pojasnjujejo v ob- čini. SŠol Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 1, 3. januar 2025 IZ NAŠIH KRAJEV »Upamo, da bomo z obi- skom in s prihodki v zadnjih decembrskih dneh letošnjega leta lahko pokrili izpad do- hodka iz obdobja zaprtja,« je dejal Simon Cirkulan. Kot je pojasnil, je zgolj v dveh te- dnih nastal ogromen finančni primanjkljaj. »Poleg več tisoč evrov, približno 12 tisoč rednih mesečnih stroškov, smo imeli še strošek s plačilom letnega najema prostorov, ki jih naje- mamo pri Mestni občini Celje,« je pojasnil. Vsa sredstva za pro- jekte ustanova namreč pridobi- va z obratovanjem in delom, z vstopninami ter organizacijo in izvedbo dodatnih programov ter s prodajo spominkov. Zato sta obratovanje Tropske hiše za njen obstoj in napredovanje iz- rednega pomena. Z dvignjeno glavo naprej Poleg rednega programa bo Tropska hiša v naslednjih te- dnih pripravljala tudi vodenja, programe srečanja z živalmi in delavnice. »Še vedno lah- ko pri nas kupite in koristite darilne bone, na voljo je tudi nakup spominkov,« so zapi- sali v Tropski hiši. Še vedno intenzivno načrtujejo gradnjo Bioparka, novega prostora za živali in rastline na celjskem podeželju. Prve živali naj bi na novo lokacijo prišle že v začetku prihodnjega leta,« so pojasnili. S prihodom zvezda- stih kornjač so naznanili tudi nov naravovarstveni projekt o želvah. Pred nekaj časa je v Tropsko hišo v sodelovanju s hrvaškim ministrstvom in z upravo za zaščito narave ter z živalskim vrtom v Zagrebu na- mreč prispela skupina desetih osebkov te vedno redkejše ko- Celje ima svoje vino Šola dobila novo podobo CELJE – I. osnovna šola Celje je dobila novo podobo, saj je bila končana obnova fasade na matični zgradbi šole, ki je bila zgrajena leta 1927. Naložbo, vredno malo več kot 384 tisoč evrov, je celjska občina financirala iz občinskega proračuna. Gradbena dela so trajala od septembra, projekt je obsegal ob- novo fasade celotne šole, zamenjavo vhodnih vrat in ureditev električne napeljave. Pri naložbi je šlo za prvo temeljito prenovo ometa in zaključnega sloja, ki sta zaradi spomeniško zaščitene stavbe natančno predpisana. Za naslednje leto je v načrtu tudi nadaljevanje naložbe z obnovo fasade na veznem hodniku in stari telovadnici. SŠol Oaza narave do februarja spet odprta Tropska hiša Celje je 21. decembra lani sporočila, da ponovno odpira vrata. Kot smo že poročali, je ustanova v začetku preteklega meseca sklicala tiskovno konferenco, kjer je njen direktor Simon Cirkulan povedal, da ministr- stvo za naravne vire in prostor (MNVP) ne želi obravnavati vročenih vlog ustanove za prikazovanje živali javnosti v zakonsko predpisanih rokih. Hišo je v tem času obiskal tudi inšpektorat omenjenega ministrstva in ugotovil, da so pogoji za življenje živali ustrezni, a je zaradi poteka dovo- ljenja odredil njeno zaprtje. Zdaj je Tropski hiši prikimala Upravna enota Celje, ki ji je izdala dovoljenje za prikazo- vanje živali na razstavi. To je veljavno do 1. februarja 2025. LARISA JEKNIĆ Tropska hiša bo proti ministrstvu za naravne vire in prostor uporabila vsa pravna sredstva. (Foto: arhiv NT/Sherpa) penske želve. Še štiri želve bo Tropska hiša ta mesec prejela kot donacijo iz živalskega vrta v Dublinu. » Ta vrsta želve je na udaru zaradi krivolova in uni- čevanja življenjskega prostora v njenem naravnem okolju,« so dejali. Ne najdejo skupnega jezika z ministrstvom Spomnimo, da sta Tropska hiša in njen skrbnik, Društvo za varovanje narave Biodiver- sum, marca lani pred potekom starega dovoljenja za prikazo- vanje živali javnosti v prostoru, ki je podoben živalskemu vrtu, vložila novo vlogo za prikazo- vanje. Vsak, ki javnosti prika- zuje divje živali, mora namreč od pristojnega ministrstva pri- dobiti ustrezno dovoljenje, ki velja od pet do največ deset let. Ministrstvo je vlogo Tropske hiše zaradi nepopolnosti vlo- ge rešilo šele novembra 2023, čeprav je za rešitev zakonsko predpisan rok od 30 do največ 60 dni, so pojasnili v ustano- vi. »Omenjeno ministrstvo se ni odzvalo na sprotne pozive stranke za rešitev vloge in je negativno odločbo izdalo šele takrat, ko je Tropski hiši že poteklo dovoljenje za prika- zovanje živali v prostoru, po- dobnemu živalskemu vrtu,« so zapisali. Zato je Tropska hiša 22. novembra 2023 urgentno oddala novo vlogo, a te do da- nes ministrstvo še ni rešilo. Ministrstvo za naravne vire in prostor je na vprašanje Nove- ga tednika, zakaj se še vedno ni odzvalo na pozive k rešitvi dveh oddanih vlog za prikazo- vanje živali Tropske hiše Celje, odgovorilo: »Gre za poseben ugotovitveni postopek po Za- konu o splošnem upravnem postopku, ki določa rok za od- ločitev, to je 60 dni od popolne vloge. Ob tem izpostavljamo, da je stranka vložila nepopol- no vlogo. Vlogo, ki smo jo na MNVP prejeli 22. novembra 2023, je zato stranka Biodiver- sum na poziv MNVP večkrat dopolnila, nazadnje z dodatno dokumentacijo in pojasnili 25. oktobra in 3. decembra 2024.« Kot so dodali, je pri tem stran- ka spremenila vlogo s tem, da je navedla nove vrste živali in tudi število osebkov živali, ki jih zadržuje v Tropski hiši. Na to Simon Cirkulan odgovarja, da MNVP ves čas ponavlja, da gre pri omenjeni zadevi za po- seben ugotovitveni postopek, in se hkrati sklicuje na uredbo o živalskem vrtu. »Pomembno je, da je po upravnem postop- ku treba pozvati za dopolnitev vloge v petih dneh in ne petih mesecih, kot je ministrstvo po- zvalo nas,« je dejal. Dodal je, da je Tropska hiša poslala do- polnitev že marca. »Vlogo smo dopolnili dvakrat, nikoli pa je nismo spreminjali.« Cirkulan je še poudaril, da ne drži, da je Tropska hiša zadnjo dopolnitev poslala 3. decembra 2024. »Na ta datum smo poslali posnetke zaslona zasebne komunikacije s pristojnimi v Evropski zvezi živalskih vrtov, potem ko mi je CELJE – Kdo si želi zaprtje Tropske hiše? »Morda je bilo ravno odlašanje s postop- kom namen ministrstva, da konča zgodbo Tropske hiše, morda zaradi zasebnih inte- resov posameznikov v ozadju,« meni Si- mon Cirkulan. (Foto: arhiv Tropske hiše) gospa sekretarka po telefonu razlagala, da nam ne verjame- jo, da smo kandidat za EAZO,« je dejal. Ob tem je dodal, da to ni bil ključen podatek za odo- britev vloge. »Vse podatke smo navedli že ob vložitvi vloge, to- rej 22. novembra 2024, vendar takrat nismo pridobili poziva za razjasnitev znanstvenoraz- iskovalne oziroma naravovar- stvene vloge,« je pojasnil Cir- kulan. »Poleg tega smo marca letos poslali tudi vlogo za pri- kazovanje živali v prostoru, podobnem živalskemu vrtu, jo ustrezno dopolnili v roku, a še vedno nismo dobili odgovora ali odločitve,« je zaključil. Uporabili bodo vsa razpoložljiva pravna sredstva Simon Cirkulan je povedal, da bo ustanova s pomočjo upravnega sodišča na podlagi 22. člena Zakona o splošnem upravnem postopku začela postopek prijave molka orga- na. Ob tem se Cirkulan spra- šuje: »Pravna sredstva smo že uporabili, jih še bomo, ampak med tem časom moramo ne- kako obratovati. Morda je bilo ravno odlašanje s postopkom namen ministrstva, da konča zgodbo Tropske hiše, morda zaradi zasebnih interesov po- sameznikov v ozadju.« Pri projektu Vino 1451 je za vodenje skupine, zasnovo vinske recepture ter svetovanje skrbel Francois Botton, ki v zadnjih skoraj 20 letih svetuje največjim vinskim kletem po svetu. Od leta 2009 živi v Sloveniji. Vinski strokovnjak Robert Gorjak je izvajal strokovni nadzor razvoja projekta, je tudi prvi Slovenec z vinsko diplomo ene najbolj priznanih globalnih izobraževalnih ustanov – Wine & Spirit Education Trust. Pod- jetnik Gašper Puhan je avtor kreativne zasnove, vinar Matjaž Frešer je strokovno-tehnično poskrbel, da je vino nastalo in da so napolnili 572 steklenic. Na vinu 1451 je upodobljena me- hanična riba, ki sicer krasi mural celjskega umetnika Tomaža Milača. Tako so celjskemu vinu dali pristno celjsko podobo. Vsako leto bo na steklenici upodobljen drug motiv. (Foto: LR Photography) Šolska stavba je iz leta 1927. (Foto: MOC) CELJE – Knežje mesto ima odslej svoje vino, in sicer Vino 1451. »Odločitev, da bo Celje dobilo svoje vino, je zorela kar nekaj časa, saj je mesto ponosno na kakovost svoje kulinarične ponudbe, poleg tega je vino tudi svojevrsten turistični in gastronomski produkt, ki ponudbo našega mesta dviguje na še višjo ra- ven,« so ob koncu leta sporo- čili iz celjske občine. Decembra je bil v Celju tudi zimski kulinarični festival Oku- si Celja, znano je, da ima me- sto že nekaj let tudi svoj vinski festival Rol. Ce & Vin. Ce, zdaj pa je dobilo še svoje vino, ki je nastajalo premišljeno in poča- si, snovali so ga mojstri svoje stroke. »Gre za zvrst, navdih za vino 1451 je bilo grozdje žame- tne črnine s potomke stare trte, ki raste na celjskem gradu. To- krat smo izbrali vino avtohto- nih sort iz različnih vinorodnih okolišev in v duhu preseganja lokalnih meja, kot so to počeli Celjski grofje in iz sort sestavili posebno zvrst. Napolnili smo 572 steklenic, vino 1451 smo namreč snovali v letu 2023, ko je minilo natanko 572 let, od- kar je Friderik II. Celju podelil mestne pravice. V prihodnjem letu bo steklenic 573,« pravijo v občini. Šiponu in laškemu rizlingu se je pridružila rebula iz Brd, dodali so še esenco žametov- ke s celjskega gradu. Končno zvrst, vino 1451, predstavljajo laški rizling 2023 in laški rizling terase 2020, šipon Ilovci 2019, rebula 2022 in laški rizling 2023. Pet vin, štiri sorte, štirje različni letniki – Vino 1451 je torej precej drzno – kot pravi Robert Gorjak, eden ključnih strokovnjakov, ki so sodelovali pri njegovem nastajanju, mu prav to daje poseben značaj. »Ko smo raziskovali, kako bi lahko snovanje vina mesta Celje osmislili tudi z zgodovin- skim dejstvom, smo ugotovili, da so leta 1935 določili vinoro- dne okoliše Dravske banovine, med katerimi je zapisan tudi drameljsko-savinjski okoliš. Glede na zemljevid vinorodne štajerske Slovenije je Celje z okolico še sestavni del tega okoliša,« še pojasnjujejo v ob- čini. SŠol Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Minulo leto, ko smo se spominjali 50 let od potresa, ki je močno spremenil Obsotelje in Kozjansko, je k sreči minilo brez hujših naravnih nesreč. Občinam so uspeli precejšnji preboji na področju naložb v tu- ristično infrastrukturo – od odprtja najvišje stavbe v državi do prenovljenega dela gradu Podčetrtek. Z odprtjem kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur so bili narejeni pomembni koraki za trajnostno mo- bilnost. Leto 2024 si bomo zapomnili tudi po gore- čih kresovih, nasprotovanju suhim zadrževalnikom, prometnih zastojih skozi mestna središča in višjih postavkah na položnicah za komunalne storitve. TINA STRMČNIK Utrinek z odprtja obnovljenega gradu Podčetrtek Kaj se je lani dogajalo v Obsotelju in na Kozjanskem? V znamenju zloščenih biserov in višjih položnic Gradnjo kolesarske pove- zave Celje–Štore–Šentjur je spremljalo nekaj zapletov, saj so zaradi odpravljanja posle- dic poplav v Savinjski dolini dela napredovala nekoliko počasneje, kot je bilo najprej predvideno. Tu in tam so vla- gatelji naleteli tudi na kakšen spor z zasebnimi lastniki. A vendarle je direkcija za infra- strukturo naložbo pripeljala do konca in je občane skupaj s sodelujočimi občinami in partnerji v začetku oktobra povabila na množično kole- sarjenje po celotni trasi. V Obsotelju in na Kozjan- skem so pogosto goreli kre- sovi. Že v začetku leta 2024 so ob magistralkah opozar- jali na nestrinjanje kmetov s kmetijsko politiko v Sloveniji. Marsikje so kmetje nasproto- vali umeščanju suhih zadrže- valnikov. Poudarili so, da ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom, a menijo, da bi jih lahko pristojni izvedli ceneje in tako, da bi izgubili manj kmetijskih zemljišč. Pestro je bilo tudi na zdra- vstvenem področju. Če je marsikoga razveselila namera Občine Šentjur in tamkajšnje- ga zdravstvenega doma o gra- dnji nadzidka za ambulante in spremljajoče prostore, je veliko slabe volje med lju- dmi povzročila sprememba nočnega dežurstva. Občani Šentjurja in Dobja morajo namreč od 1. decembra 2024 po nujno pomoč v ZD Šmarje pri Jelšah ali Urgentni center Celje. Da sobivanje industrije in občanov pogosto ni lahko, je dokazala burna razprava na eni od sej šentjurskega ob- činskega sveta. Predstavniki občine so svetnike obvestili, da je Cinkarna Celje sprožila postopek za uvedbo nadzora nad zakonitostjo odloka glede veljavnosti o določitvi časov- ne omejitve deponiranja sadre na odlagališču Za travnikom. Cinkarna želi tam še naprej odlagati sadro, čeprav je pred leti s Krajevno skupnostjo Bla- govna podpisala odlok, da bo tovrstno početje nadaljevala le do oktobra 2023. KS Blagov- na, ki ima na tem območju edina prebivalce, vztraja, da ima poseben status v postop- ku urejanja prostora in da želi imeti pri vsem skupaj svojo besedo. Danes bi potrebovali že avtocesto Za nov veter v jadra gospo- darstva so v Šentjurju sredi januarja namenu predali za- dnji sklop komunalno urejene industrijske cone. Občina je v sklopu malo manj kot štiri- milijonske naložbe poskrbela tudi za protipoplavne ukrepe ob Voglajni. Uporabniki so se razveselili tudi krožišča proti Novi vasi, Gorici pri Slivnici, Dobju, Planini pri Sevnici in drugim krajem. En krak krožišča je zasno- van tako, da se bo lahko pove- zal na načrtovano šentjursko obvoznico, kar bi podjetjem omogočilo dobro povezavo z avtocesto. Obvoznico verjetno nestrpno pričakujejo številni Šentjurčani in prebivalci sose- dnjih občin, saj se skozi Šen- tjur vsak dan vije nepregledna gneča vozil. A prometne odre- šitve verjetno še ne bo kmalu. Na odprtju zadnjega dela in- dustrijske cone je šentjurski župan mag. Marko Diaci na- mreč dejal, da projektiranje obvoznice napreduje zelo počasi, čeprav je ideja o tej prometnici vzniknila že pred približno dvema desetletjema. Pristojni nič kaj hitreje ne iščejo rešitev za posodobitev cest od Šentjurja do Dobovca. Ministrstvo RS za naravne vire in prostor ter ministrstvo za in- frastrukturo sta dvanajst let po javni razgrnitvi najustreznejše različice posodobitve glavne ceste Šentjur–Dobovec vsem vpletenim občinam poslala svoja stališče do pripomb, ki jih je zainteresirana javnost po- dala leta 2012. Župan Šmarja pri Jelšah Matija Čakš je raz- očarano komentiral hitrost is- kanja prometnih rešitev. Dejal je, da bi Obsotelje in Kozjansko danes potrebovala že avtoce- sto, medtem ko se država šele ukvarja s posodobitvijo glavne ceste. Pet pred dvanajsto V letu 2024 je bilo izjemno zanimivo spremljati reševanje orientalskega bisera, dvorca Je- lšingrad. Občina je namreč še zadnji čas presekala gordijski vozel dolgoletnega propadanja te stavbe kulturne dediščine in tam poskrbela za nujne zašči- tne posege. Konec avgusta so zasijali še obnovljeni prostori gradu Pod- četrtek, še enega bisera kultur- ne dediščine. Slednji ima po zaslugi občine zdaj obnovlje- no statiko, fasado in streho. Grajska kavarna in razgledna terasa že nekaj mesecev spre- jemata obiskovalce. Tudi sosednja Občina Kozje nič manj smelo ne skrbi za svo- jo dediščino. Pospešeno izvaja naložbe na gradu Podsreda, v neposredni bližini pa ureja vse potrebno, da bo obiskovalcem na voljo velneško razvajanje. Elektrika izvirni greh podražitev Sprostitev bi verjetno kori- stila marsikateremu občanu Obsotelja in Kozjanskega, ki mu je v minulem letu tlak dvignila napoved podražitev komunalnih storitev. Pri obrav- navi predloga spremembe cen oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter cene zbiranja komunalnih in bioloških odpadkov je bilo zelo burno tudi na sejah občinskih svetov. Direktor Javnega podje- tja za komunalne storitve Ro- gaška Slatina mag. Bojan Pirš je pojasnjeval, da je osnovni vzrok za podražitve večji stro- šek električne energije. Kljub nekaterim pomislekom so ob- činski svetniki predlog potrdili, zaradi česar ima približno 35 tisoč občanov od 1. marca lani višje postavke na položnicah za storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb var- stva okolja. Od ponosa do skrbi Številni so v nebo pogledova- li 23. maja, ko je prve obisko- valce sprejela najvišja stavba v državi, s katero se ponašajo v Rogaški Slatini. Gradnjo stolpa so spremljala deljena mnenja, zamude in podražitve. A obi- skovalci so za novo turistično znamenitost znanega zdravili- škega kraja sicer v prvih mese- cih od odprtja pokazali veliko zanimanja. Do sredine novem- bra se je na stolp povzpelo že 60 tisoč ljudi. T o pomeni, da je bilo prodanih več kot 25 tisoč vstopnic več, kot je za zadnjih sedmih mesecev minulega leta pričakovala občina. Če je stolp v mnogih zbu- jal veselje, pa so bili številni v skrbeh zaradi namere vlaga- telja, da bi na območju Boča postavil vetrne elektrarne. Za- vod RS za varstvo narave je v naravovarstvenih smernicah za državni prostorski načrt za vetrno elektrarno Plešivec ugotovil popolno neskladje načrtovane pobude z var- stvenimi režimi zavarovanih območij. In opozoril, da bi tovrstna gradnja nepovratno razvrednotila, poškodovala in uničila dele tamkajšnjega naravovarstveno pomembne- ga oz. visoko ovrednotenega območja. Uspehi, ki bogatijo skupnost V pregled je nemogoče za- jeti vse pridobitve, ki izboljšu- jejo kakovost življenja ljudi v Obsotelju in na Kozjanskem. V občini Rogatec so do odda- ljenih naselij pripeljali sodob- no optično povezavo, aprila lani so se razveselili sodobne enote doma starejših, v za- četku minulega decembra so takšno enoto namenu predali še v občini Kozje, še eno na- črtuje Občina Podčetrtek. Sle- dnja je namenu med drugim predala center za promocijo podjetništva. Občina Šmarje pri Jelšah, ki je bila vrsto let brez javnega kopališča, ga je začela graditi v športnem parku, na gradnjo kopališča se pripravljajo tudi v Rogaški Slatini. Na Kalobju v občini Šentjur so porušili dotrajano šolsko stavbo in začeli gra- diti novo, v središču Šmarja je padla nekdanja občinska stavba, trenutno je na prosto- ru urejeno začasno parkiri- šče. Šmarčani so bogatejši še za urejen turistični center in novo krajevno razstavo. Ker je na dogajanje kdaj dobro pogledati s humorne plati, je lansko leto kot naročen prišel film Gepack, pod scenarij ka- terega se je podpisal Šentjur- čan Žiga Kukovič. Foto: Andraž Purg Glede gradnje protipoplavnih zadrževalnikov v Črnolici so bili kmetje in Občina Šentjur lani vsak na svojem bregu. Odlična udeležba ljudi na odprtju kolesarske povezave Celje–Štore–Šentjur je pokazala, da so si občani želeli možnosti za kolesarjenje stran od prometnic. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Občini Laško naravne ujme žal ne prizanašajo. Tako je bilo leto 2024 v veliki meri posvečeno odpravljanju posledic neurij in poplav. S podobnimi izzivi so se so- očali tudi v Radečah, kjer so hudo uro doživeli letos. Obe občini sta hkrati obeležili pomembne dogodke in prelomnice, ki bodo pustili trajen pečat. Z uresniče- vanjem številnih naložb so skrbeli za kakovostnejše, varnejše in bolj zdravo življenje občank in občanov ter za razvoj športne infrastrukture in rekreacije. Obele- ževali so obletnice in podirali rekorde ter se borili z mlini na veter – Laščani glede izgradnje kolesarske poti, Radečani zaradi zaprtja bančne poslovalnice. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO, RADEČE – Po čem si bodo zapomnili minulo leto? Leto izzivov, praznovanj in pomembnih naložb Občino Laško so v letu 2023 močno zaznamovale naravne nesreče, saj je Savinja s pritoki kar trikrat prestopila bregove. Poplave in plazovi so spreme- nili načrte in prioritete občine, ki je bila prisiljena večji del po- zornosti nameniti sanacijskim ukrepom. Letos je bilo tako urejenih osem večjih plazov, a dela na tem področju še zda- leč niso končana, pravi župan Marko Šantej. V Radečah so uspeli ukrotiti pet hektarjev velik plaz Žeb- nik, ki je desetletja ogrožal več stanovanjskih in gospodarskih stavb. »Hvala Bogu nam je uspelo prehiteti naravo in pre- prečiti najhujše,« je ob konča- nju zahtevnih del, ki so trajala dve leti, dejal župan Tomaž Režun. Hrib je namreč dolga leta počasi plazel proti potoku Sopota. Če bi zemljina zajezila potok, bi to povzročilo veliko gmotno škodo in celotno kra- jevno skupnost Jagnjenica od- rezalo od sveta. Projekt uredi- tve plazu je bil eden največjih v zgodovini radeške občine. Narava občini Radeče tudi letos ni prizanašala. Neurje s točo, z močnimi nalivi in s sunki vetra je v začetku junija zajelo Jagnjenico in Svibno. Med drugim je bil v neurju poškodovan glavni cevovod Jagnjenica, Radeče, Vrhovo, zato je približno 2500 gospo- dinjstev nekaj dni ostalo brez vode. Poplavna varnost in večja kakovost bivanja Dela na področju zagotavlja- nja poplavne varnosti Občini Laško še ne bo zmanjkalo. Za uresničitev projektov bosta ključni naslednji dve leti. Ve- lik korak naprej po besedah župana predstavlja letos prido- bljeno gradbeno dovoljenje za nadaljnje ukrepe na Savinji, od marijagraškega ovinka preko Radobelj do Udmata, vredne več kot 15 milijonov evrov. Občina pričakuje začetek del v letu 2025. Protipoplavni ukrepi so načrtovani tudi na območju Rečice. V Občini Laško so uspešno izvajali tudi druge pomemb- ne projekte. Med drugim so končali gradnjo kanalizacij- skega omrežja na več odsekih v aglomeraciji Laško. V okvi- ru projekta, sofi nanciranega iz Kohezijskega sklada, je bilo zgrajenih šest kilometrov jav- nega kanalizacijskega sistema, s čimer so v laški občini znatno izboljšali kakovost komunal- nih storitev. Arheološka odkritja Občina Laško se je lotila tudi prenove starega mestnega je- dra in gradnje prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško. Pri delih so strokovnjaki naleteli na arheološke najdbe. Na obmo- čju Aškerčevega trga so odkrili večje število najdb (predvsem lončenine) iz različnih obdobij. Arheologi so ob izkopavanjih na Aškerčevem trgu naleteli tudi na lepo ohranjeno obzid- je, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina in je bilo označeno tudi v Franciscejskem katastru iz 19. stoletja. Na arheološke najdbe so naleteli tudi ob gra- dnji prizidka k zdravstvenemu domu. V Laškem pričakujejo, da bo odkritega še marsikaj zanimivega. Naložbe v športno infrastrukturo Skrbeli so tudi za razvoj športne infrastrukture. Dvo- rana Tri lilije je doživela teme- ljito prenovo. Potem ko sta bili v letu 2021 opravljeni energet- ska prenova in obnova strehe, je Občina Laško v začetku leta 2024 poskrbela še za zamenja- vo športnega parketa ter dogra- ditev in posodobitev sistema za ohlajevanje dvorane. »Če je dvorana Tri lilije pred 30 leti, ko je bila zgrajena, veljala za enega najkakovostnejših špor- tnih objektov v širši regiji, jo zadnje posodobitve ponovno postavljajo na ta regijski ze- mljevid,« je dejal župan Marko Šantej. Končana je tudi nova športna dvorana v Rimskih T oplicah, ki so jo začeli graditi marca 2022. Uporabljajo jo učenci tamkaj- šnje OŠ Antona Aškerca, špor- tna in ostala društva ter klubi in invalidi. V telovadnici se bodo vrstili tudi različni športni do- godki, tekmovanja in kulturne prireditve. V Radečah bo v lepši podobi zasijal tamkajšnji bazen oziro- ma vstopna kopališka stavba. Občina je v sklopu projekta Pa- viljon papirne umetnosti zače- la preurejati zgornje nadstropje stavbe v razstavno-prireditveni prostor. Dela bodo končana do nove kopalne sezone. Šmohor, priljubljena izle- tniška in pohodniška točka, pa je postal še privlačnejši za obiskovalce. Dobil je namreč novo postajališče za avtodome. pristojne že več let poziva k pospešitvi postopkov. Letos je bila v ta namen ustanovljena tudi civilna iniciativa. »Projekt je ključnega pomena za varno in trajnostno mobilnost v regi- ji, a se zaradi nerazumljivega in popolnoma nesprejemlji- vega negativnega mnenja, ki smo ga prejeli od Zavoda RS za varstvo narave, ne premakne z mrtve točke. Prihodnje leto bo tako namenjeno nadaljnjim korakom za uresničitev projek- ta. Dokler ne bomo uspeli,« pravi župan Marko Šantej. Na nogah so bili tudi v Ra- dečah. Tik pred božičem so namreč izvedeli, da namerava banka OTP zapreti svojo edino poslovalnico v občini. T o bo za kraj predstavljalo veliko izgu- bo, zato v tamkajšnji občinski upravi proti nameri banke ostro protestirajo. A v banki vztrajajo pri svoji odločitvi, češ da so jo temeljito preučili in da ima banka v svoji ponudbi tudi različne storitve in produkte, ki omogočajo preprosto poslova- nje na daljavo. Praznovali in podirali rekorde Leto 2024 je bilo tudi v zna- menju jubilejev. Minilo je 800 let od prve omembe kraja Zi- dani Most. To zgodovinsko prelomnico so obeležili z izje- mno monografi jo avtorja Ma- teja Hohkrauta, ki poglobljeno opisuje dediščino in pomen pr- vega kamnitega mostu, zgraje- nega leta 1224. Praznovali so tudi v Ther- mani Laško, kjer obeležujejo 170 let obstoja in 70-letnico vzpostavitve medicinske re- habilitacije ter delovne tera- pije. Jubilejno leto je bilo po besedah predsednice uprave Mojce Leskovar eno njihovih najuspešnejših doslej. Tudi si- cer je bila družba pogosto med prvimi na številnih področjih. Med drugim naj bi prav v la- škem zdravilišču pred dobrimi 140 leti zasvetila prva žarnica v Sloveniji, v družbi so ves čas razvijali tudi nove pristope v rehabilitaciji. V Laškem so obeležili tudi stoletnico prvega prenosa ele- ktrike med dvema krajema. Pred natanko stotimi leti je bila namreč električna energija pr- vič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razde- lilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo. Zgodbo tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je letos proslavil 20-letnico ustanovitve. Radečani so se spomnili 70-letnice postavitve Zasavske planinske koče na Prehodav- cih, ki jo ima v upravljanju Planinsko društvo Radeče. Ob tej obletnici je radeški občinski svet zasedal najvišje v zgodo- vini Slovenije, nad dva tisoč metri, v koči na Prehodavcih. »Mislim, da še noben občinski svet v Sloveniji ni zasedal tako visoko in moram reči, da je bil to eden največjih dogodkov mojega županovanja,« je bil ponosen župan T omaž Režun. Do menjave vodstev je prišlo v Zdravstvenem domu Laško in Stiku Laško. Direktorici sta namreč podali odstopni izjavi. Janjo Knapič je na čelu zdra- vstvenega doma sredi leta za- menjala Vesna Vodišek Razbor- šek. V Stiku Laško pa bo Tino Belej nasledil Miha Mirt, ki ga je laški občinski svet za direktorja tega javnega zavoda potrdil na zadnji seji občinskega sveta. »Boj« z državo in uradniki Spomladi so bili na nogah krajani Zidanega Mosta. Ti že vrsto let opozarjajo na pereče prometne razmere na državni cesti skozi kraj. Zaradi težkih tovornjakov, ki se valijo skozi naselje, stanje postaja vse bolj nevzdržno. Na državo so po- slali ničkoliko dopisov, sklicali so že več zborov krajanov ter se obrnili na vse, ki bi jim lah- ko pomagali pri omejitvi tran- zitnega prometa. Napovedali so celo zaporo državne ceste, če se stvari ne bodo začele pre- mikati na bolje. Končno so le dočakali obnovo hodnika za pešce na mostu. Žal še vedno ni bil narejen ključni preboj pri umeščanju kolesarske poti Laško–Celje v prostor. Občina Laško vse Občini Radeče je uspelo ukrotiti pet hektarjev velik plaz Žebnik, ki je desetletja ogrožal več stano- vanjskih in gospodarskih stavb. (Foto: Občina Radeče) Arheologi so ob izkopavanjih na Aškerčevem trgu naleteli na lepo ohranje- no obzidje, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina. (Foto: Muzej Laško) Krajani Laškega so se povezali v civilno iniciativo za pospešitev gradnje kolesarske poti Rifengozd–Laško. K pospešitvi postopkov pristojne že več let poziva tudi Občina Laško. Svoj podpis v podporo civilni iniciativi je dal tudi laški župan Marko Šantej. (Foto: Nik Jarh) Pred 170 leti se je v Laškem z odkritjem edinstvene termalne vode za- čela pisati zdraviliška zgodba. Vpogled v zgodovino Thermane Laško so spomladi obeležili z razstavo v Muzeju Laško. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Minulo leto je bilo za občine Spodnje Savinjske do- line nekoliko mirnejše kot leto prej. Še vedno so bila v ospredju obnovitvena dela po ujmi avgusta 2023, prav tako je direkcija za vode začela tudi s petletno obno- vo vodotokov. Vzporedno s tem so občine nadaljevale z delom na prej načrtovanih projektih. V zahodnem delu Žalca je tako v začetku minulega leta svoja vrata odprl 9-oddelčni vrtec, jeseni je prve kolesarje sprejela nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem, na mednarodni dan starejših so nove prostore v prizidku k polzelskemu domu upokojencev dobili tudi tamkajšnji stanovalci. Nekateri večji projekti se bodo medtem na- daljevali tudi v tem letu, ko se bodo športni navdušenci med drugim razveselili novih rekreacijskih površin v Rakovljah. V Spodnji Savinjski dolini pa ob tem načr- tujejo tudi podjetniški inkubator. SINTIJA JURIČ SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Po najhujši ujmi se je življenje počasi vrnilo v ustaljene tirnice Pod streho številne naložbe v šport ter varstvo najmlajših in najstarejših V ujmi prizadetih spodnjesa- vinjskih občinah so tudi v letu 2024 nadaljevali z obsežno po- poplavno obnovo, ki je v dolini pustila mnogo sledi. Obnovili so številne cestne odseke, ukro- tili plazove, ob tem so uredili še nekatera križišča in pločnike. V občinah so se posvetili tudi projektom za zagotavljanje poplavne varnosti, prav tako so pripravljali občinske po- drobne prostorske načrte za nadomestitvene gradnje. Ena večjih naložb je tudi ureditev Savinje v dolžini osmih kilome- trov na območju urbaniziranih območij na odseku od Ločice ob Savinji do Malih Braslovč. Ocenjena vrednost projekta je 22,5 milijona evrov in bo fi - nancirana iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Z grad- benimi deli bodo predvidoma začeli letos spomladi. Odprli 9-oddelčni vrtec Čeprav je popoplavna obno- va terjala veliko časa, so spo- dnjesavinjske občine v tem času energijo usmerile tudi v druge pomembne projekte. Občina Žalec je v februarju namenu predala težko priča- kovani 9-oddelčni sodobni vrtec Žalec zahod, ki je nastal na podlagi javno-zasebnega partnerstva. »Čeprav pred- šolska vzgoja in varstvo nista obvezna, število v vrtec vpisa- nih otrok narašča. Slednje je narekovalo, da smo na osnovi zahtev ministrstva za vzgojo in izobraževanje strokovno pristopili k pripravi ustrezne projektne naloge za gradnjo novega vrtca,« je ob odprtju izpostavil žalski župan Janko Kos in dodal, da je dvoetažna zgradba z devetimi igralnica- mi namenjena do 200 otrokom in 45 zaposlenim. A s tem se obdobje gradnje novih vrtcev v tej največji spodnjesavinjski občini še ne bo končalo, saj v občini trenutno projektirajo tudi gradnjo vrtca na Ponikvi. V žalski občini, kjer so v zdravstvenem domu lani pre- novili tudi prostore pediatrije, so veliko vlagali tudi v športne pridobitve. Ob reki Savinji so septembra lani namenu pre- dali novo državno kolesarsko povezavo med Celjem in Žal- cem, ki je dolga približno 11 kilometrov, od tega je dobrih 8 kilometrov steze speljane po Občini Žalec. Slednja je sicer zaradi svojega bogatega do- gajanja v času 30. kolesarske dirke Po Sloveniji lani preje- la tudi naziv naj gostiteljice. V Športnem centru Žalec so uredili tudi nogometno igri- šče z umetno travo, v sklopu turistične pešpoti Od hmelja do piva pa so v Vrbju odprli še medgeneracijsko igrišče in fi tnes na prostem. V občini so s sprejemanjem različnih prostorskih aktov podprli tudi gospodarstvo, zato je tako občino kot tudi vlagatelje in lokalno skupnost lani močno razburil več kot 75 tisoč kubičnih metrov velik na- sip prodnatega in drugega ma- teriala na zasebnem zemljišču v Poslovni coni Arnovski gozd, katerega si je občina prizade- vala odstraniti tudi s pomočjo odvetniške pisarne in inšpek- cijskih postopkov. Kot še napo- vedujejo v žalski občini, v pro- storih hotela Žalec, ki ga bodo obnavljali po delih, načrtujejo tudi Podjetniški inkubator Spo- dnje Savinjske doline. V Rakovljah kmalu športni park Največji projekt braslovške občine v minulem letu je zago- tovo začetek gradnje približno 2,4 milijona evrov vrednega športnega parka v Rakovljah, ki bo končana letos. Športni park bo na 30 tisoč kvadra- tnih metrih površin nudil vrsto športnih in rekreacijskih dejav- nosti, s čimer bo po besedah občine izboljšal športne dejav- nosti v celotni Spodnji Savinj- ski dolini. V bližini športnega parka in osnovne šole v Rako- vljah bodo kmalu začeli tudi z gradnjo novega, približno 1.500 kvadratnih metrov veli- kega zdravstvenega centra, ka- terega vrednost naložbe znaša približno 2,7 milijona evrov. Gradnjo bo občina izvedla s pomočjo javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Eso- tech. Z gradbenimi deli bodo začeli marca letos, center bo predvidoma končan konec pri- hodnjega leta. V Občini Braslovče je sicer novembra svoja vrata odprl tudi prenovljen Dom na Do- brovljah, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja je bila obno- va dotrajanega doma z vidi- ka pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov, novo zgodbo pa je v prenovljenih prostorih začela pisati nekda- nja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. Sodobni prostori za upokojence Na mednarodni dan starej- ših, 1. oktobra, je bilo lani še posebej svečano v Polzeli. V tamkajšnjem domu upoko- jencev so namreč slavnostno odprli malo več kot 2 tisoč kva- dratnih metrov velik prizidek, ki je sodobne prostore zagoto- vil 54 stanovalcem. Vrednost celotne naložbe je znašala približno 5,6 milijona evrov. V polzelski občini so v jeseni namenu uradno predali tudi težko pričakovano cesto Pod- sevčnik–Založe, katere obnova se je začela že avgusta 2022. V Občini Prebold, ki je bila v primerjavi z žalsko, s polzel- sko in z braslovško v poplavah leta 2023 manj prizadeta, pa so se v minulem letu med drugim lotili tudi ureditve novega igri- šča Šešče. Delovni stroji so zabrneli tudi v Gaju Prebold, kjer urejajo osrednjo priredi- tveno ploščad s sprehajalnimi potmi, letos spomladi pa bodo tam zasadili še drevesa. V ob- čini Prebold so lani v okviru celovite obnove vodovodnega sistema Šempeter, h kateri so že pred časoma skupaj pristo- pile občine Žalec, Prebold in Polzela, začeli tudi z gradnjo Vodohrana Likovič, ki bo kon- čana letos. Utrip v občini pa je s svojim talentom znova popestril tudi akademski sli- kar Žiga Hriberšek, ki je na pročelju tamkajšnjega med- generacijskega centra naslikal kronološki razvoj življenja in dela v Preboldu, fresko pa bo letos nadgradil še na pročelju sosednje stavbe. Namesto nogometašev vrtčevski otroci Ene pomembnejših pri- dobitev v Občini Vransko v lanskem letu so bili deležni najmlajši občani. Od lanskega aprila namreč v delu prostorov v tamkajšnji »stari« šoli, ki jih je prej uporabljal Nogometni klub Vransko, uradno domuje Vrtec Vransko, ki je sicer lani obeležil 50-letnico delovanja. Najnovejša pridobitev je stala približno 250.000 evrov, glavni- no potrebnega denarja je zago- tovila občina. V Občini Vransko so ob tem v lanskem letu v tam- kajšnji športni dvorani uredili tudi garderobe, v oktobru pa so pri dvorani začeli z gradnjo novega športnega igrišča, ki naj bi bila končana aprila letos. Veliko dogajanja pa je bilo tudi v najmanjši občini Spo- dnje Savinjske doline – občini Tabor, kjer so prvič v zgodo- vini občine namenu predali povsem novo gasilsko vozilo. V taborski občini so po več kot desetletnem prizadevanju začeli tudi z gradnjo novega mostu čez Kučnico v Pondor- ju. Kot je napovedal župan Marko Semprimožnik, pa se bodo v tem letu lotili tudi po- večanja zgradbe osnovne šole s kuhinjo. Foto: Andraž Purg Infrastrukturna ministrica se je s kolesom skupaj z žalskim in celjskim županom zapeljala po kolesarski povezavi med Celjem in Žalcem, ki je zaradi ujme povzročila nemalo skrbi. Slavnostni trak prenovljenega doma na Dobrovljah sta prerezala braslovški župan Tomaž Žohar in nova oskrbnica doma Alenka Vetrih. Žiga Hriberšek bo fresko na Medgeneracijskem centru Prebold letos nadgradil še na pročelju sosednje stavbe, s čimer bo, po navedbah občine, to ob koncu največja poslikava na prostem v državi. Največja pridobitev minulega leta v Občini Žalec je bila izgradnja 9-oddelčnega sodobnega vrtca na zahodnem delu. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Občini Laško naravne ujme žal ne prizanašajo. Tako je bilo leto 2024 v veliki meri posvečeno odpravljanju posledic neurij in poplav. S podobnimi izzivi so se so- očali tudi v Radečah, kjer so hudo uro doživeli letos. Obe občini sta hkrati obeležili pomembne dogodke in prelomnice, ki bodo pustili trajen pečat. Z uresniče- vanjem številnih naložb so skrbeli za kakovostnejše, varnejše in bolj zdravo življenje občank in občanov ter za razvoj športne infrastrukture in rekreacije. Obele- ževali so obletnice in podirali rekorde ter se borili z mlini na veter – Laščani glede izgradnje kolesarske poti, Radečani zaradi zaprtja bančne poslovalnice. BOJANA AVGUŠTINČIČ LAŠKO, RADEČE – Po čem si bodo zapomnili minulo leto? Leto izzivov, praznovanj in pomembnih naložb Občino Laško so v letu 2023 močno zaznamovale naravne nesreče, saj je Savinja s pritoki kar trikrat prestopila bregove. Poplave in plazovi so spreme- nili načrte in prioritete občine, ki je bila prisiljena večji del po- zornosti nameniti sanacijskim ukrepom. Letos je bilo tako urejenih osem večjih plazov, a dela na tem področju še zda- leč niso končana, pravi župan Marko Šantej. V Radečah so uspeli ukrotiti pet hektarjev velik plaz Žeb- nik, ki je desetletja ogrožal več stanovanjskih in gospodarskih stavb. »Hvala Bogu nam je uspelo prehiteti naravo in pre- prečiti najhujše,« je ob konča- nju zahtevnih del, ki so trajala dve leti, dejal župan Tomaž Režun. Hrib je namreč dolga leta počasi plazel proti potoku Sopota. Če bi zemljina zajezila potok, bi to povzročilo veliko gmotno škodo in celotno kra- jevno skupnost Jagnjenica od- rezalo od sveta. Projekt uredi- tve plazu je bil eden največjih v zgodovini radeške občine. Narava občini Radeče tudi letos ni prizanašala. Neurje s točo, z močnimi nalivi in s sunki vetra je v začetku junija zajelo Jagnjenico in Svibno. Med drugim je bil v neurju poškodovan glavni cevovod Jagnjenica, Radeče, Vrhovo, zato je približno 2500 gospo- dinjstev nekaj dni ostalo brez vode. Poplavna varnost in večja kakovost bivanja Dela na področju zagotavlja- nja poplavne varnosti Občini Laško še ne bo zmanjkalo. Za uresničitev projektov bosta ključni naslednji dve leti. Ve- lik korak naprej po besedah župana predstavlja letos prido- bljeno gradbeno dovoljenje za nadaljnje ukrepe na Savinji, od marijagraškega ovinka preko Radobelj do Udmata, vredne več kot 15 milijonov evrov. Občina pričakuje začetek del v letu 2025. Protipoplavni ukrepi so načrtovani tudi na območju Rečice. V Občini Laško so uspešno izvajali tudi druge pomemb- ne projekte. Med drugim so končali gradnjo kanalizacij- skega omrežja na več odsekih v aglomeraciji Laško. V okvi- ru projekta, sofi nanciranega iz Kohezijskega sklada, je bilo zgrajenih šest kilometrov jav- nega kanalizacijskega sistema, s čimer so v laški občini znatno izboljšali kakovost komunal- nih storitev. Arheološka odkritja Občina Laško se je lotila tudi prenove starega mestnega je- dra in gradnje prizidka k Zdra- vstvenemu domu Laško. Pri delih so strokovnjaki naleteli na arheološke najdbe. Na obmo- čju Aškerčevega trga so odkrili večje število najdb (predvsem lončenine) iz različnih obdobij. Arheologi so ob izkopavanjih na Aškerčevem trgu naleteli tudi na lepo ohranjeno obzid- je, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina in je bilo označeno tudi v Franciscejskem katastru iz 19. stoletja. Na arheološke najdbe so naleteli tudi ob gra- dnji prizidka k zdravstvenemu domu. V Laškem pričakujejo, da bo odkritega še marsikaj zanimivega. Naložbe v športno infrastrukturo Skrbeli so tudi za razvoj športne infrastrukture. Dvo- rana Tri lilije je doživela teme- ljito prenovo. Potem ko sta bili v letu 2021 opravljeni energet- ska prenova in obnova strehe, je Občina Laško v začetku leta 2024 poskrbela še za zamenja- vo športnega parketa ter dogra- ditev in posodobitev sistema za ohlajevanje dvorane. »Če je dvorana Tri lilije pred 30 leti, ko je bila zgrajena, veljala za enega najkakovostnejših špor- tnih objektov v širši regiji, jo zadnje posodobitve ponovno postavljajo na ta regijski ze- mljevid,« je dejal župan Marko Šantej. Končana je tudi nova športna dvorana v Rimskih T oplicah, ki so jo začeli graditi marca 2022. Uporabljajo jo učenci tamkaj- šnje OŠ Antona Aškerca, špor- tna in ostala društva ter klubi in invalidi. V telovadnici se bodo vrstili tudi različni športni do- godki, tekmovanja in kulturne prireditve. V Radečah bo v lepši podobi zasijal tamkajšnji bazen oziro- ma vstopna kopališka stavba. Občina je v sklopu projekta Pa- viljon papirne umetnosti zače- la preurejati zgornje nadstropje stavbe v razstavno-prireditveni prostor. Dela bodo končana do nove kopalne sezone. Šmohor, priljubljena izle- tniška in pohodniška točka, pa je postal še privlačnejši za obiskovalce. Dobil je namreč novo postajališče za avtodome. pristojne že več let poziva k pospešitvi postopkov. Letos je bila v ta namen ustanovljena tudi civilna iniciativa. »Projekt je ključnega pomena za varno in trajnostno mobilnost v regi- ji, a se zaradi nerazumljivega in popolnoma nesprejemlji- vega negativnega mnenja, ki smo ga prejeli od Zavoda RS za varstvo narave, ne premakne z mrtve točke. Prihodnje leto bo tako namenjeno nadaljnjim korakom za uresničitev projek- ta. Dokler ne bomo uspeli,« pravi župan Marko Šantej. Na nogah so bili tudi v Ra- dečah. Tik pred božičem so namreč izvedeli, da namerava banka OTP zapreti svojo edino poslovalnico v občini. T o bo za kraj predstavljalo veliko izgu- bo, zato v tamkajšnji občinski upravi proti nameri banke ostro protestirajo. A v banki vztrajajo pri svoji odločitvi, češ da so jo temeljito preučili in da ima banka v svoji ponudbi tudi različne storitve in produkte, ki omogočajo preprosto poslova- nje na daljavo. Praznovali in podirali rekorde Leto 2024 je bilo tudi v zna- menju jubilejev. Minilo je 800 let od prve omembe kraja Zi- dani Most. To zgodovinsko prelomnico so obeležili z izje- mno monografi jo avtorja Ma- teja Hohkrauta, ki poglobljeno opisuje dediščino in pomen pr- vega kamnitega mostu, zgraje- nega leta 1224. Praznovali so tudi v Ther- mani Laško, kjer obeležujejo 170 let obstoja in 70-letnico vzpostavitve medicinske re- habilitacije ter delovne tera- pije. Jubilejno leto je bilo po besedah predsednice uprave Mojce Leskovar eno njihovih najuspešnejših doslej. Tudi si- cer je bila družba pogosto med prvimi na številnih področjih. Med drugim naj bi prav v la- škem zdravilišču pred dobrimi 140 leti zasvetila prva žarnica v Sloveniji, v družbi so ves čas razvijali tudi nove pristope v rehabilitaciji. V Laškem so obeležili tudi stoletnico prvega prenosa ele- ktrike med dvema krajema. Pred natanko stotimi leti je bila namreč električna energija pr- vič prenesena od svojega vira v Hidroelektrarni Fala do skoraj 80 kilometrov oddaljene razde- lilne transformatorske postaje Laško. Ta prenos je bil za tisto obdobje izjemen inženirski dosežek; a bil je še mnogo več kot to. Predstavlja pomembno prelomnico, ki je naši deželi omogočila industrializacijo in modernizacijo. Zgodbo tega dela dediščine v Laškem ohranja muzej elektroprenosa, ki je letos proslavil 20-letnico ustanovitve. Radečani so se spomnili 70-letnice postavitve Zasavske planinske koče na Prehodav- cih, ki jo ima v upravljanju Planinsko društvo Radeče. Ob tej obletnici je radeški občinski svet zasedal najvišje v zgodo- vini Slovenije, nad dva tisoč metri, v koči na Prehodavcih. »Mislim, da še noben občinski svet v Sloveniji ni zasedal tako visoko in moram reči, da je bil to eden največjih dogodkov mojega županovanja,« je bil ponosen župan T omaž Režun. Do menjave vodstev je prišlo v Zdravstvenem domu Laško in Stiku Laško. Direktorici sta namreč podali odstopni izjavi. Janjo Knapič je na čelu zdra- vstvenega doma sredi leta za- menjala Vesna Vodišek Razbor- šek. V Stiku Laško pa bo Tino Belej nasledil Miha Mirt, ki ga je laški občinski svet za direktorja tega javnega zavoda potrdil na zadnji seji občinskega sveta. »Boj« z državo in uradniki Spomladi so bili na nogah krajani Zidanega Mosta. Ti že vrsto let opozarjajo na pereče prometne razmere na državni cesti skozi kraj. Zaradi težkih tovornjakov, ki se valijo skozi naselje, stanje postaja vse bolj nevzdržno. Na državo so po- slali ničkoliko dopisov, sklicali so že več zborov krajanov ter se obrnili na vse, ki bi jim lah- ko pomagali pri omejitvi tran- zitnega prometa. Napovedali so celo zaporo državne ceste, če se stvari ne bodo začele pre- mikati na bolje. Končno so le dočakali obnovo hodnika za pešce na mostu. Žal še vedno ni bil narejen ključni preboj pri umeščanju kolesarske poti Laško–Celje v prostor. Občina Laško vse Občini Radeče je uspelo ukrotiti pet hektarjev velik plaz Žebnik, ki je desetletja ogrožal več stano- vanjskih in gospodarskih stavb. (Foto: Občina Radeče) Arheologi so ob izkopavanjih na Aškerčevem trgu naleteli na lepo ohranje- no obzidje, ki je bilo nekoč okoli cerkve sv. Martina. (Foto: Muzej Laško) Krajani Laškega so se povezali v civilno iniciativo za pospešitev gradnje kolesarske poti Rifengozd–Laško. K pospešitvi postopkov pristojne že več let poziva tudi Občina Laško. Svoj podpis v podporo civilni iniciativi je dal tudi laški župan Marko Šantej. (Foto: Nik Jarh) Pred 170 leti se je v Laškem z odkritjem edinstvene termalne vode za- čela pisati zdraviliška zgodba. Vpogled v zgodovino Thermane Laško so spomladi obeležili z razstavo v Muzeju Laško. (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Minulo leto je bilo za občine Spodnje Savinjske do- line nekoliko mirnejše kot leto prej. Še vedno so bila v ospredju obnovitvena dela po ujmi avgusta 2023, prav tako je direkcija za vode začela tudi s petletno obno- vo vodotokov. Vzporedno s tem so občine nadaljevale z delom na prej načrtovanih projektih. V zahodnem delu Žalca je tako v začetku minulega leta svoja vrata odprl 9-oddelčni vrtec, jeseni je prve kolesarje sprejela nova kolesarska povezava med Celjem in Žalcem, na mednarodni dan starejših so nove prostore v prizidku k polzelskemu domu upokojencev dobili tudi tamkajšnji stanovalci. Nekateri večji projekti se bodo medtem na- daljevali tudi v tem letu, ko se bodo športni navdušenci med drugim razveselili novih rekreacijskih površin v Rakovljah. V Spodnji Savinjski dolini pa ob tem načr- tujejo tudi podjetniški inkubator. SINTIJA JURIČ SPODNJA SAVINJSKA DOLINA – Po najhujši ujmi se je življenje počasi vrnilo v ustaljene tirnice Pod streho številne naložbe v šport ter varstvo najmlajših in najstarejših V ujmi prizadetih spodnjesa- vinjskih občinah so tudi v letu 2024 nadaljevali z obsežno po- poplavno obnovo, ki je v dolini pustila mnogo sledi. Obnovili so številne cestne odseke, ukro- tili plazove, ob tem so uredili še nekatera križišča in pločnike. V občinah so se posvetili tudi projektom za zagotavljanje poplavne varnosti, prav tako so pripravljali občinske po- drobne prostorske načrte za nadomestitvene gradnje. Ena večjih naložb je tudi ureditev Savinje v dolžini osmih kilome- trov na območju urbaniziranih območij na odseku od Ločice ob Savinji do Malih Braslovč. Ocenjena vrednost projekta je 22,5 milijona evrov in bo fi - nancirana iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost. Z grad- benimi deli bodo predvidoma začeli letos spomladi. Odprli 9-oddelčni vrtec Čeprav je popoplavna obno- va terjala veliko časa, so spo- dnjesavinjske občine v tem času energijo usmerile tudi v druge pomembne projekte. Občina Žalec je v februarju namenu predala težko priča- kovani 9-oddelčni sodobni vrtec Žalec zahod, ki je nastal na podlagi javno-zasebnega partnerstva. »Čeprav pred- šolska vzgoja in varstvo nista obvezna, število v vrtec vpisa- nih otrok narašča. Slednje je narekovalo, da smo na osnovi zahtev ministrstva za vzgojo in izobraževanje strokovno pristopili k pripravi ustrezne projektne naloge za gradnjo novega vrtca,« je ob odprtju izpostavil žalski župan Janko Kos in dodal, da je dvoetažna zgradba z devetimi igralnica- mi namenjena do 200 otrokom in 45 zaposlenim. A s tem se obdobje gradnje novih vrtcev v tej največji spodnjesavinjski občini še ne bo končalo, saj v občini trenutno projektirajo tudi gradnjo vrtca na Ponikvi. V žalski občini, kjer so v zdravstvenem domu lani pre- novili tudi prostore pediatrije, so veliko vlagali tudi v športne pridobitve. Ob reki Savinji so septembra lani namenu pre- dali novo državno kolesarsko povezavo med Celjem in Žal- cem, ki je dolga približno 11 kilometrov, od tega je dobrih 8 kilometrov steze speljane po Občini Žalec. Slednja je sicer zaradi svojega bogatega do- gajanja v času 30. kolesarske dirke Po Sloveniji lani preje- la tudi naziv naj gostiteljice. V Športnem centru Žalec so uredili tudi nogometno igri- šče z umetno travo, v sklopu turistične pešpoti Od hmelja do piva pa so v Vrbju odprli še medgeneracijsko igrišče in fi tnes na prostem. V občini so s sprejemanjem različnih prostorskih aktov podprli tudi gospodarstvo, zato je tako občino kot tudi vlagatelje in lokalno skupnost lani močno razburil več kot 75 tisoč kubičnih metrov velik na- sip prodnatega in drugega ma- teriala na zasebnem zemljišču v Poslovni coni Arnovski gozd, katerega si je občina prizade- vala odstraniti tudi s pomočjo odvetniške pisarne in inšpek- cijskih postopkov. Kot še napo- vedujejo v žalski občini, v pro- storih hotela Žalec, ki ga bodo obnavljali po delih, načrtujejo tudi Podjetniški inkubator Spo- dnje Savinjske doline. V Rakovljah kmalu športni park Največji projekt braslovške občine v minulem letu je zago- tovo začetek gradnje približno 2,4 milijona evrov vrednega športnega parka v Rakovljah, ki bo končana letos. Športni park bo na 30 tisoč kvadra- tnih metrih površin nudil vrsto športnih in rekreacijskih dejav- nosti, s čimer bo po besedah občine izboljšal športne dejav- nosti v celotni Spodnji Savinj- ski dolini. V bližini športnega parka in osnovne šole v Rako- vljah bodo kmalu začeli tudi z gradnjo novega, približno 1.500 kvadratnih metrov veli- kega zdravstvenega centra, ka- terega vrednost naložbe znaša približno 2,7 milijona evrov. Gradnjo bo občina izvedla s pomočjo javno-zasebnega partnerstva s podjetjem Eso- tech. Z gradbenimi deli bodo začeli marca letos, center bo predvidoma končan konec pri- hodnjega leta. V Občini Braslovče je sicer novembra svoja vrata odprl tudi prenovljen Dom na Do- brovljah, ki je bil zaprt vse od epidemije koronavirusa. Po besedah braslovškega župana Tomaža Žoharja je bila obno- va dotrajanega doma z vidi- ka pomembnosti kulturnega in turističnega »spomenika« eden pomembnejših letošnjih občinskih projektov, novo zgodbo pa je v prenovljenih prostorih začela pisati nekda- nja oskrbnica Mozirske koče na Golteh Alenka Vetrih. Sodobni prostori za upokojence Na mednarodni dan starej- ših, 1. oktobra, je bilo lani še posebej svečano v Polzeli. V tamkajšnjem domu upoko- jencev so namreč slavnostno odprli malo več kot 2 tisoč kva- dratnih metrov velik prizidek, ki je sodobne prostore zagoto- vil 54 stanovalcem. Vrednost celotne naložbe je znašala približno 5,6 milijona evrov. V polzelski občini so v jeseni namenu uradno predali tudi težko pričakovano cesto Pod- sevčnik–Založe, katere obnova se je začela že avgusta 2022. V Občini Prebold, ki je bila v primerjavi z žalsko, s polzel- sko in z braslovško v poplavah leta 2023 manj prizadeta, pa so se v minulem letu med drugim lotili tudi ureditve novega igri- šča Šešče. Delovni stroji so zabrneli tudi v Gaju Prebold, kjer urejajo osrednjo priredi- tveno ploščad s sprehajalnimi potmi, letos spomladi pa bodo tam zasadili še drevesa. V ob- čini Prebold so lani v okviru celovite obnove vodovodnega sistema Šempeter, h kateri so že pred časoma skupaj pristo- pile občine Žalec, Prebold in Polzela, začeli tudi z gradnjo Vodohrana Likovič, ki bo kon- čana letos. Utrip v občini pa je s svojim talentom znova popestril tudi akademski sli- kar Žiga Hriberšek, ki je na pročelju tamkajšnjega med- generacijskega centra naslikal kronološki razvoj življenja in dela v Preboldu, fresko pa bo letos nadgradil še na pročelju sosednje stavbe. Namesto nogometašev vrtčevski otroci Ene pomembnejših pri- dobitev v Občini Vransko v lanskem letu so bili deležni najmlajši občani. Od lanskega aprila namreč v delu prostorov v tamkajšnji »stari« šoli, ki jih je prej uporabljal Nogometni klub Vransko, uradno domuje Vrtec Vransko, ki je sicer lani obeležil 50-letnico delovanja. Najnovejša pridobitev je stala približno 250.000 evrov, glavni- no potrebnega denarja je zago- tovila občina. V Občini Vransko so ob tem v lanskem letu v tam- kajšnji športni dvorani uredili tudi garderobe, v oktobru pa so pri dvorani začeli z gradnjo novega športnega igrišča, ki naj bi bila končana aprila letos. Veliko dogajanja pa je bilo tudi v najmanjši občini Spo- dnje Savinjske doline – občini Tabor, kjer so prvič v zgodo- vini občine namenu predali povsem novo gasilsko vozilo. V taborski občini so po več kot desetletnem prizadevanju začeli tudi z gradnjo novega mostu čez Kučnico v Pondor- ju. Kot je napovedal župan Marko Semprimožnik, pa se bodo v tem letu lotili tudi po- večanja zgradbe osnovne šole s kuhinjo. Foto: Andraž Purg Infrastrukturna ministrica se je s kolesom skupaj z žalskim in celjskim županom zapeljala po kolesarski povezavi med Celjem in Žalcem, ki je zaradi ujme povzročila nemalo skrbi. Slavnostni trak prenovljenega doma na Dobrovljah sta prerezala braslovški župan Tomaž Žohar in nova oskrbnica doma Alenka Vetrih. Žiga Hriberšek bo fresko na Medgeneracijskem centru Prebold letos nadgradil še na pročelju sosednje stavbe, s čimer bo, po navedbah občine, to ob koncu največja poslikava na prostem v državi. Največja pridobitev minulega leta v Občini Žalec je bila izgradnja 9-oddelčnega sodobnega vrtca na zahodnem delu. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Kar nekaj stresov so prebivalci Šaleške doline preži- veli v minulem letu. Januarja so jih razjezile položni- ce z občutno višjimi cenami ogrevanja in jih pognale na proteste. Konec leta so jih neprijetno presenetile še napovedi o predčasnem zapiranju Premogovnika Velenje in o tem, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) zagotavljala toplotno le še dve leti in pol. Kaj bo po- tem, ne zna povedati nihče. Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so imele letos sicer največ dela z obnovo javne infrastrukture, ki so jo poškodovale lanske poplave, večina občanov, ki so ostali brez do- mov, pa zaradi obotavljanja države še vedno ne ve, kdaj in kam se bodo lahko preselili. BARBARA FURMAN Bilo je dramatično leto ŠALEŠKA DOLINA – Ostaja v primežu nedorečene energetske politike države Termoelektrarna Šoštanj bo skrbela za ogrevanje le še do pomladi 2027. (Foto: Andraž Purg) Protest proti visokim cenam ogrevanja v Velenju je bil množično obiskan. (Foto: Svet24) Nekdanji sindikalist Asmir Bečare- vić se boji, da bo uničenih več tisoč delovnih mest. (Foto: osebni arhiv) Celo leto so se vrstila srečanja gospodarstvenikov. (Foto: MOV) Ambasddorka Pikinega festivala je bila Janja Garnbret. (Foto: Andraž Purg) Občane so januarja nepri- jetno presenetili tudi do 70 odstotkov višji zneski cen za ogrevanje. V Komunalnem podjetju Velenje so pojasnje- vali, da je podražitev posle- dica večje porabe toplote, višjega davka in rasti cen emisijskih kuponov. Mestna občina Velenje je občanom sicer povišala subvencije za toplotno ogrevanje, vendar finančnega šoka pri ljudeh bistveno niso ublažile. Ljud- ska iniciativa Velenje (Liv) je organizirala protest, na katerem se je zbralo več sto nezadovoljnih občanov, ki so zahtevali, naj se stroški za ogrevanje prepolovijo. Sliša- ti je bilo mogoče več hudih obtožb na račun odgovornih. »Položnice so spomenik kri- minala Termoelektrarne Šo- štanj in Komunalnega podje- tja Velenje. Sumimo, da gre za pranje javnega denarja,« je med drugim dejala Sara Bajec iz iniciative. Stroški ogrevanja Pozno jeseni je državni zbor sprejel zakon, s katerim je lastništvo Teša in Premo- govnika Velenje prenesel s Holdinga Slovenske elektrar- ne (HSE) na državo, družbi sta prešli v upravljanje Slo- venskega državnega holdin- ga (SDH). Po navedbah ko- alicije je nujen za ohranitev delovnih mest in ogrevanja v Šaleški dolini. V obrazlo- žitvi zakona je med drugim navedeno, da bi bili stroški ogrevanja za prebivalce ve- lenjske in šoštanjske občine brez pomoči države enormni in bi presegli 20 tisoč evrov na leto, saj naj bi za nemo- teno poslovanje Teša moralo Komunalno podjetje Velenje za toploto plačevati 150 mili- Jeza, nemoč, razočaranje V Ljudski iniciativi Velenje menijo, da zakon ne rešuje nakopičenih težav Teša in Premogovnika Velenje: »S tem zakonom se navidezno preoblikuje Teš iz elektrar- ne v toplarno le zato, ker to omogoča neposredno finan- ciranje iz državnega proraču- na. Vodstvo HSE se bo tako razbremenilo odgovornosti za negospodarno vodenje, medtem ko bodo stroške po- krivali davkoplačevalci, HSE in njegovi vodilni pa bodo lahko še naprej upravljali z več milijonskimi dobički ter si še naprej izplačevali bajne plače in nagrade,« je poudari- la Sara Bajec. Asmir Bečarević je dodal: »Pred desetletjem so nas prepričevali, da bo blok 6 s Premogovnikom Velenje cone Metleče. Poleg tega je bil objavljen tudi razpis za spod- bujanje naložb v gospodarsko prestrukturiranje, namenjen podjetjem, ki bodo ustvarjala nova delovna mesta. Kdaj v novem domu? V občinah Šoštanj in Šmar- tno ob Paki so imeli največ dela s popoplavno obnovo. Predlanske poplave so močno poškodovale ceste, mostove in komunalno infrastrukturo, sprožilo se je več plazov. Ško- da je večmilijonska. »A veliko težje kot odpravljati poškodbe je blažiti stiske ljudi, ki so jim narasle vode uničile dom,« sta pogosto poudarjala župa- na Boris Goličnik in Janko Kopušar. V občini Šoštanj bo domove moralo zapustiti 40 družin, v občini Šmartno ob Paki je za rušenje predvidenih 35 stanovanjskih hiš. Država se obotavlja pri izdaji odločb za selitev, zato občani sploh še ne vedo, kam in kdaj se bodo lahko preselili. Občina Šoštanj je kupila ze- mljišče pod Vilo Široko, kjer je načrtovana gradnja 32 sta- novanjskih hiš. Vanje se bodo lahko preselile poplavljene družine. Na območju pod Vilo Širo- ko je občina lani začela gra- diti športni park. Na njem je nogometno igrišče z umetno travo in zagotavlja odlične pogoje za treninge nogometa- šev, uporabljajo ga lahko tudi drugi občani za rekreacijo. Ureditev parka bo nadaljeva- la letos, saj je v ta namen na državnem razpisu pridobila milijon evrov in pol. Evropski zeleni list Velenje je bilo v letu 2024 nosilec naziva evropski ze- leni list, ki mu ga je podelila Evropska komisija. Mestna občina Velenje je zato preje- la 200 tisoč evrov za izvedbo različnih okoljevarstvenih dejavnosti. V Velenju so vse leto vrstili dogodki, s katerimi so si prizadevali krepiti okolj- sko osveščenost prebivalstva. Vrata je med drugim odprla podnebnoinformacijska pisar- na, v kateri imajo občani na voljo brezplačno svetovanje o racionalni rabi energije in energetski prenovi stavb. Občina je v sodelovanju z različnimi javnimi zavodi in ustanovami organizirala več delavnic, na katerih so udele- ženci iskali najboljše poti za razvoj na trajnostnih temeljih. Pika in Janja V času septembrskega Piki- nega festivala je županovanje v Velenju ponovno prevzela Pika Nogavička, ambasadorka tega največjega otroškega festivala pri nas je bila vrhunska plezal- ka Janja Garnbret. Pester festi- valski utrip je privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Z navdušenjem so pozdravili obisk zlate olimpijke. »Takšni prizori so zame običajni, a hkrati se tega človek nikoli ne more zares navaditi. To mi je zelo pri srcu, saj mi ljudje iz- kažejo podporo in ljubezen,« je poudarila Janja, ki je vzor- nica mnogim, tako mladim kot starejšim. Povedala je, da se je tudi ona zgledovala po zdaj že športno upokojeni Mini Mar- kovič, prav tako plezalki, ki še vedno ostaja njena vzornica. jonov evrov več kot zdaj. Teš naj bi zagotavljal toploto po ceni, ki je veljala 1. oktobra lani, a naj bi se letno usklaje- vala z inflacijo. deloval do leta 2054 in zago- tavljal energetsko varnost dr- žave. Zdaj so sprejeli zakon, ki določa letnico prenehanja odkopavanja premoga – prva polovica leta 2027 . S tem pred- časno in pospešeno zapirajo premogovnik brez jasnega načrta za zaposlene, regijo in energetsko prihodnost dr- žave. Priča smo političnemu oportunizmu, ki bo uničil ti- soče delovnih mest in pustil Šaleško dolino na kolenih.« Kako do novih delovnih mest? Šaleška dolina je pred zah- tevnimi izzivi razvojnega preoblikovanja, pri čemer bo pomembno vlogo moralo od- igrati gospodarstvo. Zato so se celo leto vrstila srečanja podjetnikov in gospodarstve- nikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Seznani- li so se z razpisi iz sklada za pravičen prehod, obenem so si izmenjali informacije in sta- lišča glede nadaljnjega razvoja v regiji Saša. V naslednjih štirih letih naj bi uresničili za več kot 200 milijonov evrov naložb v gospodarstvo in javno infra- strukturo. Sklad za pravičen prehod je v ta namen pred- videl 42,5 milijona evrov. V Velenju bodo s temi sredstvi urejali Poslovno cono Pesje in dva podjetniška inkubatorja, kar naj bi pripomoglo k rasti podjetništva. Občina Šoštanj načrtuje ureditev Poslovne Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Kar nekaj stresov so prebivalci Šaleške doline preži- veli v minulem letu. Januarja so jih razjezile položni- ce z občutno višjimi cenami ogrevanja in jih pognale na proteste. Konec leta so jih neprijetno presenetile še napovedi o predčasnem zapiranju Premogovnika Velenje in o tem, da bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) zagotavljala toplotno le še dve leti in pol. Kaj bo po- tem, ne zna povedati nihče. Občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so imele letos sicer največ dela z obnovo javne infrastrukture, ki so jo poškodovale lanske poplave, večina občanov, ki so ostali brez do- mov, pa zaradi obotavljanja države še vedno ne ve, kdaj in kam se bodo lahko preselili. BARBARA FURMAN Bilo je dramatično leto ŠALEŠKA DOLINA – Ostaja v primežu nedorečene energetske politike države Termoelektrarna Šoštanj bo skrbela za ogrevanje le še do pomladi 2027. (Foto: Andraž Purg) Protest proti visokim cenam ogrevanja v Velenju je bil množično obiskan. (Foto: Svet24) Nekdanji sindikalist Asmir Bečare- vić se boji, da bo uničenih več tisoč delovnih mest. (Foto: osebni arhiv) Celo leto so se vrstila srečanja gospodarstvenikov. (Foto: MOV) Ambasddorka Pikinega festivala je bila Janja Garnbret. (Foto: Andraž Purg) Občane so januarja nepri- jetno presenetili tudi do 70 odstotkov višji zneski cen za ogrevanje. V Komunalnem podjetju Velenje so pojasnje- vali, da je podražitev posle- dica večje porabe toplote, višjega davka in rasti cen emisijskih kuponov. Mestna občina Velenje je občanom sicer povišala subvencije za toplotno ogrevanje, vendar finančnega šoka pri ljudeh bistveno niso ublažile. Ljud- ska iniciativa Velenje (Liv) je organizirala protest, na katerem se je zbralo več sto nezadovoljnih občanov, ki so zahtevali, naj se stroški za ogrevanje prepolovijo. Sliša- ti je bilo mogoče več hudih obtožb na račun odgovornih. »Položnice so spomenik kri- minala Termoelektrarne Šo- štanj in Komunalnega podje- tja Velenje. Sumimo, da gre za pranje javnega denarja,« je med drugim dejala Sara Bajec iz iniciative. Stroški ogrevanja Pozno jeseni je državni zbor sprejel zakon, s katerim je lastništvo Teša in Premo- govnika Velenje prenesel s Holdinga Slovenske elektrar- ne (HSE) na državo, družbi sta prešli v upravljanje Slo- venskega državnega holdin- ga (SDH). Po navedbah ko- alicije je nujen za ohranitev delovnih mest in ogrevanja v Šaleški dolini. V obrazlo- žitvi zakona je med drugim navedeno, da bi bili stroški ogrevanja za prebivalce ve- lenjske in šoštanjske občine brez pomoči države enormni in bi presegli 20 tisoč evrov na leto, saj naj bi za nemo- teno poslovanje Teša moralo Komunalno podjetje Velenje za toploto plačevati 150 mili- Jeza, nemoč, razočaranje V Ljudski iniciativi Velenje menijo, da zakon ne rešuje nakopičenih težav Teša in Premogovnika Velenje: »S tem zakonom se navidezno preoblikuje Teš iz elektrar- ne v toplarno le zato, ker to omogoča neposredno finan- ciranje iz državnega proraču- na. Vodstvo HSE se bo tako razbremenilo odgovornosti za negospodarno vodenje, medtem ko bodo stroške po- krivali davkoplačevalci, HSE in njegovi vodilni pa bodo lahko še naprej upravljali z več milijonskimi dobički ter si še naprej izplačevali bajne plače in nagrade,« je poudari- la Sara Bajec. Asmir Bečarević je dodal: »Pred desetletjem so nas prepričevali, da bo blok 6 s Premogovnikom Velenje cone Metleče. Poleg tega je bil objavljen tudi razpis za spod- bujanje naložb v gospodarsko prestrukturiranje, namenjen podjetjem, ki bodo ustvarjala nova delovna mesta. Kdaj v novem domu? V občinah Šoštanj in Šmar- tno ob Paki so imeli največ dela s popoplavno obnovo. Predlanske poplave so močno poškodovale ceste, mostove in komunalno infrastrukturo, sprožilo se je več plazov. Ško- da je večmilijonska. »A veliko težje kot odpravljati poškodbe je blažiti stiske ljudi, ki so jim narasle vode uničile dom,« sta pogosto poudarjala župa- na Boris Goličnik in Janko Kopušar. V občini Šoštanj bo domove moralo zapustiti 40 družin, v občini Šmartno ob Paki je za rušenje predvidenih 35 stanovanjskih hiš. Država se obotavlja pri izdaji odločb za selitev, zato občani sploh še ne vedo, kam in kdaj se bodo lahko preselili. Občina Šoštanj je kupila ze- mljišče pod Vilo Široko, kjer je načrtovana gradnja 32 sta- novanjskih hiš. Vanje se bodo lahko preselile poplavljene družine. Na območju pod Vilo Širo- ko je občina lani začela gra- diti športni park. Na njem je nogometno igrišče z umetno travo in zagotavlja odlične pogoje za treninge nogometa- šev, uporabljajo ga lahko tudi drugi občani za rekreacijo. Ureditev parka bo nadaljeva- la letos, saj je v ta namen na državnem razpisu pridobila milijon evrov in pol. Evropski zeleni list Velenje je bilo v letu 2024 nosilec naziva evropski ze- leni list, ki mu ga je podelila Evropska komisija. Mestna občina Velenje je zato preje- la 200 tisoč evrov za izvedbo različnih okoljevarstvenih dejavnosti. V Velenju so vse leto vrstili dogodki, s katerimi so si prizadevali krepiti okolj- sko osveščenost prebivalstva. Vrata je med drugim odprla podnebnoinformacijska pisar- na, v kateri imajo občani na voljo brezplačno svetovanje o racionalni rabi energije in energetski prenovi stavb. Občina je v sodelovanju z različnimi javnimi zavodi in ustanovami organizirala več delavnic, na katerih so udele- ženci iskali najboljše poti za razvoj na trajnostnih temeljih. Pika in Janja V času septembrskega Piki- nega festivala je županovanje v Velenju ponovno prevzela Pika Nogavička, ambasadorka tega največjega otroškega festivala pri nas je bila vrhunska plezal- ka Janja Garnbret. Pester festi- valski utrip je privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Z navdušenjem so pozdravili obisk zlate olimpijke. »Takšni prizori so zame običajni, a hkrati se tega človek nikoli ne more zares navaditi. To mi je zelo pri srcu, saj mi ljudje iz- kažejo podporo in ljubezen,« je poudarila Janja, ki je vzor- nica mnogim, tako mladim kot starejšim. Povedala je, da se je tudi ona zgledovala po zdaj že športno upokojeni Mini Mar- kovič, prav tako plezalki, ki še vedno ostaja njena vzornica. jonov evrov več kot zdaj. Teš naj bi zagotavljal toploto po ceni, ki je veljala 1. oktobra lani, a naj bi se letno usklaje- vala z inflacijo. deloval do leta 2054 in zago- tavljal energetsko varnost dr- žave. Zdaj so sprejeli zakon, ki določa letnico prenehanja odkopavanja premoga – prva polovica leta 2027 . S tem pred- časno in pospešeno zapirajo premogovnik brez jasnega načrta za zaposlene, regijo in energetsko prihodnost dr- žave. Priča smo političnemu oportunizmu, ki bo uničil ti- soče delovnih mest in pustil Šaleško dolino na kolenih.« Kako do novih delovnih mest? Šaleška dolina je pred zah- tevnimi izzivi razvojnega preoblikovanja, pri čemer bo pomembno vlogo moralo od- igrati gospodarstvo. Zato so se celo leto vrstila srečanja podjetnikov in gospodarstve- nikov iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Seznani- li so se z razpisi iz sklada za pravičen prehod, obenem so si izmenjali informacije in sta- lišča glede nadaljnjega razvoja v regiji Saša. V naslednjih štirih letih naj bi uresničili za več kot 200 milijonov evrov naložb v gospodarstvo in javno infra- strukturo. Sklad za pravičen prehod je v ta namen pred- videl 42,5 milijona evrov. V Velenju bodo s temi sredstvi urejali Poslovno cono Pesje in dva podjetniška inkubatorja, kar naj bi pripomoglo k rasti podjetništva. Občina Šoštanj načrtuje ureditev Poslovne Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Vsako leto pogosto poročamo o preventivnem prese- jalnem programu Svit, saj je ključen za zgodnje odkri- vanje rakavih in predrakavih stanj debelega črevesa in danke. V letu 2023 je bila odzivnost na preglede v naši regiji 65-odstotna. Glede na statistične podatke se na vabilo Svita za pregled še vedno bolj odzivajo ženske. Najvišja odzivnost je bila v občinah Gornji Grad, Laško, Tabor in Polzela. Občine z nižjo odzivnostjo so kot v letih do zdaj Kozje, Rogaška Slatina in Rogatec. Lani je bila tudi 15-le- tnica presejalnega programa Svit in v vsem tem času so to- vrstni pregledi samo na Celjskem rešili štiri tisoč življenj. Pisali smo tudi … Odstop pristojnega po opozorilu Celjanke Septembra je v Slove- niji odjeknila zgodba o mariborski onkologiji in o zapletih pri njeni gradnji. V Mariboru se zaradi on- kološke bolezni zdravi kar nekaj bolnikov s Celjske- ga. Med njimi je bila tudi tudi Celjanka Polona Selič – Zupančič, ki je tudi prva javnost in pristojne v Slo- veniji opozorila na »sramo- tno situacijo v Mariboru«. Po njenem opozorilu se je vendarle zganila tudi dr- žava in pospešila gradnjo. Po objavi njene zgodbe in opozorilu, da pristojni niso opravili svojega dela tako, kot bi morali, je odstopil direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Tomaž Pliber- šek. Radiološka zmeda Že nekaj let se v vsej Sloveniji »vleče« zgodba o radiologiji, lani je odme- vala novica, da so konec julija na radiološkem od- delku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije spe- cialisti radiologije. Sledili so izredni sestanki tudi na ravni ministrstva, vendar država do zdaj krize na področju radiologije še ni uspela povsem rešiti. Celjski zdravniki bodo profesorji Jeseni smo poročali o podpisu pogodbe med Splošno bolnišnico Celje in Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Celj- ska bolnišnica bo posta- la učna bolnišnica, tako imenovani kampus, ki bo povečal možnosti za vpis na medicinsko fakulteto za dodatnih 50 študentov. V tem okviru bo v celoti prevzela izobraževanje nekaterih medicinskih predmetov. V prvi vrsti naj bi šlo za študij na po- dročju interne medicine in kirurgije. Gre za velik preboj celjske bolnišnice, ki ima vse pogoje za to- vrstno izobraževanje, je dejal direktor bolnišnice Dragan Kovačič, ki je mo- žnost študija medicine v Celju napovedal že pred leti v intervjuju za Novi tednik. Mladi rešili življenje Spomladi lani smo po- nosno poročali o dijakih Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje, ki so v Celju pomagali 63-le- tnemu moškemu, ki je doživel srčni zastoj. Ker mladi, ko so opazili mo- škega, niso oklevali in so ga začeli oživljati ter mu nuditi prvo pomoč, je mo- ški preživel. So pa mladi opozorili, da so nekateri mimoidoči, namesto da bi pristopili in pomagali, raje snemali. Kako zdravo je bilo leto 2024? Najdaljša stavka, radiološka zmeda in reševanje življenj Zdravstvo je bilo tudi v letu 2024 v Sloveniji eno ti- stih področij, ki so bila skoraj vsakodnevno omenjena v medijih. Pogosto na žalost tudi zaradi sumov korup- tivnih dejanj in zaradi nepravilnosti ali zgolj zaradi predolgih čakalnih dob. Zagotovo je lani zdravstvo najbolj zaznamovala stavka zdravnikov, ki je hkrati tudi najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slove- nije. Aprila lani smo poročali, da v celjski bolnišnici stavka le polovica zdravnikov. SIMONA ŠOLINIČ Največ storitev je v prvih mesecih stavke odpadlo na operativnem področju. Izpad ambulantnih pregle- dov je bil najbolj viden na področjih ortopedije, nefro- logije, ORL in dispanzerske dejavnosti ginekološko-po- rodniškega oddelka. Čeprav so nekateri pregledi in ope- rativni posegi na vrhuncih stavke tudi odpadli ali so bili prestavljeni, so mnogi bolni- ki tudi v kasnejših mesecih povedali, da stavke zdravni- kov sploh ni več mogoče za- znati. Na eni od spomladan- skih sej sveta zavoda celjske bolnišnice je bilo rečeno, da so v bolnišnici kljub stav- ki zdravnikov opravili več programa dela kot v istem obdobju leta prej. Zaradi zdravniške stavke so spo- mladi nekateri zdravniki umaknili soglasja za preko- merno nadurno delo, kar je povzročilo velik priliv bolni- kov v Urgentni center Celje. Zdravnike specialističnih ambulant so zato preusme- rili na delovišča urgentnega centra, kar je na drugi strani v specialističnih ambulan- tah povzročilo primanjkljaj zdravnikov. Celjska urgenca je zaradi pomanjkanja kadra že vrsto let najbolj na udaru, hkrati mnogo bolnikov, ker ne uspejo priti do osebnih zdravnikov, še vedno tudi zaradi nenujnih zdravstve- nih stanj poišče pomoč ravno v Urgentnem centru Celje. O čem smo lani še po- ročali? Foto: Andraž Purg Nevrokirurgija bo kmalu imela v Celju svoj oddelek. (Foto: SBC) Dobra novica o celjskem zdravstvu je bila, da je celjska nevrokirurgija v evrop- skem vrhu. V Celju je bila lani tudi med- narodna šola kirurške vstavitve intrate- kalnih baklofenskih črpalk za zdravnike iz tujine. Tako je celjska bolnišnica postala refe- renčni center za srednjo in vzhodno Evropo. Metoda intratekalnega dovajanja baklofena je izjemno pomembna za bolnike, ki trpijo zaradi spastičnosti – gibalne motnje, ki na- stane zaradi okvare osrednjega živčevja pri številnih boleznih in poškodbah možganov in hrbtenjače. Program zdravljenja spastič- nosti pri bolnikih s težkimi nevrološkimi okvarami v Sloveniji zdravniki zagotavljajo že več kot 20 let. Program so začeli izvajati v URI Soča, kirurški del programa so leta 2021 iz ljubljanskega kliničnega centra pre- mestili v celjsko bolnišnico. Takšni uspehi samo še bolj kažejo na potrebo po vzpostavi samostojnega oddelka za nevrokirurgijo, ki trenutno obratuje kot odsek znotraj travma- tološkega oddelka v celjski bolnišnici. Ko bo oddelek ustanovljen, bodo zagotovljeni še večja varnost posegov, visokokakovostna oskrba bolnikov z boleznimi, s poškodbami ali z motnjami živčnega sistema in ne naza- dnje lažji dostop do nevrokirurške oskrbe za vse bolnike ne glede na njihovo geografsko lokacijo, ekonomski status ali zdravstveno zavarovanje. Celjska nevrokirurgija v evropskem vrhu Na straneh, namenjenih zdravju, smo lani pisali tudi o preventivi in skrbi za dobro počutje. Pogosto smo osveščali o različnih boleznih in duševnem zdravju. Predvsem za področje slednjega je mogoče pričakovati, da bo pogosto obdelano tudi prihodnje leto, saj v praksi primanjkuje psihologov, psihoterapevtov in psihiatrov, ki bi lahko poma- gali vsem, ki se znajdejo v duševnih stiskah. Prav tako področje psihoterapije še vedno zakonsko ni urejeno tako, kot pričakuje stroka. Nedosleden zakon za starejše Eden odmevnejših lanskih člankov, ki se je poleg sociale dotikal tudi zdravstva, je bil članek o nedoslednostih zakonodaje na področju dolgotrajne oskrbe. Zakon je že v veljavi, a v praksi še vedno ni zaživel tako, kot bi moral. Spomnimo samo, da so starejši in njihovi svojci v začetku leta nekaj mesecev nestrpno čakali odločbe o odločitvah o izvajanju nalog oskrbovalca družinskega člana. Razlog je bilo nedelovanja informacijskega sistema Ministrstva RS za solidarno prihodnost. Objavili smo zgodbi, ki kažeta, da zakon ni enak do vseh, ki potrebujejo pomoč, čeprav v njem piše, da je pravica do dolgotrajne oskrbe vsem upravičencem enako dostopna. Starša dveh naših bralcev sta dobila odločbo, da sta do oskrbovalca družinskega člana upravičena. Na drugi strani je komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije odločila, da sta kot neustrezna ocenjena njuna otroka in to samo zato, ker imata tretjo stopnjo invalidnosti. Oba sta se na takšno odločitev pritožila že poleti 2024, vendar jima do danes pristojno ministrstvo še ni odgovorilo. Akt neskončne človekoljubnosti V 15 letih delovanja programa Svit je bilo v naši regiji odkritih 500 primerov raka na debelem črevesu in danki, pri 4.701 osebi so na podlagi preventivnega pregleda odkrili in pravočasno odstranili predrakave spremembe. (Foto: NIJZ) Razstava je bila sprejeta pozitivno tudi zato, ker je razbijala predsodke. Vsak se ima pravico odločiti, ali bo darovalec organov ali ne. Če bi se v družinah in med svojci o tem več pogovarjali, bi bilo manj strahov in manj predsodkov. (Foto: FB Sloveni- ja Transplant) Ena lepših stvari, o kateri smo lani poročali, pa je bila posebna razstava, ki je nosila naslov Moja brazgotina, moje življenje. Razstava je bila v celjski bolnišnici. Šlo je za razstavo, ki je osve- ščala o pomenu darovanja or- ganov, ki je še vedno prevečkrat tabu tema v naši družbi, čeprav je darovanje organov akt naj- višje stopnje človekoljubnosti. Bolniki iz celjske bolnišnice so v letu 2023 z darovanjem svojih organov oskrbeli 20 odstotkov vseh, ki so potrebovali organe, da so lahko preživeli. Največ- krat so bolniki iz naše regije do- nirali ledvice, jetra, srce, pljuča in roženico. Svit na Celjskem rešil več kot štiri tisoč ljudi Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Besede, ki so zaznamovale leto Povedali so Izbrali smo nekaj pomenljivih izjav naših intervjuvancev, ki so jih izrekli preteklo leto v pogovorih z našimi novinarji, na tiskovnih konferencah in številnih dogodkih. Njihove izjave nosijo pomembno sporočilo o tem, kaj je v življenju resnično pomembno, za kaj se je vredno boriti in katere vrednote naj pristanejo najvišje na naši lestvici. Med našimi sogovorniki se najdejo tako politiki, gospodarstveniki, župani, športniki, strokovnjaki z različnih področij, kot običajni ljudje: kmetje, gospodinje, ljubiteljski ustvarjalci in vsi, ki imajo kaj povedati. Zato ne pozabimo, da vse, kar mislimo, govorimo ali zapišemo, vpliva na druge in tudi na nas same. Besede tako še vedno spreminjajo svet. MM »Plezanje prvenstvenih smeri je veliko bolj zanimivo kot plezanje ustaljenih. Greš nekam, kjer še ni nihče bil. Prijemaš kose plane- ta, ki jih ni še nihče pred tabo. Zelo malo dejavno- sti je še na voljo, pri kate- rih je to mogoče.« Luka Krajnc, alpinist »Imel sem resne zdravstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsakogar.« Dejan Tamše, profesor, moderator, marketinški ustvarjalec »Po šestih letih od resnih prizadevanj za sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po števil- nih sestankih, prilože- nih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izdelek, ki je izjemno razočaranje za Civilne iniciative Celja.« Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celja »Smešno je, da sem v osnovni šoli in potem še na začetku gimnazije imel še največ težav s slovenščino, iz katere sem kasneje di- plomiral, magistriral in doktoriral.« Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju »Danes se pri tekmovanju vse vrti okoli denarja. Ko sem tekmoval jaz, je bilo vse drugače. Tekli smo, ker smo to radi počeli in ker nam je šport pomenil okno v svet.« Franci Naraks, nekdanji atlet, ki je v Žalcu prižgal olimpijski ogenj »Rad bi sodeloval pri prizade- vanjih za izboljšanje delov- nih pogojev vseh rudarjev v velenjskem premogov- niku. Menim, da so me odpustili, ker sem se is- kreno zavzemal za dela- vske pravice in pravičen proces prestrukturiranja.« Asmir Bećarević, rudar in sindikalist »Celibat je ena od stvari, ki moti mlade pri odločitvi za duhovnika. Menim, da to ne bi smela biti obveza, temveč bi morala biti svobodna odločitev.« Vanči Arzenšek, pater v Petrovčah »Celje je eno redkih mest, ki mu je uspelo ohraniti goz- dove, pridobljene v sre- dnjem veku. Tudi druga slovenska mesta so imela podobne gozdove, a so jih kasneje razdelila in prodala.« Robert Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije »Človek ne sme nikoli v življenju obupati, ne glede na to, kaj se mu zgodi. Vse ima svoj pomen in svoj namen in vedno prinese dobre stvari, četudi jih človek ne zazna takoj.« Benjamin Mencingar, ki je bil zaradi redke bolezni več mesecev v komi Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA »Lepa dekleta, lepi prašiči, čim več prodaje.« Anton Golhleb, upravitelj Svinjskega sejma, o sejmu »Ob koncu življenja je po- membno, kako smo gradili odnose vse življenje. Ves čas mora biti prisotna tudi pristnost, a ključna je ljubezen, ki jo deli- mo.« Hedvika Zimšek, prejemnica zlatega grba Mestne občine Celje »Gradbena dejavnost je odgo- vorna za več kot 30 odstotkov svetovne porabe naravnih virov in za četrtino na- stalih trdnih odpadkov. Hkrati je ena največjih industrij, ki prispevajo k svetovnim izpustom.« Rok Cajzek, direktor podjetja Gic Gradnje »Današnji svet ni idealen, da- leč od tega. A vsaj ni nevar- nosti, da bodo dijaki takoj po maturi vpoklicani na fronto.« Urh Ferlež, avtor stripa o celjskem obdobju Rudolfa Maistra »Prijateljstvo in lepi odnosi so pomembni, ne material- ne stvari. Dobri odnosi in to, da veš, da je nekdo, ki se spomni nate, pomeni- jo največ.« Anica Podgornik, že desetletja zvesta bralka Novega tednika »Samoumevno se mi zdi, da je treba pomagati sočlove- ku in kakovosten pogovor med dvema človekoma je nekaj najbolj pomemb- nega. Čas, ki ga name- niš drugemu, je vredno- ta, ki se je ne da kupiti.« Nataša Privošnik, finalistka akcije Ljudje odprtih rok »V jugoslovanski vojni mor- narici sem sodeloval z lju- dmi, ki so imeli različna porekla. A nacionalna pripadnost ljudi zame ne igra bistvene vloge. Po- membno mi je le, ali je človek človek.« Bojan Koštomaj, upokojeni kapitan dolge plovbe »Bora je bil umetnik, roker, pisatelj, genij. Ko sem naj- bolj veslal, tam v 80. le- tih, so me njegove pesmi motivirale, bile so mi največji navdih. Takrat se mi še sanjalo ni, da bova čez 40 let najboljša prijatelja in brata.« Dušan Konda, predsednik kajak in kanu kluba Nivo Celje »Lahko se zgodi, da je ka- kšen zvezdni utrinek, ki ga vidite med opazovanjem nočnega neba, dejansko goreče stranišče z vesolj- ske postaje.« Randolph Bresnik, astronavt slovenskih korenin »Pohlep po denarju v zdra- vstvo ne sodi. Na prvem mestu mora biti bolnik.« Janez Šmid, upokojeni zdravnik Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Besede, ki so zaznamovale leto Povedali so Izbrali smo nekaj pomenljivih izjav naših intervjuvancev, ki so jih izrekli preteklo leto v pogovorih z našimi novinarji, na tiskovnih konferencah in številnih dogodkih. Njihove izjave nosijo pomembno sporočilo o tem, kaj je v življenju resnično pomembno, za kaj se je vredno boriti in katere vrednote naj pristanejo najvišje na naši lestvici. Med našimi sogovorniki se najdejo tako politiki, gospodarstveniki, župani, športniki, strokovnjaki z različnih področij, kot običajni ljudje: kmetje, gospodinje, ljubiteljski ustvarjalci in vsi, ki imajo kaj povedati. Zato ne pozabimo, da vse, kar mislimo, govorimo ali zapišemo, vpliva na druge in tudi na nas same. Besede tako še vedno spreminjajo svet. MM »Plezanje prvenstvenih smeri je veliko bolj zanimivo kot plezanje ustaljenih. Greš nekam, kjer še ni nihče bil. Prijemaš kose plane- ta, ki jih ni še nihče pred tabo. Zelo malo dejavno- sti je še na voljo, pri kate- rih je to mogoče.« Luka Krajnc, alpinist »Imel sem resne zdravstvene preizkušnje, možgansko kap, na srečo s srečnim koncem. V teh trenutkih vidiš, da svet z lahkoto preživi brez vsakogar.« Dejan Tamše, profesor, moderator, marketinški ustvarjalec »Po šestih letih od resnih prizadevanj za sprejetje zakona o ekološki sanaciji Celjske kotline, po števil- nih sestankih, prilože- nih pisnih dokumentih in analizah smo dobili izdelek, ki je izjemno razočaranje za Civilne iniciative Celja.« Boris Šuštar, koordinator Civilnih iniciativ Celja »Smešno je, da sem v osnovni šoli in potem še na začetku gimnazije imel še največ težav s slovenščino, iz katere sem kasneje di- plomiral, magistriral in doktoriral.« Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju »Danes se pri tekmovanju vse vrti okoli denarja. Ko sem tekmoval jaz, je bilo vse drugače. Tekli smo, ker smo to radi počeli in ker nam je šport pomenil okno v svet.« Franci Naraks, nekdanji atlet, ki je v Žalcu prižgal olimpijski ogenj »Rad bi sodeloval pri prizade- vanjih za izboljšanje delov- nih pogojev vseh rudarjev v velenjskem premogov- niku. Menim, da so me odpustili, ker sem se is- kreno zavzemal za dela- vske pravice in pravičen proces prestrukturiranja.« Asmir Bećarević, rudar in sindikalist »Celibat je ena od stvari, ki moti mlade pri odločitvi za duhovnika. Menim, da to ne bi smela biti obveza, temveč bi morala biti svobodna odločitev.« Vanči Arzenšek, pater v Petrovčah »Celje je eno redkih mest, ki mu je uspelo ohraniti goz- dove, pridobljene v sre- dnjem veku. Tudi druga slovenska mesta so imela podobne gozdove, a so jih kasneje razdelila in prodala.« Robert Hostnik iz celjske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije »Človek ne sme nikoli v življenju obupati, ne glede na to, kaj se mu zgodi. Vse ima svoj pomen in svoj namen in vedno prinese dobre stvari, četudi jih človek ne zazna takoj.« Benjamin Mencingar, ki je bil zaradi redke bolezni več mesecev v komi Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA »Lepa dekleta, lepi prašiči, čim več prodaje.« Anton Golhleb, upravitelj Svinjskega sejma, o sejmu »Ob koncu življenja je po- membno, kako smo gradili odnose vse življenje. Ves čas mora biti prisotna tudi pristnost, a ključna je ljubezen, ki jo deli- mo.« Hedvika Zimšek, prejemnica zlatega grba Mestne občine Celje »Gradbena dejavnost je odgo- vorna za več kot 30 odstotkov svetovne porabe naravnih virov in za četrtino na- stalih trdnih odpadkov. Hkrati je ena največjih industrij, ki prispevajo k svetovnim izpustom.« Rok Cajzek, direktor podjetja Gic Gradnje »Današnji svet ni idealen, da- leč od tega. A vsaj ni nevar- nosti, da bodo dijaki takoj po maturi vpoklicani na fronto.« Urh Ferlež, avtor stripa o celjskem obdobju Rudolfa Maistra »Prijateljstvo in lepi odnosi so pomembni, ne material- ne stvari. Dobri odnosi in to, da veš, da je nekdo, ki se spomni nate, pomeni- jo največ.« Anica Podgornik, že desetletja zvesta bralka Novega tednika »Samoumevno se mi zdi, da je treba pomagati sočlove- ku in kakovosten pogovor med dvema človekoma je nekaj najbolj pomemb- nega. Čas, ki ga name- niš drugemu, je vredno- ta, ki se je ne da kupiti.« Nataša Privošnik, finalistka akcije Ljudje odprtih rok »V jugoslovanski vojni mor- narici sem sodeloval z lju- dmi, ki so imeli različna porekla. A nacionalna pripadnost ljudi zame ne igra bistvene vloge. Po- membno mi je le, ali je človek človek.« Bojan Koštomaj, upokojeni kapitan dolge plovbe »Bora je bil umetnik, roker, pisatelj, genij. Ko sem naj- bolj veslal, tam v 80. le- tih, so me njegove pesmi motivirale, bile so mi največji navdih. Takrat se mi še sanjalo ni, da bova čez 40 let najboljša prijatelja in brata.« Dušan Konda, predsednik kajak in kanu kluba Nivo Celje »Lahko se zgodi, da je ka- kšen zvezdni utrinek, ki ga vidite med opazovanjem nočnega neba, dejansko goreče stranišče z vesolj- ske postaje.« Randolph Bresnik, astronavt slovenskih korenin »Pohlep po denarju v zdra- vstvo ne sodi. Na prvem mestu mora biti bolnik.« Janez Šmid, upokojeni zdravnik Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Kronika leta 2024 Letošnje leto načeloma malo boljše Tudi letošnje leto so zaznamovala poročila o nasilju, pre- varah in krajah ter požigih. Čeprav se včasih zdi, da ne gre nikoli na bolje, je še posebej konec leta čas, da se ozremo in s pregledom leta ugotovimo, da ni vse tako črno, kot je mogoče videti na prvi pogled. V naših krajih je tako na primer nekoliko bolj varen cestni promet, kot je bil leto prej, upada tudi število ropov. A to še vseeno ne pomeni, da lahko zaspimo na lovorikah. JANŽE FRIC Sedem mladih napadlo dva vrstnika Februarja je iz Celja prišla vest o hudem medvrstni- škem nasilju na Ljubljanski cesti. Sedem mladih, od teh jih je bilo šest mladoletnih, je napadlo dva mlado- letnika. Prvi napadeni je bil hudo poškodovan, drugi lažje. Policija je sedmerico kmalu po dogodku prijela. Preiskava, v kateri so si policisti pomagali tudi s prido- bljenimi videoposnetki nadzornih sistemov, je pokaza- la, da napadu skupine na dva mladoletnika niso botro- vale medsebojne zamere in da napadena mladoletnika nista dajala povoda za nasilno dejanje. »Nasilneži so ju napadli zaradi želje po nadvladi nad njima in drugi- mi mladostniki, zaradi zbujanja strahu in uveljavljanja med vrstniki,« so sporočili s celjske policije. »Nasilna dejanja, ki so storjena tako, so še posebej zahrbtna in nedopustna. Mladoletnikov, nad katerima so se zne- sli, niso zaznamovale zgolj telesne poškodbe, ampak tudi občutek ponižanja in strahu. Vsakršno nasilje je nedopustno. Policisti bomo tudi naprej ravnali tako, da bomo zaščitili žrtve nasilja in zoper osumljene na- silneže dosledno ukrepali,« so še sporočili iz Policijske uprave Celje. V Policijski upravi Celje so v začetku julija končali preiskavo nepravilnosti pri množični kršitvi javnega reda in miru na prireditvi v Vitanju. Množični pre- tep se je zgodil spomladi na prireditvi Majsko Vita- nje, in sicer 4. maja. Malo čez drugo uro zjutraj je na prizorišču prišlo do mno- žične kršitve javnega reda in miru, pri čemer je bilo udeleženih približno 30 oseb. Povod za kršitev je bil pretep dveh občanov. Varnostniki, ki so posku- šali vzpostaviti javni red in mir, so med posredo- vanjem odrinili eno od obiskovalk, zaradi česar je več obiskovalcev s silo poskušalo varnostnikom preprečiti izvedbo ukre- pov. Pri množični kršitvi jav- nega reda in miru je bilo lažje poškodovanih enajst obiskovalcev prireditve. Pri zbiranju obvestil o mno- žični kršitvi javnega reda in miru so policisti Poli- cijske uprave Celje ugoto- vili več nepravilnosti. Pri presoji izvedenih ukrepov varnostnikov so ugotovili, da so nekateri, ki so zoper posamezne udeležence javne prireditve uporabili nekatere ukrepe, te izvedli v nasprotju z določili Za- kona o zasebnem varova- nju, torej nezakonito in ne- strokovno, kar so policisti potrdili z izjavami prič na kraju in z javno objavljeni- mi posnetki. Zaradi suma storitve kaznivih dejanj nasilništva in lahke tele- sne poškodbe so kazensko ovadili dva varnostnika in pet rediteljev. Na podlagi vseh zavaro- vanih dokazov, posnetkov in zbranih obvestil so poli- cisti zoper organizatorje in soorganizatorje prireditve ter zoper tri varnostnike uvedli tudi več postopkov o prekršku. Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje so aprila opravili hišno pre- iskavo pri 23-letnem mo- škem z območja Policijske uprave Celje, ki je bil osu- mljen storitve kaznivih de- janj prikazovanja, izdela- ve, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ter zlorabe osebnih podatkov. Pri hišni preiskavi so mu policisti zasegli elektron- ske naprave, na katerih so našli več slikovnih in vide- odatotek spornih vsebin. Osumljeni 23-letnik je uporabljal lažne profile, na katerih je prevzemal lažno identiteto. Večinoma je ko- municiral s pomočjo druž- benih omrežij Instagram in Snap Chat z dekleti, stari- mi od 13 do 16 let. Na vseh profilih se je predstavljal kot njihova vrstnica. S precej običajnimi mla- dostniškimi pogovori je najprej pridobil zaupanje mladoletnic in jih prepri- čal, da so mu začele poši- ljati fotografije in posnetke. Najprej je šlo za običajne fotografije, nato jih je z vztrajnostjo in na koncu z grožnjami prepričal, da so na podlagi njegovih navo- dil fotografirale gole dele svojega telesa. Kljub pre- jemu teh spornih fotografij in posnetkov osumljeni ni prenehal s tovrstnimi ka- znivimi dejanji. Celjski policisti so maja odvzeli prostost 38-letne- mu Celjanu, osumljenemu, da je v zadnjem letu storil najmanj osem kaznivih de- janj. Med njimi tri požige, dve poškodovanji tuje stvari ter trikrat povzročil splošno nevarnost. Požige so polici- sti obravnavali maja in sep- tembra 2023 ter marca 2024. Osumljeni je konec maja 2023 podtaknil ogenj pri le- seni ograji podjetja v Iršičevi ulici v Celju. V požaru je na- stalo za približno tisoč evrov škode. Prav tako lani septem- bra je osumljeni v Ipavčevi ulici v Celju zakuril poslovni objekt, in sicer je na leseni del nastavil pripravljen hitro vnetljiv paket, ga prižgal ter s tem povzročil požar. Ta se je razširil na večji del objek- ta, nastalo je za približno 50 tisoč evrov škode. V sodelo- vanju z gasilci prostovoljnih društev so ga pogasili gasilci Poklicne gasilske enote Celje. Podobno je na istem objek- tu ogenj podtaknil še letos marca. V tem primeru je na objektu nastalo za približno 10 tisoč evrov škode. Policisti so povedali, da je bilo omenjenih dejanj za- gotovo še več, saj se je vse začelo z manjšimi požari v smetnjakih, na travnikih in drugih površinah, ki so jih v več primerih pogasili občani. Dogajanje se je stopnjevalo do te mere, da so policisti okre- pili opazovalne službe na ob- močju Celja ter izvajali večte- denske poostrene nadzore, v katerih so preverili identiteto več oseb. Na območju Policijske uprave Celje so policisti v za- dnjem desetletju obravnavali skoraj sto požigov. V primer- javi z ropi, kjer v zadnjih letih beležijo 100-odstotno prei- skanost, pri požigih policisti redkeje najdejo storilca. Kot pravi Milan Vogrinec, vodja Oddelka za splošno krimina- liteto v Sektorju kriminalistič- ne policije PU Celje, v veliko primerih ogenj uniči večino dokazov, zato je preiskovanje požarov izjemno zahtevno. Pri požarih lahko gre tudi za malomarnost ali zavarovalni- ško goljufijo. Množični pretep v Vitanju Krvavi madeži, posledica februarskega nasilja (Foto: Policijska uprava Celje) 23-letnik od mladoletnic pridobival intimne fotografije in videoposnetke Vitanjsko igrišče je bilo v začetku maja prizorišče množičnega pretepa. (Foto: JF) Celjski požigalec Celjski policisti so prostost vzeli Celjanu, osumljenemu več požigov. (Foto: PU Celje) Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Kriminalisti Policijske uprave Celje so v sodelova- nju s kriminalisti Policijske uprave Ljubljana maja pre- iskali kazniva dejanja po- narejanja denarja, katerih sta osumljena moška, stara 48 in 50 let, z območja Po- licijske uprave Ljubljana. Osumljena sta izvrševala kazniva dejanja tako, da sta si predhodno priskrbela več ponarejenih bankovcev za 200 evrov, ki sta jih nato kot pristne unovčevala na celjskem, mariborskem in ljubljanskem območju. Naj- večkrat sta z njimi plačala artikle v kmetijskih zadru- gah ali neposredno od pro- dajalcev kupovala prehran- ske izdelke ter druge stvari. Na opisan način sta osu- mljena uspešno unovčila štiri bankovce, v enem primeru je ostalo pri poskusu, saj pro- dajalec bankovca ni sprejel. Celjski kriminalisti in policisti so v sodelovanju s kriminalisti Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave v začetku junija končali obsežno preiskavo kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. V preiskavi, ki je trajala leto in pol, so zasegli kilogram in pol kokaina, 800 gramov heroina in 1.300 gramov ekstazija. V zaključni akciji so opra- vili 12 hišnih preiskav in pridržali 12 oseb dobro organizirane kriminalne združbe. Teh 12 oseb je na območju Slovenije izvrševalo kazniva dejanja s področja tihotapstva in preprodaje prepovedanih drog. Deset so jih privedli k preiskoval- nemu sodniku, ki je devetim odredil pripor. Med člani kriminalne združbe so bili nekateri tako na območju Slo- venije kot tudi v tujini v preteklosti že obsojeni za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Po ugotovitvah kri- minalistov so osumljeni mesečno pro- dali najmanj dva kilograma kokaina. Maja so osumljeni med drugim pro- dali heroin osebi, ki je zaradi predo- ziranja umrla. Prav tako so osumljeni prodali kokain 19-letnemu dekletu, ki je zaradi zaužitja iskalo zdravniško po- moč in je bilo zaradi posledic uporabe hospitalizirano. Na Celjskem se rop ne splača V Velenju so policisti konec marca obravnavali rop trafike na Šaleški cesti. Oborožen in zamaski - ran storilec je vstopil v trafiko, zaposleni zagrozil s pištolo, stopil za pult in iz blagajne vzel gotovino. Po dejanju je pobegnil. Policisti na našem območju sicer opažajo upad števila ropov. Prav tako se lahko pohvalijo z zelo visokim odstotkom preiskanosti ro- pov, v zadnjih dveh letih je 100-odstotna. V zadnjem desetletju na Celjskem policisti niso za- beležili ropa banke, a so pred časom, v letih 2019 in 2020, policisti PU Celje zaznali povečano število ropov pošt. Storilce teh ropov so izsledili in so trenutno na večletnem prestajanju zaporne kazni. Iz Policijske uprave Celje so sporočili, da storilci ro- pov na Celjskem praviloma uporabljajo kopije pravega orožja, občasno tudi pravo orožje. Slednjega je na pri- mer uporabljala organizirana skupina, ki je izvrševala rope v stanovanjskih hišah. Storilce so prijeli in so bili tako kot roparji pošt obsojeni na večletne zaporne ka- zni. Večino ropov izvršijo storilci priložnostno, redkeje se pojavljajo organizirane skupine. V zadnjih letih so policisti izsledili vse organizirane skupine, ki so rope izvrševale na območju PU Celje. Ogoljufal več oseb, ki ne morejo same skrbeti zase Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Poli- cijske uprave Celje so letos aprila končali preiskavo suma storitve več kaznivih dejanj, storjenih pri iz- vajanju storitev osebne asistence. Osumljenec je iz- vajalec storitev osebne asistence invalidnim osebam. Osumljeni je za storitve osebne asistence, ki jih ni opravil, od julija 2020 do julija 2022 izdajal račune ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot da so storitve osebne asistence bile opra- vljene. Da je zasebni zavod prejel plačilo, je osumljeni ponaredil dnevnike dela in opise opravljenih storitev, na podlagi česar je ministrstvo zasebnemu zavodu pla- čalo storitve osebne asistence v skupnem obsegu več kot 7.500 ur. Osumljeni je s svojim ravnanjem v dveh letih nepo- sredno oškodoval osemnajst upravičencev, ki ne zmo- rejo sami skrbeti zase in za neodvisno ter bolj kakovo- stno življenje potrebujejo pomoč. Tako je zasebnemu zavodu pridobil protipravno premoženjsko korist 102 tisoč evrov. Celjski kriminalisti iz od- delka za preiskovanje go- spodarske kriminalitete so marca končali predkazenski postopek preiskave sumov storitve 40 kaznivih dejanj s področja korupcije. Hišno preiskavo so opravili tudi v Zdravstvenem domu Žalec. Dva osumljena, zaposlena v domu, sta pred uradno iz- vedbo posla osumljenim iz- vajalcem sporočala podatke o višini sredstev, ki jih ima zavod na voljo za izvedbo po- sameznega posla. S tem sta po navedbah celjske policije favoriziranim ponudnikom omogočila, da so se s ponud- bo čim bolj približali najvišji vrednosti razpoložljivih sred- stev zavoda. Omenjeni ponudniki so tako cene storitev v zameno za pridobitev posla dvignili do 30 odstotkov v primerjavi s takrat veljavnimi cenami na Letno več tisoč primerov nasilja v družini Letos so na območju Policijske uprave Celje policisti večkrat obravnavali primere nasilja v družini. Med drugim so v enem tednu obravnavali štiri sume stori- tev tega kaznivega dejanja. Vsem nasilnežem so izre- kli ukrepe prepovedi približevanja, dva so pridržali. Policisti ugotavljajo, da nasilje v družini zavzema precejšen del njihovega delovanja. Letno obravnavajo približno 80 tisoč različnih kaznivih dejanj, od tega več tisoč primerov nasilja v družinskem okolju, od na videz blagih oblik z manj opaznimi posledicami do najhujših, kot so umori v družini. Pristojni nasilje obravnavajo prednostno. (Foto: Pixabay) Unovčevala ponarejene bankovce Celjski policisti so zasegli več ponarejenih bankovcev. (Foto: PU Celje) Pri obeh so policisti opravi- li hišni preiskavi, pri kate- rih so našli in zasegli še 45 ponarejenih bankovcev za 200 evrov, ki sta jih imela osumljena namen unovči- ti. Celjski kriminalisti so osumljena po opravljenih hišnih preiskavah zaradi suma storitve sedmih ka- znivih dejanj ponarejanja denarja privedli k preisko- valni sodnici Okrožnega so- dišča v Celju, ki je obema odredila pripor. Policisti preprodajalcem prepovedanih drog povzročili večmilijonske izgube Policisti so zasegli 1.300 gramov ekstazija. (Foto: PU Celje) Obsežna preiskava korupcije Policisti so hišno preiskavo opravili tudi v Zdravstvenem domu Žalec. (Foto: arhiv NT/TT) trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenim v zavodu oziroma neupraviče- no bogatenje favoriziranega ponudnika na račun javnih sredstev. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA V začetku prvega meseca v letu so hokejisti ekipe RST Pellet Celje doma pred vzhičenimi navijači premagali moštvo Jesenic s 5 : 3 in ker so v svoji dvorani že prej zelo nepričakovano odščipnili točko Olimpiji, so se nadejali prvega preboja v finale državnega prvenstva. Toda kasneje Ljubljančani v svoji dvorani niso uspeli premagati Gorenjcev in celjski vitezi so se precej razočarani mo- rali zadovoljiti v tretjim mestom. Novi predsednik Športne zveze Celje je postal Matej Polutnik, ki je bil na njenem čelu že med letoma 2005 in 2008. DEAN ŠUSTER Veliko je bilo odmevnih športnih dosežkov v letu 2024 Največ veselja prinesel Karničnik s klubom in reprezentanco V drugem krogu glasovanja je s 27 glaasovi proti 21 premagal Barbaro Gorski. »Sestavil sem program, ki bo zame kot sveto pismo,« je dejal Po- lutnik. Podpredsednik zveze je Uroš Kranjc. Celjska navijaška skupina Flo- rijani je z rokometnim turnirjem šti- rih ekip v dvorani Zlatorog proslavila tridesetletnico obstoja. Na Rogli je bil na tekmi svetovnega pokala v deska- nju celjski derbi v osmini finala med Rokom Margučem in Timom Mastna- kom. Dobil ga je prvi, ki je osvojil sedmo mesto. Dvodnevni praznik za smučarske skakalke na Ljubnem je obiskalo 15 tisoč gledalcev. V dvorani Narodnega doma se je zbrala smetana celjskega športa. Atletinja Tina Šutej je drugič postala najboljša športni- ca Mestne občine Celje, deskar Tim Mastnak je slavil tretjič. Košarkarice Cinkarne so bile najboljše osmič za- povrsttjo, skupno pa desetič. Najbolj- še moštvo v letu 2023 so imeli igralci Rokometnaga kluba Celje Pivovarna Laško, slavili so že tridesetič. Spomin na olimpijske igre v Sarajevu S svetovnega prvenstva v poletih v Kulmu se je Timi Zajc iz Hramš vr- nil z dvema medaljama, bronasto v posamični konkurenci in zlato z eki- pne tekme. Košarkarice Cinkarne so osvojile prvo lovoriko v letu. V fihalu slovenskega pokala so v Ljubljani pre- magale Ilirijo z 89 : 32 (v uvodu so povedle z 18 : 0!). V Novem tedniku smo se ob 40. obletnici spomnili na olimpijske igre v Sarajevu, ki so jim svoj pečat vtisnili tudi ljudje s celjske- ga območja. Slovenska ženska futsal reprezentanca je v Celju odigrala pri- jateljsko tekmo s Francijo, po kateri se je od reprezentačnega dresa poslovila kapetanka Celja Sergeja Kos. Zaključni turnir slovenskega pokala je bil spet v Podčetrtku. V finalu so Celjanke povsem odpovedale proti Košani (1 : 5), Dobovčani pa so se sedmič zapovrstjo veselili pokalne lovoroke. V polfinalu so izločili eki- po Bronxa (5 : 0), v finalu so s 4 : 2 le strli odpor Meteorplasta iz Ljutomera. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so prvič doslej izgubili vse tekme v ligi prvakov. Na 14 tekmah niso osvojili niti točke. Po porazu v zadnjem kro- gu doma z Gudmejem so gostovali v Velenju in se dokončno poslovili od naslova državnega prvaka, ki ga je ka- sneje osvojilo Gorenje. Devet krogov pred koncem 1. slovenske nogometne lige smo objavili daljši intervju s ka- petanom Celja Denisom Popovićem. Takrat je dejal: »Pogovori z vodstvom kluba tečejo v smeri, da bom po kon- cu športne poti ostal v klubu. Vseka- kor mu lahko pomagam. Ne vem še, na katerem položaju bi deloval. V bli- žnji prihodnosti, ko ne bom več igral, se še naprej vidim v celjskem klubu.« Dolga leta najboljša slovenska ume- tnostna drsalka, Celjanka Daša Grm, je na celjskem ledu najprej imenitno zaplesala, potem pa je uradno konča- la svojo športno pot. Črnogorska pre- stolnica je dokončno postala sanjsko mesto za celjske košarkarice. Tam so na zaključnem turnirju petič postale prvakinje lige Waba. V Podgorici so slavile četrtič in tretje leto zapovrstjo. V finalu je domača Budućnost vodi- la že za 14 točk, varovanke trenerja Damirja Grgića so zmagale s 64 : 59. V najboljšo peterko turnirja sta bili izbrani Lea Bartelme (bila je najbolj koristna igralka finalnega turnirja) in Sophia Gbemuotor. Celjski rokome- taši so v slovenskem pokalnem tek- movanju izpadli v četrtfinalu, kar se jim po osamosvojitvi še ni pripetilo. Odstopil je trener Alem Toskić, ki ga je zamenjal Klemen Luzar. Judoistke in judoisti celjskega Sankakuja so na državnem prvenstvu osvojili sedem medalj. Pestro v ženskih ekipah Igralke Ženskega nogometnega kluba Celje so državne prvakinje v Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA futsalu postale četrtič zaporvstjo. Finalni niz so proti Košani dobile s 3 : 0 v zmagah. Celjanka Nataša Robnik je na državnem prvenstvu v teku na 24 ur premagala tudi vse moške. Naša ženska rokometna reprezentanca se je na kvalifika- cijskem turnirju v Ulmu uvrstila na olimpijske igre. V izbrani vrsti so bile tri Celjanke, Nataša Ljepo- ja, Alja Varagić in Ema Marković. Približno istočasno je bila spreje- ta odločitev, da celjski klub ne bo imel več članske ekipe. Košarka- rice Cinkarne so bile še dvajsetič, trinajstič zapovrstjo najboljše v državi. Larisa Žagar Slemenšek iz celjskega Hyonga se je z EP v tekvondoju v Lublinu vrnila z bro- nasto medaljo. Tudi slovesa Tri kroge pred koncem 1. SNL so nogometaši Celja po zmagi nad Olimpijo z 1 : 0 drugič v svoji zgodovini postali državni prvaki. »Naša kakovost je nesporna. Ne mislimo se ustaviti, naš cilj so po- dobni spektakli z evropskimi tek- meci,« je dejal predsednik kluba Valerij Kolotilo. Izjemno vzdušje je bilo tudi v Treh lilijah, saj so se košarkarji Zlatoroga vrnili v prvoli- gaško druščino. Umrl je legendarni celjski nogometaš Ivan Hribernik Anza, ki je bil dolga leta sinonim za celjski nogomet in za Kladivar. Nje- mu je bila posvečena minuta molka pred tekmo na celjskem stadionu, po zmagi nad Koprom pa je sledi- lo slavje na posebnem odru, kjer je navijače razvnela skupina Šank rock. Celjski atlet Matic Ian Guček je v Kranju izboljšal državni rekord v teku na 400 metrov z ovirami in izpolnil normo za OI. To je že ime- la Tina Šutej, ki je v Dohi osvojila tretje mesto na tekmi diamantne lige. Celjski nogometaši so imeli po 36 krogih 12 točk več od Maribora in 15 od Olimpije. Vodil jih je Da- mir Krznar. Nogometaši Rogaške so z zmago v finalu slovenskega pokala zapustili 1. ligo, čeprav so pristali na osmem mestu. Licenčna komisja NZS je zavrnila pritožbo in klub iz Rogaške Slatine je ostal brez prvoligaške (in tudi evropske) licence. Od futsala do atletike in nogometa Že sedmič so bili igralci Dobov- ca najboljši v državi v futsalu. Prijetno so presenetili igralci na- miznega tenisa iz kluba Savinja. V finalu DP so ugnali enajstkratne- ga državnega prvaka, ŽNTK Ma- ribor, in naslov je romal v Luče. Guček je na tekmi diamantne lige v Stockholmu osvojil šesto mesto. Na EP v Rimu so se nadaljevale zdravstvene težave Tine Šutej, ki so se začele z natrganino na roki. Klara Lukan je bila peta v teku na 10.000 metrov, Guček je bil sedmi. Vodstvo RK Celje Pivovarna Laško je za novega trenerja izbralo poru- galskega selektorja Paula Pereiro. Med deseterico najboljših na 30. kolesarski dirki Po Sloveniji ni bilo nobenega Slovenca. Nogometaši Slovenije so na evropskem prven- stvu izpadli šele v osmini finala, španski časnik Marca pa je člana NK Celje Žana Karničnika uvrstil v idealno enajsterico skupinskega dela. V Celju je bilo na prenovlje- nem atletskem stadionu člansko državno prvenstvo. Celjski kajkaš Lan Tominc je na svetovnem prvenstvu do 23 let na Slovaškem osvojil bronasto kolaj- no. Gasilce v Štorah je obiskal Be- njamin Šeško. Odbojkarice sede pri klubu ECE Šampeter so postale er- vopske prvakinje. NK Celje se je po zmagi nad estonsko Floro uvrstil v 2. krog kvalifikacij za ligo prvakov. Na EP v Celju in Laškem so sloven- ski rokometaši do 20 let zasedli 15. mesto. Vodstvo NK Celje je odpu- stilo trenerja Damirja Krznarja, na njegovo mesto se je vrnil Albert Ri- era. Njegovi varovanci so izpadli iz kvalifikacij za ligo prvakov, boljši je bil Slovan iz Bratislave. Umrl je legendarni vratar Kladivarja Ivan Bauman. Pestro tudi med paraolimpijci Na olimpijskih igrah v Parizu je slovenska moška rokometna reprezentanca osvojila četrto me- sto, Tina Šutej se je v skoku s pa- lico uvrstila v finale (19. mesto). NK Celje je moral zapustiti eden najboljih celjskih nogometašev doslej, kapetan Denis Popović. Franček Gorazd Tiršek iz Gornega Grada je na paraolimpijskih igrah osvojil zlato medaljo z zračno pu- ško stoje. Celje je gostilo držav- no prvenstvo na divijih vodah. V slalomu je bil najhitrejši Celjan Martin Srabotnik, tretji je bil Lan Tominc. Srabotnik, Tominc in Ločnikar so zmagali v moštveni vožnji. Nogometaši Celja so po izpadu iz kvalifikacij za evropsko ligo (Shamrock Rovers) izločili armenski Pyunik in se uvrstili v konferenčno ligo. Ponovno ultramaraton do Logarske doline Društvo maratoncev in pohodni- kov Celje je po šestih letih premora izpeljalo ultramaraton od Celja do Logarske doline. Umrl je nekdanji novinar Novega tednika in Radia Celje Tone Vrabl, ki je bil dolga leta športni urednik. V nabito polni dvorani Golovec je bil že deseti spetaktakel v mešanih borilnih veščinah. Celjski šahovski klub je prvič osvojil tretje mesto v državnem prvenstvu. Rokometaši Celja so se po dveh prepričljivih zmagah nad Gračanico (BiH) uvr- stili v 3. krog evropskega pokala. Priznanje ženski košarki Slavnostno odprtje muzeja in Hiše slavnih ob 30. obletnici samo- stojnega ženskega košarkarskega kluba je minilo v čudovitem vzduš- ju, nakar so »cinkarnarke« visoko premagale ekipo beograjskega Par- tizana. Celjski rokometaši so prvo tekmo 3. kroga evropskega pokala na Norveškem proti Runarju izgu- bili kar z 41 : 28 in upanja glede napredovanja je bilo zelo malo. Sledila je zmaga Celjanov, a pre- nizka, v dvorani Zlatorog. Hokejisti ekipe RST Pellet Celja so premaga- li Jeseničane tako doma kot v go- steh in bodo imeli v polfinalu proti »železarjem« prednost domačega igrišča. Po 18 odigranih krogih v 1. slo- venski nogometni ligi ima Celje na četrtem mestu osem točk manj od Olimpije ter po dve manj od Mari- bora in Kopra. V začetku decem- bra je celjski deskar Tim Mastnak po nekaj odličnih uvrstitvah pre- vzel vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Nogometa- ši Celja so v 6., zadnjem krogu konferenčne lige doma premagali valižansko ekipo The New Sain- ts in se uvrstili v izločilne boje. 13. februarja bodo gostili ciprski Apoel. Celjski rokometaši so novo leto dočakali na vrhu 1. slovenske lige s tremi točkami naskoka pred Slovanom in štirimi pred Trimom. Portugalski trener Paulo Pereira je bil zadetek v polno vodstva celj- skega kluba. Foto: Andraž Purg, Nik Jarh Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1, 3. januar 2025 1 / JANUAR 2025 PROTIVNETNA ŽIVILA ZA ZDRAVJE ŽENSKE SI NE ZNAMO IZBORITI ČASA ZASE ŽENSKE SI NE Irena Cerar: KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KAJ SMO SE LANI NAUČILI O VRTNARJENJU? TEMA MESECA: BREZDOMCI NA PREHODU V NOVO LETO ŽE V PRODAJI! Z VAMI VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU www.salomongroup.si NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve SOBOTA, 4. 1. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom krajanov Šentilj Poročil se bom s svojo ženo Veseloigra 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Laponska Gledališko-glasbeni abonma Gustav, Gledališče Koper; abonma in za izven NEDELJA, 5. 1. 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ljudski blues Koncert Natalije Šepul Erič in Mihe Eriča, citrarski abonma in izven 18.00 Župnijska cerkev sv. Križa Rogaška Slatina Božično-novoletni koncert Slovenskega okteta 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Zbor svetega Nikolaja Božični zborovski koncert iz sklopa Glasba na hribu PONEDELJEK, 6. 1. 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek ob istem času 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Pegule Glasbena komedija avtorja Iztoka Mlakarja TOREK, 7. 1. 17.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje 20./21. stoletje Po stalni razstavi bo popeljala Urška Bevc 19.00 Dom kulture Velenje Ljudje, kraji in stvari Drama Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana; Beli abonma in izven 19.30 Kulturni center Laško Alpski Ranko Komedija v izvedbi Ranka Babiča in Admirja Baltića SREDA, 8. 1. 18.00 Cerkev sv. Duha Celje Novoletni koncert Gimnazije Celje – Center 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec Javni nastop učencev glasbene šole Druge prireditve PETEK, 3. 1. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 19.00 do 20.30 Praznično Laško na seniku Lahko noč, otroci! Branje pravljic na seniku, Žive jaslice, Ansambel Reka Bojsi SOBOTA, 4. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Rože iz krep papirja Rokodelska delavnica z Brigito Božičko 15.00 do 17.00 Kartuzija Jurklošter Vseslovenska razstava jaslic Tudi v nedeljo ob istem času 19.00 do 20.30 Praznično Laško na seniku Lahko noč, otroci! Branje pravljic na seniku, Žive jaslice, Ansambel Vaški godci NEDELJA, 5. 1. 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 do 21.00 Praznično Laško na seniku Vaška godba Vrh nad Laškim, Lahko noč, otroci! Branje pravljic na seniku, Žive jaslice, Prihod svetih treh kraljev, Zaključek Prazničnega Laškega na seniku PONEDELJEK, 6. 1. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, dejavnosti na prostem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bali Potopisno predavanje Francija Horvata 18.00 Mladinski center Žalec Bobnarska delavnica TOREK, 7. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Od strahu do moči: Potopite se v mrzle koristi hladne vode Predava Sašo Martinovič 17.00 Knjižnica Velenje Hospickafe: Ati, kje si? Tokratna gostja bo Andreja Goropevšek SREDA, 8. 1. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Mestna občina Celje Uvodno informativno predavanje o pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga. Vstop prost, dobrodošli so prostovoljni prispevki 18.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Ponovitev božičnice Sodelujejo: mladi iz župnije in župnijski pevci ter Fantje z Jožefovega hriba 18.00 Mladinski center Žalec Meditacija 18.15 Celjska kulturnica Proza za vse generacije – priročnik za pisanje Z avtorjem Bojanom Ekselenskim se bo pogovarjal Matej Krajnc Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: fotograf- ska razstava Andreje Ravnak z naslovom Valovanje; do 8. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: Aleksander in vurbeški zmaj, razstava ilustracij Vanje Flisa; do 12. 1. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 1. Galerija Velenje: Metafi zika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 25. 1. Muzej na Velenjskem gradu: razstava tradicionalnih litovskih slamnatih okraskov; do 19. 1.; Kapela: Jaslice; do 2. 2.; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleške- ga muzejskega in zgodovinskega društva; do 28. 2., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 1. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, raz- stava ob 110. obletnici konca 1. svetovne vojne, do 31. 1. Galerija F-bunker Velenje: foto- grafska razstava Andreje Ravnak, do 28. 1. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: 75 let velenjske- ga kina; do 9. 1.; Promenada: Srebrne igre 1984: 40. obletni- ca zimskih olimpijskih iger v Sarajevu; do 10. 2.; Simbolika in izročilo Verigarja, prve slo- venske znamke, fi latelistična razstava Marjana Krenčana; do 31. 1. Sončna stena: razstava del 51. Male Napotnikove kiparske kolonije; do 31. 1.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralec mese- ca: Jernej Jelen; do 31. 1.; Otroški oddelek: Barve otroških pravic in dolžnosti. Ustvarjamo za boljši jutri, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Zima, Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! zima bela, izbor gradiva; do 31. 1.; Zvezdna beletrina za mlade; izbor gradiva; do 31. 1.; Domo- znansko razstavišče: Znameniti Velenjčan: Gustav Šilih; do 31. 1. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavi- tvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do 31. 1.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do maja 2025 Avla Mestne občine Velenje: Urbana drevesa – pot sprostitve in dobrega počutja; raziskovalna naloga dijakinj Šolskega centra Velenje, avtorica Nataša Dolejši; do 6. 1. Galerija eMCe Plac Velenje: WCEOs United, d. o. o., razstava Hannah Koselj Marušič in Gala Grobovška; do 10. 1. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Pisano slovo od leta 2024, razstava likovnih del članov Dru- štva šaleških likovnikov; do 8. 1. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1, 3. januar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube babice, prababice, tete, botre in prijateljice LJUDMILE ARLIČ iz Podgorja 27, Celje (6. 8. 1936–21. 12. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala skupini Eros za prelepo odpete pesmi in od- igrano Tišino. Hvala gospodu Mateju Dolarju za prelep govor in gospodu župniku Marko Jeromelu za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pogrebni službi Veking. Vnukinja Tina z družino 678 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga teta in prijateljica NADA STERLE rojena 13. 10. 1932, z Ljubljanske ceste 31 v Celju, nazadnje je bivala v Domu upokojencev Lipa Štore Pogreb bo v četrtek, 9. januarja 2025, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: nečaka Andrej in Bojan z družinama in prijatelji 662 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija IVANA COKANA z Lahovne pri Celju (15. 12. 1938–5. 12. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sode- lavcem in znancem za izrečena sožalja ter darovane svete maše, sveče in darove. Hvala gospodu župniku Davidu za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala tudi zdravniškemu osebju, gospodu Mu- šiču, dr. med., iz Celja, patronažni službi in negovalkam Doma ob Savinji za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi tvoji najdražji 673 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice TEREZIJE ŠTOS iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini (1. 10. 1937–15. 12. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za darovano cvetje, sveče in topel stisk roke ob izrazih sožalja. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni p Poroke Laško Poročila sta se: Vesna LE- SKOŠEK in Mitja ŠRAJ, oba iz Laškega. Velenje Poročila sta se: Nataša KNEZ in Tomaž PAJER, oba iz Šoštanja. Žalec Poročila sta se: Tea PU- STOSLEMŠEK in Janez ŠMIT, oba iz Kaple. POSEST PRODAM TRAVNIK v velikosti 1 ha, v Marija Dobju, Dramlje, prodam. Telefon 031 426-897, 070 848-221. 661 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kozi, ena je mlada, prvič breja, druga je primerna za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 554-763. 656 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, in izločene plemenske svinje (za predelavo), domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 051 720-294. p BIKA ls, starega 7 mesecev, težkega približno 320 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tele- fon 041 763-721. 675 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SILAŽNE bale, suhe, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 679 VINO, domače, jurka + gemaj, prodam, lahko tudi v manjših količinah. Telefon 041 818- 899. 680 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. n STAR skobeljnik, mešalec za beton, krožno žago in kuhinjsko napo Gorenje prodam. Telefon 031 340-595. 676 ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p RAZNO IŠČEMO moškega, veščega dela s kmetijsko mehanizacijo in kmečkih opravil, lahko je mlajši upokojenec. Telefon 041 317-434. 674 # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i V k n j i g a h s e s k r i v a j o z a k l a d i s v e t a , v k n j i ž n i c i d o m u j e m o d r o s t b r e z m e j a . N a j n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j a m e d p l a t n i c a m i k n j i g . # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i V k n j n j n i g a h s e s k r i v a j a j a o z a k l a d i s v e t a , v k n j n j n i ž n i c i d o m u j u j u e m o d r o s t b r e z m e j e j e a . N a j a j a n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j l j l a m e d p l a t n i c a m i k n j n j n i g . w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i Smrti Celje Umrli so: Marija GRE- BENŠEK iz Velenja, 77 let, Ivan PUŠNIK iz Braslovč, 74 let, Peter MEŠTROV iz Celja, 84 let, Slobodanka KOCBEK iz Celja, 78 let, Silva KUM- PERGER iz Lokovine, 53 let, Jožef KOLAR iz Celja, 86 let, Vinko KREJIČ iz Petrovč, 60 let, Antonija KRULEC iz Gali- cije, 95 let, Karl BEZGOVŠEK iz Laškega, 83 let, Terezija ŠTOS iz Celja, 87 let, Marija POTOČNIK iz Šentjurja, 72 let, Darko LOPERT iz Griž, 65 let, Miran IRMANČNIK z Re- čice ob Savinji, 54 let, Marija NAHTIGAL iz Vrbja, 91 let, in Franc KLINER z Ljubnega ob Savinji, 81 let. Žalec Umrli so: Anton TOMAN iz Kaplje vasi, 89 let, Olga RI- BIČ iz Žalca, 101 leto, Rajko ŽOHAR iz Šempetra, 80 let, Jožef JOŠOVC s Polzele, 44 let, Jožefa POTOČNIK iz Ga- licije, 81 let, in Liljana SIMO- NIŠEK iz Žalca, 66 let. Velenje Umrli so: Marija ŠPEH iz Velenja, 92 let, Miran BOŽIČ iz Šoštanja, 63 let, Albina VENEK iz Šoštanja, 66 let, in Jožefa KOREN iz Velenja, 97 let. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 1, 3. januar 2025 1 / JANUAR 2025 PROTIVNETNA ŽIVILA ZA ZDRAVJE ŽENSKE SI NE ZNAMO IZBORITI ČASA ZASE ŽENSKE SI NE Irena Cerar: KULINARIKA • MODA • LEPOTA • ZDRAVJE • VRT • DOM KAJ SMO SE LANI NAUČILI O VRTNARJENJU? TEMA MESECA: BREZDOMCI NA PREHODU V NOVO LETO ŽE V PRODAJI! Z VAMI VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU www.salomongroup.si NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Larisa Jeknić, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri OTP banka d. d.: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopi- sov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve SOBOTA, 4. 1. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom krajanov Šentilj Poročil se bom s svojo ženo Veseloigra 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Laponska Gledališko-glasbeni abonma Gustav, Gledališče Koper; abonma in za izven NEDELJA, 5. 1. 17.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec Ljudski blues Koncert Natalije Šepul Erič in Mihe Eriča, citrarski abonma in izven 18.00 Župnijska cerkev sv. Križa Rogaška Slatina Božično-novoletni koncert Slovenskega okteta 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Zbor svetega Nikolaja Božični zborovski koncert iz sklopa Glasba na hribu PONEDELJEK, 6. 1. 19.30 Gledališče Celje Emil Filipčič: Veselja dom Abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v torek ob istem času 19.30 Dom II. Slovenskega tabora Žalec Pegule Glasbena komedija avtorja Iztoka Mlakarja TOREK, 7. 1. 17.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje 20./21. stoletje Po stalni razstavi bo popeljala Urška Bevc 19.00 Dom kulture Velenje Ljudje, kraji in stvari Drama Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana; Beli abonma in izven 19.30 Kulturni center Laško Alpski Ranko Komedija v izvedbi Ranka Babiča in Admirja Baltića SREDA, 8. 1. 18.00 Cerkev sv. Duha Celje Novoletni koncert Gimnazije Celje – Center 18.30 Glasbena šola Risto Savin Žalec Javni nastop učencev glasbene šole Druge prireditve PETEK, 3. 1. 8.00 do 14.00 Trubarjevo nabrežje Laško Laški sejem 19.00 do 20.30 Praznično Laško na seniku Lahko noč, otroci! Branje pravljic na seniku, Žive jaslice, Ansambel Reka Bojsi SOBOTA, 4. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 do 12.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 13.00 do 15.00 Muzej na prostem Rogatec Rože iz krep papirja Rokodelska delavnica z Brigito Božičko 15.00 do 17.00 Kartuzija Jurklošter Vseslovenska razstava jaslic Tudi v nedeljo ob istem času 19.00 do 20.30 Praznično Laško na seniku Lahko noč, otroci! Branje pravljic na seniku, Žive jaslice, Ansambel Vaški godci NEDELJA, 5. 1. 14.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 do 21.00 Praznično Laško na seniku Vaška godba Vrh nad Laškim, Lahko noč, otroci! Branje pravljic na seniku, Žive jaslice, Prihod svetih treh kraljev, Zaključek Prazničnega Laškega na seniku PONEDELJEK, 6. 1. 13.00 do 20.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Pomoč pri učenju in šolskih dejavnostih, družabne in športne igre, dejavnosti na prostem 17.30 Osrednja knjižnica Celje Bali Potopisno predavanje Francija Horvata 18.00 Mladinski center Žalec Bobnarska delavnica TOREK, 7. 1. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Moj dom Hermanova otroška ustvarjalnica ob razstavi Svet Hermanovih prijateljev 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 17.00 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje Od strahu do moči: Potopite se v mrzle koristi hladne vode Predava Sašo Martinovič 17.00 Knjižnica Velenje Hospickafe: Ati, kje si? Tokratna gostja bo Andreja Goropevšek SREDA, 8. 1. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Kleklanje 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljične dogodivščine s knjižničarko Katjo Primerno za otroke od 4. do 7. leta starosti 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 18.00 Mestna občina Celje Uvodno informativno predavanje o pomočeh in ozdravitvah po naravni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga. Vstop prost, dobrodošli so prostovoljni prispevki 18.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Ponovitev božičnice Sodelujejo: mladi iz župnije in župnijski pevci ter Fantje z Jožefovega hriba 18.00 Mladinski center Žalec Meditacija 18.15 Celjska kulturnica Proza za vse generacije – priročnik za pisanje Z avtorjem Bojanom Ekselenskim se bo pogovarjal Matej Krajnc Razstave Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Stara grofi ja: »Prevzeto v zaščito« Poskus rekonstrukcije provenience predmetov na pri- meru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Pokrajinskega mu- zeja Celje, Obtežilniki za papir, spregledana steklarska dediščina Slovenije; do konca leta 2024 Pokrajinski muzej Celje, Raz- stavišče Knežji dvorec: Jupiter – ljubimec; do konca leta 2024, Otroci ustvarjamo – kolišča in situle; do konca leta 2024 Muzej novejše zgodovine Ce- lje: spletne razstave: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje: gostu- joča razstava Janez Puhar (1814- 1864): Prvi slovenski fotograf in izumitelj fotografi je na steklo; do nadaljnjega Fotohiša Pelikan Celje: fotograf- ska razstava Andreje Ravnak z naslovom Valovanje; do 8. 2. Galerija Zgornji trg Šentjur: Portret duše, razstava del slikar- ja in arhitekta Tadeja Žugmana; do 2. 2. Anina galerija Rogaška Slatina: Aleksander in vurbeški zmaj, razstava ilustracij Vanje Flisa; do 12. 1. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 1. Galerija Velenje: Metafi zika bar- ve, avtorja Wilhelma Heiligerja; do 25. 1. Muzej na Velenjskem gradu: razstava tradicionalnih litovskih slamnatih okraskov; do 19. 1.; Kapela: Jaslice; do 2. 2.; Atrij: razstava ob 30. obletnici Šaleške- ga muzejskega in zgodovinskega društva; do 28. 2., razstava 20. natečaja Praznična voščilnica; do 2. 2.; Rondela Velenjskega gradu: Venček intimnosti, skri- nja pravil in duhovi na pragu: Nevestina bala skozi čas; do ok- tobra 2025 Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do 31. 1. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 1. Podhod Pošta: 1. svetovna vojna v gradivu Muzeja Velenje, raz- stava ob 110. obletnici konca 1. svetovne vojne, do 31. 1. Galerija F-bunker Velenje: foto- grafska razstava Andreje Ravnak, do 28. 1. Podhod pri Vili Bianci: Mesto se spominja, fotografska razstava; do 31. 1. Knjižnica Velenje: Osrednje razstavišče: 75 let velenjske- ga kina; do 9. 1.; Promenada: Srebrne igre 1984: 40. obletni- ca zimskih olimpijskih iger v Sarajevu; do 10. 2.; Simbolika in izročilo Verigarja, prve slo- venske znamke, fi latelistična razstava Marjana Krenčana; do 31. 1. Sončna stena: razstava del 51. Male Napotnikove kiparske kolonije; do 31. 1.; Mladinska soba: Barva, oblika, črta in pika, razstava likovnih del učencev OŠ Gustava Šiliha Velenje; do 31. 1.; Steklena dvojčka: Bralec mese- ca: Jernej Jelen; do 31. 1.; Otroški oddelek: Barve otroških pravic in dolžnosti. Ustvarjamo za boljši jutri, razstava likovnih del otrok Vrtca Velenje; do 31. 1.; Zima, Prve in verodostojne informacije s Celjskega www .no vit ednik.si klikni! zima bela, izbor gradiva; do 31. 1.; Zvezdna beletrina za mlade; izbor gradiva; do 31. 1.; Domo- znansko razstavišče: Znameniti Velenjčan: Gustav Šilih; do 31. 1. Muzej premogovništva Sloveni- je Velenje: Vezna soba: Velenj- ske glinene ploščice – Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 1.; Črna gar- deroba: Slike, likovno združenje Čakovec; do 31. 1.; Podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani – Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 1.; Ligijev salon – jamski del salona: Poetična podzemna proga – poezija na predstavi- tvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poredoš in Stojan Špegel; do 31. 1.; Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Ale- ksandra Kavčnika; do 31. 1.; 70 let revije Rudar, naslovnica revije skozi leta; do maja 2025 Avla Mestne občine Velenje: Urbana drevesa – pot sprostitve in dobrega počutja; raziskovalna naloga dijakinj Šolskega centra Velenje, avtorica Nataša Dolejši; do 6. 1. Galerija eMCe Plac Velenje: WCEOs United, d. o. o., razstava Hannah Koselj Marušič in Gala Grobovška; do 10. 1. Razstavišče Vila Bianca Vele- nje: Pisano slovo od leta 2024, razstava likovnih del članov Dru- štva šaleških likovnikov; do 8. 1. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 1, 3. januar 2025 MALI OGLASI/INFORMACIJE Kjerkoli si, naj angel čuva te! Kjerkoli si, nate bomo mislili vsi! ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube babice, prababice, tete, botre in prijateljice LJUDMILE ARLIČ iz Podgorja 27, Celje (6. 8. 1936–21. 12. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri- jateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala skupini Eros za prelepo odpete pesmi in od- igrano Tišino. Hvala gospodu Mateju Dolarju za prelep govor in gospodu župniku Marko Jeromelu za opravljen cerkveni obred. Hvala tudi pogrebni službi Veking. Vnukinja Tina z družino 678 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga teta in prijateljica NADA STERLE rojena 13. 10. 1932, z Ljubljanske ceste 31 v Celju, nazadnje je bivala v Domu upokojencev Lipa Štore Pogreb bo v četrtek, 9. januarja 2025, ob 14. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žara bo na dan pogreba od 13. ure v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: nečaka Andrej in Bojan z družinama in prijatelji 662 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija IVANA COKANA z Lahovne pri Celju (15. 12. 1938–5. 12. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sode- lavcem in znancem za izrečena sožalja ter darovane svete maše, sveče in darove. Hvala gospodu župniku Davidu za opravljen cerkveni obred. Posebna zahvala tudi zdravniškemu osebju, gospodu Mu- šiču, dr. med., iz Celja, patronažni službi in negovalkam Doma ob Savinji za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi tvoji najdražji 673 Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se glas tvoj ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice TEREZIJE ŠTOS iz Gorice pri Šmartnem v Rožni dolini (1. 10. 1937–15. 12. 2024) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem za darovano cvetje, sveče in topel stisk roke ob izrazih sožalja. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni p Poroke Laško Poročila sta se: Vesna LE- SKOŠEK in Mitja ŠRAJ, oba iz Laškega. Velenje Poročila sta se: Nataša KNEZ in Tomaž PAJER, oba iz Šoštanja. Žalec Poročila sta se: Tea PU- STOSLEMŠEK in Janez ŠMIT, oba iz Kaple. POSEST PRODAM TRAVNIK v velikosti 1 ha, v Marija Dobju, Dramlje, prodam. Telefon 031 426-897, 070 848-221. 661 KUPIM BIVALNI vikend ali hišo, do 60.000 EUR, kupim. Telefon 041 846-570. 590 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave, grahaste, črne in bele barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p DVE kozi, ena je mlada, prvič breja, druga je primerna za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 554-763. 656 PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, in izločene plemenske svinje (za predelavo), domača hrana, možna dostava, prodamo. Telefon 051 720-294. p BIKA ls, starega 7 mesecev, težkega približno 320 kg, prodam. Cena po dogovoru. Tele- fon 041 763-721. 675 KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM SILAŽNE bale, suhe, kakovostne, prodam. Telefon 031 612-160. 679 VINO, domače, jurka + gemaj, prodam, lahko tudi v manjših količinah. Telefon 041 818- 899. 680 OSTALO PRODAM DRVA, dolga, v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. n STAR skobeljnik, mešalec za beton, krožno žago in kuhinjsko napo Gorenje prodam. Telefon 031 340-595. 676 ZMENKI 38-letni urejen moški, visok 180 cm, z modri- mi očmi, srednje postave, iskren, pošten, deloven, romantičen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 25 do 45 let. Bodi resna. Pošlji SMS. Telefon 051 320-470. p RAZNO IŠČEMO moškega, veščega dela s kmetijsko mehanizacijo in kmečkih opravil, lahko je mlajši upokojenec. Telefon 041 317-434. 674 # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i V k n j i g a h s e s k r i v a j o z a k l a d i s v e t a , v k n j i ž n i c i d o m u j e m o d r o s t b r e z m e j a . N a j n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j a m e d p l a t n i c a m i k n j i g . # c e l j s k i k n j i ž n i č a r j i V k n j n j n i g a h s e s k r i v a j a j a o z a k l a d i s v e t a , v k n j n j n i ž n i c i d o m u j u j u e m o d r o s t b r e z m e j e j e a . N a j a j a n o v o l e t o p r i n e s e n a v d i h i n o b i l o v e s e l j l j l a m e d p l a t n i c a m i k n j n j n i g . w w w . k n j i z n i c a - c e l j e . s i Smrti Celje Umrli so: Marija GRE- BENŠEK iz Velenja, 77 let, Ivan PUŠNIK iz Braslovč, 74 let, Peter MEŠTROV iz Celja, 84 let, Slobodanka KOCBEK iz Celja, 78 let, Silva KUM- PERGER iz Lokovine, 53 let, Jožef KOLAR iz Celja, 86 let, Vinko KREJIČ iz Petrovč, 60 let, Antonija KRULEC iz Gali- cije, 95 let, Karl BEZGOVŠEK iz Laškega, 83 let, Terezija ŠTOS iz Celja, 87 let, Marija POTOČNIK iz Šentjurja, 72 let, Darko LOPERT iz Griž, 65 let, Miran IRMANČNIK z Re- čice ob Savinji, 54 let, Marija NAHTIGAL iz Vrbja, 91 let, in Franc KLINER z Ljubnega ob Savinji, 81 let. Žalec Umrli so: Anton TOMAN iz Kaplje vasi, 89 let, Olga RI- BIČ iz Žalca, 101 leto, Rajko ŽOHAR iz Šempetra, 80 let, Jožef JOŠOVC s Polzele, 44 let, Jožefa POTOČNIK iz Ga- licije, 81 let, in Liljana SIMO- NIŠEK iz Žalca, 66 let. Velenje Umrli so: Marija ŠPEH iz Velenja, 92 let, Miran BOŽIČ iz Šoštanja, 63 let, Albina VENEK iz Šoštanja, 66 let, in Jožefa KOREN iz Velenja, 97 let. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Fotografski pregled leta Leto 2024 skozi fotografsko oko Nik Jarh poleg Andraža Purga skrbi, da so naši članki opremljeni s kakovostnimi fotografi jami ljudi in dogodkov, ki jih že osemdeset let beležimo na straneh Novega tednika. Nik pravi, da pri svojem izboru ni želel izpostavljati ključnih dogodkov oziroma trenutkov leta. »Zato sem se odločil da raje izberem zgodbe posameznikov s čim bolj različnih področij, ki delujejo v našem okolju in skupaj z nami soustvarjajo našo družbo. Slavimo raznolikost, ki nas združuje v enost.« NT, foto: Nik Jarh Irena Friškovec Pavel Skaza Ana Oparenović Derzič Mira Močnik Grega Štarkl Dušan Konda Gloria Kotnik Djorde Dimitrijevski Benjamin Mencigar Mojca Cepuš Franc Zidar Domen Hitrec Nenad in Leon Firšt Nika Romšak Vitomir Janez Zagode 21 XXXX Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 21 Št. 1/ Leto 80 / Celje, 3. januar 2025 Za navdih, motivacijo in nove zmage v letu 2025! Kulinarični tandem Maja in Jernej Zver Str. 22-23 Str. 24-25 Str. 28-29 Str. 30-31 Str. 32-33 Str. 26-27 »Pri naju se vse začne in konča z glasbo« Mojster okraskov za kožo »Kvasovke zaenkrat delajo še zastonj« V zadnji številki lanskega časopisa ste prebrali: Pionirke celjske vrhunske odbojke Vsak dan živita tako, kot bi bil njun zadnji V uredništvu Novega tednika smo tudi tokrat pripravili 12 prazničnih zgodb za 12 mesecev letošnjega leta. Šest smo vam jih predstavili v prejšnji šte- vilki, šest vam jih ponujamo v tej. Razkrivamo, kdo je mojstrica peke kruha iz bližine Frankolovega in kdo je prepoznaven celjski par, katerega življenje bi lahko bila zanimiva fi lmska zgodba. Predstavljamo zakonca, ki opravljata pomembno vlogo pri družabništvu starejšim, ter inštruktorja jadralnega padalstva, ki je v zadnjih šestih letih z jadralnim padalom opravil skoraj dva tisoč poletov. Da nikoli ne obsoja nikogar, ki pokliče 112, pojasnjuje junak v rdečem, ki rešuje življenja. Ne spreglejte tudi zgodbe Celjana, ki je oblikoval logotipe in grafi čno podobo za številna podjetja in dogodke s Celjskega. Hilda Goršek Mojstrica peke in življenja Njuno življenje bi bila zanimiva filmska zgodba Mirjana in Valentin Steblovnik Minja Bajagič Oblikovalski estet z močnim pečatom v športu Stanka in Janez Leber Duši, ki prinašata upanje Luka Felicijan Iskal adrenalin, našel zen Jure Nežmah Junak v rdečem, ki rešuje življenja Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 1, 3. januar 2025 PREGLED LETA Fotografski pregled leta Leto 2024 skozi fotografsko oko Nik Jarh poleg Andraža Purga skrbi, da so naši članki opremljeni s kakovostnimi fotografi jami ljudi in dogodkov, ki jih že osemdeset let beležimo na straneh Novega tednika. Nik pravi, da pri svojem izboru ni želel izpostavljati ključnih dogodkov oziroma trenutkov leta. »Zato sem se odločil da raje izberem zgodbe posameznikov s čim bolj različnih področij, ki delujejo v našem okolju in skupaj z nami soustvarjajo našo družbo. Slavimo raznolikost, ki nas združuje v enost.« NT, foto: Nik Jarh Irena Friškovec Pavel Skaza Ana Oparenović Derzič Mira Močnik Grega Štarkl Dušan Konda Gloria Kotnik Djorde Dimitrijevski Benjamin Mencigar Mojca Cepuš Franc Zidar Domen Hitrec Nenad in Leon Firšt Nika Romšak Vitomir Janez Zagode 21 XXXX Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 21 Št. 1/ Leto 80 / Celje, 3. januar 2025 Za navdih, motivacijo in nove zmage v letu 2025! Kulinarični tandem Maja in Jernej Zver Str. 22-23 Str. 24-25 Str. 28-29 Str. 30-31 Str. 32-33 Str. 26-27 »Pri naju se vse začne in konča z glasbo« Mojster okraskov za kožo »Kvasovke zaenkrat delajo še zastonj« V zadnji številki lanskega časopisa ste prebrali: Pionirke celjske vrhunske odbojke Vsak dan živita tako, kot bi bil njun zadnji V uredništvu Novega tednika smo tudi tokrat pripravili 12 prazničnih zgodb za 12 mesecev letošnjega leta. Šest smo vam jih predstavili v prejšnji šte- vilki, šest vam jih ponujamo v tej. Razkrivamo, kdo je mojstrica peke kruha iz bližine Frankolovega in kdo je prepoznaven celjski par, katerega življenje bi lahko bila zanimiva fi lmska zgodba. Predstavljamo zakonca, ki opravljata pomembno vlogo pri družabništvu starejšim, ter inštruktorja jadralnega padalstva, ki je v zadnjih šestih letih z jadralnim padalom opravil skoraj dva tisoč poletov. Da nikoli ne obsoja nikogar, ki pokliče 112, pojasnjuje junak v rdečem, ki rešuje življenja. Ne spreglejte tudi zgodbe Celjana, ki je oblikoval logotipe in grafi čno podobo za številna podjetja in dogodke s Celjskega. Hilda Goršek Mojstrica peke in življenja Njuno življenje bi bila zanimiva filmska zgodba Mirjana in Valentin Steblovnik Minja Bajagič Oblikovalski estet z močnim pečatom v športu Stanka in Janez Leber Duši, ki prinašata upanje Luka Felicijan Iskal adrenalin, našel zen Jure Nežmah Junak v rdečem, ki rešuje življenja Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE Že na dvorišču nas je prevzel omamen vonj po svežem v krušni peči pečenem domačem kruhu. Na vratih kmečke hiše nas je pričakala karizmatična gospodinja Hilda, ki že desetletja pripravlja in peče najboljši kruh daleč naokoli ter tudi sočne potice z bogatim nadevom, štruklje, krhke fl ancate oziroma »štravbe« in druge dobrote. Brez njenih izdelkov ne mine skoraj nobena prireditev v lokalni skupnosti, z zdravim in okusnim domačim kruhom vsak teden nahrani tudi več sto otroških ust v šolah in vrtcih vojniške in celjske občine. Vse to počne z neiz- merno ljubeznijo. BOJANA AVGUŠTINČIČ Že na dvorišču nas je prevzel omamen vonj po svežem v krušni peči pečenem domačem kruhu. Na vratih kmečke hiše nas je pričakala karizmatična gospodinja Hilda, ki že desetletja pripravlja in peče najboljši kruh daleč naokoli ter tudi sočne potice z bogatim nadevom, štruklje, krhke fl ancate oziroma »štravbe« in druge dobrote. Brez njenih izdelkov ne mine skoraj nobena prireditev v lokalni skupnosti, z zdravim in okusnim domačim kruhom vsak teden nahrani tudi več sto otroških ust v šolah in vrtcih vojniške in celjske občine. Vse to počne z neiz- merno ljubeznijo. BOJANA AVGUŠTINČIČ »Dobrodošli. Upam, da se vam ne mudi preveč, saj bomo skupaj spekli kruh,« nas je v svojo pekarno povabila Hilda. Ob vihtenju kuhalnice in gnetenju testa nas je v prijetnem vzdušju popeljala skozi zgodbo kruha in ži- vljenja. Na pultu je že imela pripravljeno poparjeno ajdovo in koruzno moko, ki jima je nato do- dala kvas, sol, malo olja in najpomembnejšo sestavino – ljubezen. Slednja namreč nare- di dober kruh. Dodatkov ali konzervansov ne uporablja. In še nekaj je zelo pomembno pri pripravi kruha: »Peke se ne smeš lotevati z jezo. Kruh moraš delati z občutkom, s posebno energijo in ne serijsko. Pri nas vse delamo ročno, medtem ko v pekarnah kruh tako rekoč ›štancajo‹«, nas je podučila. Spi, ko ima čas Hilda kruh peče vsaj šti- rikrat tedensko, od 80 do sto hlebcev na dan oziro- ma približno tristo na te- den. S peko kruha se ukvarja že več kot štirideset let, ura- dno 35 let. Toliko časa ima namreč na kmetiji regi- striran kmečki turizem. Kruh peče po naroči- lu, z njim oskr- buje tudi vojniško šolo in celjsko OŠ Lava ter vrtca Tončke Čeče- ve in Anice Černejeve. Večino vsega dela – od peke, nakupa materiala, dostave izdelkov – opravi sama. Pri peki ji je v pomoč prijateljica Cil- ka. V delo je Hilda vpeta od jutra do poznega večera, pogosto se njen delovnik zavleče do zgodnjega jutra. Njen dan se začne ob pol še- stih zjutraj, peče tudi do dveh ponoči. Zju- traj nato kruh odpelje v šole in vrtce. »Spat grem, ko imam čas. Včasih tudi nič ne spim,« pravi Hilda, medtem ko v veli- ki posodi gnete te- sto za približno deset hleb- cev kruha. Medtem ko te- sto vzhaja, Hilda pripravi krušno peč. Kruh, pe- čen v njej, je povsem ne- kaj druge- ga, kot če je pečen v električni ali plinski peči. Kru- šna peč da kruhu zna- čilen okus, barvo, vonj in obstojnost. Njen kruh se topi v ustih in ostane svež tudi ves teden. Hilda ima dve kru- šni peči. V manjšo gre dvajset kilogramskih hlebcev in v večjo približno petindvajset. Ko testo vzhaja, ga Hilda ponovno pregnete, oblikuje hlebce in jih skrbno položi v peharje, kjer še nekaj časa počivajo. Ko napoči čas za peko, Hilda žerjavico v krušni peči razmakne na rob in peč očisti z vlažno krpo. Hlebce drugega za drugim stresa na lopar, v vsake- ga zareže z nožem, da nastane vzorec, in jih potisne v peč. Peka kot terapija Hilda opaža, da znajo kruh bolj kot mestni ceniti kmečki ljudje. V mestu marsikdo sploh ne ve, kako kruh nastane, pravi, zato otro- kom iz šol in vrtcev ter odraslim rada pokaže postopek peke. Ima namreč tudi status učne kmetije. Opaža, da se njenih delavnic največ udeležujejo učiteljice in zdravniki. »Zaradi stresa, s katerim se soočajo pri svojem delu. Peka jih sprošča,« pravi. Povabijo jo tudi v šole, kjer učencem predstavi peko kruha. »Ni bilo lahko in nič mi ni bilo dano. Vse sem si ustvarila z delom in to cenim.« Vidi se, da Hilda pri svojem delu uživa. Ni- koli ji ni težko zamesiti testa, tudi če jo kdo zadnji trenutek pokliče, da bi imel njen kruh. Največ ga speče ob praznikih, kot so velika noč, binkošti, božič in novo leto. Čeprav ima utečen sistem dela, bogate izkušnje in je mojstrica peke, se tudi njej kdaj kaj pone- sreči, prizna. »A to ni nič hude- ga. Saj imam živali, tako tudi one pridejo na svoj račun,« se nasmehne. Pekla že pri trinajstih letih Preden se je Hilda za- čela ukvarjati s peko kruha, je bila zaposle- na v celjski bolnišnici in frankolovski šoli. V bolnišnici je pripra- vljala urnike za die- te, v šoli je delala v kuhinji. Na kmetiji so imeli tudi lesno obrt, mož je delal ostrešja. Ko se je trg ob razpadu Jugoslavije za- prl, je bilo tre- ba razmisliti, kako naprej. »Ko smo vide- li, da z lesom ne bo več šlo, smo se začeli ukvarjati tudi s turizmom,« pravi Hilda, ki se je tako posvetila peki kru- ha. Tega je bila vešča, saj je kruh pekla že kot otrok, pri svojih trinajstih letih. V vseh teh letih se njen način dela ni spremenil, pravi. Še vedno dela z enako ljubeznijo, energijo in s Hilda Goršek iz Lipe pri Frankolovem na teden speče približno tristo hlebcev kruha Mojstrica peke in življenja »Ko začneš poležavati, slej ko prej zboliš. /…/ Domača, kakovostna, preverjena hrana je zdravilo. In zmernost pri jedači in pijači.« Hilda Goršek že desetletja pripravlja in peče najboljši kruh daleč naokoli ter tudi sočne potice z bogatim na- devom in druge dobrote. Za svoje delo oziroma peko- vske dobrote je prejela več kot sto priznanj in zahval. Preden hlebec razreže, ga z nožem prekriža. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Peke se ne smeš lotevati z jezo. Kruh moraš delati z občutkom, s posebno energijo in ne serijsko.« predanostjo kot na začetku. Nikoli ne išče bližnjic, uporablja kakovostne sestavine, kupljene pri lokalnih ponudnikih … in to se ji obrestuje. Inšpekcije se ne boji. Vse dela po predpisih, zakonodajo ima v malem prstu, pri čemer ves čas sledi spremembam na tem področju. Pri vodenju poslov ji pomaga računovodkinja. »Na leto me obišče pet različnih inšpekcij. Nič me ne moti, če pridejo, saj imam stvari urejene. Nikoli doslej ni bilo težav oziroma nepravilnosti,« pove Hilda, ki ima lepo ure- jeno zunanjost in notranjost hiše. Ob peki se ukvarja tudi z rejo ovac in pra- šičev. Jagenjčke proda, iz svinjskega mesa da narediti salame in druge suhomesnate izdel- ke, ki jih ponudi svojim gostom. Na kmetiji gosti tudi zaključene družbe, za katere vso hrano pripravi in speče sama. Včasih se je veliko udeleževala sejmov po vsej Sloveniji, še vedno sodeluje s celjsko in z vojniško občino ter z drugimi ustanovami in organizacijami. Pekla je tudi za hotele na Dobrni, v Portorožu … Do pred nekaj let je svoje izdelke prodajala tudi na stojnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenski Bistri- ci … Nato so jo začeli »snubiti« šole in vrtci, za katere zdaj peče kruh. Skozi preizkušnje Hilda Goršek je šla v življenju tudi skozi težke preizkušnje. Kljub temu je dobrovoljna, nasmejana in izžareva pozitivno energijo. Je mama petih otrok, pri čemer je enega izgu- bila, ko je bil še zelo majhen. Usoden je bil tumor. Bolezen ji je pred tridesetimi leti vzela tudi moža in tako je ostala sama na kmetiji. Otroci so odrasli in se odselili. »Ni bilo lahko in nič mi ni bilo dano. Vse sem si ustvarila z delom in to cenim,« pravi. Poležavanja ne pozna. »Ko začneš poleža- vati, slej ko prej zboliš,« je prepričana. Njej zdravje še dobro služi. Pravi, da gripe ne po- zna, tudi zaradi covida ni zbolela. Njen recept za trdno zdravje je, da pazi, kaj da v usta. »Domača, kakovostna, preverjena hrana je zdravilo. In zmernost pri jedači in pijači.« Hildo je življenje utrdilo. Kljub poškodbi noge, ki jo je utrpela v otroštvu, ko je stopila na koso in je zato prestala več operacij, je od jutra do večera na nogah. Edino obuvalo, ki ga lahko nosi tudi pozimi, so natikači. Je tudi članica gasilskega društva, kjer je njena vloga, da skrbi, da so gasilci vedno siti, pove. Zadnjih šest let ni bila ne na dopustu ne na nobenem izletu. A se ne pritožuje. Tudi doma je lepo, pravi. Dolgčas ji ni nikoli, saj je v njeni hiši ves čas živahno, še posebej ob praznikih. Takrat se zbere vsa družina. Domov pridejo vsi štirje otroci z družinami (Hilda ima tudi osem vnukov). Za božič se dobijo na večerji, za katero Hilda speče najboljši kruh, bogato orehovo ali lešnikovo potico, manjkati ne sme niti pehtranova, in krhke fl ancate. Od mesa se na božični mizi obvezno znajde perutnina, saj po ljudskem izročilu velja, da kura s kremplji praska nazaj in tako vse slabo ostane v izte- kajočem se letu, medtem ko je za silvestrovo oziroma novo leto priporočljivo jesti svinjino. Svinja namreč z rilcem rine naprej, zato svinj- sko meso v tem času pomeni pogled naprej. In kakšen je Hildin pogled v prihodnost? Želi si predvsem zdravje ter da bi lahko delala in osrečevala vse okoli sebe. Zadovoljna je, da ima streho nad glavo in da jo obkrožajo do- bri in srčni ljudje. Pri 73 letih še ne razmišlja o upokojitvi. Pekla bo, dokler ji bo zdravje služilo, pravi sogovornica, ki je lahko vsem v navdih. Foto: Andraž Purg »Na leto me obišče pet različnih inšpekcij. Nič me ne moti, če pridejo, saj imam stvari urejene. Nikoli doslej ni bilo težav oziroma nepravilnosti.« Pred hišo Gorškovih stoji kapelica, ki jo je Hilda dala postaviti po moževi smrti, saj je bila to njegova želja. Na praznični mizi ne sme manjkati potica. Tudi to Hilda speče v krušni peči. Hilda iz testa oblikuje hlebce in jih skrbno položi v peharje, kjer nato, preden jih da v peč, še nekaj časa počivajo. Preden hlebec roma v peč, Hilda vanj zareže z nožem, da nastane vzorec. Hildin kruh, pečen v krušni peči, se topi v ustih in ostane svež tudi ves teden. Hilda kruh peče vsaj štirikrat tedensko, od 80 do sto hlebcev na dan oziroma približno tristo na teden. To počne z neizmer- no ljubeznijo. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Peke se ne smeš lotevati z jezo. Kruh moraš delati z občutkom, s posebno energijo in ne serijsko.« predanostjo kot na začetku. Nikoli ne išče bližnjic, uporablja kakovostne sestavine, kupljene pri lokalnih ponudnikih … in to se ji obrestuje. Inšpekcije se ne boji. Vse dela po predpisih, zakonodajo ima v malem prstu, pri čemer ves čas sledi spremembam na tem področju. Pri vodenju poslov ji pomaga računovodkinja. »Na leto me obišče pet različnih inšpekcij. Nič me ne moti, če pridejo, saj imam stvari urejene. Nikoli doslej ni bilo težav oziroma nepravilnosti,« pove Hilda, ki ima lepo ure- jeno zunanjost in notranjost hiše. Ob peki se ukvarja tudi z rejo ovac in pra- šičev. Jagenjčke proda, iz svinjskega mesa da narediti salame in druge suhomesnate izdel- ke, ki jih ponudi svojim gostom. Na kmetiji gosti tudi zaključene družbe, za katere vso hrano pripravi in speče sama. Včasih se je veliko udeleževala sejmov po vsej Sloveniji, še vedno sodeluje s celjsko in z vojniško občino ter z drugimi ustanovami in organizacijami. Pekla je tudi za hotele na Dobrni, v Portorožu … Do pred nekaj let je svoje izdelke prodajala tudi na stojnicah v Ljubljani, Mariboru, Celju, Slovenski Bistri- ci … Nato so jo začeli »snubiti« šole in vrtci, za katere zdaj peče kruh. Skozi preizkušnje Hilda Goršek je šla v življenju tudi skozi težke preizkušnje. Kljub temu je dobrovoljna, nasmejana in izžareva pozitivno energijo. Je mama petih otrok, pri čemer je enega izgu- bila, ko je bil še zelo majhen. Usoden je bil tumor. Bolezen ji je pred tridesetimi leti vzela tudi moža in tako je ostala sama na kmetiji. Otroci so odrasli in se odselili. »Ni bilo lahko in nič mi ni bilo dano. Vse sem si ustvarila z delom in to cenim,« pravi. Poležavanja ne pozna. »Ko začneš poleža- vati, slej ko prej zboliš,« je prepričana. Njej zdravje še dobro služi. Pravi, da gripe ne po- zna, tudi zaradi covida ni zbolela. Njen recept za trdno zdravje je, da pazi, kaj da v usta. »Domača, kakovostna, preverjena hrana je zdravilo. In zmernost pri jedači in pijači.« Hildo je življenje utrdilo. Kljub poškodbi noge, ki jo je utrpela v otroštvu, ko je stopila na koso in je zato prestala več operacij, je od jutra do večera na nogah. Edino obuvalo, ki ga lahko nosi tudi pozimi, so natikači. Je tudi članica gasilskega društva, kjer je njena vloga, da skrbi, da so gasilci vedno siti, pove. Zadnjih šest let ni bila ne na dopustu ne na nobenem izletu. A se ne pritožuje. Tudi doma je lepo, pravi. Dolgčas ji ni nikoli, saj je v njeni hiši ves čas živahno, še posebej ob praznikih. Takrat se zbere vsa družina. Domov pridejo vsi štirje otroci z družinami (Hilda ima tudi osem vnukov). Za božič se dobijo na večerji, za katero Hilda speče najboljši kruh, bogato orehovo ali lešnikovo potico, manjkati ne sme niti pehtranova, in krhke fl ancate. Od mesa se na božični mizi obvezno znajde perutnina, saj po ljudskem izročilu velja, da kura s kremplji praska nazaj in tako vse slabo ostane v izte- kajočem se letu, medtem ko je za silvestrovo oziroma novo leto priporočljivo jesti svinjino. Svinja namreč z rilcem rine naprej, zato svinj- sko meso v tem času pomeni pogled naprej. In kakšen je Hildin pogled v prihodnost? Želi si predvsem zdravje ter da bi lahko delala in osrečevala vse okoli sebe. Zadovoljna je, da ima streho nad glavo in da jo obkrožajo do- bri in srčni ljudje. Pri 73 letih še ne razmišlja o upokojitvi. Pekla bo, dokler ji bo zdravje služilo, pravi sogovornica, ki je lahko vsem v navdih. Foto: Andraž Purg »Na leto me obišče pet različnih inšpekcij. Nič me ne moti, če pridejo, saj imam stvari urejene. Nikoli doslej ni bilo težav oziroma nepravilnosti.« Pred hišo Gorškovih stoji kapelica, ki jo je Hilda dala postaviti po moževi smrti, saj je bila to njegova želja. Na praznični mizi ne sme manjkati potica. Tudi to Hilda speče v krušni peči. Hilda iz testa oblikuje hlebce in jih skrbno položi v peharje, kjer nato, preden jih da v peč, še nekaj časa počivajo. Preden hlebec roma v peč, Hilda vanj zareže z nožem, da nastane vzorec. Hildin kruh, pečen v krušni peči, se topi v ustih in ostane svež tudi ves teden. Hilda kruh peče vsaj štirikrat tedensko, od 80 do sto hlebcev na dan oziroma približno tristo na teden. To počne z neizmer- no ljubeznijo. 24 Št. 1, 3. januar 2025 Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 24 PRAZNIČNE ZGODBE Kmalu po tem, ko se je Va- lentin vrnil s služenja voja- škega roka v Makedoniji, je spoznal Mirjano. »Mirjano sem prvič srečal v mestu. Bila je v družbi mojega prijatelja in njegovega dekleta. Všeč mi je bila že na prvi pogled,« se spominja Valentin. Kavalir z rokavicami »Tudi mene je prevzel mlad samozavesten kavalir z lepim vedenjem. Spomnim se, da sta mi ob prvem srečanju ta- koj padli v oči tudi njegova zagorela polt in urejenost. Oblečen je bil v eleganten balonar, na rokah je imel ro- kavice,« doda Mirjana. Oboje- stranska simpatija je prerasla v ljubezen in že kmalu, pisalo se je leto 1966, sta se poro- Mirjana in Valentin Steblovnik med najbolj prepoznavnimi pari iz Celja Njuno življenje bi bila zanimiva filmska zgodba Ob prihodu v stanovanje zakoncev Steblovnik me je naj- bolj glasno pozdravila njuna psička Loti, ki me je takoj osvojila s svojim dobrodušnim pogledom. Med pogovorom z Mirjano in Valentinom se je nežno privila k meni, kot bi želela povedati, da sem dobrodošla. »Loti je najina sreča. Njena brezpogojna ljubezen je neizmerna. Tisti, ki sobi- vajo s psom, vedo, o čem govorim,« pravi Mirjana, med- tem ko postreže z zelo okusnim jabolčnim zavitkom. Ne skrivam navdušenja nad urejenostjo njunega stanovanja, v katerem prijetno vzdušje pričarajo tople barve, izvirni kosi pohištva ter spominki z njunih številnih popotovanj. A čutiti je mogoče tudi njuno ljubečo povezanost, ki jo, kot pravita, že več kot pet desetletij uspevata ohranjati z medsebojnim spoštovanjem. »To seveda ne pomeni, da se nisva nikoli prepirala. Pomembno je, da sva znala drug drugega poslušati in se pogovarjati,« poudarjata. A če bi njuno življenje preslikali na filmsko platno, to še zdaleč ne bi bil zgolj romantičen film, sploh ne! BARBARA FURMAN »Prevzel me je mlad samozavesten kavalir z lepim vedenjem. Spomnim se, da sta mi ob prvem srečanju takoj padli v oči tudi njegova zagorela polt in urejenost. Oblečen je bil v eleganten balonar, na rokah je imel rokavice,« o prvem srečanju s svojim pove Mirjana. čila. »Naslednje jutro sva se odpeljala na morje v Crikve- nico na poročno potovanje,« dodata v smehu. Oba sta ob delu in dveh otrocih uspešno končala študij. Vprašam ju, kako jima že več desetletij uspeva negovati ljubečo in razumevajočo dvojino. Pravita, da je najbolj po- membno medsebojno spo- štovanje. »Zaljubljenost hitro mine, ljubezen lahko ohranjata partnerja le, če sta drug do drugega iskrena in spoštljiva. Pomembno je, da se pogovarjata in dogovarja- ta. Velikokrat je treba sklepati kompromise. Imava to srečo, da naju zanimajo, veselijo in navdušujejo iste stvari in da imava iste konjičke,« pojasni Mirjana. Red boogie Mirjana je bila zaposlena kot višja medicinska sestra na oddelku za plastično kirurgijo v celjski bolnišnici, Valentin je kot modni kreator velik modni navdušenec. Dvanajst let je delal v podjetju Elkroj, zatem šest let v razvojnem oddelku manjšega podjetja za športno konfekcijo v Italiji. »Čeprav je bila ta služba kar 300 kilo- metrov oddaljena od doma, me na to obdobje vežejo zelo lepi spomini, saj sem delal le tri dni v tednu in sem bil kljub temu zelo dobro plačan. Ob ponedeljkih zjutraj sem se vozil v Italijo in se ob sredah pozno zvečer vračal domov.« A se je časoma zaradi veli- ke razdalje odločil, da si bo službo poiskal bliže domu. Tako je v osemdesetih letih v središču Celja odprl butik z ženskimi in moškimi oblačili Red boogie, ki so ga Celjani zelo radi obiskovali. »Bila so obdobja, ko so stali v vrsti za vstop v trgovino. Prihajali so tudi maturanti po obleke. Žena mi je pomagala v popol- danskih urah, saj je bilo dela na pretek. Po osamosvojitvi Slovenije je promet drastič- no upadel. Ker je bil dostop do butika iz Gosposke ulice, ki so jo dve leti razkopavali, je vseh enajst lokalov zaprlo vrata. Tudi jaz sem ga bil leta 1993 prisiljen zapreti.« V tistih letih sta se za pusta vedno našemila in za obisko- Mirjana pravi, da na življenje vedno glede s pozitivne strani. Mirjana in Valentin Steblovnik sta poročena že skoraj šest desetletij. 25 Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 25 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »V pol ure sem se odločil za podkolensko amputacijo noge. Dobro sem jo prestal. Veliko olajšanje sem doživel, ko mi je zdravstveno osebje povedalo, da v mojem telesu ni več bakterije. To je bila zame najlepša novica,« poudari Valentin. »V cerkvi v Trondheimu na Norveškem sem fotografirala, Valentin je skrivaj snemal, čeprav je bilo prepovedano. Varnostnik je opazil utripajočo lučko na kameri. Stekel je iz cerkve in varnostnik za njim, a ga k sreči ni dohitel.« valce butika pripravila penino ter majhne krofe. To pustno navado sta v Celje prenesla iz Kölna, kjer se je rajalo ves mesec. Ljudje so po trgovinah pili penino, prodajalci so bili vsi v maskah. Bežal pred varnostnikom Kasneje je Valentin dobil ponudbo za delo v Tuniziji in jo po tehtnem premisleku tudi sprejel. To je bilo le ne- kaj mesecev pred Mirjanino upokojitvijo, zato se mu je v Tuniziji pridružila nekoliko kasneje. Enoletnega bivanja v omenjeni deželi ne bosta nikoli pozabila, pravita, saj sta živela v vili ob morju, zraven je bila letna rezidenca tunizij- skega predsednika. Leta 1999 sta se vrnila v Slovenijo. Rada sta se potepala po Evropi. Najprej z avtom in s priklopljeno kamp prikolico, pozneje z avtodomom. Prišla sta vse do Nordcappa na se- veru Norveške. Potovala sta s hčerko Ksenijo, sin Sergej je imel takrat druge obveznosti. Ker je bilo to v času, ko še ni bila na voljo navigacija, sta se na poletna potovanja pripra- vljala tudi po več mesecev. Vedno sta vedela, kaj želita videti in doživeti. Zato nista ničesar prepuščala naključju. »Kako natančno sva pripravila načrt poti, lahko ponazorim s konkretnim primerom. V zna- meniti cerkvi v Trondheimu na Norveškem so dragulji in kraljeve krone na ogled le en- krat na teden v popoldanskih urah. Že doma sva pot načrto- vala tako, da sva ravno takrat prispela do te cerkve,« pove Mirjana. »Ne boste verjeli, kaj se nama je v tej cerkvi zgodilo. Jaz sem fotografirala, Valen- tin je skrivaj snemal, čeprav je bilo prepovedano. Kamero je imel stisnjeno pod pazduho, vendar je varnostnik opazil utripajočo lučko na njej. Va- lentin je tekel iz cerkve in var- nostnik za njim, a ga k sreči ni dohitel.« Obtičali v ovinku Pravita, da bi o zanimivih anekdotah s potovanj lahko govorila ure in ure. Veliko se jih je zgodilo med vožnjo. Ko so se z avtomobilom in s pri- peto bivalno prikolico spuščali po ozki gorski cesti iz Chamo- nixa v Albertvill v Franciji, je v ostrem ovinku nasproti pri- peljala avtocisterna. Obtičali sta obe vozili. Na eni strani ceste so bile skale, na drugi prepad. Kot pravi Valentin, so takšni trenutki tako stresni, da za vedno ostanejo v spominu. »Nisem mogel zapeljati niti naprej niti vzvratno. Nismo vedeli, kaj storiti. Potem se je hči Ksenija povzpela na avto in vzvratno ogledalo usmerila k avtomobilu, da sem lahko zapeljal tik ob skalo, potem je usmerjala voznika avtoci- sterne, da se je po milimetrih premikal mimo našega vozila s prikolico. Uspelo mu je,« se spominja. A s tem težav še ni bilo konec. Ker je bil ovinek zelo oster, ni uspel zapeljati naprej, ker se je kamp priko- lica zagozdila pod skalo. »Lju- dje, ki so to opazovali iz svojih avtomobilov, so nam priskoči- li na pomoč. Odklopili so pri- kolico in jo držali na strmini tako dolgo, da sem lahko avto nekoliko zapeljal naprej, po- tem so jo pripeli nazaj. Tako smo lahko nadaljevali pot. Še zdaj smo hvaležni vsem tem ljudem.« Nekaj podobnega se jim je zgodilo tudi na Portugalskem, kjer jim je pot prekrižal avto, ki je bil parkiran kar sredi ce- ste, voznika pa nikjer. »Nisem mogel naprej, kolona vozil za mano je postajala daljša in daljša. K sreči je ravno takrat prišla mimo skupina doma- činov, ki so priskočili na po- moč. Ne boste verjeli – avto so dvignili in umaknili na stran ceste, da smo lahko zapeljali mimo,« pojasni. Valentin za rešetkami Pred leti sta v Amsterdamu obiskala hčer Ksenijo, ki je v tem mestu študirala sodobni ples. Ko so se med vožnjo po mestu ustavili pred semafor- jem z rdečo lučjo, se je vozilu približal moški na kolesu in Valentinu očital, da je poško- doval avto njegovega prijate- lja. Zahteval je denar. Bili so šokirani. »Valentin je sicer vztrajal, da ni poškodoval no- benega vozila, a je predlagal, naj mu pokaže ta prijateljev avto. Tako smo se odpeljali do vozila, ki je bilo nevozno in v razpadajočem stanju. Vedeli smo, da nas hoče pre- tentati, zato smo poklicali policijo, a se je izkazalo, da to ni bila dobra odločitev. Po- licist je Valentina odpeljal na policijsko postajo, kjer so ga zaprli v zaporniško celico,« pove Mirjana. Očitali so mu, da je pobegnil s kraja prome- tne nesreče. V zaporu je bil osem ur. »Nisem jim mogel dopovedati, da nisem ničesar kriv. Čez nekaj ur je prišel k meni policijski kapetan, ki mi je dal priložnost, da sem mu podrobneje pojasnil, kaj se je dogajalo. Verjel mi je, da ni- sem poškodoval vozila, saj na našem avtodomu ni bilo videti nobene poškodbe, zato so me izpustili. In tako se je neka- jurna agonija srečno končala.« Ogoljufana Mirjana je napisala tri knji- ge. Pravi, da ji je najljubša prva, ki jo je naslovila Buen Camino, peregrino, saj opisu- je njeno in Valentinovo peša- čenje po približno 950 kilome- trov dolgi poti po francoskem Caminu. Izdala jo je založba Katr oziroma Saša Iskrić. In to brez njene vednosti. Kako je to mogoče, jo vprašam: »Ta gospod mi je po spletu po- nujal natis knjige po ugodni ceni. Dogovorila sva se, da mi bo tiskan izvod knjige poslal na vpogled. Če bom zadovolj- na, bova podpisala pogodbo. Postavitev besedila in foto- grafij sem sama uredila. Tako je bila knjiga pripravljena za tisk. Ko je Saša Iskrić dobil vse moje gradivo, se ni več ogla- sil. Brez moje vednosti je sto mojih knjig posredoval vsem knjižnicam po Sloveniji. Zato sem ga tožila. Knjiga je izdana v slabi kakovosti, fotografije so črno-bele.« Mirjana s tožbo sicer ni uspela, čeprav je želela le, da bi Iskrić zagotovil, da bi knji- ga izšla v boljši kakovosti in z barvnimi fotografijami. Drugo knjigo Vse samo zaradi neke cerkvice na koncu sveta je Mirjana izdala v samozaložbi, prav tako tretjo knjigo Resnič- ne dogodivščine najdražjega moža. Usodni zdrs Bilo je v začetku letošnjega februarja zvečer, ko se je Va- lentin s psičko vračal s kratke- ga sprehoda. Na poledenelem dvorišču mu je zdrsnilo in si je ob padcu hudo poškodoval gleženj. S težavo se je priplazil do glavnega vhoda večstano- vanjske stavbe, v kateri živi- jo. Odprl je vrata, da je psička lahko stekla do stanovanja. Mirjana je poklicala rešilno vozilo, ki je Valentina z odpr- tim zlomom gležnja odpeljalo na celjsko urgenco. Na travmatologiji so napra- vili osteosintezo s ploščico ter z vijaki in ga po treh dneh odpustili domov z vnetjem ter brez antibiotične terapije. Zato je njegova noga kma- lu po vrnitvi domov postala rdeča do kolena. »Takoj sem ga peljala nazaj v bolnišnico, a ga zdravnica najprej sploh ni želela sprejeti, češ da je na pregled naročen šele konec meseca. K sreči sem vztrajala in prosila, naj ga pregledajo, saj je pregled krvi pokazal, da je tik pred sepso. To je bil začetek večmesečne kalvarije za oba,« pripoveduje Mirjana. Amputacija noge Tri mesece in pol je preživel v celjski bolnišnici, saj so se njegove zdravstvene težave kar vrstile. Dobil je gangreno, prestal je osem operacij noge, bojeval se je z dvema hudima bolnišničnima okužbama, poleg tega je prestal pljučno embolijo. Mirjana meni, da so zdrav- niki pri obravnavi njenega moža naredili nekaj napak, ki jih je dokumentirala pisno in s fotografijami. Zbrano gradivo je posredovala zavarovalnici. V začetku maja so Valentina iz celjske bolnišnice izpusti- li, vendar sta se obrnila po drugo zdravniško mnenje na oddelek za travmatologi- jo v Univerzitetnem klinič- nem centru Ljubljana. »Ko je tamkajšnji zdravnik videl Valentinovo nogo, ni skrival začudenja, saj gleženj kljub nameščenemu zunanjemu fiksatorju ni bil v pravem položaju. Rana na gležnju se zaradi okužbe z bakterijo ni dobro celila. Predlagal je, naj počakamo čez poletje v upa- nju, da se bo rana bolje celila. A bakterija je kot nekakšna tempirana bomba, nikoli ne veš, kdaj bo izbruhnila. Pri Valentinu je konec poletja. Dobil je povišano telesno temperaturo, zato sva ga s hčerko peljali v ljubljanski UKC, kjer so povedali, da smo prišli tik pred zdajci,« se tiste stresne vožnje do Ljubljane spominja Mirjana. Zdravniki so Valentinu predlagali podkolensko am- putacijo noge, ker so ocenili, da je verjetnost za uspešno zdravljenje zelo majhna. »V pol ure sem se odločil za amputacijo. To je bilo v pe- tek, že v ponedeljek sem bil operiran. Operacijo sem do- bro prestal. Veliko olajšanje sem doživel, ko mi je zdra- vstveno osebje povedalo, da v mojem telesu ni več bakte- rije. To je bila zame najlepša novica,« poudari Valentin, ki je zdaj še na vozičku. Kmalu bo dobil protezo za nogo, s katero bo lahko hodil. In jutri bo nov dan. Verjamem, da si ga bodo Mirjana, Valentin in njuna ljubka Loti obarvali v svetlih odtenkih. Foto: Nik Jarh Valentin je zdaj na vozičku, kmalu bo dobil protezo za nogo, s katero bo lahko hodil. Mirjana je napisala tri knjige, ki so na voljo tudi v celjski knjižnici. Njun dom je poln barv, ki ustvarja- jo občutek prijetne topline. 24 Št. 1, 3. januar 2025 Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 24 PRAZNIČNE ZGODBE Kmalu po tem, ko se je Va- lentin vrnil s služenja voja- škega roka v Makedoniji, je spoznal Mirjano. »Mirjano sem prvič srečal v mestu. Bila je v družbi mojega prijatelja in njegovega dekleta. Všeč mi je bila že na prvi pogled,« se spominja Valentin. Kavalir z rokavicami »Tudi mene je prevzel mlad samozavesten kavalir z lepim vedenjem. Spomnim se, da sta mi ob prvem srečanju ta- koj padli v oči tudi njegova zagorela polt in urejenost. Oblečen je bil v eleganten balonar, na rokah je imel ro- kavice,« doda Mirjana. Oboje- stranska simpatija je prerasla v ljubezen in že kmalu, pisalo se je leto 1966, sta se poro- Mirjana in Valentin Steblovnik med najbolj prepoznavnimi pari iz Celja Njuno življenje bi bila zanimiva filmska zgodba Ob prihodu v stanovanje zakoncev Steblovnik me je naj- bolj glasno pozdravila njuna psička Loti, ki me je takoj osvojila s svojim dobrodušnim pogledom. Med pogovorom z Mirjano in Valentinom se je nežno privila k meni, kot bi želela povedati, da sem dobrodošla. »Loti je najina sreča. Njena brezpogojna ljubezen je neizmerna. Tisti, ki sobi- vajo s psom, vedo, o čem govorim,« pravi Mirjana, med- tem ko postreže z zelo okusnim jabolčnim zavitkom. Ne skrivam navdušenja nad urejenostjo njunega stanovanja, v katerem prijetno vzdušje pričarajo tople barve, izvirni kosi pohištva ter spominki z njunih številnih popotovanj. A čutiti je mogoče tudi njuno ljubečo povezanost, ki jo, kot pravita, že več kot pet desetletij uspevata ohranjati z medsebojnim spoštovanjem. »To seveda ne pomeni, da se nisva nikoli prepirala. Pomembno je, da sva znala drug drugega poslušati in se pogovarjati,« poudarjata. A če bi njuno življenje preslikali na filmsko platno, to še zdaleč ne bi bil zgolj romantičen film, sploh ne! BARBARA FURMAN »Prevzel me je mlad samozavesten kavalir z lepim vedenjem. Spomnim se, da sta mi ob prvem srečanju takoj padli v oči tudi njegova zagorela polt in urejenost. Oblečen je bil v eleganten balonar, na rokah je imel rokavice,« o prvem srečanju s svojim pove Mirjana. čila. »Naslednje jutro sva se odpeljala na morje v Crikve- nico na poročno potovanje,« dodata v smehu. Oba sta ob delu in dveh otrocih uspešno končala študij. Vprašam ju, kako jima že več desetletij uspeva negovati ljubečo in razumevajočo dvojino. Pravita, da je najbolj po- membno medsebojno spo- štovanje. »Zaljubljenost hitro mine, ljubezen lahko ohranjata partnerja le, če sta drug do drugega iskrena in spoštljiva. Pomembno je, da se pogovarjata in dogovarja- ta. Velikokrat je treba sklepati kompromise. Imava to srečo, da naju zanimajo, veselijo in navdušujejo iste stvari in da imava iste konjičke,« pojasni Mirjana. Red boogie Mirjana je bila zaposlena kot višja medicinska sestra na oddelku za plastično kirurgijo v celjski bolnišnici, Valentin je kot modni kreator velik modni navdušenec. Dvanajst let je delal v podjetju Elkroj, zatem šest let v razvojnem oddelku manjšega podjetja za športno konfekcijo v Italiji. »Čeprav je bila ta služba kar 300 kilo- metrov oddaljena od doma, me na to obdobje vežejo zelo lepi spomini, saj sem delal le tri dni v tednu in sem bil kljub temu zelo dobro plačan. Ob ponedeljkih zjutraj sem se vozil v Italijo in se ob sredah pozno zvečer vračal domov.« A se je časoma zaradi veli- ke razdalje odločil, da si bo službo poiskal bliže domu. Tako je v osemdesetih letih v središču Celja odprl butik z ženskimi in moškimi oblačili Red boogie, ki so ga Celjani zelo radi obiskovali. »Bila so obdobja, ko so stali v vrsti za vstop v trgovino. Prihajali so tudi maturanti po obleke. Žena mi je pomagala v popol- danskih urah, saj je bilo dela na pretek. Po osamosvojitvi Slovenije je promet drastič- no upadel. Ker je bil dostop do butika iz Gosposke ulice, ki so jo dve leti razkopavali, je vseh enajst lokalov zaprlo vrata. Tudi jaz sem ga bil leta 1993 prisiljen zapreti.« V tistih letih sta se za pusta vedno našemila in za obisko- Mirjana pravi, da na življenje vedno glede s pozitivne strani. Mirjana in Valentin Steblovnik sta poročena že skoraj šest desetletij. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1, 3. januar 2025 Minja Bajagič in njegova zadnja ljubezen, glasba izpod njegovih prstov PRAZNIČNE ZGODBE Celjan Minja Bajagič je še vedno zaljubljen v šport, a predvsem tistega prvinskega, kot ga je poznal sam v mladosti. Z ženo sta ljubitelja vrhunskega roka, pred kratkim je začel – povsem neuk – ubirati tipke na klaviaturah. Dolgoletni sodelavec Novega tednika (in tudi Radia Celje) me je pred vrsto leti povabil, da sem sedel poleg njega, ko je oblikoval športne strani. DEAN ŠUSTER nega. Je povsem preprost, ša- hovska figurica ima dekliški pentljici.« Oblikovalska srenja je dokončno spoznala Minjo Bajagiča. V glavni vlogi vratar Na celjskem območju se je zanj pojavilo zanimanje, ne- dolgo zatem v celotni Sloveni- ji. Med izstopajočimi logotipi je tudi tisti, ki je bil namenjen svetovnemu prvenstvu v ke- gljanju v Celju. Iz odprte Ze- mlje, globusa, gledajo keglji. Slovenska osamosvojitev je prinesla ogromen športni za- nos, krovne zveze so ponosno hitele s predstavitvami svojih najboljših selekcij. V marcu je slovenska moška rokometna reprezentanca odigrala prvo uradno tekmo, kot se spodo- bi, seveda, v Celju. Bajagič je pripravil zasnovo plakata, obenem tudi znak za Roko- metno zvezo Slovenije. »Ne vem, zakaj so ga pred nekaj leti zamenjali. Res mi ni jasno. V glavnem pri vseh športih z žogo upodabljajo športnika ali športnico pri metu, sam pa sem postavil za spremembo v glavno vlogo vratarja.« Sprejet je bil tudi njegov znak za Celj- ske mesnine, a so ga kmalu zamenjali in nato še večkrat spremenili. »To se redno do- gaja, imajo vso pravico, da to počnejo,« se ne jezi Minja, po drugi strani pa je očitno, da mu ni povsem vseeno. Grb NK Celje je njegov Ob 100. obletnici športa v Celju je Minja narisal srce, ki bije in bije, obkroža pa ga ma- jica s startno številko 100. Za »Košarkarski znak mi je veliko pomenil in mi tudi spremenil življenje, šahovski pa je nekaj posebnega.« goslavije zaupana organiza- cija evropskega prvenstva za mladince leta 1980 v dvorani Golovec. Med vsem drugim je prvenstvo potrebovalo tudi prepoznaven znak. »Pravoča- sno smo oddali svoje ideje, izdelke je pregledala poseb- na komisija, končno besedo je imel organizacijski odbor. Zmagal je moj logotip, eden od nekdanjih košarkarjev in sodnikov je imel zelo pohva- len govor. To je bil prelomen trenutek glede mojega ži- vljenjskega ustvarjanja, vse se je obrnilo. Prevzel me je občutek, da bi se bilo lepo ukvarjati s čim takšnim.« V Cetisu sem nemudoma na- predoval v službi, tudi plača se je … Ah, to ni pomembno, vsaj meni ni bilo. Dobil sem naziv oblikovalec 2. Predvsem je bil pomemben zagon, ki mi ga je dalo vse skupaj.« Deklica v šahovski figuri Ko je Minjo povsem ob- sedlo grafično oblikovanje, je bil študij kar naenkrat na stranskem tiru: »Večkrat sem obiskal knjižni sejem v Fran- kfurtu zaradi nakupa strokov- nih knjig. Zbral sem ogromno koristnega gradiva. Potreboval sem čim več informacij, kajti zavedal sem se, da mi bodo zelo koristile in da so nujne zaradi moje odločitve.« Pet let za košarkarskim EP v Celju je sledilo svetovno prvenstvo za mladinke v šahu na Dobrni. »S tem znakom sem povsem za- dovoljil tudi svoj okus, zato mi je najbolj pri srcu. Košarkarski znak mi je veliko pomenil in mi tudi spremenil življenje, šahovski pa je nekaj poseb- Spoznal sem njegove iz- jemne sposobnosti, tudi pri svojih rubrikah, predvsem pa pri naslovnicah, kjer je ime- nitne ideje združil z estetsko podobo. Usodni natečaj Zdaj je Minja v pokoju. A še vedno je »v formi«. Tako pravi: »Še oblikujem, a zdaj le stvari, ki se mi zdijo ustvarjal- no zanimive.« Njegova mama je dobro risala in tudi Minjev konjiček je bilo risanje. Ma- turo je opravil na I. gimnaziji v Celju. »Še vedno sem absol- vent visoke ekonomske in ko- mercialne šole. Zaposlil sem se v podjetju Cetis v oddelku za oblikovanje. Tam sem bil zgolj pomožna moč.« Sledil je nepričakovan preobrat. V podjetju je bil razpisan inter- ni natečaj. Cvet košarkarske mladosti v žogi Košarkarskemu klubu Libe- la Celje je bila pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije in tudi Košarkarske zveze Ju- Minja in Tanja na maturantskem plesu Celjan Minja Bajagič in njegova zgodba Oblikovalski estet z močnim pečatom v športu Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Približno 15 let sem bil pri NK Celje in nudil svoje usluge kot klubski človek. Brezplačno, seveda. Tudi skoraj nobene tekme takrat nisem izpustil. Od tega je že kar nekaj časa, ljudje so se zamenjali in dvomim, da danes v NK Celje vedo, kdo jim je med drugim oblikoval grb, ki ga s ponosom nosijo, in da je avtor celo še med živimi.« Športno zvezo Celje je narisal grafiko, ki ne predstavlja ene športne panoge, ampak si jih lahko predstavljamo več. Še vedno je v uporabi znak, ki ga je narisal za Nogometni klub Celje. »Najprej je bil v znaku napis Publikum Celje, kasneje so se menjala imena glavnih pokroviteljev, a znak je ostal. Ko je nastal, je klub igral tek- me na Skalni kleti in je bil še bolj primeren, saj je bil stadion pod Starim gradom. Klub je tedaj potreboval pre- poznavno podobo. Zanjo se je potrudil Darko Klarič, ki me je povabil k sodelovanju.« Minja je dodal zanimivost: »Klubu sem nudil usluge s svojega področja. Nikoli nisem izdal nobenega računa, seveda tudi kakršnegakoli plačila nisem dobil. Toda čutil sem pripadnost klubu. Dvomim, da sedanja zasedba, ki vodi NK Celje, ve, kdo je oblikoval klubski grb.« Že dolgo ne na stadionu Z grenkobo se spominja do- godka, ko sta na tekmo prišla z zdaj že pokojnim Ladom Gob- cem, legendarnim celjskim nogometnim vratarjem, ki je bil tedaj tudi nosilec najbolj odgovornega položaja glede povezave med celjsko občino in športnimi društvi. No, pri- šla sta zgolj pred stadion, ker sta predvideni vstopnici zanju izginili. »Najmanjša težava je denar za vstopnino. Toda spo- dobi se, da na stadionu za 14 tisoč gledalcev zagotovijo pro- stor za tiste, ki si to zaslužijo. Tudi ne potrebujem sedeža na tribuni za posebne goste. Tekme sva z Ladom spremljala stoje na njenem robu, naslo- njena na ograjo. Po mojem mnenju spadajo na tribuno za posebne goste tisti, ki so prispevali za delovanje in ra- zvoj kluba.« Minja je poskrbel za osnovno celostno grafično podobo kluba ter za plakate, zastavice, šale, vstopnice, ko- ledarje … V nekem obdobju je bila pred vsako domačo tekmo natisnjena revija Derbi, ki jo je oblikoval Bajagič. Zelo športno majhno mesto Približno leto po slovenski osamosvojitvi je bil v Celju atletski šesteroboj reprezen- tanc Slovenije, Hrvaške, Če- ške, Slovaške ter Dunaja in Budimpešte. »Osnovna ideja je atomska atletika. V atomih vidite šest stez, kajti dolga leta jih je bilo res le šest na Kla- divarjevi tartanski stezi. Ko je Celje dobilo prvo, so govori- li, da je drugod v Jugoslaviji še ni. Naše majhno mesto je bilo že od nekdaj zelo špor- tno.« Šport ga je privlačil že v otroštvu: »Žoga je bila vedno v bližini. Največ časa sem pre- življal pod košem. Igrali smo tudi nogomet, hokej pa na zmrznjeni Sušnici. Tudi tenis je bilo treba preizkusiti. S so- šolcem Rajkom Pintarjem sva kupila lesene loparje, bili so indijski ali pakistanski. Na od- bojkarskem igrišču med bloki na Otoku smo potegnili nekaj vrst vrvi namesto mreže, s kredo smo narisali polje in vse je bilo pripravljeno. Igrali smo z eno ali največ dvema žogicama. Bilo je zabavno in kar veliko smo pretekli.« »Imel sem srečo« Svojo življenjsko sopotnico Tanjo je spoznal že v gimna- ziji. »Skupaj sva 53 let. Pred kratkim sva na glas razmišlja- la, kaj bi storila, če bi bila spet stara 18 let. Isto, sva dejala v en glas. Priznam, imel sem srečo. Znala je potrpeti med mojimi dolgotrajnimi razmi- šljanji o grafičnih snovanjih in rešitvah. Imel sem mir. Včasih sem tuhtal tri noči zapovrstjo. T udi ko sem delal 16 ur na dan, je bila dobre volje.« Na vseh koncertih sta bila skupaj. »Če se spominjam vseh? Tu so naj- pomembnejši: Bob Dylan, Ro- bert Plant, Steve Winwood, Joe Cocker, Bruce Sprinsteen, Lou Reed, Elton John, Johnny Win- ter, Joe Satriani, John Fogerty, AC/DC, U2, Santana, Motor- head, Rammstein, Genesis, ZZ Top, Uriah Heep, Status Quo, Doors, Chicago, Deep Purple, Ten Years After in Rolling Sto- nes. Imela sva že vstopnici za koncert skupine Aerosmith, a se je začela epidemija, zasedba pa ne nastopa več.« simbolov pri roki, da mi ne bi kdaj očitali, da sem kaj preri- sal ali prekopiral. In v knjigi sem našel popolnoma preri- san simbol. Pangerl je takoj posredoval. Nato je zmagal moj izdelek.« Rokomet, košarka, hokej V prejšnji številki smo ob- javili reportažo o celjskih od- bojkaricah in njihovih tekmah pred gimnazijo v 1. jugoslo- vanski ligi. »Sam sem bil na- vijač celjskih rokometašev. Na Skalni leti so bile izjemne tekme. Najbolj vroče je bilo po običaju proti ljubljanskemu Slovanu. Ko je naše moštvo doseglo gol, se je krik slišal do letnega bazena. Sladka je bila tudi zmaga na Kodelje- vem, domači navijači so bili vedno bolj nestrpni ob stalnih celjskih uspehih. Po koncu derbija na Kodeljevem sem bil sredi igrišča, Tanja mi je pri- nesla verigo. Za vsak primer, uporabil je nisem. Leta 1973 je bila v dvorani Tivoli polfinal- na tekma jugoslovanskega po- kala med Celjem in tedanjim državnim prvakom Borcem iz Banjaluke. Potovali smo s posebnim navijaškim vlakom. ›Glavni‹ je bil zdaj že pokojni Franc Lukač. Ko smo stopali iz vagonov, smo si obuvala bri- sali s Slovanovimi zastavami. Zasedli smo eno od glavnih križišč. Ne znam si predsta- vljati, kaj bi se zgodilo, če bi na Skalni kleti kdo zavpil ime ljubljanskega kluba.« Obože- val je tudi košarkarske tekme: »Na igrišču III. osnovne šole so bili žarometi. Potem so bile tekme 2. jugoslovanske lige v dvorani takratne posebne šole. Padla je tudi zagrebška Industromontaža z Borutom Bassinom. Ob sobotah so bile pogosto tri vrhunske tekme skoraj istočasno, rokometna, košarkarska in hokejska. Po- ročevalec Jože Pepi Kuzma je bil ›leteči‹. Nogometa se spomnim predvsem iz časa, ko je bil Kladivar v 2. zvezni ligi, sicer pa so bili dolga leta v ospredju drugi športi z atleti- ko vred.« Rad navija za ekipe, za katere igrajo Celjani. »Šport se je zelo spremenil. Postal je ›biznis‹. Ima slovensko nogo- metno moštvo Celjana? Kako smo bili privrženi rokometa- šem. Slovan nas je redko pre- magal, a ko nas je, smo teden dni slabo spali.« Foto: Andraž Purg Štirje finali lige prvakov Z veseljem bi še enkrat od- potoval na finale nogometne lige prvakov, toda težko si je zagotoviti vstopnice. A Minja si je ogledal štiri finalne tekme. »Darko Klarič se je potrudil in priskrbel vstopnice. Malo za šalo in malo zares sem prera- čunal, da sem v 15 letih dela za nogometni klub dobil 900 nemških mark.« Pravi, da je delal skoraj zastonj, obenem priznava, da brez poznanstva vodilnega klubskega moža naj- brž nikoli ne bi videl finala lige prvakov v živo. »Zanimivost iz leta 1997 je, da je Borussia iz Dortmunda leta 1997 slavila naslov v Münchnu, ko je pre- magala Juventus s 3: 1. Nasle- dnje leto je moštvo iz Torina izgubilo še finale v Amsterda- mu, edini gol za Real iz Ma- drida je dal Predrag Mijatović. Leta 1999 je sledil legendarni finalni obračun v Barceloni, ko je Bayern vodil od 6. minute, potem je Manchester poskrbel za zgodovinski preobrat v 91. in 93. minuti. Moj zadnji finale je bil leta 2001 v Milanu, kjer je Bayern po enajstmetrovkah ugnal Valencio.« S papirjem in svinčnikom v žepu Minja je imel 45 let delovne dobe, od tega je bil tri dese- tletja samostojni ustvarjalec v kulturi. Najprej je risal, potem je sledila tehnološka spremem- ba. »Računalnik je prinesel kot orodje seveda več prednosti. Ni bilo več potrebe po velikih ›šeleshamerjih‹, ni bilo polno lukenj od šestila in zamašenih ›rotringov‹. Mlajši verjetno ne vedo, o čem govorim. A obču- tek, da nekaj nastaja, je bil bolj pristen. Druga stvar je, da na- ročniki niso več puščali dovolj časa za ustvarjanje, kajti treba je samo vklopiti računalnik in izdelek nastane kar sam od sebe. Seveda se šalim. Na obli- kovanje se, kot kaže, spozna neverjetno število Zemljanov. Nekateri se ne znajo niti uredi- ti, a o oblikovanju vedo vse, od a do ž.« Ko se je spomnil odlič- ne zamisli, je bil prepričan, da si jo bo zapomnil. »Ko sem se vrnil s sprehoda, je ideja izgi- nila. Ponoči sem se zbudil in porodila se je rešitev, a zjutraj se je nisem spomnil. Zato sem kasneje med sprehodi nosil v žepu list papirja in majhen svinčnik.« Najboljše ideje so se mu utrnile po igranju ko- šarke ali po sprehodu. »Takrat sem imel ›čisto‹ glavo, telo je bilo prijetno utrujeno.« Iskal je preproste rešitve. Takšne so najboljše, namreč ponazorijo vse bistveno. »Moje delo je bilo cenjeno« Najbolj mu je v spominu ostal nekdanji direktor Klasja Edvard Stepišnik: »Bil je ugle- den gospod. Ne znam se izra- ziti, bil je ›fin‹, kulturen. Mno- gi so se čudili, ko sem razlagal, da sva imela dober odnos s Francem Pangerlom. Ko sva po manjšem sporu prišla na isto frekvenco, sva se odlično razumela.« Minja se spominja časa, ko je bil ukinjen naziv samostojnega kulturnega de- lavca. »Imel sem dve izbiri, torej da postanem samostojni podjetnik ali da pridobim višji status v oblikovanju. Odločil sem se za slednje, čeprav sem bil zelo pesimističen. Predlo- žiti sem moral pet celostnih grafičnih podob iz zadnjih petih let. Zunanji razsodnik je bilo Društvo oblikovalcev Slovenije, v katerega nisem bil včlanjen. Nisem imel ustrezne izobrazbe. A sem dobil višji status. Torej je bilo moje delo cenjeno.« Vrnil se je k Pangerlu. »Bil je razpis za simbol za Mednarodni obrtni sejem. Zaradi močnega lobija je zmagal Mariborčan. Nekaj me je prešinilo. Veliko denarja sem zapravil za knjižno gra- divo. Želel sem imeti čim več »Najbolj vroče je bilo po običaju proti ljubljanskemu Slovanu. Ko je naše moštvo doseglo gol, se je krik slišal do letnega bazena.« Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 1, 3. januar 2025 Minja Bajagič in njegova zadnja ljubezen, glasba izpod njegovih prstov PRAZNIČNE ZGODBE Celjan Minja Bajagič je še vedno zaljubljen v šport, a predvsem tistega prvinskega, kot ga je poznal sam v mladosti. Z ženo sta ljubitelja vrhunskega roka, pred kratkim je začel – povsem neuk – ubirati tipke na klaviaturah. Dolgoletni sodelavec Novega tednika (in tudi Radia Celje) me je pred vrsto leti povabil, da sem sedel poleg njega, ko je oblikoval športne strani. DEAN ŠUSTER nega. Je povsem preprost, ša- hovska figurica ima dekliški pentljici.« Oblikovalska srenja je dokončno spoznala Minjo Bajagiča. V glavni vlogi vratar Na celjskem območju se je zanj pojavilo zanimanje, ne- dolgo zatem v celotni Sloveni- ji. Med izstopajočimi logotipi je tudi tisti, ki je bil namenjen svetovnemu prvenstvu v ke- gljanju v Celju. Iz odprte Ze- mlje, globusa, gledajo keglji. Slovenska osamosvojitev je prinesla ogromen športni za- nos, krovne zveze so ponosno hitele s predstavitvami svojih najboljših selekcij. V marcu je slovenska moška rokometna reprezentanca odigrala prvo uradno tekmo, kot se spodo- bi, seveda, v Celju. Bajagič je pripravil zasnovo plakata, obenem tudi znak za Roko- metno zvezo Slovenije. »Ne vem, zakaj so ga pred nekaj leti zamenjali. Res mi ni jasno. V glavnem pri vseh športih z žogo upodabljajo športnika ali športnico pri metu, sam pa sem postavil za spremembo v glavno vlogo vratarja.« Sprejet je bil tudi njegov znak za Celj- ske mesnine, a so ga kmalu zamenjali in nato še večkrat spremenili. »To se redno do- gaja, imajo vso pravico, da to počnejo,« se ne jezi Minja, po drugi strani pa je očitno, da mu ni povsem vseeno. Grb NK Celje je njegov Ob 100. obletnici športa v Celju je Minja narisal srce, ki bije in bije, obkroža pa ga ma- jica s startno številko 100. Za »Košarkarski znak mi je veliko pomenil in mi tudi spremenil življenje, šahovski pa je nekaj posebnega.« goslavije zaupana organiza- cija evropskega prvenstva za mladince leta 1980 v dvorani Golovec. Med vsem drugim je prvenstvo potrebovalo tudi prepoznaven znak. »Pravoča- sno smo oddali svoje ideje, izdelke je pregledala poseb- na komisija, končno besedo je imel organizacijski odbor. Zmagal je moj logotip, eden od nekdanjih košarkarjev in sodnikov je imel zelo pohva- len govor. To je bil prelomen trenutek glede mojega ži- vljenjskega ustvarjanja, vse se je obrnilo. Prevzel me je občutek, da bi se bilo lepo ukvarjati s čim takšnim.« V Cetisu sem nemudoma na- predoval v službi, tudi plača se je … Ah, to ni pomembno, vsaj meni ni bilo. Dobil sem naziv oblikovalec 2. Predvsem je bil pomemben zagon, ki mi ga je dalo vse skupaj.« Deklica v šahovski figuri Ko je Minjo povsem ob- sedlo grafično oblikovanje, je bil študij kar naenkrat na stranskem tiru: »Večkrat sem obiskal knjižni sejem v Fran- kfurtu zaradi nakupa strokov- nih knjig. Zbral sem ogromno koristnega gradiva. Potreboval sem čim več informacij, kajti zavedal sem se, da mi bodo zelo koristile in da so nujne zaradi moje odločitve.« Pet let za košarkarskim EP v Celju je sledilo svetovno prvenstvo za mladinke v šahu na Dobrni. »S tem znakom sem povsem za- dovoljil tudi svoj okus, zato mi je najbolj pri srcu. Košarkarski znak mi je veliko pomenil in mi tudi spremenil življenje, šahovski pa je nekaj poseb- Spoznal sem njegove iz- jemne sposobnosti, tudi pri svojih rubrikah, predvsem pa pri naslovnicah, kjer je ime- nitne ideje združil z estetsko podobo. Usodni natečaj Zdaj je Minja v pokoju. A še vedno je »v formi«. Tako pravi: »Še oblikujem, a zdaj le stvari, ki se mi zdijo ustvarjal- no zanimive.« Njegova mama je dobro risala in tudi Minjev konjiček je bilo risanje. Ma- turo je opravil na I. gimnaziji v Celju. »Še vedno sem absol- vent visoke ekonomske in ko- mercialne šole. Zaposlil sem se v podjetju Cetis v oddelku za oblikovanje. Tam sem bil zgolj pomožna moč.« Sledil je nepričakovan preobrat. V podjetju je bil razpisan inter- ni natečaj. Cvet košarkarske mladosti v žogi Košarkarskemu klubu Libe- la Celje je bila pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije in tudi Košarkarske zveze Ju- Minja in Tanja na maturantskem plesu Celjan Minja Bajagič in njegova zgodba Oblikovalski estet z močnim pečatom v športu Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Približno 15 let sem bil pri NK Celje in nudil svoje usluge kot klubski človek. Brezplačno, seveda. Tudi skoraj nobene tekme takrat nisem izpustil. Od tega je že kar nekaj časa, ljudje so se zamenjali in dvomim, da danes v NK Celje vedo, kdo jim je med drugim oblikoval grb, ki ga s ponosom nosijo, in da je avtor celo še med živimi.« Športno zvezo Celje je narisal grafiko, ki ne predstavlja ene športne panoge, ampak si jih lahko predstavljamo več. Še vedno je v uporabi znak, ki ga je narisal za Nogometni klub Celje. »Najprej je bil v znaku napis Publikum Celje, kasneje so se menjala imena glavnih pokroviteljev, a znak je ostal. Ko je nastal, je klub igral tek- me na Skalni kleti in je bil še bolj primeren, saj je bil stadion pod Starim gradom. Klub je tedaj potreboval pre- poznavno podobo. Zanjo se je potrudil Darko Klarič, ki me je povabil k sodelovanju.« Minja je dodal zanimivost: »Klubu sem nudil usluge s svojega področja. Nikoli nisem izdal nobenega računa, seveda tudi kakršnegakoli plačila nisem dobil. Toda čutil sem pripadnost klubu. Dvomim, da sedanja zasedba, ki vodi NK Celje, ve, kdo je oblikoval klubski grb.« Že dolgo ne na stadionu Z grenkobo se spominja do- godka, ko sta na tekmo prišla z zdaj že pokojnim Ladom Gob- cem, legendarnim celjskim nogometnim vratarjem, ki je bil tedaj tudi nosilec najbolj odgovornega položaja glede povezave med celjsko občino in športnimi društvi. No, pri- šla sta zgolj pred stadion, ker sta predvideni vstopnici zanju izginili. »Najmanjša težava je denar za vstopnino. Toda spo- dobi se, da na stadionu za 14 tisoč gledalcev zagotovijo pro- stor za tiste, ki si to zaslužijo. Tudi ne potrebujem sedeža na tribuni za posebne goste. Tekme sva z Ladom spremljala stoje na njenem robu, naslo- njena na ograjo. Po mojem mnenju spadajo na tribuno za posebne goste tisti, ki so prispevali za delovanje in ra- zvoj kluba.« Minja je poskrbel za osnovno celostno grafično podobo kluba ter za plakate, zastavice, šale, vstopnice, ko- ledarje … V nekem obdobju je bila pred vsako domačo tekmo natisnjena revija Derbi, ki jo je oblikoval Bajagič. Zelo športno majhno mesto Približno leto po slovenski osamosvojitvi je bil v Celju atletski šesteroboj reprezen- tanc Slovenije, Hrvaške, Če- ške, Slovaške ter Dunaja in Budimpešte. »Osnovna ideja je atomska atletika. V atomih vidite šest stez, kajti dolga leta jih je bilo res le šest na Kla- divarjevi tartanski stezi. Ko je Celje dobilo prvo, so govori- li, da je drugod v Jugoslaviji še ni. Naše majhno mesto je bilo že od nekdaj zelo špor- tno.« Šport ga je privlačil že v otroštvu: »Žoga je bila vedno v bližini. Največ časa sem pre- življal pod košem. Igrali smo tudi nogomet, hokej pa na zmrznjeni Sušnici. Tudi tenis je bilo treba preizkusiti. S so- šolcem Rajkom Pintarjem sva kupila lesene loparje, bili so indijski ali pakistanski. Na od- bojkarskem igrišču med bloki na Otoku smo potegnili nekaj vrst vrvi namesto mreže, s kredo smo narisali polje in vse je bilo pripravljeno. Igrali smo z eno ali največ dvema žogicama. Bilo je zabavno in kar veliko smo pretekli.« »Imel sem srečo« Svojo življenjsko sopotnico Tanjo je spoznal že v gimna- ziji. »Skupaj sva 53 let. Pred kratkim sva na glas razmišlja- la, kaj bi storila, če bi bila spet stara 18 let. Isto, sva dejala v en glas. Priznam, imel sem srečo. Znala je potrpeti med mojimi dolgotrajnimi razmi- šljanji o grafičnih snovanjih in rešitvah. Imel sem mir. Včasih sem tuhtal tri noči zapovrstjo. T udi ko sem delal 16 ur na dan, je bila dobre volje.« Na vseh koncertih sta bila skupaj. »Če se spominjam vseh? Tu so naj- pomembnejši: Bob Dylan, Ro- bert Plant, Steve Winwood, Joe Cocker, Bruce Sprinsteen, Lou Reed, Elton John, Johnny Win- ter, Joe Satriani, John Fogerty, AC/DC, U2, Santana, Motor- head, Rammstein, Genesis, ZZ Top, Uriah Heep, Status Quo, Doors, Chicago, Deep Purple, Ten Years After in Rolling Sto- nes. Imela sva že vstopnici za koncert skupine Aerosmith, a se je začela epidemija, zasedba pa ne nastopa več.« simbolov pri roki, da mi ne bi kdaj očitali, da sem kaj preri- sal ali prekopiral. In v knjigi sem našel popolnoma preri- san simbol. Pangerl je takoj posredoval. Nato je zmagal moj izdelek.« Rokomet, košarka, hokej V prejšnji številki smo ob- javili reportažo o celjskih od- bojkaricah in njihovih tekmah pred gimnazijo v 1. jugoslo- vanski ligi. »Sam sem bil na- vijač celjskih rokometašev. Na Skalni leti so bile izjemne tekme. Najbolj vroče je bilo po običaju proti ljubljanskemu Slovanu. Ko je naše moštvo doseglo gol, se je krik slišal do letnega bazena. Sladka je bila tudi zmaga na Kodelje- vem, domači navijači so bili vedno bolj nestrpni ob stalnih celjskih uspehih. Po koncu derbija na Kodeljevem sem bil sredi igrišča, Tanja mi je pri- nesla verigo. Za vsak primer, uporabil je nisem. Leta 1973 je bila v dvorani Tivoli polfinal- na tekma jugoslovanskega po- kala med Celjem in tedanjim državnim prvakom Borcem iz Banjaluke. Potovali smo s posebnim navijaškim vlakom. ›Glavni‹ je bil zdaj že pokojni Franc Lukač. Ko smo stopali iz vagonov, smo si obuvala bri- sali s Slovanovimi zastavami. Zasedli smo eno od glavnih križišč. Ne znam si predsta- vljati, kaj bi se zgodilo, če bi na Skalni kleti kdo zavpil ime ljubljanskega kluba.« Obože- val je tudi košarkarske tekme: »Na igrišču III. osnovne šole so bili žarometi. Potem so bile tekme 2. jugoslovanske lige v dvorani takratne posebne šole. Padla je tudi zagrebška Industromontaža z Borutom Bassinom. Ob sobotah so bile pogosto tri vrhunske tekme skoraj istočasno, rokometna, košarkarska in hokejska. Po- ročevalec Jože Pepi Kuzma je bil ›leteči‹. Nogometa se spomnim predvsem iz časa, ko je bil Kladivar v 2. zvezni ligi, sicer pa so bili dolga leta v ospredju drugi športi z atleti- ko vred.« Rad navija za ekipe, za katere igrajo Celjani. »Šport se je zelo spremenil. Postal je ›biznis‹. Ima slovensko nogo- metno moštvo Celjana? Kako smo bili privrženi rokometa- šem. Slovan nas je redko pre- magal, a ko nas je, smo teden dni slabo spali.« Foto: Andraž Purg Štirje finali lige prvakov Z veseljem bi še enkrat od- potoval na finale nogometne lige prvakov, toda težko si je zagotoviti vstopnice. A Minja si je ogledal štiri finalne tekme. »Darko Klarič se je potrudil in priskrbel vstopnice. Malo za šalo in malo zares sem prera- čunal, da sem v 15 letih dela za nogometni klub dobil 900 nemških mark.« Pravi, da je delal skoraj zastonj, obenem priznava, da brez poznanstva vodilnega klubskega moža naj- brž nikoli ne bi videl finala lige prvakov v živo. »Zanimivost iz leta 1997 je, da je Borussia iz Dortmunda leta 1997 slavila naslov v Münchnu, ko je pre- magala Juventus s 3: 1. Nasle- dnje leto je moštvo iz Torina izgubilo še finale v Amsterda- mu, edini gol za Real iz Ma- drida je dal Predrag Mijatović. Leta 1999 je sledil legendarni finalni obračun v Barceloni, ko je Bayern vodil od 6. minute, potem je Manchester poskrbel za zgodovinski preobrat v 91. in 93. minuti. Moj zadnji finale je bil leta 2001 v Milanu, kjer je Bayern po enajstmetrovkah ugnal Valencio.« S papirjem in svinčnikom v žepu Minja je imel 45 let delovne dobe, od tega je bil tri dese- tletja samostojni ustvarjalec v kulturi. Najprej je risal, potem je sledila tehnološka spremem- ba. »Računalnik je prinesel kot orodje seveda več prednosti. Ni bilo več potrebe po velikih ›šeleshamerjih‹, ni bilo polno lukenj od šestila in zamašenih ›rotringov‹. Mlajši verjetno ne vedo, o čem govorim. A obču- tek, da nekaj nastaja, je bil bolj pristen. Druga stvar je, da na- ročniki niso več puščali dovolj časa za ustvarjanje, kajti treba je samo vklopiti računalnik in izdelek nastane kar sam od sebe. Seveda se šalim. Na obli- kovanje se, kot kaže, spozna neverjetno število Zemljanov. Nekateri se ne znajo niti uredi- ti, a o oblikovanju vedo vse, od a do ž.« Ko se je spomnil odlič- ne zamisli, je bil prepričan, da si jo bo zapomnil. »Ko sem se vrnil s sprehoda, je ideja izgi- nila. Ponoči sem se zbudil in porodila se je rešitev, a zjutraj se je nisem spomnil. Zato sem kasneje med sprehodi nosil v žepu list papirja in majhen svinčnik.« Najboljše ideje so se mu utrnile po igranju ko- šarke ali po sprehodu. »Takrat sem imel ›čisto‹ glavo, telo je bilo prijetno utrujeno.« Iskal je preproste rešitve. Takšne so najboljše, namreč ponazorijo vse bistveno. »Moje delo je bilo cenjeno« Najbolj mu je v spominu ostal nekdanji direktor Klasja Edvard Stepišnik: »Bil je ugle- den gospod. Ne znam se izra- ziti, bil je ›fin‹, kulturen. Mno- gi so se čudili, ko sem razlagal, da sva imela dober odnos s Francem Pangerlom. Ko sva po manjšem sporu prišla na isto frekvenco, sva se odlično razumela.« Minja se spominja časa, ko je bil ukinjen naziv samostojnega kulturnega de- lavca. »Imel sem dve izbiri, torej da postanem samostojni podjetnik ali da pridobim višji status v oblikovanju. Odločil sem se za slednje, čeprav sem bil zelo pesimističen. Predlo- žiti sem moral pet celostnih grafičnih podob iz zadnjih petih let. Zunanji razsodnik je bilo Društvo oblikovalcev Slovenije, v katerega nisem bil včlanjen. Nisem imel ustrezne izobrazbe. A sem dobil višji status. Torej je bilo moje delo cenjeno.« Vrnil se je k Pangerlu. »Bil je razpis za simbol za Mednarodni obrtni sejem. Zaradi močnega lobija je zmagal Mariborčan. Nekaj me je prešinilo. Veliko denarja sem zapravil za knjižno gra- divo. Želel sem imeti čim več »Najbolj vroče je bilo po običaju proti ljubljanskemu Slovanu. Ko je naše moštvo doseglo gol, se je krik slišal do letnega bazena.« Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE Stanka in Janez sta v svo- jem okolju dejavna, sta dru- žabnika ljudem, dejavna sta v Dnevnovarstvenem centru Žalec in Domu ostarelih Polzela. Sodelujeta z Dru- štvom Dren, kjer pripravljata ustvarjalne delavnice, obi- skujeta starejše na njihovih domovih, izvajata tudi pro- stovoljne prevoze starejših. Trenutno ustanavljata sku- pino za starejše v Petrovčah. Sodelujeta v Društvu Zimze- len za kakovostno staranje, kjer sta člana in občasno pomagata voditi skupino, ki deluje v okviru društva. Izdelki, ki sežejo do srca Pri njunem delu jemlje dih predvsem to, kako izje- mno dobro znata najti stik z dementnimi osebami. V njih znata na svojevrsten način prebuditi voljo do življenja. Stanka je bila uči- teljica likovne vzgoje, zato se z ustvarjanjem dotakne srca mnogih, s katerimi sta v stiku. Skupaj z udeleženci ustvarja široko paleto izdel- kov, s katerimi se približa starejšim. Na naše srečanje je prinesla izdelke, med drugim panjsko končnico ter različne slike in risbe na furnirju. Vsak izdelek nosi posebno zgodbo. Ko se srečujeta s demen- tnimi starejšimi osebami, jima ti predmeti pomagajo, da pogovor lažje steče. »Sta- rejši pogledajo in potipajo panjsko končnico, saj so rasli v času, ko so bili čebel- njaki bolj pogosti. Ob takšni povezavi s predmetom nji- hov spomin oživi. Če nekdo težje govori, ga primem za dlan in prste ter jih vodim Duši, ki prinašata upanje Stanka in Janez Leber: »Ljubezen naju žene k ljudem. Ljubezen do življenja.« »Za prostovoljstvo potrebuješ odprto srce in veselje ter željo ›narediti nekaj lepega za sočloveka‹. Saj le drug z drugim lahko odkrivamo lepoto življenja, ki je skupna pot. Kaj lahko naredi človek sam? Nekaj že, a skupaj lahko naredimo mnogo več,« pravi Stanka Hojnik Leber. Z možem Janezom sta izjemen tandem pri vsem, kar počneta, predvsem pri družabništvu starejšim in pri dejavnostih, ki prinašajo upanje in vero, da lahko ta družba, ki jo pogosto razkrajata egoizem in hiter tempo, vendarle še lahko ohrani empatijo in sočutje. SIMONA ŠOLINIČ »V tem letu želiva, da bi se predramili v kulturo dobrote, re- snice, prave lepote, ki jo ponuja narava, hvaležnosti in odpušča- nja. Želiva smelost, zaupanje v dobro in veselje.« Izdelki, ki med pogovori s sta- rejšimi, predvsem pa dementni- mi osebami, na dan prinesejo številne spomine in besede, ki bi sicer ostale neizgovorjene. Večino teh predmetov Stanka izdela sama. »Veva, da se morava najprej sama usposobiti za to ljubezen in sožitje med nama. Torej najprej to ljubezen živiva sama, šele nato jo lahko razdajava v skupinah starejših.« po furnirju, kjer je določena stvar zapisana z velikimi čr- kami. Spet drugim pokažem staro skodelico in se pogo- varjamo, kako smo včasih pili kavo. Nekatere žene povprašam, kako so včasih šivale, medtem ko jim na mizo razgrnem ročno ve- zen prt, kot so ga izdelovali v preteklosti,« pravi Stanka. Na svojevrsten način iz sta- rejših izvabljata izkušnje, nasmehe ter besede in mi- sli, ki bi v sicer v njih ostale neizgovorjene. »Za menoj je veliko let pe- dagoškega dela, ki sem ga vselej doživljala kot poslan- stvo, pri katerem me je vodi- la ena sama misel: ›Kaj lahko dam otrokom za pot v življe- nje? ‹ Najboljše, kar zmorem: svojo ljubezen. Stara sem že toliko, da sem učila že otroke svojih nekdanjih učencev, ki jih danes srečujem kot od- rasle ljudi. Naša srečanja so lepa, drug drugega se razve- selimo. Z upokojitvijo sem zamenjala otroke za malo starejše otroke – starostnike. Pri njih si odpočijem,« pravi Stanka. »Prižgite lučko v ljudeh« Janez pravi, da so ga že starši v mladosti vedno vzgajali tako, da je treba po- magati sočloveku. Preden se je upokojil, je oskrboval pljučne bolnike, ki so potre- bovali kisik, na domu: »To delo zahteva celega človeka, predvsem socialni stik, po- govor, tolažbo in pomoč. Ko sem se upokojil, sem začel razmišljati o svoji starosti in minljivosti.« In takrat se je v njem začela prebujati lju- bezen do prosto- voljstva. Prišel je v stik z literaturo o staranju, ki je nastala pod prsti dr. Jože- ta Ramovša z Inštituta Anto- na Trstenjaka. »Oba z ženo Stanko sva se odločila za iz- obraževanje za prostovoljce, vodi- telje skupin, ki jih iz- obražujejo v inštitutu. Po izjemno kakovostnem in navdihujočem izobraže- vanju sva takoj začela delati. Začeli smo s tehniko ›prižiga- nja lučk‹. To so pohvale lju- dem. Naučila sva se gledati na ta svet s svetle plati življe- nja in ugotovila, kako zelo ljudje potrebujejo nekoga, ki jih posluša na pravi način,« pravi Janez. Dodajata, da sta prosto- voljno delo začela v dnev- nem centru v Žalcu, kjer sta spoznala različne ljudi, stare od 50 do 90 let. Prvega sre- čanja z ljudmi z demenco ne bosta pozabila, poudarita: »Ugotovila sva, da nekateri ne zmorejo govoriti in ne poznajo več svojega imena. Ko sva se peljala domov iz centra, sva bila večino časa Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Dokler je človek dejaven, dokler gre vse dobro, ne pomisli, da lahko njega ali svojca prizadene demenca. A svojci lahko storijo veliko. Obstaja veliko literature, ki jim lahko pomaga pri tem, kako ravnati z dementno osebo. Od preprostih reči, kot so priponke z imeni, do nalepljenih stopinj na tleh, saj se dementna oseba lahko izgubi tudi doma.. A najpomembnejši je odnos. Predvsem smisel za humor s človekom, da se nasmeji, in pogovor, ki mu da upanje. Nikoli ne pozabimo, da ljudje z demenco še kako srčno začutijo človeka.« potrebovala materialno po- moč. Prinesel sem ji nekaj do- brot. Pri njej sem bil približno dve uri, dejavno sem jo po- slušal, večino časa je govorila samo ona. Na moje preseneče- nje me je ob slovesu vprašala: ›Gospod Janez, ali vas smem objeti? ‹ Ta gospa ima sina in hčer ter pet vnukov. Sin je zelo uspešen podjetnik, enako tudi njena hči, na žalost pa nimajo časa niti objeti svoje mame …« pravi in se za trenutek pri tej misli ustavi skoraj s solzami v očeh. »Ljudje nas potrebujejo« Kljub družbi, kjer pogosto vlada odtujenost, ostajata op- timistična. »V domu za starej- še opažava, da so zaposleni zelo obremenjeni, a premore- jo veliko empatije in skrbi za ljudi,« pravi Stanka. Mlade, ki bi na podoben način kot Stan- ka in Janez vnašali upanje med starejše, opogumljata, naj se odločijo za prostovolj- stvo. » Težko se bodo potem vr- nili v povprečno življenje. Kaj- ti ko se prebudi čut dobrote in usmiljenja, se ta lepota težko ustavi. Ljudje nas potrebuje- jo. To so naši domači, znanci, sosedje in še kdo. Potrkajte na sosednja vrata ter jim povej- te kaj lepega, prižgite ›lučko‹ in srce bo veselo ter srečno,« pravi Janez. Znano je, da so mnogi sta- rejši osamljeni in jim družba pomeni veliko. Mnogo starej- ših morda niti ne ve, da ob- stajajo možnosti za druženje. »Ne čakajte doma, pojdite k ljudem, poiščite si dejavno- sti, nekaj, kar vas veseli. Po- vezanost med člani v skupini je navdihujoča, skupaj smo lahko močni. Samo če bomo enotni v ciljih, bomo zmogli poti v starosti varno prehoditi skupaj. Imejte svetel in odprt pogled na svet in na ljudi, iščite dobro. Kajti le dober in plemenit človek vidi prav. Vse bo prešlo. Ljudje smo kot krhke lončene posode, danes smo še na vrhu svojih moči, jutri je lahko že drugače, sta- rost je neizbežna. Zadnjo be- sedo bo imela ljubezen, tista ljubezen, ki smo jo razdali bližnjemu – nesebično. Vsak dan zorimo za večnost in v starosti se vse uglasi in izpol- ni,« dodaja Stanka. Foto: Nik Jarh tiho. Bila sva žalostna, po- trta in zelo pretresena. To je bil razlog, da sva z vsem srcem sprejela to plemeni- to delo prostovoljca. Ti lju- dje so naju takoj sprejeli in nama začeli vračati ljubezen, kakršne do takrat nisva po- znala. Z njimi tudi pojeva, pretežno ljudske pesmi. Za popestritev jim včasih tudi bereva, recitirava pesmi in v nekaj stavkih menjaje vodi- va pogovor o vsebini pesmi. Če zapojemo Kje so tiste stezice, jih vprašava, ali se spominjajo stezic, po kate- rih so nekoč hodili. V eni od skupin je tudi gospod, ki občasno igra na harmoniko. Ob tem je pesem še bolj vese- la in doživeta, nekateri tudi zaplešemo. Vesela in prese- nečena sva nad njihovim do- brim sodelovanjem. Petju se pridružijo skoraj vsi, njihovi obrazi postanejo bolj vedri in nasmejani. Petju se vedno pridružijo tudi zaposlene,« pravi Janez. Pesem je spomin srca Stanka dodaja, da sta ves čas delovanja s starejšimi pozorna na njihove odzive in da k ljudem pristopata s spoštovanjem, hvaležnostjo, ponižnostjo in z ljubeznijo: »Petje je najina najmočnejša dejavnost. Ljudska pesem je bogata zakladnica sloven- skega izročila, ki v sebi nosi sporočila. Pesem je spomin srca, z njo poudarjava ljube- zen do domovine, naroda in kulture. Trudiva se, da ohra- njava slovensko identiteto, tradicijo, krščansko vero, ki je naša dediščina. V skladu z njo so naši predniki žive- li na naših tleh.« Slovenska pesem je doma tudi v srcih starejših, zato se jih petje še toliko bolj dotakne. Ko vidita ostarele, onemo- gle in bolne, ki jih družba pogosto potiska na rob kot breme in starejši kljub temu najdejo veselje in upanje, se v Stanki in Janezu prebudi zavedanje, da ima življenje kljub vsem preizkušnjam smisel. Življenje je v staro- sti ne glede na vse vredno in dragoceno, pojasnita: »Na ljudi, ki so nama zaupani, gledava s srcem. Med njimi bi lahko bila tudi moja mama ali oče, ne nazadnje sem lah- ko jutri med njimi tudi jaz. Usposobljena kot voditelja medgeneracijskih skupin za kakovostno staranje imava odprte oči, pozorna sva in usmerjena k boljšemu. V sku- pinah vztrajno iščeva dobro, zavestno odkrivava navdihe za naprej.« »Ali vas smem objeti?« Ob svojem prostovoljnem delu razmišljata tudi o la- stnem življenju. »Slovenski jezik pozna dvojino, ki tako lepo zveni: ›Ne jaz, temveč midva.‹ Dva pritegneta tretjega in tako smo že skupina. Člo- vek postane skupinsko bitje že v materinem telesu, poslu- ša glasove, čuti dotik, torej smo bitja skupnosti in dialo- ga. Vsak me v nečem prekaša in v tem se od njega učim, se navdušujem,« pravi Stanka. Poudari, da je še kako po- membno, da znamo starejše poslušati. »To hkrati pomeni biti pripravljen spremeniti se, saj včasih težko poslušamo sogovornika in imamo že pri- pravljen odgovor, medtem ko nekdo še govori. Med pogo- vorom je pomembno, da so- govornik ve, da ga poslušam. Z enim ušesom sva z možem v teh pogovorih s starejšimi usmerjena k drugemu, z dru- gim ušesom pa v svoje srce. Tako vstopava v svet sogo- vornika, razvijava empatijo, sočutje. Izkušnja drugega človeka naju obogati. Soču- tje razvijamo že v otroštvu, če smo imeli priložnost biti s starejšim človekom.« Ob tem Janez pove o izku- šnji, kako je bližina sočlove- ka pomembna. »Pred leti sem obiskal 90-letno gospo, ker je »Nad srečanji z ljudmi sva vedno znova navdušena. Najini srci ›zagorita‹ od veselja, v skupinah se rojeva upanje, ki usmeri najino pot proti cilju. Ko razdajava čas, ljubezen in sebe, naju to napolnjuje z veseljem. Drugi v skupini nama razodenejo vrednost tega, kdo sva midva, in vrednost najinega dela. Ko v njihovih očeh najdeva sočloveka, čeprav bolnega, raste ljubezen, nastaja lep človeški odnos, ki ga gradiva z novim srečanjem,« pravita Stanka in Janez Leber. (Foto: osebni arhiv SML) Stankin dedek je bil čevljar. Čeveljček, ki ga je ročno izdelal, je za Stanko izjemen spomin. Pogosto ga vzame s seboj na obisk k starejšim, saj je tudi zanje tako izdelan čevelj vir spominov na prete- klost in življenje, kot so ga starejši poznali v svojem otroštvu ali mladosti. Slike na furnirju lahko ljudje otipajo in s tem, četudi težko govorijo, na dan vendarle privrejo besede. Sta izjemen tandem. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE V jadralski šoli Perut Luka pripravlja začetne in nada- ljevalne tečaje jadralnega letenja. »V šoli poskrbimo, da naši tečajniki dobijo izpit za jadralno padalstvo. Veliko šolanja opravimo tudi v Celju na Golovcu, ki je res lep pri- mer šolskega terena. Tečaje izvajamo tudi v Preboldu, kjer je prav tako dober šolski teren, a z nekoliko več višine. Med tečaji gremo postopno na vedno višja vzletišča.« Luka Felicijan je sicer tudi podpredsednik celjskega dru- štva Albatros in predsednik jadralnih padalcev v Letalski zvezi Slovenije. Prvi polet Vsaka zgodba se mora nekje začeti, Lukova se je z navdihom in dvema dežni- koma. »Ko sem bil otrok, na televiziji nismo imeli veliko kanalov, zato sem zelo po- gosto gledal videokasete, predvsem Učna leta izumi- telja Polža. Na koncu tega fi lma glavni junak z dvema dežnikoma skoči z balkona.« Ta fi lm je mladega Luko nav- dihnil, da je tudi sam posku- sil skočiti. »Tako kot v fi lmu sem vzel dva dežnika in skočil z balkona,« z nasme- hom pove jadralni padalec. K sreči jo je odnesel brez po- škodb, ni je pa odnesel brez nekaj krepkih, ki mu jih je povedala mama. »Jadralno padalstvo je razmeroma cenovno dostopno. Ko imamo enkrat padalo in drugo opremo, lahko letimo, kolikor hočemo, brez dodatnih stroškov.« Skoki s pravim padalom namesto z dežniki so prišli na vrsto nekaj let kasneje, ko se je Luka pri devetnaj- Iskal adrenalin, našel zen Inštruktor jadralnega padalstva Luka Felicijan je v zadnjih šestih letih z jadralnim padalom opravil skoraj dva tisoč poletov. Poleg učenja jadralnega padalstva v lastni šoli Perut Felicijanu še dva pilo- ta pomagata pri skokih v tandemmu. »V Impulse paragliding v tandemu vzletamo z Golt, s Krvav- ca, z Lisce, Maliča, s Šmohorja.« Kot pravi mlad jadralec, je v padalstvu najprej iskal adrenalin, a našel nasprotje, mir. »Ko sem v zraku, izgubim občutek za čas.« JANŽE FRIC Od prvega skoka z dežnikom do inštruktorja stih letih pridružil sloven- skim vojakom. »Ko sem bil v vojski, sem se prijavil na padalski tečaj. Kasneje, ko sem padalstvo nekoliko bolj raziskal, sem odkril jadralno padalstvo in ugotovil, da mi je še bolj všeč.« Ko je ugotovil, da je jadral- no padalstvo to, kar išče, se je vpisal na tečaj, kasneje je opravil še tečaj za inštruk- »Letos sem postavil nov osebni rekord, ko sem s Soriške planine letel skoraj do italijanskih Dolomitov in nazaj. V osmih urah sem preletel 233 kilometrov zračne črte.« torja letenja in za tandemske polete. »Ko sem bil prvič na tečaju in ko me je prvič ›odle- pilo‹ od tal, je bilo nepojmlji- vo. Takrat sem začutil, da ho- čem to delati celo življenje in da hočem ta občutek vedno znova doživljati.« Premaguje kilometre »Jadralno padalstvo ima prednost, da si pri njem od- visen od sebe. Rad sem deja- ven, zato dam opremo na hr- bet, grem peš na vzletišče in od tam poletim. No, včasih se tudi zapeljem do vzletišča,« je še dodal z nasmehom. Luki jadralno padalstvo omogoča tudi to, da lahko z vsakim po- letom doseže nekaj novega. »Že ko sem bil majhen, so me starši vzgajali tako, da so me spodbujali, da lahko stvari vedno naredim bolje. Tega se držim tudi pri jadralnem padalstvu.« Ko gre na vzleti- šče, mu ni cilj le, da se spusti, ampak da poleti vedno dlje in preleti čim večjo razdaljo. »Letos sem postavil nov oseb- ni rekord, ko sem s Soriške planine letel skoraj do itali- janskih Dolomitov in nazaj. V osmih urah sem preletel 233 kilometrov zračne črte.« »S padalstvom sem se začel ukvarjati, ker sem iskal adrenalinsko doživetje, a sem na koncu spoznal svobodo.« Za to, da je sploh lahko za- čel leteti, je v veliki meri od- govorna Slovenska vojska. V petih letih in pol, ko je bil pri- padnik, mu je gibljiv delavnik omogočil, da je veliko letel in si s tem nabiral izkušnje ter preletene kilometre. Z vojsko še vedno vzdržuje stike, saj ostaja pogodbeni pripadnik 132. gorskega polka. Oprema jadralnega padalca »Poznamo več vrst opreme pri jadralnem padalstvu. Od šolske, s katero večina ljudi tudi kasneje leti, do hike and fl y. Slednja je namenjena po- hodnikom, ki se sami vzpne- jo na hrib in z njega odleti- jo.« Oprema hike and fl y je zelo kompaktna, velika je kot 75-litrski pohodniški nahrb- tnik, vsebuje vse, kar jadralni padalec potrebuje. Glavno in rezervno padalo, čelado in sedež. Cene profesionalne opreme so lahko visoke. »Ce- loten komplet stane približno sedem tisoč evrov, od tega glavno padalo stane približno pet tisoč evrov. Oprema za začetnika je cenejša, celoten komplet lahko kupimo tudi za približno tri tisoč evrov. Če torej primerjamo jadralno padalstvo s kolesarstvom ali smučanjem, niti ni tako drag šport. Ko imamo enkrat opre- mo, jo lahko uporabljamo, kolikor dolgo želimo.« Seveda začetniška oprema ne zadostuje vsem jadralcem. »Ko jadralni padalec želi dalj- še in zahtevnejše polete, se- veda zamenja opremo in si kupi novo. Z njo lahko nato leti dlje.« Najlažji komplet opreme, ki ga uporabljajo alpinisti in je primeren le za spuščanje, tehta le dva kilo- grama in pol. »S tako opremo so jadralni padalci leteli na primer z Mont Blanca.« Po- leg glavnega padala, rezerve, sedeža in čelade jadralni pa- dalci uporabljajo tudi vario- meter. S pomočjo tega orodja piloti med drugim vedo, kdaj se dvigajo in kdaj spuščajo. Obvezna oprema, vsaj koli- kor Luko zadeva, so tudi nje- gove bele nogavice, ki mu pri- našajo srečo in jih ima obute vedno, ko leti. Tečajniki vedno postanejo piloti »Tečaje imamo razdeljene na začetne in nadaljevalne, »Za vsako dobro stvar v življenju moraš malo tvegati. A samo malo.« Sodobna padala so tako napredna, da se lahko športnik »odlepi« od tal tudi v slabših razmerah. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE Otroci so praviloma pogumnejši od staršev. (Foto: osebni arhiv) Približno 80 odstot- kov vseh Lukovih potnikov v tandemu je žensk. (Foto: osebni arhiv) Med letenjem ima vedno obute bele nogavice za srečo. za vsak primer, če bi si kdo vmes premislil, a vsi, ki so pri meni opravili začetni tečaj, so opravili tudi nadaljeval- nega.« Kot pravi Felicijan, je za večino tečajnikov največja prelomnica, ko jih prvič »od- lepi« od tal, pritegne jih tudi varnost. »Jadralno padalstvo je zelo varen šport. »Ta šport se le zdi nevaren, a samo ena vrv, na katero je pripeto pada- lo, zdrži tudi do dvesto kilo- gramov. Padala so narejena tako, da se lahko kakšna vrv strga in padalo še naprej leti.« Luka to ve tudi iz izkušenj, saj jadralni padalci preizku- šajo padala in tudi sami med letom odrežejo vrv. »Zato je cena padal takšna, kot je. Vsa padala morajo proizvajalci pred prodajo preizkusiti.« Felicijan dodaja, da je teh- nologija jadralnih padal tako napredovala, da je rezervno padalo res samo rezervno, saj ga skoraj nikoli ne uporabijo. V tandemu največkrat letijo ženske »V tandemu lahko leti kdor- koli, pri tem ni omejitev. Tudi gibalno ovirani lahko letijo z jadralnim padalom.« Tako kot Luka tudi tisti, ki letijo z njim v tandemu, izgubijo občutek za čas, medtem ko so v zraku. »Po poletu jih vprašam, ali vedo, kako dolgo je trajal let, in načeloma nikoli ne znajo pravilno oceniti.« »V zraku sem sam s svojimi mislimi in le obstajam.« Jadralno padalstvo ima še eno, verjetno nekoliko nepri- čakovano prednost. »Dobro je tudi, če kdo želi izgubiti strah pred višino. Med lete- njem smo tako visoko, da se ne občuti višine in preprosto uživamo v razgledu.« Poleti v tandemu so zelo priljubljeni pri parih, z Luko letijo tudi otroci. »Načeloma so ravno otroci bolj pogumni od sta- rejših,« pove jadralni padalec. Pri približno 80 odstotkih vseh tandemskih poletov, ki jih opravi, so njegove potni- ce ženske. »Ženske so precej bolj pogumne od moških, precej več si upajo.« Luki se tudi še nikoli ni zgodilo, da bi se kdo tik pred poletom ustrašil. »Z vsemi strankami se najprej pogovorimo in pri- pravimo na polet. Potnikom najprej predstavimo vse, tudi na tleh vadimo, preden pole- timo.« Veliko potnikov, ki letijo z Luko v tandemu, je tujcev, ki dopustujejo pri nas, pred- vsem v Zgornji Savinjski doli- ni. »Večina tujk, ki jih peljem na polet, je Nizozemk,« je še povedal Felicijan. Proti naravi ne gre »Jadralni padalec mora znati poslušati naravo in sebe ter upoštevati fizikalne zakone. Ljudje smo tako ali tako najbolj nevarni sami sebi.« Svojo odgovornost in disciplino pripisuje tudi svo- jemu času, ki ga je preživel v Slovenski vojski. »Vojska mi je dala res veliko. Predvsem to, da v najtežjih situacijah v življenju ostanem zelo miren. Zase vem, kako se moram od- zvati na težke razmere.« Poimenovanje športa, ki je prevzel Luko, je sicer nekoli- ko zgrešeno. »Pri jadralnem padalstvu ne padamo, ampak letimo. Ta šport je zelo podo- ben jadralnemu letenju, le da je jadralec pri jadralnem pa- dalstvu bolj svoboden.« Foto: Andraž Purg »Sodobna padala so izjemno varna, vsaka vrv zdrži tudi do dvesto kilogramov.« »Med letom izgubim občutek za čas.« Po pristanku na plaži (Foto: osebni arhiv) Letenje z jadralnim padalom je skoraj meditacija. (Foto: osebni arhiv) Nad gorami (Foto: osebni arhiv) Tik nad tlemi na Golovcu Prvič je po navdihu filma Učna leta izumitelja Polža skočil z dvema dežnikoma z domačega balkona. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE V jadralski šoli Perut Luka pripravlja začetne in nada- ljevalne tečaje jadralnega letenja. »V šoli poskrbimo, da naši tečajniki dobijo izpit za jadralno padalstvo. Veliko šolanja opravimo tudi v Celju na Golovcu, ki je res lep pri- mer šolskega terena. Tečaje izvajamo tudi v Preboldu, kjer je prav tako dober šolski teren, a z nekoliko več višine. Med tečaji gremo postopno na vedno višja vzletišča.« Luka Felicijan je sicer tudi podpredsednik celjskega dru- štva Albatros in predsednik jadralnih padalcev v Letalski zvezi Slovenije. Prvi polet Vsaka zgodba se mora nekje začeti, Lukova se je z navdihom in dvema dežni- koma. »Ko sem bil otrok, na televiziji nismo imeli veliko kanalov, zato sem zelo po- gosto gledal videokasete, predvsem Učna leta izumi- telja Polža. Na koncu tega fi lma glavni junak z dvema dežnikoma skoči z balkona.« Ta fi lm je mladega Luko nav- dihnil, da je tudi sam posku- sil skočiti. »Tako kot v fi lmu sem vzel dva dežnika in skočil z balkona,« z nasme- hom pove jadralni padalec. K sreči jo je odnesel brez po- škodb, ni je pa odnesel brez nekaj krepkih, ki mu jih je povedala mama. »Jadralno padalstvo je razmeroma cenovno dostopno. Ko imamo enkrat padalo in drugo opremo, lahko letimo, kolikor hočemo, brez dodatnih stroškov.« Skoki s pravim padalom namesto z dežniki so prišli na vrsto nekaj let kasneje, ko se je Luka pri devetnaj- Iskal adrenalin, našel zen Inštruktor jadralnega padalstva Luka Felicijan je v zadnjih šestih letih z jadralnim padalom opravil skoraj dva tisoč poletov. Poleg učenja jadralnega padalstva v lastni šoli Perut Felicijanu še dva pilo- ta pomagata pri skokih v tandemmu. »V Impulse paragliding v tandemu vzletamo z Golt, s Krvav- ca, z Lisce, Maliča, s Šmohorja.« Kot pravi mlad jadralec, je v padalstvu najprej iskal adrenalin, a našel nasprotje, mir. »Ko sem v zraku, izgubim občutek za čas.« JANŽE FRIC Od prvega skoka z dežnikom do inštruktorja stih letih pridružil sloven- skim vojakom. »Ko sem bil v vojski, sem se prijavil na padalski tečaj. Kasneje, ko sem padalstvo nekoliko bolj raziskal, sem odkril jadralno padalstvo in ugotovil, da mi je še bolj všeč.« Ko je ugotovil, da je jadral- no padalstvo to, kar išče, se je vpisal na tečaj, kasneje je opravil še tečaj za inštruk- »Letos sem postavil nov osebni rekord, ko sem s Soriške planine letel skoraj do italijanskih Dolomitov in nazaj. V osmih urah sem preletel 233 kilometrov zračne črte.« torja letenja in za tandemske polete. »Ko sem bil prvič na tečaju in ko me je prvič ›odle- pilo‹ od tal, je bilo nepojmlji- vo. Takrat sem začutil, da ho- čem to delati celo življenje in da hočem ta občutek vedno znova doživljati.« Premaguje kilometre »Jadralno padalstvo ima prednost, da si pri njem od- visen od sebe. Rad sem deja- ven, zato dam opremo na hr- bet, grem peš na vzletišče in od tam poletim. No, včasih se tudi zapeljem do vzletišča,« je še dodal z nasmehom. Luki jadralno padalstvo omogoča tudi to, da lahko z vsakim po- letom doseže nekaj novega. »Že ko sem bil majhen, so me starši vzgajali tako, da so me spodbujali, da lahko stvari vedno naredim bolje. Tega se držim tudi pri jadralnem padalstvu.« Ko gre na vzleti- šče, mu ni cilj le, da se spusti, ampak da poleti vedno dlje in preleti čim večjo razdaljo. »Letos sem postavil nov oseb- ni rekord, ko sem s Soriške planine letel skoraj do itali- janskih Dolomitov in nazaj. V osmih urah sem preletel 233 kilometrov zračne črte.« »S padalstvom sem se začel ukvarjati, ker sem iskal adrenalinsko doživetje, a sem na koncu spoznal svobodo.« Za to, da je sploh lahko za- čel leteti, je v veliki meri od- govorna Slovenska vojska. V petih letih in pol, ko je bil pri- padnik, mu je gibljiv delavnik omogočil, da je veliko letel in si s tem nabiral izkušnje ter preletene kilometre. Z vojsko še vedno vzdržuje stike, saj ostaja pogodbeni pripadnik 132. gorskega polka. Oprema jadralnega padalca »Poznamo več vrst opreme pri jadralnem padalstvu. Od šolske, s katero večina ljudi tudi kasneje leti, do hike and fl y. Slednja je namenjena po- hodnikom, ki se sami vzpne- jo na hrib in z njega odleti- jo.« Oprema hike and fl y je zelo kompaktna, velika je kot 75-litrski pohodniški nahrb- tnik, vsebuje vse, kar jadralni padalec potrebuje. Glavno in rezervno padalo, čelado in sedež. Cene profesionalne opreme so lahko visoke. »Ce- loten komplet stane približno sedem tisoč evrov, od tega glavno padalo stane približno pet tisoč evrov. Oprema za začetnika je cenejša, celoten komplet lahko kupimo tudi za približno tri tisoč evrov. Če torej primerjamo jadralno padalstvo s kolesarstvom ali smučanjem, niti ni tako drag šport. Ko imamo enkrat opre- mo, jo lahko uporabljamo, kolikor dolgo želimo.« Seveda začetniška oprema ne zadostuje vsem jadralcem. »Ko jadralni padalec želi dalj- še in zahtevnejše polete, se- veda zamenja opremo in si kupi novo. Z njo lahko nato leti dlje.« Najlažji komplet opreme, ki ga uporabljajo alpinisti in je primeren le za spuščanje, tehta le dva kilo- grama in pol. »S tako opremo so jadralni padalci leteli na primer z Mont Blanca.« Po- leg glavnega padala, rezerve, sedeža in čelade jadralni pa- dalci uporabljajo tudi vario- meter. S pomočjo tega orodja piloti med drugim vedo, kdaj se dvigajo in kdaj spuščajo. Obvezna oprema, vsaj koli- kor Luko zadeva, so tudi nje- gove bele nogavice, ki mu pri- našajo srečo in jih ima obute vedno, ko leti. Tečajniki vedno postanejo piloti »Tečaje imamo razdeljene na začetne in nadaljevalne, »Za vsako dobro stvar v življenju moraš malo tvegati. A samo malo.« Sodobna padala so tako napredna, da se lahko športnik »odlepi« od tal tudi v slabših razmerah. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE Otroci so praviloma pogumnejši od staršev. (Foto: osebni arhiv) Približno 80 odstot- kov vseh Lukovih potnikov v tandemu je žensk. (Foto: osebni arhiv) Med letenjem ima vedno obute bele nogavice za srečo. za vsak primer, če bi si kdo vmes premislil, a vsi, ki so pri meni opravili začetni tečaj, so opravili tudi nadaljeval- nega.« Kot pravi Felicijan, je za večino tečajnikov največja prelomnica, ko jih prvič »od- lepi« od tal, pritegne jih tudi varnost. »Jadralno padalstvo je zelo varen šport. »Ta šport se le zdi nevaren, a samo ena vrv, na katero je pripeto pada- lo, zdrži tudi do dvesto kilo- gramov. Padala so narejena tako, da se lahko kakšna vrv strga in padalo še naprej leti.« Luka to ve tudi iz izkušenj, saj jadralni padalci preizku- šajo padala in tudi sami med letom odrežejo vrv. »Zato je cena padal takšna, kot je. Vsa padala morajo proizvajalci pred prodajo preizkusiti.« Felicijan dodaja, da je teh- nologija jadralnih padal tako napredovala, da je rezervno padalo res samo rezervno, saj ga skoraj nikoli ne uporabijo. V tandemu največkrat letijo ženske »V tandemu lahko leti kdor- koli, pri tem ni omejitev. Tudi gibalno ovirani lahko letijo z jadralnim padalom.« Tako kot Luka tudi tisti, ki letijo z njim v tandemu, izgubijo občutek za čas, medtem ko so v zraku. »Po poletu jih vprašam, ali vedo, kako dolgo je trajal let, in načeloma nikoli ne znajo pravilno oceniti.« »V zraku sem sam s svojimi mislimi in le obstajam.« Jadralno padalstvo ima še eno, verjetno nekoliko nepri- čakovano prednost. »Dobro je tudi, če kdo želi izgubiti strah pred višino. Med lete- njem smo tako visoko, da se ne občuti višine in preprosto uživamo v razgledu.« Poleti v tandemu so zelo priljubljeni pri parih, z Luko letijo tudi otroci. »Načeloma so ravno otroci bolj pogumni od sta- rejših,« pove jadralni padalec. Pri približno 80 odstotkih vseh tandemskih poletov, ki jih opravi, so njegove potni- ce ženske. »Ženske so precej bolj pogumne od moških, precej več si upajo.« Luki se tudi še nikoli ni zgodilo, da bi se kdo tik pred poletom ustrašil. »Z vsemi strankami se najprej pogovorimo in pri- pravimo na polet. Potnikom najprej predstavimo vse, tudi na tleh vadimo, preden pole- timo.« Veliko potnikov, ki letijo z Luko v tandemu, je tujcev, ki dopustujejo pri nas, pred- vsem v Zgornji Savinjski doli- ni. »Večina tujk, ki jih peljem na polet, je Nizozemk,« je še povedal Felicijan. Proti naravi ne gre »Jadralni padalec mora znati poslušati naravo in sebe ter upoštevati fizikalne zakone. Ljudje smo tako ali tako najbolj nevarni sami sebi.« Svojo odgovornost in disciplino pripisuje tudi svo- jemu času, ki ga je preživel v Slovenski vojski. »Vojska mi je dala res veliko. Predvsem to, da v najtežjih situacijah v življenju ostanem zelo miren. Zase vem, kako se moram od- zvati na težke razmere.« Poimenovanje športa, ki je prevzel Luko, je sicer nekoli- ko zgrešeno. »Pri jadralnem padalstvu ne padamo, ampak letimo. Ta šport je zelo podo- ben jadralnemu letenju, le da je jadralec pri jadralnem pa- dalstvu bolj svoboden.« Foto: Andraž Purg »Sodobna padala so izjemno varna, vsaka vrv zdrži tudi do dvesto kilogramov.« »Med letom izgubim občutek za čas.« Po pristanku na plaži (Foto: osebni arhiv) Letenje z jadralnim padalom je skoraj meditacija. (Foto: osebni arhiv) Nad gorami (Foto: osebni arhiv) Tik nad tlemi na Golovcu Prvič je po navdihu filma Učna leta izumitelja Polža skočil z dvema dežnikoma z domačega balkona. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE Po osnovni šoli se je Jure Nežmah odločil, da bo izobraževanje nadaljeval v srednji zdra- vstveni šoli, kjer se je izučil za zdravstvene- ga tehnika. Nato se je vpisal na Fakulteto za zdravstvene vede Univerze v Mariboru, kjer je diplomiral iz zdravstvene nege. »Moj študij se je malo vlekel, saj sem vmes delal priprav- ništvo v Zdravstvenem domu Celje. Ko se je začelo nakazovati, da se bom lahko tam tudi redno zaposlil, sem dobil zagon in motivacijo, da sem dokončal študij. Sicer sem to vedno imel v načrtu, vendar sem vmes malo iskal izgovore,« je pojasnil. Tako je združil prijetno s koristnim in ob delu napisal tudi diplomo ter leta 2016 uspešno diplomiral. Isto leto ga je pot pripeljala v SB Celje, kjer je po večletnem pridnem delu konec leta 2022 sprva prevzel mesto vršilca dolžnosti vodje enote za splošno nujno medicinsko pomoč, nato pa maja 2023 postal samostojni vodja. Leta 2023 je na ma- riborski zdravstveni fakulteti tudi magistriral, in sicer na temo izgorelosti in spoprijemanja s stresom med izvajalci zunanjebolnišnične nujne medicinske pomoči. Delo v mrazu, vročini, snegu in dežju Čeprav za delo reševalca ni posebnih ome- jitev glede fizične pripravljenosti, razen pri- mernega zdravstvenega stanja kot pri vsakem poklicu, se reševalci nemalokrat soočajo s hudimi telesnimi napori. »Delamo v vseh po- gojih. V mrazu, snegu, dežju, vročini. Poleti ne delamo v kratkih hlačah, na avtocesto mo- ramo v jakni in s čelado. Včasih z intervencije pridemo premočeni od znoja. Ampak tako pač je,« je pojasnil Jure Nežmah. V Celju je tudi veliko blokov, veliko jih ima dvigala, a so tudi takšni, ki jih nimajo. »Velikokrat se zgo- di, da so bolniki v najvišjem nadstropju. Vso opremo, ki je lahko tudi precej težka, moramo nesti po stopnicah in jo nato poleg bolnika od- »Upam si trditi, da za večino od nas biti reševalec ni le služba, temveč način življenja. Vsi, s katerimi delam, so srčni in predani temu, kar počnejo.« Srčni, vztrajni in pogumni reševalci SB Celje Junak v rdečem, ki rešuje življenja Jure Nežmah je od leta 2023 vodja enote za splošno nujno medicinsko pomoč v Splošni bolnišnici (SB) Celje. V tej celjski ustanovi je zaposlen že skoraj desetletje. Kot reševa- lec je doživel že marsikaj in videl veliko prizorov, tudi neprijetnih. Kljub temu ostaja nasmejan in ima veliko vnemo do dela. Pravi namreč, da to zanj ni zgolj poklic, temveč slog življenja. »Nikoli ne obsojam nikogar, ki pokliče 112. Tudi če vem, da zadeva ni nujna. To, da ljudje pokličejo na to številko, pomeni, da so v stiski. In takrat je to zanje najhujša stvar na svetu,« poudarja. LARISA JEKNIĆ nesti tudi nazaj do vozila,« je poudaril. Zato imajo zaradi fizičnih naporov tudi reševalci nemalokrat zdravstvene težave, predvsem s hrbtenico. »Veseli me, da se kot družba ve- dno bolj ukvarjamo z ergonomijo. Stvari se spreminjajo tudi na področju zakonodaje, zato nam je prihranjenih kar nekaj zdravstvenih težav, ki so pestile generacije pred nami,« je povedal. »Imamo že tudi nekaj elektronskih pripomočkov, ki nam lajšajo delo.« Sicer še nimajo električne bolniške postelje, a ji je vod- stvo SB Celje naklonjeno, zato Jure upa tudi na to pridobitev. Imajo že kardiološki stol, ki deluje po principu gosenice in elektromotorja, kar reševalcem bistveno olajša fizični napor. » Treba je vedeti, da se nekaterim stvarem nikoli ne bomo popolnoma izognili, že zaradi razno- likosti pogojev, v katerih pridemo do bolnika. Včasih moramo ob njih sedeti, klečati, včasih celo ležati, če ne gre drugače.« Suvereni in učinkoviti Na cestah velikokrat vidimo reševalna vozi- la, ki drvijo proti svojemu cilju. In marsikdo se verjetno sprašuje, kako uspe reševalcem voziti tako hitro, a še vedno suvereno in varno. Razlog za to so njihove kakovostne in učinko- vite priprave na intervencije, je pojasnil Jure Nežmah. »Pri delu se soočamo z veliko nepred- vidljivimi okoliščinami, zato je pomembno, da se pripravimo na različne scenarije. Med drugim moramo na primer biti zelo hitro v vozilu, ko dobimo poziv, in moramo zago- tavljati pravočasne izvoze,« je dejal. »Stalno se trudimo, da to zagotavljamo po najboljših močeh, vendar kdaj nastopi tudi višja sila in na primer dobimo poziv za intervencijo, ko še nismo končali prejšnje. Včasih mora tudi kdo od nas na stranišče. Tudi mi smo ljudje.« Pri Avto-moto zvezi Slovenije opravljajo intenziv- ne tečaje varne vožnje za voznike reševalnih vozil in se že tam seznanijo s tem, kako ukre- pati na cesti. »Tam se naučimo osnov, na pri- mer kako se izogniti trku in pravilno zavirati, vendar največ znanja pridobimo na podlagi izkušenj s terena. Dlje kot to delo opravljaš, bolj učinkovito znaš ukrepati. Naučiš se biti strpen in predvidevati odzive drugih udeležen- cev v prometu,« je povedal. Ob tem je izrazil veselje, da se je stanje glede reševalnega pasu v Sloveniji v zadnjih letih precej izboljšalo. Kot je dejal, gre velik del zaslug za to Zavodu Reše- valni pas, ki proaktivno vse leto osvešča o tej tematiki. »Tudi na družbenih omrežjih vidim, ko ljudje razpravljajo o reševalnem pasu in se zgražajo, če se kdo v prometu vede brezbrižno in otežuje delo ob nesrečah,« je razložil. »Všeč mi je tudi, da ne izpostavljamo le slabih praks, temveč tudi dobre, ko vozniki na avtocesti na primer vzpostavijo dober reševalni pas. In to je vredno pohvale,« je poudaril. Ob tem je želel opozoriti vse voznike in druge udeležence v prometu, naj v tovrstnih primerih nikakor ne izstopajo iz vozila, saj je to izjemno nevarno. »Tudi če gre ena ›runda‹ policijskih, gasilskih in reševalnih vozil mimo, to ne pomeni, da je to to. Včasih potrebujemo dodatne ekipe. Zato naj ljudje v teh primerih v vsakem primeru ostanejo v avtu.« Soočanje s tragedijo Biti reševalec pomeni tudi biti priča naj- hujšim trenutkom človeškega življenja. To je neizogibno, pravi Jure Nežmah. »Tudi nam je zelo težko, ko vidimo, kaj lahko prometna ne- sreča ali smrt v družini naredita ljudem. In to Jure Nežmah je v SB Celje zaposlen že skoraj desetletje. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Tudi nam je zelo težko, ko vidimo, kaj lahko prometna nesreča ali smrt v družini naredita ljudem. In to je najtemačnejša plat našega poklica, vendar je neizogibna. Vsi, ki smo reševalci, se vedno trudimo pomagati po svojih najboljših močeh, vendar ni vedno vse v naših rokah.« »Najbolj me veselijo zgodbe morebitnih tragedij s srečnim koncem. Ko na primer svojci ukrepajo dovolj hitro in nas pokličejo, da bolnika oskrbimo in ga v pravem času prepeljemo v bolnišnico, pri čemer okreva do te mere, da lahko odide peš iz nje. To so zelo lepi in iskreni trenutki, ki imajo neprecenljivo vrednost.« je najtemačnejša plat našega poklica, vendar je neizogibna. Vsi, ki smo reševalci, se vedno tru- dimo pomagati po najboljših močeh, vendar ni vedno vse v naših rokah. Včasih se zadeve končajo tragično, ne glede na to, da damo vse od sebe,« je poudaril. Tudi reševalcev se takšne stvari dotaknejo. Kako se spopadajo s tako travmatičnimi izkušnjami? »Vsak posameznik ima različne mehanizme, kako se spoprijema s čustvi, ki nastanejo ob tragičnih dogodkih. Ve- sel sem, da se veliko naših zaposlenih ukvarja s športom, a verjamem, da ima kdo tudi kakšne bolj destruktivne metode, za katere ne vemo.« Kot je pojasnil, se poskuša o vsaki intervenciji, ki jo prepozna kot bolj kritično ali psihično naporno, s kolegi tudi pogovoriti. »Po inter- vencijah s sodelavci razpravljamo, kaj se je dogajalo, kaj je bilo dobro in kaj ne,« je pove- dal. »Včasih je dovolj zgolj zavedanje, da smo naredili vse, kar smo lahko.« V SB Celje imajo na voljo klinično psihologinjo in svetovanje, si pa Jure želi tovrstnih rešitev tudi sistemsko, na državni ravni. »Nekih konkretnih sistemskih rešitev za zdravstvene delavce na področju duševnega zdravja ni,« je dejal. Pomen lepe besede Tudi če je delo reševalcev mnogokrat telesno in psihično zahtevno, ima izjemno lepo plat. »Najbolj me veselijo zgodbe morebitnih tra- gedij s srečnim koncem. Ko na primer svojci ukrepajo dovolj hitro in nas pokličejo, da bol- nika oskrbimo in ga kar se da hitro prepeljemo v bolnišnico, pri čemer okreva do te mere, da lahko odide peš iz nje. To so zelo lepi in iskre- ni trenutki, ki imajo neprecenljivo vrednost,« je poudaril Jure Nežmah. Reševalci SB Celje dobijo tudi veliko pohval. »Vesel sem, da smo velikokrat omenjeni v pohvalah in da si kdo vzame čas v svojem dnevu ter nam nameni lepo besedo. Prinesejo nam tudi kakšno kavi- co ali risbico, ki jo potem obesimo na steno v svojih prostorih. Vse to je potrditev, da delamo dobro.« Vedno želijo pomagati »Upam si trditi, da za večino od nas biti reše- valec ni le služba, temveč način življenja. Vsi, s katerimi delam, so srčni in predani temu, kar počnejo. Mogoče ne deluje vedno tako, saj smo tudi mi kdaj izgoreli in utrujeni,« je poudaril Jure Nežmah. Kot je dejal, je čisto človeško, da med reševalci in bolniki ali njihovimi svojci včasih pride do kratkega stika. »Želim, da bi se vsi ljudje zavedali, da jim nikoli ne želimo ško- diti. Vedno jim želimo v prvi vrsti pomagati,« je opozoril. In za reševalce se njihovo poslanstvo ne konča ob koncu izmene, ko odidejo domov. » Tudi če se bo kdo od nas v prostem času spre- hajal po mestu in videl človeka, ki potrebuje pomoč, se ne bo obrnil stran. Nikoli.« Veliko lahko naredimo sami Jure Nežmah je poudaril, da lahko ljudje že nek del dela, ki bi ga sicer opravili reševalci in zdravniki, naredijo sami in s tem izboljša- jo možnosti za čim boljši izid. »S tem mislim predvsem na to, da do človeka, ki deluje, kot da je v zdravstveni stiski, pristopijo in ga vpra- šajo, kaj je narobe in ali je v redu. Že to lahko predstavlja razliko med življenjem in smrtjo,« je razložil. Tako lahko namreč na primer pre- poznamo nekoga, ki je doživel srčni zastoj. »Vemo, da je v tovrstnih primerih neprecenljiva vsaka minuta. Vsaka pomoč sočloveka omogo- či boljše možnosti za preživetje,« je dejal. To je predvsem pomembno v oddaljenih krajih, kjer je še posebej ključno, da ljudje poznajo te- meljne postopke oživljanja. »Včasih nam lahko najbolj pomaga sosed.« Ob tem je poudaril, da je dobrodošla vsaka pomoč. »Veliko ljudi si do reševalcev ne upa pristopiti, saj so prepričani, da bomo mislili, da so le radovedni. Ampak če se kdo že ponudi, da nam bo nesel na primer kovček do vozila, to zelo cenimo. To je vedno dobrodošlo,« je poudaril. »Želim si, da bi kot družba nekoč živeli v še bolj solidarnem oko- lju, kjer bi si vedno pomagali. Da bi bili bolj topli in predvsem človeški. Naj bo to naše vo- dilo v letu 2025.« Foto: Nik Jarh Kot pravi, je delo reševalca način življenja. Biti reševalec pomeni biti priča tudi naj- hujšim trenutkom človeškega življenja. Delajo v vseh pogojih. Reševalci se pri delu stalno soočajo z nepredvidlji- vimi okoliščinami, zato morajo biti pripravljeni na različne scenarije. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 1, 3. januar 2025 PRAZNIČNE ZGODBE »Tudi nam je zelo težko, ko vidimo, kaj lahko prometna nesreča ali smrt v družini naredita ljudem. In to je najtemačnejša plat našega poklica, vendar je neizogibna. Vsi, ki smo reševalci, se vedno trudimo pomagati po svojih najboljših močeh, vendar ni vedno vse v naših rokah.« »Najbolj me veselijo zgodbe morebitnih tragedij s srečnim koncem. Ko na primer svojci ukrepajo dovolj hitro in nas pokličejo, da bolnika oskrbimo in ga v pravem času prepeljemo v bolnišnico, pri čemer okreva do te mere, da lahko odide peš iz nje. To so zelo lepi in iskreni trenutki, ki imajo neprecenljivo vrednost.« je najtemačnejša plat našega poklica, vendar je neizogibna. Vsi, ki smo reševalci, se vedno tru- dimo pomagati po najboljših močeh, vendar ni vedno vse v naših rokah. Včasih se zadeve končajo tragično, ne glede na to, da damo vse od sebe,« je poudaril. Tudi reševalcev se takšne stvari dotaknejo. Kako se spopadajo s tako travmatičnimi izkušnjami? »Vsak posameznik ima različne mehanizme, kako se spoprijema s čustvi, ki nastanejo ob tragičnih dogodkih. Ve- sel sem, da se veliko naših zaposlenih ukvarja s športom, a verjamem, da ima kdo tudi kakšne bolj destruktivne metode, za katere ne vemo.« Kot je pojasnil, se poskuša o vsaki intervenciji, ki jo prepozna kot bolj kritično ali psihično naporno, s kolegi tudi pogovoriti. »Po inter- vencijah s sodelavci razpravljamo, kaj se je dogajalo, kaj je bilo dobro in kaj ne,« je pove- dal. »Včasih je dovolj zgolj zavedanje, da smo naredili vse, kar smo lahko.« V SB Celje imajo na voljo klinično psihologinjo in svetovanje, si pa Jure želi tovrstnih rešitev tudi sistemsko, na državni ravni. »Nekih konkretnih sistemskih rešitev za zdravstvene delavce na področju duševnega zdravja ni,« je dejal. Pomen lepe besede Tudi če je delo reševalcev mnogokrat telesno in psihično zahtevno, ima izjemno lepo plat. »Najbolj me veselijo zgodbe morebitnih tra- gedij s srečnim koncem. Ko na primer svojci ukrepajo dovolj hitro in nas pokličejo, da bol- nika oskrbimo in ga kar se da hitro prepeljemo v bolnišnico, pri čemer okreva do te mere, da lahko odide peš iz nje. To so zelo lepi in iskre- ni trenutki, ki imajo neprecenljivo vrednost,« je poudaril Jure Nežmah. Reševalci SB Celje dobijo tudi veliko pohval. »Vesel sem, da smo velikokrat omenjeni v pohvalah in da si kdo vzame čas v svojem dnevu ter nam nameni lepo besedo. Prinesejo nam tudi kakšno kavi- co ali risbico, ki jo potem obesimo na steno v svojih prostorih. Vse to je potrditev, da delamo dobro.« Vedno želijo pomagati »Upam si trditi, da za večino od nas biti reše- valec ni le služba, temveč način življenja. Vsi, s katerimi delam, so srčni in predani temu, kar počnejo. Mogoče ne deluje vedno tako, saj smo tudi mi kdaj izgoreli in utrujeni,« je poudaril Jure Nežmah. Kot je dejal, je čisto človeško, da med reševalci in bolniki ali njihovimi svojci včasih pride do kratkega stika. »Želim, da bi se vsi ljudje zavedali, da jim nikoli ne želimo ško- diti. Vedno jim želimo v prvi vrsti pomagati,« je opozoril. In za reševalce se njihovo poslanstvo ne konča ob koncu izmene, ko odidejo domov. » Tudi če se bo kdo od nas v prostem času spre- hajal po mestu in videl človeka, ki potrebuje pomoč, se ne bo obrnil stran. Nikoli.« Veliko lahko naredimo sami Jure Nežmah je poudaril, da lahko ljudje že nek del dela, ki bi ga sicer opravili reševalci in zdravniki, naredijo sami in s tem izboljša- jo možnosti za čim boljši izid. »S tem mislim predvsem na to, da do človeka, ki deluje, kot da je v zdravstveni stiski, pristopijo in ga vpra- šajo, kaj je narobe in ali je v redu. Že to lahko predstavlja razliko med življenjem in smrtjo,« je razložil. Tako lahko namreč na primer pre- poznamo nekoga, ki je doživel srčni zastoj. »Vemo, da je v tovrstnih primerih neprecenljiva vsaka minuta. Vsaka pomoč sočloveka omogo- či boljše možnosti za preživetje,« je dejal. To je predvsem pomembno v oddaljenih krajih, kjer je še posebej ključno, da ljudje poznajo te- meljne postopke oživljanja. »Včasih nam lahko najbolj pomaga sosed.« Ob tem je poudaril, da je dobrodošla vsaka pomoč. »Veliko ljudi si do reševalcev ne upa pristopiti, saj so prepričani, da bomo mislili, da so le radovedni. Ampak če se kdo že ponudi, da nam bo nesel na primer kovček do vozila, to zelo cenimo. To je vedno dobrodošlo,« je poudaril. »Želim si, da bi kot družba nekoč živeli v še bolj solidarnem oko- lju, kjer bi si vedno pomagali. Da bi bili bolj topli in predvsem človeški. Naj bo to naše vo- dilo v letu 2025.« Foto: Nik Jarh Kot pravi, je delo reševalca način življenja. Biti reševalec pomeni biti priča tudi naj- hujšim trenutkom človeškega življenja. Delajo v vseh pogojih. Reševalci se pri delu stalno soočajo z nepredvidlji- vimi okoliščinami, zato morajo biti pripravljeni na različne scenarije. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1, 3. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Obisk članic izobraževalnega programa novinarstvo v naši medijski hiši V okviru novega izobra- ževalnega programa, ki ga ponuja Univerza za tretje življenjsko obdobje Celje, so članice tega programa nedavno obiskale medijsko hišo Nova tednik in Radio Celje. Namen obiska je bil spoznavanje dela novinarjev ter pridobivanje veščin, ki so potrebne za ustvarjanje me- dijskih vsebin. Udeleženke pa so imele priložnost tudi preizkusiti svoje novinarske sposobnosti. Ob prihodu je odgovorna urednica Novega tednika in mentorica izobraževalnega programa Manca Mirnik čla- nice seznanila z zgodovino te medijske hiše in delom obeh medijev, nato pa je sledilo srečanje z novinarji in eki- pami obeh medijev, ki so jih popeljali skozi različne vidike novinarskega dela. Predstavili so jim proces priprave novinar- skih zgodb in zaporedje nasta- janja časopisnih prispevkov in radijskih oddaj. Članice so bile navdušene nad strokovnostjo in predanostjo novinarjev ter so z zanimanjem spremljale razlago o tem, kako se novinar- ska vsebina oblikuje in kako pomembno je upoštevati etič- ne standarde. Preizkus v studiu Ena od ključnih aktivnosti je bila tudi simulacija novi- narskega dela na Radiu Celje, kjer so članice dobile nalogo, da napovejo različne novice. S previdnostjo so se lotile iz- ziva, saj se jih je večina prvič srečala z govorjenjem v radij- ski mikrofon. Voditelj radijske- ga programa Boštjan Oder jih je spodbujal, naj preiskujejo različne pristope in naj se pri napovedovanju ne omejujejo le na suhe podatke, temveč da v svojem nastopu pustijo tudi svoj osebni pečat. Ob nasta- janju napovedi je bilo veliko smeha in veselja, saj so čla- nice med seboj delile ideje in komentirale nastale prispevke. Nove izkušnje Obisk Novega Tednika in Radia Celje je bil za članice ne le priložnost za učenje, temveč tudi za socializacijo in izmenja- vo izkušenj. Domov so se vrnile polne novih vtisov in zagona, da nadaljujejo z novinarskim ustvarjanjem. Ta izkušnja je pripomogla k njihovemu oseb- nemu razvoju in jih spodbudi- la, da še naprej raziskujejo nove teme ter se aktivno vključujejo v učenja, ki jih ponuja njihova univerza. V okviru izobraže- valnega programa novinarstvo bodo s svojimi prispevki ustva- rile časopis celjske Univerze za tretje življenjsko obdobje. V prihodnosti za članice in člane univerze načrtujejo še več tovr- stnih obiskov, tudi za druge iz- obraževalne programe, saj me- nijo, da so te izkušnje ključnega pomena za njihovo aktivno in vključujoče tretje življenjsko obdobje. TADEJ STRNAD PISMA BRALCEV Pozabljeni upokojenci Elektra Celje Sem upokojenka Elektra Celja. Teče že tretje leto, od- kar nismo dobili upokojenci niti čestitke za božične pra- znike in novo leto. Ko sem še delala, smo iz kadrovske službe vsem upokojencem poslali koledarje in vabilo za srečanje ob koncu leta. Vedno je bilo srečanje pri Štor- manu. Zdaj ko ima podjetje novo vodstvo, pa ničesar. Ko moj mož iz podjetja, kjer je delal nekoč, dobi čestitko in vabilo na srečanje, sem sama žalostna. S pomočjo ene od radijskih postaj sem vprašanje o odnosu do upokojen- cev naslovila na vodstvo Elektra Celje. Odgovorili so, da ne vabijo več upokojencev, tudi poslovnih partnerjev ne in tudi svojim zaposlenim ne prirejajo ničesar. Za zaposlene niso nikoli naredili ničesar, sami smo vedno poskrbeli, da smo se dostojno poslovili od starega leta. Za poslovne partnerje pa imajo v podjetju reprezentanco. Upokojencem nista pomembni hrana in pijača, po- membno nam je, da se vidimo in kakšno rečemo. Tako pa že tri leta nimamo stikov. Tudi ko so nas pogostili, nismo imeli drugega kot kosilo, nekaj vina, soka in vode. Vse drugo smo plačali sami. In zdaj se izgovarjajo, da morajo varčevati in to na upokojencih. Ljudje so delali na terenu, v nemogočih razmerah, v snegu, ledu, dežju. Jaz sem delala v pisarni, bila sem deklica za vse. Po 40 let smo bili skupaj s sodelavci, zdaj pa ne vemo, koliko nas je še živih. Ko koga srečam, je zelo prizadet, da nismo vredni niti čestitke, medtem ko druga podjetja poskrbijo za svoje upokojence. Elektru sem že pisala leta 2022. Iz podjetja so mi poslali rokovnik, pisalo in koledar, ampak samo meni, da bi bila tiho. Hudo mi je, da upokojenci, ki smo nekoč podjetje spravljali pokonci, zdaj zanj ne obstajamo več. To se mi zdi sramotno in je za nas nekdanje zaposlene veliko razočaranje. JOŽICA RAZGORŠEK, Grobelno Praznično v Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem Za lepše praznike starejših in družin v stiski Dijaki Ekonomske šole Celje, gimnazije in srednje šole so že drugič z veliko srčnostjo sodelovali v akciji Božiček za en dan. V prazničnem decembru, ko se toplina in radost širita med ljudmi, so dijaki Eko- nomske šole Celje, gimnazije in srednje šole pokazali, da imajo veliko srce. Ponovno so sodelovali v dobrodelni akciji Božiček za en dan, v kateri so s svojo ustvarjalno- stjo, zavzetostjo in sočutjem polepšali praznike številnim starostnikom ter družinam v stiski. Dijaki so se povezali z me- stno četrtjo, da bi svoje zami- sli in delo uskladili z lokalni- mi potrebami. Oblikovali so čudovita darila za starostni- ke, ki živijo v naši skupno- sti. Poleg tega so se odločili, da bodo darila tudi osebno dostavili. Obiski so bili polni toplih objemov, iskrenih na- smehov in včasih celo solz ganjenosti. S takšnimi trenut- ki so naši mladi dokazali, da majhna dejanja prijaznosti lahko naredijo veliko razliko. Poleg starostnikov so di- jaki obdarili tudi varovance Varne hiše Celje in Materin- skega doma Celje. Tudi tam so njihove darove pospremili prijazne besede in spodbu- dni nasmehi, ki so pokazali, kako pomembno je, da se v prazničnem času spomnimo tudi tistih, ki se soočajo z ži- vljenjskimi izzivi. Dobrodelna akcija ni bila zgolj priložnost za pomoč, temveč tudi za povezovanje in učenje vrednot, kot so solidarnost, sočutje in od- govornost do sočloveka. Di- jaki so s pomočjo te izkušnje spoznali, kako malo je vča- sih treba, da komu polepšaš dan in ustvariš nepozaben trenutek. Hvaležni smo vsem dija- kom, mentorjem in lokalni skupnosti, ki so prispevali k uspehu akcije. Naj bo njiho- va srčnost navdih za vse nas, da se bomo še naprej trudili širiti dobro voljo in pomagati tistim, ki nas potrebujejo. Naj bo novo leto polno pri- ložnosti za nova dobra dela! MOJCA ŠKODIČ Rahlo zaskrbljeni zaradi slabe vremenske napovedi, a polni pričakovanj smo v Osnovni šoli Primoža Tru- barja Laško v sredo, 4. de- cembra, pripravili predpra- znično druženje na šolskem igrišču matične šole. Priča- kovanja so bila raznolika, a hkrati velika, saj je šlo za prvi tovrsten dogodek. Kulturni program smo so- ustvarjali učenci in učitelji iz vseh šol – štirih podru- žničnih in matične skupaj z oddelkom nižjega izobrazbe- nega standarda. Združeni v raznolikih plesnih in pevskih točkah od 1. do 9. razreda so učenci odprli predpraznični sejem, katerega namen je bil zbrati čim več finančnih sredstev za šolski sklad, ki je v celoti namenjen učencem. Zbrane so nagovorili župan Občine Laško Marko Šantej, ravnateljica Mateja Škorja in predstavnik Grafike Gracer Marko Kadunc ter jim v pri- jetnem vzdušju med drugim zaželeli lep december in pri- hajajoče praznike. Za odlič- no ozvočenje je poskrbelo Društvo Šmocl – študentski mladinski in otroški center iz Laškega pod vodstvom Jurija Šuhla in njegove ekipe. Avla, šolski hodniki in učil- nice so številne obiskovalce vabili na ogled s prazničnim okrasjem in z izdelki otrok, ki so jih pripravili za obisko- valce. Manjkal ni niti praznič- ni fotokotiček, v katerem so nastale številne spominske fotografije. Na stojnicah ob šolskem igrišču so obiskoval- ci lahko izbirali med toplimi napitki, sladkimi dobrotami ter šolskim cvetličnim me- dom, ki je nastal izpod pri- dnih rok šolskih čebelarjev in čebelje družine iz čebelnjaka Podružnične šole Debro. Največji ponos letošnjega sejma je zagotovo šolski kole- dar. Z željo – ustvarjalno leto 2025 – je bogato likovno opre- mljen z naključno izbranimi izdelki učencev. Veseli, da nam je bilo vreme naklonje- no do konca druženja, ki se je prav tako izkazalo za zelo do- bro sprejeto, že zremo v pri- hajajoče leto z lepimi željami in načrti za prihodnji sejem. ANDREJA VINTAR Udeleženke izobraževalnega programa novinarstvo z urednico Novega tednika Manco Mirnik in voditeljem jutranjega programa na Radiu Celje Boštja- nom Odrom Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 1, 3. januar 2025 BRALCI POROČEVALCI Obisk članic izobraževalnega programa novinarstvo v naši medijski hiši V okviru novega izobra- ževalnega programa, ki ga ponuja Univerza za tretje življenjsko obdobje Celje, so članice tega programa nedavno obiskale medijsko hišo Nova tednik in Radio Celje. Namen obiska je bil spoznavanje dela novinarjev ter pridobivanje veščin, ki so potrebne za ustvarjanje me- dijskih vsebin. Udeleženke pa so imele priložnost tudi preizkusiti svoje novinarske sposobnosti. Ob prihodu je odgovorna urednica Novega tednika in mentorica izobraževalnega programa Manca Mirnik čla- nice seznanila z zgodovino te medijske hiše in delom obeh medijev, nato pa je sledilo srečanje z novinarji in eki- pami obeh medijev, ki so jih popeljali skozi različne vidike novinarskega dela. Predstavili so jim proces priprave novinar- skih zgodb in zaporedje nasta- janja časopisnih prispevkov in radijskih oddaj. Članice so bile navdušene nad strokovnostjo in predanostjo novinarjev ter so z zanimanjem spremljale razlago o tem, kako se novinar- ska vsebina oblikuje in kako pomembno je upoštevati etič- ne standarde. Preizkus v studiu Ena od ključnih aktivnosti je bila tudi simulacija novi- narskega dela na Radiu Celje, kjer so članice dobile nalogo, da napovejo različne novice. S previdnostjo so se lotile iz- ziva, saj se jih je večina prvič srečala z govorjenjem v radij- ski mikrofon. Voditelj radijske- ga programa Boštjan Oder jih je spodbujal, naj preiskujejo različne pristope in naj se pri napovedovanju ne omejujejo le na suhe podatke, temveč da v svojem nastopu pustijo tudi svoj osebni pečat. Ob nasta- janju napovedi je bilo veliko smeha in veselja, saj so čla- nice med seboj delile ideje in komentirale nastale prispevke. Nove izkušnje Obisk Novega Tednika in Radia Celje je bil za članice ne le priložnost za učenje, temveč tudi za socializacijo in izmenja- vo izkušenj. Domov so se vrnile polne novih vtisov in zagona, da nadaljujejo z novinarskim ustvarjanjem. Ta izkušnja je pripomogla k njihovemu oseb- nemu razvoju in jih spodbudi- la, da še naprej raziskujejo nove teme ter se aktivno vključujejo v učenja, ki jih ponuja njihova univerza. V okviru izobraže- valnega programa novinarstvo bodo s svojimi prispevki ustva- rile časopis celjske Univerze za tretje življenjsko obdobje. V prihodnosti za članice in člane univerze načrtujejo še več tovr- stnih obiskov, tudi za druge iz- obraževalne programe, saj me- nijo, da so te izkušnje ključnega pomena za njihovo aktivno in vključujoče tretje življenjsko obdobje. TADEJ STRNAD PISMA BRALCEV Pozabljeni upokojenci Elektra Celje Sem upokojenka Elektra Celja. Teče že tretje leto, od- kar nismo dobili upokojenci niti čestitke za božične pra- znike in novo leto. Ko sem še delala, smo iz kadrovske službe vsem upokojencem poslali koledarje in vabilo za srečanje ob koncu leta. Vedno je bilo srečanje pri Štor- manu. Zdaj ko ima podjetje novo vodstvo, pa ničesar. Ko moj mož iz podjetja, kjer je delal nekoč, dobi čestitko in vabilo na srečanje, sem sama žalostna. S pomočjo ene od radijskih postaj sem vprašanje o odnosu do upokojen- cev naslovila na vodstvo Elektra Celje. Odgovorili so, da ne vabijo več upokojencev, tudi poslovnih partnerjev ne in tudi svojim zaposlenim ne prirejajo ničesar. Za zaposlene niso nikoli naredili ničesar, sami smo vedno poskrbeli, da smo se dostojno poslovili od starega leta. Za poslovne partnerje pa imajo v podjetju reprezentanco. Upokojencem nista pomembni hrana in pijača, po- membno nam je, da se vidimo in kakšno rečemo. Tako pa že tri leta nimamo stikov. Tudi ko so nas pogostili, nismo imeli drugega kot kosilo, nekaj vina, soka in vode. Vse drugo smo plačali sami. In zdaj se izgovarjajo, da morajo varčevati in to na upokojencih. Ljudje so delali na terenu, v nemogočih razmerah, v snegu, ledu, dežju. Jaz sem delala v pisarni, bila sem deklica za vse. Po 40 let smo bili skupaj s sodelavci, zdaj pa ne vemo, koliko nas je še živih. Ko koga srečam, je zelo prizadet, da nismo vredni niti čestitke, medtem ko druga podjetja poskrbijo za svoje upokojence. Elektru sem že pisala leta 2022. Iz podjetja so mi poslali rokovnik, pisalo in koledar, ampak samo meni, da bi bila tiho. Hudo mi je, da upokojenci, ki smo nekoč podjetje spravljali pokonci, zdaj zanj ne obstajamo več. To se mi zdi sramotno in je za nas nekdanje zaposlene veliko razočaranje. JOŽICA RAZGORŠEK, Grobelno Praznično v Osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem Za lepše praznike starejših in družin v stiski Dijaki Ekonomske šole Celje, gimnazije in srednje šole so že drugič z veliko srčnostjo sodelovali v akciji Božiček za en dan. V prazničnem decembru, ko se toplina in radost širita med ljudmi, so dijaki Eko- nomske šole Celje, gimnazije in srednje šole pokazali, da imajo veliko srce. Ponovno so sodelovali v dobrodelni akciji Božiček za en dan, v kateri so s svojo ustvarjalno- stjo, zavzetostjo in sočutjem polepšali praznike številnim starostnikom ter družinam v stiski. Dijaki so se povezali z me- stno četrtjo, da bi svoje zami- sli in delo uskladili z lokalni- mi potrebami. Oblikovali so čudovita darila za starostni- ke, ki živijo v naši skupno- sti. Poleg tega so se odločili, da bodo darila tudi osebno dostavili. Obiski so bili polni toplih objemov, iskrenih na- smehov in včasih celo solz ganjenosti. S takšnimi trenut- ki so naši mladi dokazali, da majhna dejanja prijaznosti lahko naredijo veliko razliko. Poleg starostnikov so di- jaki obdarili tudi varovance Varne hiše Celje in Materin- skega doma Celje. Tudi tam so njihove darove pospremili prijazne besede in spodbu- dni nasmehi, ki so pokazali, kako pomembno je, da se v prazničnem času spomnimo tudi tistih, ki se soočajo z ži- vljenjskimi izzivi. Dobrodelna akcija ni bila zgolj priložnost za pomoč, temveč tudi za povezovanje in učenje vrednot, kot so solidarnost, sočutje in od- govornost do sočloveka. Di- jaki so s pomočjo te izkušnje spoznali, kako malo je vča- sih treba, da komu polepšaš dan in ustvariš nepozaben trenutek. Hvaležni smo vsem dija- kom, mentorjem in lokalni skupnosti, ki so prispevali k uspehu akcije. Naj bo njiho- va srčnost navdih za vse nas, da se bomo še naprej trudili širiti dobro voljo in pomagati tistim, ki nas potrebujejo. Naj bo novo leto polno pri- ložnosti za nova dobra dela! MOJCA ŠKODIČ Rahlo zaskrbljeni zaradi slabe vremenske napovedi, a polni pričakovanj smo v Osnovni šoli Primoža Tru- barja Laško v sredo, 4. de- cembra, pripravili predpra- znično druženje na šolskem igrišču matične šole. Priča- kovanja so bila raznolika, a hkrati velika, saj je šlo za prvi tovrsten dogodek. Kulturni program smo so- ustvarjali učenci in učitelji iz vseh šol – štirih podru- žničnih in matične skupaj z oddelkom nižjega izobrazbe- nega standarda. Združeni v raznolikih plesnih in pevskih točkah od 1. do 9. razreda so učenci odprli predpraznični sejem, katerega namen je bil zbrati čim več finančnih sredstev za šolski sklad, ki je v celoti namenjen učencem. Zbrane so nagovorili župan Občine Laško Marko Šantej, ravnateljica Mateja Škorja in predstavnik Grafike Gracer Marko Kadunc ter jim v pri- jetnem vzdušju med drugim zaželeli lep december in pri- hajajoče praznike. Za odlič- no ozvočenje je poskrbelo Društvo Šmocl – študentski mladinski in otroški center iz Laškega pod vodstvom Jurija Šuhla in njegove ekipe. Avla, šolski hodniki in učil- nice so številne obiskovalce vabili na ogled s prazničnim okrasjem in z izdelki otrok, ki so jih pripravili za obisko- valce. Manjkal ni niti praznič- ni fotokotiček, v katerem so nastale številne spominske fotografije. Na stojnicah ob šolskem igrišču so obiskoval- ci lahko izbirali med toplimi napitki, sladkimi dobrotami ter šolskim cvetličnim me- dom, ki je nastal izpod pri- dnih rok šolskih čebelarjev in čebelje družine iz čebelnjaka Podružnične šole Debro. Največji ponos letošnjega sejma je zagotovo šolski kole- dar. Z željo – ustvarjalno leto 2025 – je bogato likovno opre- mljen z naključno izbranimi izdelki učencev. Veseli, da nam je bilo vreme naklonje- no do konca druženja, ki se je prav tako izkazalo za zelo do- bro sprejeto, že zremo v pri- hajajoče leto z lepimi željami in načrti za prihodnji sejem. ANDREJA VINTAR Udeleženke izobraževalnega programa novinarstvo z urednico Novega tednika Manco Mirnik in voditeljem jutranjega programa na Radiu Celje Boštja- nom Odrom Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 1, 3. januar 2025 OTROCI POJEJO Začetek 11. sezone Božično petje na Vranskem VRANSKO TABOR Otroke je na dogodku obiskal in obdaril tudi Božiček. Lucija in Eva Topovšek sta sklenili nastope mladih pevk in pevcev s skladbo Sneg je tu. Rubi Reberšek, Maxim Potočnik in Zoja Sopotnik so zapele božično skladbo Eve Boto Za božič kot otrok. Ajda Pikl je s Kekčevo pesmijo na- stopila kot prva in uspela prepričati komisijo. Neža Kreča je suvereno odpela skladbo Marayee 1000 let. Lana Lopan je stavila svoje adute na Reginino skladbo Naj ljubezen združi vse ljudi. Manca Blatnik je s čudovitim petjem zimzelene skladbe Majde Sepe Med iskrenimi ljudmi navdušila občinstvo. Ponovno je na poti naša radijska karavana, zdaj že 11. sezone akcije Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki je začela pot po občinah naše regije in izbira največje pevske talente. Prve polfinaliste smo tokrat iskali na Vranskem, kjer so prepevali učenke in učenci iz OŠ Vransko in podružnične OŠ Tabor. LUKA ŽERJAV V športni dvorani na Vran- skem smo na dan pred boži- čem pred skoraj nabito polni- mi tribunami v prazničnem vzdušju videli in slišali 18 glasbenih točk. Letošnja no- vost je, da smo pevke in pevce razdelili v tri starostne skupi- ne. In sicer od 1. do 3. razreda, od 4. do 6. razreda in od 7 . do 9. razreda. Vsi so seveda kot vedno prepevali slovenske pe- smi. Pred nastopi mladih pevk in pevcev sta zbrane nagovori- la in pred nastopi opogumila županja Občine Vransko Na- taša Juhart in župan Občine Tabor Marko Semprimožnik. Strokovna komisija, ki jo sestavljajo Klavdija Winder Pantner, Aljoša Bončina in letošnja nova članica komi- sije Saša Korun, je tokrat iz- brala 6 polfinalistov, iz vsake starostne skupine po dva. V 1. triletju je komisija izbrala Ajdo Pikl iz OŠ Vransko, ki je zapela Kekčevo pesem, in trio iz OŠ Tabor, ki so ga sesta- vljali Rubi Reberšek, Maxim Potočnik in Zoja Sopotnik, zapeli pa so skladbo Eve Boto Za božič kot otrok. V 2. trile- tju sta jih najbolj prepričali Neža Kreča iz OŠ Vransko z Maraayino skladbo 1000 let in Lana Lopan, ki je zapela pesem Naj ljubezen združi vse ljudi pevke Regine. Med najstarejšimi, torej v 3. tri- letju, so komisijo navdušili Manca Blatnik iz OŠ Vransko s skladbo Majde Sepe Med is- krenimi ljudmi in sestri Luci- ja in Eva Topovšek, ki sta za- peli priredbo Irene Vrčkovnik in Damjane Golavšek Sneg je tu. Pomembnosti projekta se poleg občin Vransko in Tabor, ki sta bili tokratni gostitelji- ci, zavedajo tudi pokrovitelji Cinkarna Celje, Silkem in Sazas, ki zvesto sledijo naši radijski karavani. Foto: Nik Jarh Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 1, 3. januar 2025 AKTUALNA PONUDBA V uredništvu Novega tednika in Radia Celje se vedno trudimo, da smo z vami. Da poskrbimo za vašo obveščenost in prav tako za zabavo. Vedno kaj zanimivega zakuhamo in tako bo tudi letos. Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete brezplačno prilogo Stop spored. Brezplačno prejemate vse posebne priloge Novega tednika, kot so pomladna, Mosova in praznična petica. Spomladi in jeseni izide priloga Slovenske počitnice, decembra pa letni pregled delovanja občin savinjske regije Kronika. Hkrati v okviru Novega tednika pripravljamo tudi tematske priloge – od izobraževanja, kmetijstva, zdravja, do posebnih prilog ob občinskih praznikih 33 občin naše regije. Vsako leto vam podarimo tudi koledar. Mesec brezplačnega branja Novega tednika in darilo Podarite sebi in svojim najdražjim Posebna ugodnost Vsi, ki se boste naši družini naročnikov No- vega tednika pridružili do konca februarja, boste enajst mesecev plačali in dvanajst mesecev brali. Zadnji mesec boste torej brali brezplačno. Podarite sebi in svojim najdražjim Novi te- dnik in s tem čudovite trenutke z aktualnimi vsebinami iz regije. Prav tako boste vsi novi naročniki prejeli knjigo Kuharske bukve: vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje ži- vil. V njej boste našli številne recepte za do- brote, katerih okus ni primerljiv z industrij- skimi. Gre za recepte, kot so jih pripravljale naše babice. Babica v knjigi npr. svetuje: »Če želite imeti dobre in aromatične domače me- denjake, jih specite vsaj mesec prej, naložite v kovinsko škatlo, ki se dobro zapre, zraven položite vejico rožmarina, nekaj svežih lovo- rovih listov, paličico cimeta, strok vaniljeve palčke in srednje debelo domače jabolko, v katero zabodete nekaj celih klinčkov. Mede- njaki tako zorijo in se navzamejo naravnih arom.« Praznovali bomo z vami Želimo vam prijetno branje Novega tednika, poslušanje Radia Celje in spremljanje infor- macij predvsem o številnih zdravih, srečnih, uspešnih in prijetnih dogodkih v letu 2025. Za Novi tednik bo leto 2025 posebno, saj bomo 2. junija upihnili 80. svečo. Z vami bomo jubilej obeležili na prireditvi Zvezde med zvezdami, ki bo 30. maja v Braslovčah. Kako se lahko naročite na časopis? Na časopis se lahko naročite na oglasnem oddelku Novega tednika v Prešernovi ulici 19 vsak dan od 7 . do 15. ure oz. s pomočjo spleta na www.novitednik.si. Za več informacij lahko pokličete 03-42-25-171, kjer vam bodo naredili tudi točen izračun mesečnega, trimesečnega, polletnega ali celoletnega plačila. Pišete nam lahko na narocnine@nt-rc.si. Sledite nam tudi na Facebookovih straneh Novi tednik in Radio Celje, prav tako tudi na Instagramu. Vabljeni na naše dogodke Ekipa Novega tednika vam želi srečno, zdravo in naklonjeno leto 2025! Upamo, da se bomo čim večkrat srečali na zanimivih dogodkih. Veseli bomo, če nam boste poslali kakšno pismo ali e-pošto, kdaj ste se na- ročili na Novi tednik in kaj vam pomeni časopis, ki je vaš tedenski spremljevalec. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje in tednik@nt-rc.si. Utrinek z lanskega dogodka Zvezde med zvezdami. Letos bomo na njem obeležili tudi rojstni dan našega in vašega časopisa Novi tednik. Še ena naša tradicionalna akcija so Šolačinkarije, zabava ob začetku šol- skega leta. Za najmlajše jo bomo pripravili pred Citycenterom Celje tudi v letu 2025. Z njo otrokom iz socialno šibkejših družin pomagamo, da lahko odidejo v šolo v naravi. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1, 3. januar 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (4) Kmetijsko šolo v San Mi- chelu so obiskovali veči- noma Nemci in Italijani, medtem ko je bila okolica italijansko govoreča. V času šolanja je Franc spo- znal tudi francosko in ru- sko govoreče sošolce, vse to je s pridom izkoristil za učenje tujih jezikov. Da je med šolanjem postal pravi poliglot, zgovorno govori tudi njegova pisna zapu- ščina, v kateri je moč najti pisma in zapiske v nem- škem, slovenskem, franco- skem, italijanskem in celo angleškem jeziku. Po končanem prvem le- tniku se je Franc odločil, da bo poletne počitnice izkori- stil za popotovanje po Italiji z namenom, da utrdi svoje znanje italijanščine. Skro- mna finančna sredstva za potovanje mu je prispeval prijatelj Maksim. Potoval je deloma z vlakom, nato pa peš, tudi prenočeval je večinoma le na prostem. Na svoji poti je obiskoval znane kmetijske šole, se izobraževal in širil svoja obzorja. Obiskal je Benetke, Pado- vo, Bologno, Firence, Rim in Neapelj, vse do Sorren- ta. Od tam se je nato preko Rima, Genove in Milana vr- nil v San Michele. Prepotoval je skoraj ce- lotno zahodno obalo Itali- je. Njegovo šolanje v San Michelu je trajalo dve leti. Po končanem šolanju se je odločil poiskati službo v Franc Goričan (drugi iz desne zadaj) in Maxim Manteuffel (spredaj) v času šolanja na kmetijski šoli v San Michelu. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Franciji, ki se je takrat prva v Evropi morala spopasti z obnovo vinogradov, uni- čenih po trsni uši. Od rav- natelja kmetijske šole San Michele je imel priporočil- no pismo za lastnika takrat največje svetovne trsnice v Montpellierju. Še pred tem se je podal na potovanje po Franciji, kjer je zaradi skromnih sredstev potoval večinoma peš in spal na prostem. Potovanje je začel na Azurni obali. Nato ga je pot vodila pre- ko Marseilla v Provanso do Monpellierja v Toluse in Bordeaux do ustja reke Dordogne in Garone na atlantski obali. Na svojem potovanju po Franciji se je soočal z velikimi težavami pri iskanju službe, saj je svojo prvo službo v trsnici v Montpellierju nastopil šele novembra. Vmesni čas pa je potoval in iskal delo po Franciji, obiskoval vinarske šole ter se izobraževal. Po nekaj mesecih dela je Go- ričan prejel štipendijo Šta- jerske hranilnice, ki mu je omogočila pet mesecev iz- rednega študija na višji vi- narski šoli v Monpellierju. Še vedno pa je prostovoljno pomagal v trsnici, kjer si je želel nabrati čim več prak- tičnih izkušenj. ALBUM S CELJSKEGA Cerkev sv. Cecilije in kapucinski most, 1930–1940 Fotografija prikazuje cerkev sv. Cecilije na Bregu v Celju in del nekdanjega lesenega kapucinskega mosta, ki je bil uničen ob poplavi leta 1954. Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografi jo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 14,9 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 44. Pripravila: Damir Žerič in Nataša Žmaher, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 1, 3. januar 2025 AKTUALNA PONUDBA V uredništvu Novega tednika in Radia Celje se vedno trudimo, da smo z vami. Da poskrbimo za vašo obveščenost in prav tako za zabavo. Vedno kaj zanimivega zakuhamo in tako bo tudi letos. Vsi naročniki Novega tednika vsak teden prejmete brezplačno prilogo Stop spored. Brezplačno prejemate vse posebne priloge Novega tednika, kot so pomladna, Mosova in praznična petica. Spomladi in jeseni izide priloga Slovenske počitnice, decembra pa letni pregled delovanja občin savinjske regije Kronika. Hkrati v okviru Novega tednika pripravljamo tudi tematske priloge – od izobraževanja, kmetijstva, zdravja, do posebnih prilog ob občinskih praznikih 33 občin naše regije. Vsako leto vam podarimo tudi koledar. Mesec brezplačnega branja Novega tednika in darilo Podarite sebi in svojim najdražjim Posebna ugodnost Vsi, ki se boste naši družini naročnikov No- vega tednika pridružili do konca februarja, boste enajst mesecev plačali in dvanajst mesecev brali. Zadnji mesec boste torej brali brezplačno. Podarite sebi in svojim najdražjim Novi te- dnik in s tem čudovite trenutke z aktualnimi vsebinami iz regije. Prav tako boste vsi novi naročniki prejeli knjigo Kuharske bukve: vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje ži- vil. V njej boste našli številne recepte za do- brote, katerih okus ni primerljiv z industrij- skimi. Gre za recepte, kot so jih pripravljale naše babice. Babica v knjigi npr. svetuje: »Če želite imeti dobre in aromatične domače me- denjake, jih specite vsaj mesec prej, naložite v kovinsko škatlo, ki se dobro zapre, zraven položite vejico rožmarina, nekaj svežih lovo- rovih listov, paličico cimeta, strok vaniljeve palčke in srednje debelo domače jabolko, v katero zabodete nekaj celih klinčkov. Mede- njaki tako zorijo in se navzamejo naravnih arom.« Praznovali bomo z vami Želimo vam prijetno branje Novega tednika, poslušanje Radia Celje in spremljanje infor- macij predvsem o številnih zdravih, srečnih, uspešnih in prijetnih dogodkih v letu 2025. Za Novi tednik bo leto 2025 posebno, saj bomo 2. junija upihnili 80. svečo. Z vami bomo jubilej obeležili na prireditvi Zvezde med zvezdami, ki bo 30. maja v Braslovčah. Kako se lahko naročite na časopis? Na časopis se lahko naročite na oglasnem oddelku Novega tednika v Prešernovi ulici 19 vsak dan od 7 . do 15. ure oz. s pomočjo spleta na www.novitednik.si. Za več informacij lahko pokličete 03-42-25-171, kjer vam bodo naredili tudi točen izračun mesečnega, trimesečnega, polletnega ali celoletnega plačila. Pišete nam lahko na narocnine@nt-rc.si. Sledite nam tudi na Facebookovih straneh Novi tednik in Radio Celje, prav tako tudi na Instagramu. Vabljeni na naše dogodke Ekipa Novega tednika vam želi srečno, zdravo in naklonjeno leto 2025! Upamo, da se bomo čim večkrat srečali na zanimivih dogodkih. Veseli bomo, če nam boste poslali kakšno pismo ali e-pošto, kdaj ste se na- ročili na Novi tednik in kaj vam pomeni časopis, ki je vaš tedenski spremljevalec. Naš naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje in tednik@nt-rc.si. Utrinek z lanskega dogodka Zvezde med zvezdami. Letos bomo na njem obeležili tudi rojstni dan našega in vašega časopisa Novi tednik. Še ena naša tradicionalna akcija so Šolačinkarije, zabava ob začetku šol- skega leta. Za najmlajše jo bomo pripravili pred Citycenterom Celje tudi v letu 2025. Z njo otrokom iz socialno šibkejših družin pomagamo, da lahko odidejo v šolo v naravi. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 1, 3. januar 2025 PODLISTEK www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Franc Goričan (1869–1951), sadjarski in vinogradniški strokovnjak iz Višnje vasi pri Vojniku (4) Kmetijsko šolo v San Mi- chelu so obiskovali veči- noma Nemci in Italijani, medtem ko je bila okolica italijansko govoreča. V času šolanja je Franc spo- znal tudi francosko in ru- sko govoreče sošolce, vse to je s pridom izkoristil za učenje tujih jezikov. Da je med šolanjem postal pravi poliglot, zgovorno govori tudi njegova pisna zapu- ščina, v kateri je moč najti pisma in zapiske v nem- škem, slovenskem, franco- skem, italijanskem in celo angleškem jeziku. Po končanem prvem le- tniku se je Franc odločil, da bo poletne počitnice izkori- stil za popotovanje po Italiji z namenom, da utrdi svoje znanje italijanščine. Skro- mna finančna sredstva za potovanje mu je prispeval prijatelj Maksim. Potoval je deloma z vlakom, nato pa peš, tudi prenočeval je večinoma le na prostem. Na svoji poti je obiskoval znane kmetijske šole, se izobraževal in širil svoja obzorja. Obiskal je Benetke, Pado- vo, Bologno, Firence, Rim in Neapelj, vse do Sorren- ta. Od tam se je nato preko Rima, Genove in Milana vr- nil v San Michele. Prepotoval je skoraj ce- lotno zahodno obalo Itali- je. Njegovo šolanje v San Michelu je trajalo dve leti. Po končanem šolanju se je odločil poiskati službo v Franc Goričan (drugi iz desne zadaj) in Maxim Manteuffel (spredaj) v času šolanja na kmetijski šoli v San Michelu. Hrani Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, dar Hedvige Vidmar Šalamon. Pripravila dr. Alenka Hren Medved in Srečko Maček Se nadaljuje. Franciji, ki se je takrat prva v Evropi morala spopasti z obnovo vinogradov, uni- čenih po trsni uši. Od rav- natelja kmetijske šole San Michele je imel priporočil- no pismo za lastnika takrat največje svetovne trsnice v Montpellierju. Še pred tem se je podal na potovanje po Franciji, kjer je zaradi skromnih sredstev potoval večinoma peš in spal na prostem. Potovanje je začel na Azurni obali. Nato ga je pot vodila pre- ko Marseilla v Provanso do Monpellierja v Toluse in Bordeaux do ustja reke Dordogne in Garone na atlantski obali. Na svojem potovanju po Franciji se je soočal z velikimi težavami pri iskanju službe, saj je svojo prvo službo v trsnici v Montpellierju nastopil šele novembra. Vmesni čas pa je potoval in iskal delo po Franciji, obiskoval vinarske šole ter se izobraževal. Po nekaj mesecih dela je Go- ričan prejel štipendijo Šta- jerske hranilnice, ki mu je omogočila pet mesecev iz- rednega študija na višji vi- narski šoli v Monpellierju. Še vedno pa je prostovoljno pomagal v trsnici, kjer si je želel nabrati čim več prak- tičnih izkušenj. ALBUM S CELJSKEGA Cerkev sv. Cecilije in kapucinski most, 1930–1940 Fotografija prikazuje cerkev sv. Cecilije na Bregu v Celju in del nekdanjega lesenega kapucinskega mosta, ki je bil uničen ob poplavi leta 1954. Fotograf Viktor Berk, uslužbenec v Pokrajinskem muzeju Celje, je izdelal fotografi jo na osnovi plošče, ki jo je pridobil poleti 1945 iz ateljeja Martini, 1930–40, fotopapir, črno-bela preslikava, 10,5 x 14,9 cm, fotograf: Foto Martini, Celje, PMC, inv. št. F 44. Pripravila: Damir Žerič in Nataša Žmaher, Pokrajinski muzej Celje Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 1, 3. januar 2025 Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Čaka vas zanimiv teden, saj boste večkrat ozavestili modrost, da dobre želje ve- dno najdejo pot do realizacije. Vaša ambicioznost bo prebu- jena, energijo boste usmerili v napredek svojega stanja in uspelo vam bo! Nevidne sile, ki vas povezujejo s partner- jem, vam bodo teden polep- šale. Venera v nežnih ribah prinaša romantiko in odlično razumevanje. Sprejmite vse situacije, na katere boste naleteli, ker bo- ste ob njih zrasli in odkrivali nove izvore energije v sebi. Zaključek, da niste od niko- gar odvisni, vam bo dal polet. Vaš sovladar Mars vam bo v oporo, vendar bo retrograden, zato boste mogoče sprva malce zadržani. Sicer se obeta zelo romantičen mesec zaradi Ve- nere v nežnih ribah, v znaku, ki vam je soroden. Tudi na področju fi nanc boste lažje zadihali in se sprostili. Vaš vladar Jupiter, ki vam nasprotuje v znamenju dvojč- ka, je za nameček še retrogra- den in to vam bo občasno pov- zročalo razdvojenost in težave. Sicer boste v prvem tednu meseca imeli največ energije. Na akcijo boste morali biti pri- pravljeni v vsakem trenutku. Upiranje temu se vam ne bo izplačalo. Sicer boste izjemno družabni, zgovorni in povsod vas bo dovolj. V vaši družbi nikakor ne bo dolgočasno. Vladavina vašega znamenja zvišuje vašo vitalno energijo. Kar nekaj situacij se je spro- stilo v preteklih dneh, zlasti po ponedeljkovem mlaju. Ta teden je kot naročen za obno- vitev notranje moči in da se v miru pripravite na izzive prihodnjih dni. Kariero in do- mače zadeve boste obravnava- li enakovredno, v oboje boste vložili veliko energije. Roman- tičnih in lepih trenutkov tudi vam ne bo primanjkovalo, saj vas bo Venera s svojo energijo nežno razvajala. Ob pričetku novega leta čuti- te, da ste na večji prelomnici, ki se je pričela kazati že v pre- teklem letu. Ne bodite preveč nestrpni, saj vse zahteva svoj čas. Od energije sicer ne boste prekipevali. Enodnevni vzpo- ni in padci so odvisni pred- vsem od razpoloženja, ki vam precej niha. Poskrbite za večjo fi zično aktivnost in sprostitev na področju, ki vam najbolj ustreza. Ob pričetku novega leta bo- ste odlično razpoloženi. Veliko priložnosti se vam bo ponuja- lo, od vas bo odvisno, katere boste izbrali, naj se v njih zrcali največ vaših teženj, po- treb in zastavljenih ciljev. Od 3. januarja naprej boste gostili Venero, kraljico ljubezni in de- narja. Njen vpliv lahko v vaše naročje prinese celo novo lju- bezen, če še samevate. Tisti, ki ste v razmerjih, pa lahko le- -ta zelo lepo nagradite. Čakajo vas lepi in romantični dnevi. Leto se bo pričelo mogoče malce nenavadno, saj bo vaš vladar Mars potoval ves janu- ar retrogradno. Do ponedeljka bo Mars še v levu, nato presto- pi v znamenje raka. Zagotovo boste na novo ocenjevali svoje pretekle odločitve, mogoče ka- tero od njih tudi spremenili. V nobenem trenutku ne pozabi- te, da s pozitivno energijo, ki jo oddajate, povabite tudi prijetne dogodke. Mogoče ne bo lahko, a ravno optimistični namigi so tisti, ki premagujejo slabo raz- položenje. Že v prvih dneh novega leta se bo prebudila romantična plat vaše narave. Venera, vaša vla- darica, bo pričela potovanje po znamenju rib in vam prinesla veliko lepega. Sicer računajte predvsem nase, pa če se vam zdijo izzivi in naloge še tako zahtevne. Še vedno imate za- veznike, skladne z vašim zna- menjem in vam napovedujejo celo vrsto ugodnih in prijetnih trenutkov, ki se bodo pričeli od- vijati po 7. januarju. Videti bo, da tudi v prvih dneh novega mladega leta še kar praznujete. Po 7. januarju, ko bo vaš vladar Merkur vsto- pil v Kozoroga, se bo pričelo bolj umirjeno obdobje, v katerem se boste počasi postavili na realna tla. Dobre priložnosti se bodo nakazovale. Na trenutke se vam bo celo zdelo, da so vam ponujene na pladnju. Če se boste malo zazrli v preteklost, boste ugotovili, da ste si jih za- služili. Odličen pričetek novega leta je pred vami. Ste kar nekakšen vzor, na lastnih primerih vsem kažete, kako je potrebno delova- ti. Poskušajte omenjeno prepri- čljivost oplemeniti z romantiko v partnerskih odnosih. To vam bo odlično uspevalo, saj bo Ve- nera v sorodnih Ribah prebudi- la vašo romantičnost. Nekaj več previdnosti pa se vam svetuje 7. januarja, ko bo nastopil prvi lunin krajec. Do 6. januarja boste imeli ogromno energije, saj bo Mars potoval po vašem znaku. Ker bo retrograden, se boste ukvarjali tudi s situacijami iz preteklosti in jih sedaj uspešno pripeljali do zaključka. Nemir, ki ga ču- tite v sebi, je izvor občutkov nezadovoljstva. Ne spuščajte se v poglobljene ljubezenske pogo- vore, saj je lahko uspeh samo trenutno vprašljiv. Nekaj se bo v kratkem uredilo kot po čudežu, pošteno si boste oddahnili. Sonce v sorodnem znamenju vam prinaša odlično vitalno energijo, po 7. v mesecu pa do- bite še enega zaveznika, Merkur bo pričel potovati po kozorogu in vam bo v veliko pomoč. Za tokratne uspehe se boste lahko zahvalili lastnemu znanju in pripravljenosti, da se znate po- staviti v kožo sogovornika, ko je to potrebno. Zasebno se bo- ste malce distancirali od ljudi, želeli si boste več miru, vendar priložnosti za prijetne plati ži- vljenja vseeno ne boste pozabili. Let Želvica pleza na visoko drevo. Po urah mučnega plezanja pripleza na vejo in se vrže v globino. Med padanjem na vso moč krili s sprednjima nogama. Omedli, ko butne ob tla. Ko se zave, spet začne počasi plezati na drevo, spet skoči in ponovno trdo trešči ob tla. In spet vse znova. In še enkrat. Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Samička se obrne k samcu: »Dragi, mislim, da je prišel čas, da ji razloživa, da je posvojena!« Blub Prva riba reče: »Blub!« Druga ribe reče: »Blub!« Tretja riba reče: »Blub blub!« Potem pa prva riba reče drugi: »Pusti jo, saj vidiš, da se rada zapleteno izraža!« Zimsko spanje Medveda se odpravljata na zimsko spanje. Ko tako ležita v votlini in opazujeta naravo, prvi reče: »Ima me, da bi enkrat ostal buden čez zimo.« »Zakaj pa?« »Zato, ker bi rad videl tiste norce, ki listje nazaj na drevesa obešajo.« Cesta Janezek, Mihec in Rudi so zamudili šolo. »Kje ste pa bili? No, povej ti prvi,« je učitelj ukazal Rudiju. »Pomagal sem stari ženici čez cesto,« je odvrnil. »O, to je pa lepo. In ti, Mihec?« »Jaz tudi. Rudi jo je podpiral z ene strani, jaz pa z druge.« »Zelo lepo. Kaj pa si počel ti, Janezek?« »Tudi jaz sem pomagal stari gospe.« »Tudi ti? Kako pa si ji ti pomagal?« »Jaz sem jo pa rinil od zadaj, ker ni hotela iti čez.« Stopnice Učiteljica razlaga: »Hiša ima pet nadstropij, med vsakim nadstropjem pa je dvajset stopnic. Janezek, povej, koliko stopnic je treba prestopiti, da prideš od pritličja do vrha?« Janezek odvrne: »Vse, gospa učiteljica.« Možgani »Gospod učitelj,« reče študent, »zadnjič ste rekli, da boste danes predavali o možganih!« »Prišlo je do spremembe. O njih bom govoril kdaj drugič, danes imam v glavi nekaj drugega.« »To nima smisla… Dodajte ostanek vina… Kaj za vraga je »ostanek vina«?!« National Geographic Zakulisje Mmmmmmm. Ena ovca, dve ovci, tri ovce… Zebe me, daj mi eno mačko! Vesolje, prosim, daj mi znak. Kaj naj naredim? Vesolje: Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 1, 3. januar 2025 Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Čaka vas zanimiv teden, saj boste večkrat ozavestili modrost, da dobre želje ve- dno najdejo pot do realizacije. Vaša ambicioznost bo prebu- jena, energijo boste usmerili v napredek svojega stanja in uspelo vam bo! Nevidne sile, ki vas povezujejo s partner- jem, vam bodo teden polep- šale. Venera v nežnih ribah prinaša romantiko in odlično razumevanje. Sprejmite vse situacije, na katere boste naleteli, ker bo- ste ob njih zrasli in odkrivali nove izvore energije v sebi. Zaključek, da niste od niko- gar odvisni, vam bo dal polet. Vaš sovladar Mars vam bo v oporo, vendar bo retrograden, zato boste mogoče sprva malce zadržani. Sicer se obeta zelo romantičen mesec zaradi Ve- nere v nežnih ribah, v znaku, ki vam je soroden. Tudi na področju fi nanc boste lažje zadihali in se sprostili. Vaš vladar Jupiter, ki vam nasprotuje v znamenju dvojč- ka, je za nameček še retrogra- den in to vam bo občasno pov- zročalo razdvojenost in težave. Sicer boste v prvem tednu meseca imeli največ energije. Na akcijo boste morali biti pri- pravljeni v vsakem trenutku. Upiranje temu se vam ne bo izplačalo. Sicer boste izjemno družabni, zgovorni in povsod vas bo dovolj. V vaši družbi nikakor ne bo dolgočasno. Vladavina vašega znamenja zvišuje vašo vitalno energijo. Kar nekaj situacij se je spro- stilo v preteklih dneh, zlasti po ponedeljkovem mlaju. Ta teden je kot naročen za obno- vitev notranje moči in da se v miru pripravite na izzive prihodnjih dni. Kariero in do- mače zadeve boste obravnava- li enakovredno, v oboje boste vložili veliko energije. Roman- tičnih in lepih trenutkov tudi vam ne bo primanjkovalo, saj vas bo Venera s svojo energijo nežno razvajala. Ob pričetku novega leta čuti- te, da ste na večji prelomnici, ki se je pričela kazati že v pre- teklem letu. Ne bodite preveč nestrpni, saj vse zahteva svoj čas. Od energije sicer ne boste prekipevali. Enodnevni vzpo- ni in padci so odvisni pred- vsem od razpoloženja, ki vam precej niha. Poskrbite za večjo fi zično aktivnost in sprostitev na področju, ki vam najbolj ustreza. Ob pričetku novega leta bo- ste odlično razpoloženi. Veliko priložnosti se vam bo ponuja- lo, od vas bo odvisno, katere boste izbrali, naj se v njih zrcali največ vaših teženj, po- treb in zastavljenih ciljev. Od 3. januarja naprej boste gostili Venero, kraljico ljubezni in de- narja. Njen vpliv lahko v vaše naročje prinese celo novo lju- bezen, če še samevate. Tisti, ki ste v razmerjih, pa lahko le- -ta zelo lepo nagradite. Čakajo vas lepi in romantični dnevi. Leto se bo pričelo mogoče malce nenavadno, saj bo vaš vladar Mars potoval ves janu- ar retrogradno. Do ponedeljka bo Mars še v levu, nato presto- pi v znamenje raka. Zagotovo boste na novo ocenjevali svoje pretekle odločitve, mogoče ka- tero od njih tudi spremenili. V nobenem trenutku ne pozabi- te, da s pozitivno energijo, ki jo oddajate, povabite tudi prijetne dogodke. Mogoče ne bo lahko, a ravno optimistični namigi so tisti, ki premagujejo slabo raz- položenje. Že v prvih dneh novega leta se bo prebudila romantična plat vaše narave. Venera, vaša vla- darica, bo pričela potovanje po znamenju rib in vam prinesla veliko lepega. Sicer računajte predvsem nase, pa če se vam zdijo izzivi in naloge še tako zahtevne. Še vedno imate za- veznike, skladne z vašim zna- menjem in vam napovedujejo celo vrsto ugodnih in prijetnih trenutkov, ki se bodo pričeli od- vijati po 7. januarju. Videti bo, da tudi v prvih dneh novega mladega leta še kar praznujete. Po 7. januarju, ko bo vaš vladar Merkur vsto- pil v Kozoroga, se bo pričelo bolj umirjeno obdobje, v katerem se boste počasi postavili na realna tla. Dobre priložnosti se bodo nakazovale. Na trenutke se vam bo celo zdelo, da so vam ponujene na pladnju. Če se boste malo zazrli v preteklost, boste ugotovili, da ste si jih za- služili. Odličen pričetek novega leta je pred vami. Ste kar nekakšen vzor, na lastnih primerih vsem kažete, kako je potrebno delova- ti. Poskušajte omenjeno prepri- čljivost oplemeniti z romantiko v partnerskih odnosih. To vam bo odlično uspevalo, saj bo Ve- nera v sorodnih Ribah prebudi- la vašo romantičnost. Nekaj več previdnosti pa se vam svetuje 7. januarja, ko bo nastopil prvi lunin krajec. Do 6. januarja boste imeli ogromno energije, saj bo Mars potoval po vašem znaku. Ker bo retrograden, se boste ukvarjali tudi s situacijami iz preteklosti in jih sedaj uspešno pripeljali do zaključka. Nemir, ki ga ču- tite v sebi, je izvor občutkov nezadovoljstva. Ne spuščajte se v poglobljene ljubezenske pogo- vore, saj je lahko uspeh samo trenutno vprašljiv. Nekaj se bo v kratkem uredilo kot po čudežu, pošteno si boste oddahnili. Sonce v sorodnem znamenju vam prinaša odlično vitalno energijo, po 7. v mesecu pa do- bite še enega zaveznika, Merkur bo pričel potovati po kozorogu in vam bo v veliko pomoč. Za tokratne uspehe se boste lahko zahvalili lastnemu znanju in pripravljenosti, da se znate po- staviti v kožo sogovornika, ko je to potrebno. Zasebno se bo- ste malce distancirali od ljudi, želeli si boste več miru, vendar priložnosti za prijetne plati ži- vljenja vseeno ne boste pozabili. Let Želvica pleza na visoko drevo. Po urah mučnega plezanja pripleza na vejo in se vrže v globino. Med padanjem na vso moč krili s sprednjima nogama. Omedli, ko butne ob tla. Ko se zave, spet začne počasi plezati na drevo, spet skoči in ponovno trdo trešči ob tla. In spet vse znova. In še enkrat. Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Samička se obrne k samcu: »Dragi, mislim, da je prišel čas, da ji razloživa, da je posvojena!« Blub Prva riba reče: »Blub!« Druga ribe reče: »Blub!« Tretja riba reče: »Blub blub!« Potem pa prva riba reče drugi: »Pusti jo, saj vidiš, da se rada zapleteno izraža!« Zimsko spanje Medveda se odpravljata na zimsko spanje. Ko tako ležita v votlini in opazujeta naravo, prvi reče: »Ima me, da bi enkrat ostal buden čez zimo.« »Zakaj pa?« »Zato, ker bi rad videl tiste norce, ki listje nazaj na drevesa obešajo.« Cesta Janezek, Mihec in Rudi so zamudili šolo. »Kje ste pa bili? No, povej ti prvi,« je učitelj ukazal Rudiju. »Pomagal sem stari ženici čez cesto,« je odvrnil. »O, to je pa lepo. In ti, Mihec?« »Jaz tudi. Rudi jo je podpiral z ene strani, jaz pa z druge.« »Zelo lepo. Kaj pa si počel ti, Janezek?« »Tudi jaz sem pomagal stari gospe.« »Tudi ti? Kako pa si ji ti pomagal?« »Jaz sem jo pa rinil od zadaj, ker ni hotela iti čez.« Stopnice Učiteljica razlaga: »Hiša ima pet nadstropij, med vsakim nadstropjem pa je dvajset stopnic. Janezek, povej, koliko stopnic je treba prestopiti, da prideš od pritličja do vrha?« Janezek odvrne: »Vse, gospa učiteljica.« Možgani »Gospod učitelj,« reče študent, »zadnjič ste rekli, da boste danes predavali o možganih!« »Prišlo je do spremembe. O njih bom govoril kdaj drugič, danes imam v glavi nekaj drugega.« »To nima smisla… Dodajte ostanek vina… Kaj za vraga je »ostanek vina«?!« National Geographic Zakulisje Mmmmmmm. Ena ovca, dve ovci, tri ovce… Zebe me, daj mi eno mačko! Vesolje, prosim, daj mi znak. Kaj naj naredim? Vesolje: Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 1, 3. januar 2025 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 654 SUDOKU 655 SUDOKU 346 REŠITEV SUDOKU 345 potuje prek vas Dober glas potuje prek vas Dober glas www.trik.si facebook.com/3K.krizanke Nagradni razpis S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON NEKULTURNI LJUDJE AMERIŠKI IGRALEC (RYAN) PONOČI JE … KRAVA ČRNA ENAKA VOKALA IZVAJAJO WATERLOO NADEV ZA SLADICE … MAČKE NI DOMA, MIŠI PLEŠEJO BOM, …, BOMO ALPSKI SMUČ. KLUB NAREJENO V MONAKU SKUPINI GLASBENI- KOV CHRIS …: DRIVING HOME FOR CHRISTMAS ŽUŽELKA, KI SESA KRI KONČNICA VARNOSTNE DATOTEKE KODA ZA GSM UPANJE (KNJIŽ.) PERU MEJI NA …LE KRANJ BOLEČE KRČENJE MIŠIC MOŠTVO RASTLINAM OMOGOČA REDNO DOVAJANJE VODE OPERATIVNI ODDELEK ZIMSKO VOZILO SNEŽNI, ZEMELJSKI ZRAK (ANG.) VSE V REDU (ANG.) KRANJ LEŽI OB SOTOČJU SAVE IN … PRITOK LJU- BLJANICE TV KUŽA, KI GA JE OŽIVIL NACE SIMONČIČ PROIZVAJA SAMO EN TIP SPOLNIH CELIC KRILO, DEL STAVBE OBRED SPRE- JEMA MED KRISTJANE RADIO CELJE CEVKI ZA ODMERJANJE TEKOČINE SNOV, POMEŠANA Z GLAVNO SNOVJO V VRTCU OBISKUJETA JASLI FRAN LEV- STIK: DEČEK BREZ … QUINCY PORTER LAHEN UDA - REC S PRSTI ZNIŽANI TON A KNJIGE ZE- MLJEVIDOV OKO (NAR.) AVTOR JAME- SA BONDA (IAN) PRIZORIŠČE POLETNIH OI 2024 VRSTA PAPIGE GOSPOD (ANG.) IZPUŠČAJI V USTIH IZRAELSKO PRISTANIŠČE ŠTEVILO ČLANOV OKTETA SEZNAM NEKDANJI FINSKI DENAR PRITISK CENTER ZA e-POSLO- VANJE Povsod z vami ZNAME- NITOST BRUSLJA TURŠKA POKRIVALA PLAPOLA (ZASTAVA) GLEDA KOT … V NOVA VRATA POSEDUJ SKRIVOMA POGLEJTA ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG EVALD …: ČAROVNIKOV VAJENEC KAJN SE JE RODIL ADA- MU IN … JUŽNOAME RIŠKA STEPA OKOLI SON - CA KROŽI OSEM … NEKDANJI ALBANSKI PREDSEDNIK HOXHA SLOVENSKA IGRALKA (JOŽICA) PLATON: ... IN GORGIAS SIAMSKA MAČKA GRAFIČNI DELAVEC GLAVNO MESTO FINSKE RAZGLAS BEE GEES: HOW DEEP … YOUR LOVE HLADEN OBKLADEK … BOLEČINO USTVARJAL- CA, TVORCA SLUŽI ZA IZDELAVO METEL POKRAJINA V VIETNAMU DOBER (NEM.) AM. IGRALKA JOVOVICH GRŠKI OTOK JANEŽEVO ŽGANJE ŽUŽELKA (OTR.) …, VAM, NJIM ITALIJANSKI POZDRAV KARLOVAC NEMŠKA LUKA HENRIK … JE BIL ANGLEŠKI KRALJ ENCIKLOP. SL. JEZIKA NAŠA CHE - FINJA ROŠ SEZNAMA BLAGA S CENAMI ANGLEŠKI IGRALEC HOLM UTIRA POT BENETKE SO V … NOGOMETNI KLUB JAJČNA JED Z ZELENJAVO IZOBRAZBA, VZGOJA … ŠKOCJAN JE KRAŠKA DOLINA SLOVENSKI KOSTU- MOGRAF HRANITELJ 6 10 12 2 1 4 5 14 7 9 3 8 11 13 15 16 12 345 678 91 01 11 21 31 41 51 6 Nagradna križanka Nagradni razpis: 1., 2. in 3. nagrada – ma- jica Novega tednika & Radia Celje. Geslo iz številke 52: Pečemo okusne slaščice Izid žrebanja: 1. nagrado: praznično torto po izbiri, ki jo podarja Alenka Pisanec, s.p., izdelovanje sladoleda in slaščic, Hotunje 9, 3232 Ponikva, prejme: Cvetka Pernovšek iz Velike Pirešice. 2. in 3. nagrado (majico Novega tednika & Radia Celje) prejmeta: Majda Brežnik iz Celja in Biserka Vrečer z Lju- bečne. Nagrajencem čestitamo. Nagrajenec prve nagrade bo darilni bon prejel po pošti, majici Novega tednika in Radia Celje pa lahko prejemnici dvigneta osebno na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje v obdobju enega meseca. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 7. januarja. Upoštevali bomo reši- tve na kuponu, ki ga lah- ko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si Novi TEDNIK št. 1 3. 1. 2025  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 1, 3. januar 2025 PISANI SVET Kajuhovci ponovno igrali, plesali in peli Utrinek s prireditve (Foto: Zarja Ozvatič) Slovesno obarvana Ljubavizija Srednja zdravstvena in kozmetična šola (SZKŠC) je decembra ponovno izvedla glasbeno-plesno prireditev Ljubazivija. To je bila tokrat še bolj posebna, ker šola pra- znuje 70-letnico, v okviru katere v ustanovi celo leto ne manjka pestrega dogajanja. Poleg trenutnih dijakov, ki so postregli z različnimi glasbe- nimi in s plesnimi točkami, so nastopili tudi nekdanji. Predstavili so se pevski zbor Glog, vokalna skupina Nada- lun, Ansambel zdravstvenih, pevska zasedba zaposlenih ZBORnice, plesna umetnica Tajda Korče in instrumentalisti. Od nekdanjih dijakov so občin- stvo zabavali Gaja Prestor, De- nis Trap, Ema Štigl, Jan Čater in Tim Podergajs Siussi. Sode- lovali so tudi zaposleni, ki so pomagali ustvariti čudovit pro- gram, so zapisali v SZKŠC. Ob tej priložnosti je predstavnike lokalne skupnosti, ministrstva in drugih zavodov, s katerimi šola sodeluje, ter druge zbrane, nagovorila tudi ravnateljica šole Katja Pogelšek Žilavec. Program so zaokrožili s sku- pno pesmijo Za Slovenijo ži- vim, ki so jo posvetili prazniku naše države. LJ Ljubavizija je bila tokrat še bolj posebna, ker SZKŠC praznuje 70-letnico. (Foto: arhiv SZKŠC) I. gimnazija v Celju je ko- nec decembra ponovno iz- vedla že tradicionalno pri- reditev Top Classic. Nastopi trinajstih vokalno-instru- mentalnih skupin in posa- meznikov so navduševali in zabavali občinstvo. Priredi- tve se je udeležil tudi celjski župan Matija Kovač, sicer tudi nekdanji dijak omenje- ne gimnazije. Nastopajoči so svoje talente pokazali v slovenskem, angle- škem, francoskem, srbskem in nemškem jeziku. Manjkale niso niti plesne točke v slogih akrobatike, džeza, hip hopa, plesa na svili in baleta. Ča- robnost božično-novoletnih dni so ponovno ustvarili člani foto-video krožka s posnetki in z animacijami na velikem pla- tnu. »Ob dogajanju na odru in pred njim so uživali vsi – dija- ki, ravnatelji, profesorji in šte- vilni gostje, med njimi učenci osnovnih šol iz Šmartnega ob Paki in Štor,« so sporočili z omenjene gimnazije. Scenarij so ustvarile dijaki- nje Lea Vrečko, Taja Nareks, Daša Lenko in Lana Lampret, program so povezovali Taja Nareks, Edvin Hrvić, Daša Lenk o in Lana Lam pr e t. LJ