Posamezna Številka 50 vinarjev*.
Sle*. 68.	v hodim, v nedeljo, dne 23. marca m
LeiO XLYIL
ca Velja po poStti ss
U oslo leto uprt).. R S0-— u en mesec , .. „ 5 59 st Isozamstro ,. „ 70 —
V Ljubljani na dom Is sals lato sapraj.. K 58 — 1 sa as mesao „ .. K 5-— . V spravi prsjemsn mneSn« „ 4-50
ss Sobotna Izdaja: s Sa oelo lato ..... K 10'— ss Inozemstvo..... 15 —
Enostolpna paiitvrsts (89 nna Uroka ia 3 mm visoka tli nI«
prostor) ss saftrat » . . . fs 50»; ■a d t v Is večkrat . m
Oh igftttih d volni Ul
Enostolpna pstitvrsta K 1r—i Uhijc viak din tzTiamll p®-,
udeljek to 4aa po praznika^ ah 5. ari zjatrst
___ Uredništvo ]• v Kopltarjarl silo! itev. S/m.
Boioplsl >• sa vračajo; seirasklrana pisma sa ss sprejemajo.	Tolelons itev. 60.
Follticeit list za slovenski narod.
Oprava |a v Koplt«r]»Ti al. 0. — Hačui poitn« hran. IJablJaaska it. 650 sa naročnina ln it 349 sa oglu«, svstr. tn. čettka 24.797, ogr. 26-511, botn.-hero. 7568.
Spor o so£tn
(Posebno poročilo »Slovenca«.)
Bera, 22. marca. Iz krogov pariške Sonference poročajo: V zadnjih dneh so se odnošaji med italijansko delegacijo in njenimi zavezniki nenadoma poostrili. Vsa znamenja pričajo, da so razgovori Orlan-da z Wilsonom, Lloyd Georgeom in Cle-menceauem bili zelo živahni in da niso privedli do soglasja, ki ga je Orlando pričakoval. Trdovratno stališče Italije zavezniške kroge, osobito amerikanske, zelo razburja, ker Igrozi razbiti konferenco. Podrobnejše proučevanje spornih vprašanj vedno bolj jasno kaže, da ima Italija na svoji strani izključno le Francijo, ki zopet rabi italijanske pomoči pri svojem načrtu popolne zdrobitve nemške državne moči. Amerikanski in angleški diplomatični krogi označujejo italijanske zahteve za pretiran« v primeri z njenimi žrtvami,
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Bern, 21, marca. Zadnje dni se ponavljajo v italijanskem časopisju vedno ostrejši napadi proti Angliji, kateri očitajo, da si hoče osvojiti gospodstvo nad celim svetom. Na mirovni konferenci kaže skoro očitni desinteressement pri francosko-nemških in italijansko - jugoslovanskih spornih vprašanjih. Zasedla je Carigrad in Smirno, pobrala najvažnejše kolonije, spravila v svoja pristanišča skoro vse nemško trgovsko in vojno brodovje in njeni vojni cilji so doseženi. »Corriere della Sera« pravi, da hoče Anglija postati neomejeni gospodar nad svetom in s tem
E odvreči Evropo potom hrodovja britski ontroli. Iz tega vzroka vstraja Anglija pri vpeljavi prostovoljnega sistema v Nemčiji, kar nasprotuje načrtu maršala Focha. List ostro napada angleško politiko, ki svojega naklonjenja do Jugoslovanov niti ne skriva in očita Lloyd Georgeu dvoumnost njegovih političnih ciljev.
Ko je Wilson moral odpotovati iz Pariza v Ameriko, je to storil skrajno nerad. Zaveda se, da je bodoči razvoj sveta odvisen od tega, kako hitro in na kale način se bo sklenil mir. Dne 3. t. m. je ob dohodu v Ameriko imel v new-yorškcm gledališču Metropolitan velik govor, v katerem je dejal: Ne vrnem sc več prej iz Pariza, preden tam ne bo vse končano. In prosim
Boga, da bi se to v interesu miru in sveta čimprej zgodilo!
Ne udajajmo se iluzijam! Mirovni posvet naj čimprej sklene pravičen mir, ali pa ga on nikdar več sklepal ne bo. Wilson čuti to bolj kot drugi možje, ki jim jc slučaj dal za sedaj v roko usodo celega sveta. Večina teh ljudi živi še danes v trdnem prepričanju, da se danes da mir sklepati po vzorcu dunajskega kongresa, in so med njimi, ki jim Hoffmannova metoda iz Litovskega Bresta prav dopada, To vse so sicer znane stvari, toda dogodki dneva nam velevajo, da se še enkrat pečamo s tem problemom, ker vse kaže, da je kriza pod vrhom in da se pričenja katastrofa.
Italijanski sottotenente, mlad visoko-šolec, je te dni dejal v razgovoru z nekim Slovencem v okupiranem ozemlju: *Kaj imam od vsega tega, da sem študiral! Rekli «o nam, da se borimo proti germanskemu imperializmu in kapitalizmu. Danes pa vidim, da je naš imnerializem ravno tako hud in nevaren!« Morda je veliko takih mladih mož med Italijani, morda jc on sam, ki tako misli in govori. Toda misel je padla in zrasti je mogla le iz presojanja položaja, ki ga ustvarja mirovna konferenca s svojim predvojnim imperialističnim nazi-ranjem.
V ljudstvih se vedno bolj utrjuje zavest, da nam Pariz miru ne bo prinesel. Morda bi danes še bil čas za to, morda ni še vse zamujeno, \Vilson hiti, a tistim, ki ga ne slušajo, se ne mudi.
In vendar je svet desetorice, ki se posvetuje v Parizu, podoben možu, ki sedi pod goro in Sanja o svoj? moči trt bogastvu, se divi divii planinski romantiki, od zgoraj pa se z vedno rastočo brzino vali nadenj plaz. Plaz drvi, mož pred njim pa sanja,
Boljševištvo, povzročeno po imperializmu kapitala, je bolesten, toda umljiv izraz obupane človeške duše, ki išče izhoda iz razmer, v katerih je človek obsojen na smrt, človeško dostojanstvo ponižano in teptano, človečka osebnost zamenjana s številko in človekova moč in njc<?ov razum odtehtan z mrtvim denarjem. Dva eks-trema si stopata nasproti. Oba oborožena, za obema milijoni organiziranih ljudi, oboroženih od pete do temena, pripravljeni. da se začno pobijati v imenu svobode. Poražena je ležnia Rusija pod nogami Nemčije, a ta poražena Rusija jc s svojo idejo strla osrednji velesili. Poražena Nemčija jc danes strah zapadnim velevlastem, Boje se, da ne bi se boljševiška Rusija in špartnkovska Nemčija združili v boj proti njim. In sedaj je na vrsti komunistična Ma-žarska, Ententa bo zasedla skoro celo
Ogrsko, da prepreči razvoj komunistične moči, toda pozablja, da so bajoneti proti ideji prešibko orožje,
H koncu gremo. Plaz se bliža možu, ki sanja v dolini. Še je časi Prebudi «e iz ; sanj, o moči sanjajoči svet desetorice v l Parizu, skleni mir, pravičen za vse, mir, ki bo 5lonel na večno veljavnih načelih pravicc in ljubezni, mir med brati! Ne znaš tega? Ne veš, kaj je to? Tvoje ure so štete!
Le ena sila je, ki spravi v red razru-vano živčevje raztrpinčenega človeka, a te sile ne priznavate! Ta krščanska pravičnost in krščanska ljubezen je tuja vsem, ki govore o miru v Parizu. Če bi umevalj io veliko misel ter hrepenenje mrcvar-jenega človeštva, ne bi se naslajali na okupacijah tujih dežel, ne bi prihajali med mirne narode sejat sovraštva!
Kdor išče mir, ga najde! Kdor išče meč, pod njim pogine!
Dr. A. Gosar:
ql
mmi i.
Ljudje nočejo delati. Vse vprek tožijo, da se mnogi niti za dobro plačo ne — oprimejo dela, marveč raje lenarijo in postopajo, ter vrh tega še zahtevajo, da bi jih država podpirala. Mnogo je takih, ki krat-komalo trdijo, da je država dolžna skrbeti zanje, ter pricipijelno odklanjajo vsako delo. Zlasti med bivšimi vojaki, kakor tudi med begunci ne manjka takih duhov.
Drugi se sicer še zavedajo, da je najprej dolžan vsakdo sam skrbeti zase, iz-ogibljejo pa se kljub temu produktivnemu delu. Iščejo le ugodne prilike, da morejo svojega bližnjega obrati in ociganiti, kolikor se pač da, ter si tako z lahkoto »prislužiti« kolikor ki še več kot rabijo za vsakdanje življenje. Sploh je dobil pri nas pojem »zaslužka« jako čudno vsebino. Včasih smo smatrali kot zaslužek samo plačilo za. potrebno in koristno produktivno delo, danes pa se prišteva semkaj vse, za kar se je treba kakorkoli »potruditi«. Najbolj umazane špekulacje dajejo danes dober »zaslužek« in če vdere kak »Cene Navjač« ubogega, do kosti sestradanega reveža za košček kruha do zadnjega vinarja; imenuje to tudi zaslužek.
Ljubitelji takega »zaslužka« so sedaj pri nas močno zastopani, Ce smo pred vojno vedno tožili, da naši ljudje nimajo pravega smisla za trgovino, tedaj lahko rečemo, da se je tekom zadnjih ta čut med njimi dobro razvil. Žal, da sc je to zgodilo največ v tisti smeri, ki ne dela trgovskemu stanu posebne časti Če, hvala Bogu, ni-
mamo v naši deželi zastopnikov izvoljenega ljudstva, tedaj nam tega pač ni treba biti žal, saj jih marsikdo izmed domačinov, prav dobro nadomestuje.
Tretje vrste ljudje so sicer voljni nastopiti to ali ono službo, ter se tudi oglašajo zanje, toda iščejo le taka mesta, kjer bi jim v resnici ne bilo treba dosti ali nič delati, vsaj kaj težkega ne. Mladi, zdravi in krepki ljudje se ponujajo za uradne sluge, vratarje itd., kratko za mesta, ki so skoraj izključno pridržana invalidom. Da bi se lotili resnejšega ter tudi boljše plačanega dela, do tega se ne dajo pripraviti
Najmodernejši pa so oni, ki so se nalezli »boljševiškega« duha — kakor namreč oni to strujo umevajo — ter odklanjajo sleherno delo, češ, da jc na svetu še vsega več kot dovolj, ter da je treba najprej to vzeti bogatinom ter razdeliti med reveže. Potem šele bomo mislili na delo, h kateremu bo seveda najprej pritegniti one, ki žive sedaj v izobilju in blagostanju. Ti ljudje čakajo le, kdaj sc bo pričela velika delitev zemeljskih dobrin, da ne bi zamudili ugodne prilike, ter se prepozno oglasili za svoj delež. Tudi takih prenape-težev in sanjačev v naših dneh ni ravno malo.
To je torej slika naših razmer, če vzamemo vse te ljudi skupaj, tedaj lahko rečemo, da tvorijo ti delamržni dementi zelo visok odstotek vseh naših delavnih moči. In to pomeni z narodnogospodarskega stališča ogromno škodo, katere ne bomo mogli kar tako nadomestiti. Ako pa sploh hočemo to izgubo kakorkolisibodi popraviti, ali vsaj zmanjšati, moramo premisliti, kje tičijo glavni vzroki, da se je delamržnost med ljudmi tako zelo razpasla.
Vzrokov, da so se ljudje odvadili dela, ter se tako polenili, je gotovo več.
Med prvimi moramo omeniti dolgo vojaško službovanje, kakor tudi življenje po taboriščih. Avstrijski vojaški sistem — drugi menda tudi niso dosti boljši — je bil uprav klasičen načrt za vzgojo lenuhov. Zlasti življenje v zaledju po raznih vojašnicah je bila izvrstna šola za lenuhe. Sicer pa, čemu bi se čudili, da je vojna tako vplivala, saj nam je celo prej vojaščina navadno izkvarila ravno najboljše fante, da jim po triletni službeni dobi delo ni več dišalo.
Kar pa so doživeli vojaki v svoji službi, to so okusili še v hujši meri begunci po raznih taboriščih. Taboriščni sistem je bil prava nesreča za državo in za bcgunce same. Cela dolga štiri leta posedati po barakah brez pravega posla in smotra — katerega bi se to ne bi prijelo,
'TEK.
ivan Bežnik:
Radi smešne krivde so me prijeli in vrgli v ječo, v kateri so pred nedolgim časom trpeli politični osumljenci iz razlogov, bolj smešnih kot moja krivda. Žal mi je bilo, da jim nisem bil podoben.
Naš stolp, v katerem smo bili zaprli, je bil visok, okrogel, zatohel in obrnjen proli umazani reki. Okna, ki so bila podobna vsemu, samo ne oknom, so bila polna glav, bledih in razkuštranih. Čc si šel mimo in nisi videl ne groze in nc krivic teh dni, si mislil, da je oživela mrtvašnica. Če si pokazal s ceste jabolko, so glave izginile, da so imele prostora roke, ki so se stezale, suhe in fcilavc ... doseči niso mogle nič, stolp je bil previsok. Blcdolični mestni smrkavec se je spomnil na šalo, pokazal je kos belega kruha. Roke so se stegnile, usta so se spačila, oči so se čudovito napele. Nekdo je odlomil desko in splezal na streho nižjega prizidka. Straža je pomerila s puško ... dolgin je pobral opeko. Niti puška se ni sprožila, niti ni zletela opeka vojaku na glavo. Dolgin je zlezel nazaj v ječo. Smrkavec z belim kruhom se je smejal.
Temne stopnjice, smrad, vlažne črne stene, od katerih jc kapljala umazana vo-
da, luža na tleh, okrogli čudni prostor v drugem nadstropju, prenapolnjen z osumljenci, me je obdal z grozo, ko sem vstopil. Nekaj nepopisnega je ležalo v mrazu mračnih sten in obrazov.
Na deskah ob steni so ležali in na gp-lih tleh sredi prostora, sedeli so in hodili med gjnečo tja in sem, nategovali vratove in obraze, premišljali in kleli.
Ko so zagledali nas prišlece, so vsi obstali, dvignili glave in razširili zenico. Izraz začudenja, nezadovoljstva in radovednosti obenem so kazali njih obrazi, po-mežiknili so z očmi in dejali:
»Koliko vas je? Ni prostora! Ven!«
»Tiho!« je rjul paznik. Eni so mahali z rokami, drugi so stali široko s pestmi v hlačnih žepih.
»Ali nas bosfle vsolili?« je metal umazanec karte pred seboj na deski,
»Tiho! Jutri gredo drugam,« je dejal i paznik.
»Čez koliko mcsecev, pravite?« je vpraševal nekdo z rjavo poraščeno brado.
»Kuš!« je pozdravil paznik in šel.
Družba nas je nagosto obdala. Vsi i umazani, izmučeni, porastli, večinoma bosi in napol razgaljeni. Mladeniči z malomarnim nasmehom, živimi očmi in krep-i kimi rokami. Veliki Bosanec je segal sko i raj do stropa in gledal mežikaje,
»Ali ste tudi vi barabe?«
Smejali so se. Vprašali so ras, čem-j smo prišli. Tovarištvo, ki nastane, sloni na
tem ravnotežju: biti enak. Obrnejo se proč in ne vedč nič več, niti ne razmišljajo o tem. Lahek je v srcu, ne razbija si duše in igra na karte.
Nekdo je dejal, da je čisto nedolžen, temu so sc smejali in mu niso verjeli,
»Imaš tobaka?«
Nekdo mi je s čudovitimi grimasami na obrazu kazal, naj zatajim, čc ga imam, Dal sem vseeno cigareto.
»Imaš kruha?«
Zid me je prosil in zatrjeval, da ni po-kusil že tri dni ničesar. Zatajil sem kruh.
»Tu pri nas je dobro,« se je režal je-tični bledoličnik. »Živino imamo. Od vodnjaka do stranišča je en korak .,.«
»Ne verjemi temu,« se je vtaknil naglo v besedo drugi, ki je iskal intimnih zvez z menoj, nagnil se do mene in mi pošepnil: »Imaš kruha7«
»Nimam,« sem pošepnil jaz. Ta mi ni verjel.
»Spal boš pri meni. Drugega spodim proč. Ta krade, Če mi daš malo kruha... Prodaj ga ...«
Nisem ga dal, da sc je oddaljil. Mladi Hrvat, ki mi jc ugajal po svoji moči in ved-nim nasmehom v belili zobeh, je vstal poleg mene.
Sečila s v.!, na vlažna tla in raztegnila
nogi.
Daj n;i cigareto!«
Ko jc zvijal tobuk, jc dejal: »Vso je
neumno! Imaš ognja? Hvala!« Prižgal je cigareto. »Vse je glupo!«
Bosanec, ki je položil karte na desko, je vprašal: »Ali si ubil otca, Marko?«
»Nisem ga,« je dejal Hrvat in spuščal cigareten dim pred se. »A da sem ga, ne bi delali z mano tako.« Nato se je nagnil do mene: »Imaš kruha?«
Zamislil se je. Suh kostenjak je prinesel na prodaj cigarete: »Petnajst krajcarjev ..,«
»Fuj!«
»Bosanski tobak je.«
»Židovski je! Idi!«
»Kupiš uro? .,.«
»Idi!« Šel je. Hrvat je pušil. »Pravo?! Kaj je pravzaprav pravo? Jaz poznam pravo moje matere. Moje matere ne pozna nihče, še jaz jc nisem poznal,,.«
»Brata ubij, to je pravo!«
»Tiho! Pijan si!«
Nekdo je prinesel v umazanih rokah kos kruha: »Deset kron.«
Dva sta segla v žep, tretji na priigrani kupček bankovcev pred seboj. Četrti j« dejal: »Dvanajst kron!«
Prvi trije so pogledali sršenastol »Gobec!«
»Denarja ne jem.«
»Kilavcc! Požeruh!«
Hrvat Marko je pravil dalje: »Imam pisma, Moja mati je stara. Štirinajst sinov in hčera nas jc imela. Ne vem za noben«« ga yeč« vem. Čei brati?,«1
da se odvadi delati ter postane mojster v ubijanju zlatega časa?
Pripomniti pa moramo še nekaj. Stara Avstrija je, menda v dobri zavesti, da se bliža njena smrt, briljantno razsipala z denarjem. Priznavala in izplačevala je najrazličnejše podpore v takih zneskih in takim ljudem, da je skoraj neverjetno. Če bi bili dobil? ves po nepotrebnem razmetani jenar res lc potrebni ljudje, bodil Opomogli bi si lahko in tako bi ves denar ven-Jar ne bil naravnost zavržen. Tako pa so ili milijoni in milijoni v žepe bogatašev in vsled tega tudi veliki masi ljudstva ni bilo mogoče odreči vsaj drobtinic. In tako so Izplačevali vse vprek ogromne svote, Ijud-|e pa so se razvadili, ter zahtevali, da mora •krbeti zanje država. Posledica tega ie oila, da se je marsikdo polenil ter živel le aa račun države. Saj se je tudi tako do-t>ro živelo!
Tretji vzrok, da so se ljudje odtujili Selu, pa je obilica denarja, ter neurejene razmere na gospodarskem trgu. Zdi se, ia si o kvarnem vplivu teh dveh dejstev aa ljudstvo mnogi niso popolnoma na jasnem, Zato je potrebno, da si to točko ne-toliko natančneje ogledamo,
Z množino denarja, ki je med vojno tapidno rasla, je padala tudi njegova vred-aost. Cene blagu so se skokoma dvigale *n ker je vsled tega nastopilo še občutno pomanjkanje najvažnejših življenskih potrebščin, so se zlasti zanje neprimerno zvišale. Vedno nove množine denarja, ki so venomer prihajale med ljudi, 60 itak že sameposebi porušile ravnotežje na gospodarskem trgu, vsled pomanjkanja važnih življenjskih potrebščin, pa so dobile naše gospodarske razmere sploh popolnoma drugo lice, kot so ga prej imele.
Kdor je tudi v teh razmerah pošteno vršil svoj posel, je moral največkrat bridko stradati ter trpeti pomanjkanje na vseh koncih in krajih. Plačilo za vestno in pošteno delo navadno ni zadoščalo niti za najskromnejše življenje. Mnogim sta se vest in čut za poštenost dolgo upirala, ter jim branila, da bi krenili na umazano pot izkoriščevalcev in izžemalcev ljudstva. Porabili so svoje prihranke, nakopali si dolge, toda vojne le ni hotelo biti konec, živeti pa je bilo vendar-le treba. Vrh tega pa še dobri vzgledi na levo in desno, največkrat ravno pri ljudeh, kjer bi tega nihče ne pričakoval! Enkrat, dvakrat je tak sramežljivec porabil v stiski ugodno priliko in bil je na dobri poti, ki je vodila brez posebnih težav do mestnega »zaslužka«.
Hote in nehote so ljudje na ta način postali prekupčevalci, špekulanti in na vijaki cen Ugodnih prilik za tak »zaslužek« je bilo vedno dovolj, ter jih je dovolj tudi sedaj! Praksa in pa obilica vzgledov na vseh straneh so v ljudeh zamorili čut poštenosti. Iz prekupčevalcev in špekulantov iz zadrege so se polagoma izučili pravcati mojstri v odiranju ljudi in navijanju cen!
LDU Belgrad, 21. marca. (JDU) Predsednik dr, Draža Pavlovič otvarja sejo narodnega predstavništva. Zapisnik seje se odobri brez ugovora. Nato sc prečitajo prošnje in pritožbe, ki se odstopijo odboru za prošnje in pritožbe.
PRVI PRORAČUN JUGOSLAVIJE.
Finančni minister predloži parlamentu zakonsko predlogo o dovolitvi kredita
v iznosu 130,000.000 dinarjev za redne in fzredne potrebe vsega kraljestva. Kredit je razdeljen nastopno: Vojno ministrstvo 22 milijonov 500 tisoč dinarjev, ostala ministrstva za Srbijo 13 milijonov, državne oblasti za Hrvatsko in Slavonijo 3 in pol milijona dinarjev, v Bosni in Hercegovini 3 milijone dinarjev, v Banatu, Bački in Bara-nji 2 milijona dinarjev, v Sloveniji 2,700.000 dinarjev, v Črni gori 1 milijon dinarjev, v Dalmaciji 800.000 dinarjev. Vse to za osebne izdatke. Za materijelne izdatke pa nastopno: Vojno ministrstvo 30 milijonov dinarjev, ostale oblasti v Srbiji 7 in pol mil. dinarjev, v Hrvatski in Slavoniji 6,700.000 dinarjev, v Bosni in Hercegovini 5 milijonov dinarjev, v Bački, Banatu in Baranji 4 milijone dinarjev, v Sloveniji 2,200.000 dinarjev, v Črni gori 1 milijon dinarjev, v Dalmaciji pol milijona dinariev. Za celo kraljestvo se rezervira vrhu tega 15 milijonov dinarjev. Kredit za Srbijo se bo porabil po zakonu o izrednih potrebah iz 1. 1914, in 1918., v novih pokrajinah pa po tamošnjih zakonih po predhodni odobritvi finančnega ministrstva. Izplačevalo se bo v Srbiji v dinarjih, v novih krajih pa v kronah po uradnem kurzu. Skupščina sprejme nujnost predloge, ki se odkaže finančnemu odboru.
INTERPELACIJE.
Nekaterim poslancem se dovoli dopust. — Predsedništvo narodnega predstavništva je prejelo nastopne interr: 'arije narodnih poslancev: Interpelacijo posl. dr. Dinka Puca (demokratski klub) in tovarišev na ministrskega predsednika kot zastopnika ministra za zunanje stvari o ioračenju demarkacijske črte po Italijanih. Interpelacijo dr. Josipa Hohnjeca fjugo-slov. klub) in tovarišev na predsednika vlade o italijanski vojaški delegaciji v Mariboru. Interpelacijo posl. dr. Dinka Puca in tovarišev na ministra za zunanje stvari o postopanju Italijanov z goriškimi Slovenci. Interpelacijo Milana Marjanoviča in Živojana Zlatanoviča na vojnega in finančnega ministra v zadevi pospeševanja reševanja prošenj invalidskih podpor. Brez odlašanja naj se izplačajo nedvignjene invalidske podpore. Interpelacijo Cede Kn-stiča (radikalec) in tovarišev na poštnega ministra o čimprejšnji ureditvi poštnega prometa in odpravi cenzure v notranjem prometu. Interpelacijo istih poslancev na finančnega ministra ter ministra za prebrano zaradi draginje in pomanjkanja mo-nopolskih predmetov. Interpelacijo posl. Segviča (narodni klub) in tovarišev na ministrskega predsednika glede povračila onih umetnin in dragocenosti, ki so jih bivši avstro-ogrski organi odnesli iz ozemlja kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Interpelacijo posl. Mileliča in Stojana Ko-stiča na predsednika vlade zaradi preskrbe, prehrane in obnove ter popisa vojnega plena. Interpelacijo dr, Hančeka (narodni klub) in tovarišev na ministra za socialno politiko v zadevi razdelitvi zemljišč po ministru osebno in po njegovih zastopnikih. Na predlog interpelanta se interpelacija prečita. Interpelacija ostro napada ministra za socialno politiko, ker je začel z razdelitvijo zemlje v nekaterih krajih na svojo roko brez mandata od strani parlamenta in je tako ustvaril prejudic za reševanje agrarnih vprašanj. Interpelacijo posl. dr. Lovrenčiča (Jugoslov. klub) na predsednika vlade o preganjanju Slovencev na Goriškem po italijanskih oblastih. — Predsedništvo je prejelo obvestilo, da sta odložila mandate poslanca dr. hajduk-Vojnič (Bunjevac) in dr, Vaso Glusanc. — Prečita
sc dopis ministra za notranje stvari, da je bil poslanec dr. Subotič deportiran v Italijo, Predsednik se spominja nato umrlega poslanca dr. Petra Jovičiča, pri čemur skupščina v znak sožalja vstane. Ker je pet predsednikov izžrebanih sekcij odstopilo, sc sekcije na novo konstituirajo. Za predsednika 1. sekcije je izvoljen dr. Mat-ko Laginja (Narodni klub), za predsednika 3. sekcije poslanec Josip Fon (Jugoslovan* ski klub), za predsednika 5. sekcije dr. Slavko Miletič (srbski radikalec), za predsednika 6. sekcije poslanec Mihajlo Jovanovič, za predsednika 7, sekcije poslanec Šefkija Gluhič.
ADRESA.
Nato preide skupščina na čitanje po* ročila adresnega odbora. Poročevalec adresnega odbora predlaga v imenu odbora svečanostni nastopni odgovor narodnega predstavništva na prestolni govor:
Vaše kraljevsko Visočanstvo! Narodno predstavništvo se podviza, da sporoči Vaščmu Visočanstvu svojo srčno zahvalo za topel pozdrav, ki ste ga izročili v imenu njegovega Veličanstva kralja Petra I. preko nas vsem bratom slavnega imena Srbov, Hrvatov in Slovencev, združenih sedaj za vedno v eno narodno državo. Oni Vas prosijo, da sporočite Njegovemu Veličanstvu kralju Petru I. čustva globokega spoštovanja, priznanja m vdanosti, katera so mu zagotovila v narodu njegova vstrajnost, vera in izkazana zvestoba ter zasluge za velike narodne ideale svobode in edinstva. Od zgodnje mladosti do visokp starosti jc ostal soldiaren s svojim narodom v vseh dobrih in slabih časih narodnega boja in po Njem in Vašem Visočanstvu je srečno dosežen uspeh skupn h naporov.
Ti napori so ustvarili srečno možnost, da začne naše pleme, prvič odkar je nastopilo v zgodovini, svoje suvereno delo v stalnem, skupnem državnem predstavništvu v harmoničnem sodelovanju vlaiarja in naroda. Vse naše pleme se je borilo za pravico in jo dočakalo. Izpolnjeno je stoletno pričakovanje, kronane so stoletne muke in trpljen.e ter borba vsega našega naroda, da ohrani svoje narodne značPnc-sti in svojo narodno posest pred tujcem. B1agoslovljen sad je rodil trud naših narodnih velikanov, naših pesnikov, politikov in mučenikov, ki so skozi stoletja živeli in trpeli in umirali v vseh dehh naše pros' rane m lene domovine z eno mislilo, z eno željo. Oživotvoriene so nade na tene'j'h. ki j h je ustvarila zmagonosna voska pod vodstvom Vašega kraljevega Visočunstva ko' vihnvrega poveljnika.
Kadarkoli se spominjamo teh divnih junaštev, te brezprimerne kreposti s slavo ovenčane srbske zmagovalne vojske in jugoslovanskih enot v njej, nam drhti srce ponosa in hvaležnosti. Solze nam rosijo oči za dragoceno krvjo najboljših sinov domovine, solze žalosti, vendar pa tudi utehe, ker so te junaške žrtve z uspehom pripomogle k velikemu delu osvobojen ,a in ujedinjenja našega naroda. Spomin na-
Se bo vse čase živel v srcih vseh Srbov, rvatov m Slovencev, in se bo kot sveta tradicija prenašal od rodu do rodu. Njihovi bojni tovariši, ki so doživeli trenutek, da vidijo v varnosti veličastno zgradbo, na kalori so sodelovali, bo spremljala ljubezen in spoštovanje vsega naroda, čigar 'menu so priborili v svetu slavo in sijaj, ki ne potemnita nikdar. Zremo v tem trenutku v slavne dni, ko je Karagjorgje-vičeva in Miloševa Srbija pričela veliko delo osvobojenja našega naroda in na tem osvobojenju od takrat do danes neumorno
delala. Ona je polož'la temelje pravične ureditve ne le političnih, temveč tudi gospodarskih in družabnih narodnih razmer.
Ta velika misel narodne svobode in družabne enakosti jc pripomogla največ, da se ves naš narod enodušno zbira okrog tega čvrstega stebra naše svobode. Srbskemu narodu je za stoletne borbe in nečloveške žrve zajamčena brezmejna Iu* bezen in hvaležno priznanje vsega ujedi-njenega naroda. Pravična stvar, ki jo je zastopala Srbija, je pridobila t močjo ideala velike kulturne narode, ki so osvobodili svet brutalne sile barbarstva.
Z globoko hvaležnostjo se spominjamo brezštevilnih veličastnih uspehov, ki so jih dosegli junaki osvobojeija v titanski borbi za neminljiva velika načila človečanstva, tako v Evrori, kakor na vzhodu in na vseh drugih boj čih. bodisi na kopnem, na morju ali v zraku. Potrudimo se, da bomo tudi za naprej v dobi miru njihovi redni tovariši, kakor smo jim bili do sedaj v vojski in da postanemo vredni člani velike rodbine svobodnega človeštva. Maš narod se v svoji zgodovinski preteklosti ni »»ikdar izneveril načelom, za katera se je boril proti vsem tujim navalom na našo ozemlje. Balkan mora ostati uarodom, ki na njem bivajo. Ni je pogodbe, ki bi kamorkoli do-puščiki, da prodira vanj ln se ga polašča.
Naš narod jc zadnji podlegel navala Turkov, a prvi se jc dvignil proti njim ter pozival vse svoje sosede na sodelovanje in jih podpiral v skupnem odporu. Ko je hotela prevzeti vlogo azijsko invazije Srednja Evropa, se jc naš narod zopet krepko uprl in bodri! svoje sosede na Balkanu k skupnemu odporu Pravici in svetovnemu miru smo dolžni, da trajno ponavljamo, da smo bili mi na evropskem vzhodu vedno edino zanesljivi, nevstrašeni in nepodkupljivi čuvaj ve"k:h načel pravice in svobode ter splošnih interesov miru in varnosti narodne civilizacije.
Nikakor ne zahtevamo, da nas za to na tuj račun kdo odškoduie. Na ves glas pa kličemo, da sc moramo upirati, ako naj bi se kogarkoli zahteve udejstvile na račun našega narodnega ujedinjenja.
Vaše kraljevsko Visočanstvu! Nai celokupni narod na Goriškem, v Trstu, Istri, na Reki, v Dalmic'ji in Črni tfori, v Albaniji in v delu Bolgarske, v Banalu, Bački, Bazan ji, v Mcdjšmur'u in Prekmur-;u, na Štajerskem in na Ko-oškcm, na Kranjskem in v Srbiji, na Hrvaškem in ▼ Slavoniji, v Bosni in Hercegovini sledi s trepetom v duši poteku mirovne konleren-ce, kjer se rešujc'o n-e^ove zadeve. Pod* :arm*;enje v>e 'a narodi cne^a njcove-Ui drJa je mednaroden z'o;5m. Čustva mednarodno so!'darnosti ga morejo onemogočiti.
To je samo po sebi razumljivo in mi pričakujemo v zaverti svoje pravice, svojih žrtev in svoje moči, da nas tazumeio vsi oni veliki in mal:, katere smo razumeli tudi mi in ki so tudi nas razumevali do sedaj. Za Evropo ne more pričeti nova doba življenja, ako se po invazjah r vzhoda in s severa omogoči seda] tretja invazija, pa naj bi bila s katerekoli strani. Amer ške zedinjene države, ki so se boievale, da omogočijo novo dobo in novo družbo narodov, urejeno po nučclih pravice, enake in obvezne za vse, so predložUe narodom Evrope nove pogodbe, ki ie za vse v mnogo večji meri obvezna, kakor katerikoli drugi tajni dogovor, sklenjen med vladami o nas, toda brez na?. Naš nerod spoštuje to visoko pogodbo in njene zahteve pravičnosti ter se jim uklan.a.
Mi zahtevamo popolno ujedinjenje ce-

Marko mi je potisnil v roko pisma, pisana na zmečkanem, začrnelem popirju.
»Pojdite z oken! Vdušimo se!«
Možicelj je stal pred nama in me motril: »Pazi! Kradejo! Mažaru so sinoči ukradli izpod glave ...«
»Z oken! Kart ne vidimo!«
Črnopolti umazanec se je prebudil in pomel oči. Videč, da je prespal lep kos dneva, je dejal:
»Dober večer, živina!«
»Tiho, jazbeci Luč!«
^Kako bomo spali? Ni prostora!«
Pajčevino spredi in se vlezi nanjo!«
Jaz sem bral pismo, Marko je poslušal, kot da ga sliši prvič.
»Marko moj mili! — Tvoja stara maj-ka nima nikogar. Nima palice, da se nanjo opre; nima obraza, da se ji omili; nima roke, da ji prinese postrežbe. Zemlja rodi trnje. Marko, majka misli nate in hira.«
Dal sem mu pisma. »Eno je dosti.« Bil sem potrt in nisem mogel še težo tujega trpljenja. »In kaj potem?« sem vprašal, da bi pregnal molk.
»Šel sem in si pravo vzel. Razumeš? Majka je jokala kot majhno dete, ko me je zagledala. Poglej roke, trde kot kamen od dela ... Tri metre sem globoko skočil, pa se nisem tešil zadnjo noč.«
Molčal je z mokrino v očeh, z nasmehom med zobmi in strmel pred sc.
»Kdo mi je ukradei tobak?« je zavre-sčal visok glas iz kota. Mlad fant je stikal po svoji obleki, iskal v vreči; tobaka ni bilo.
»Pokadel si ga, ali prodal.«
»Nisem, — Lumpi! Tatje!«
»Kdo je?... Na dan z barabo!« je klical najglasneje rdečelasi dolgin z rokama v hlačnih žepih.
»Ti si... Nimaš denarja ... Kje si dobil, da pušiš? A? Ukral si! Rečeš, da ne?«
»Jaz?« je stopil dolgin zaničljivo za korak bližje. »Ali hočeš... da te vržem skozi okno? ...«
»Ti? Tat!«
Vrišč visokega glasu, kletev, prepir, krohot; pretepla sta se in ločila v divji grožnji in sovraštvu.
»Čakaj, sova!«
»Oči ti izderem! Vse, a tat ne!«
Marko se je stisnil čisto k meni. Še sence drugih sem se bal, Marko mi je bil že prvi hip prijeten.
Mrak je stopil skozi okna. Nekateri so prižgali svečke in igrali dalje. Eni so kramljali v temi, drugi so polegli. Zategel glas pod stopnjicami je pel neznano žalostno pesem.
Marko je strmel v mrak oken. »Znaš, kaj mi je pisala majka?«
»Ne vem,« sem vzdihnil od tesnobe.
»To je zadnje pismo. Ni ga pisala majka...«
Pogledal sem: '-Kdo?« Oči so mu sijale.
»Majka ne piše več, ko jc v zemlji. Pa besede so njene. Narcčuje mi moja umrla majka, naj nc pozab m na zemljo in na kočo. Blagoslavlja rnc ci ruc pokritje na čelo, usta in prti. Moja Maša mi je pisala
to. Ona je poljubila majko mesto mene, oči ji jc zaklopila ,..«
Marko je utihnil za hip. »Kaj naj storim?« je zaječal.
»Ne vem,« sem dejal in sklenil tiho, da bom spal slone ob zidu. Truden sem bil vsled clneva in razsekanega, nervoznega občutja.
Suhljat začrnel mož je hodil po malem prostoru med ležečimi z naglimi in drobcenimi koraki tja in sem ... tja in sem ...
Stresnil sera sc do mozga. »Ali grem že jutri od tu?«
»Jutri?« je šepetal Marko s smehom v belih zobeh, »Čez štirinajst dni,,. en mesec ... čez ...«
Ustrašil sem se. »Ampak nisem ne tat in ne dezerter. Nisem ne ubil in ne goljufal.«
»Zato, brate! Jaz grem jutri...«
»Jutri?«
»Čez streho... Idi Se ti!«
Povesil sem glavo.
»Tri mesece sedim. Pred sodnika me ne kličejo. Pozabili so name. Sodil bom sam. Imaš številko?«
»Imam, 2803. Na bluzi je zapisana.«
»Spijl Jaz ne bom spal nocoj. Tudi ta ne spi; pol noči hodi sem in tja. Sedem stvari ima na vesti...«
Naslonil sera se na steno ln se boril s spancem do jutra,
Bosi, gologlavi, razfkuštranih last so se gnetli s krikom in kletvijo okoli kotla kave, ko je napočilo julro. Nekdo je pljusk-
nil črno tekočino po podu. Marko mi je prinesel kave.
S kletvijo in grobim humorjem je pričel dan, s satiro, pretepom in igranjem na karte. Razmišljali so, zaglobljeni vase, debatirali so o ničvrednih stvareh do glasnega krika pohajkovaje po prostoru.
Nekateri so prodali vse, kar so imeli, da so kupili par cigaret ali grižljaj kruha, Z zateglim glasom so ponujali blago, ki so ga nosili na rokah. Prodajali so ure, tobač-nice, pipe, denarnice... sploh vse, česar so mogli pogrešati. Nahirale so se gruče ljudi — hvalili so in grajali, pogajali se... nazadnje se razšli, ne da bi kaj kupili.
Ta in oni ni imel več ne suknje ne čevljev. Prodal je nahrbtnik in skodelo z žlico vred. Menažo je posrebal iz ubite steklenice. Prodali so srajco in spodnjice: skozi preluknjano uniformo se je videla golota.
Cigan, ki je nosil rdečo srajco čez hlače, je prodajal proti plačilu za druge, ki jih je bilo sram kupči|e ali niso imeli poklica zanjo. V krogu je hodil in ponujal: brisalko, srajco, britev, orglice...
»Sedem kron .,. pet kron ... tri ... kdo da več?«
tKdo da manj?«
»Štiri in pol... štiri ... tri ...«
Ta, ki je imel mnogo tobaka in delal tenke cigarete za drago razprodajo, je bil oblečen najlepše. Druge je sle tel, da je oblekel sebe. Obljubili so mu, da ga ubi-| jejo. Ta pa je dobil druga; pol noči je bdel 4 eden, pol noči drugi..«
lokopnega naroda brez žrtvovanja dragocenih delov našega naroda in položaja na Jadranskem morju, kar bi postalo sicer trajen izvor nemirov in spopadov, ki bi vedno ogroževali mir.
Vojni smo dali strašen ln krvav davek. Sedaj nudimo nove dokaze naše dobre volje in pričakujemo, da se to upošte, va, kakor zaslužimo. Ne delamo nikomur nasilja, pa tudi ne bomo trpeli nasilja od strani drugih. Naloga sile jc, da služi pravici in ne da ustvarja krivico. Mi zaupamo v moč svojih pravic in jih bomo branili, če bo treba, do skrajnosti; eden za vse, vsi za enegal
Vaše kraljevsko Visočanstvol Življenjske potrebe našega naroda nalagajo narodnemu predstavništvu dolžnost, da začne brez odlašanja z delom za najpotrebnejše v naši državni zgradbi. Narodno predstavništvo bo svoje poslanstvo v tej prehodni dobi izvrševalo na eni strani z odločnim raztrganjem okov, v katere je ukoval naš sovražnik našo narodno moč, na drugi strani z marljivim varstvom -onega, kar je priboril narod v svoji prošlosti in kar je v skladu z vsem, kar smo dosedaj složno po-vdarjali vsi, Narodno veče v Zagrebu, Vojvodinska skupščina v Novem Sadu, Veliko skupščina v Črni gori in srbska narodna skupščina v Belgradu. Ti cilji so našli velikanski odziv na prestolu in odmevajo v neizmerni radosti po vseh mestih in vaseh, po gorah in dolinah širom vsega našega narodnega neprekinjenega etnografskega ozemlja.
V parlamentarnem soglasju z vlado se bo narodno predstavništvo lotilo poslov ozdravljenja težkih ran dalje in neposredne prošlosti ter bo pripravljalo podlago za popolno ujedinjenje naroda in domovine, ustvarjajoč predpogoje za končno demokratično organizacijo našega kraljestva. To bo določila ustava, ki jo sklene ustavotvor-na skupščina, izvoljena, ko se vrnejo po 7 letni straži in 7 letnem boju za narodne ideale na svoje domove naši s slavo ovenčani bojevniki.
Sestavo volilnega reda za to skupšči-fao smatra narodno predstavništvo za eno najvažnejših nalog, pri čemur se bo dala voditi od najbolj moderne demokracije, ki naj omogoči v pravičnem razmerju sodelovanje vseh narodnih struj v državnem življenju. Ustrezajoč potrebam življenja in časa, zadovoljujoč jim, kar najbolj mogoče, in v zavesti potrebe,, da se ustvari v vsem področju naše kraljevine ustavni red, bo določilo narodno predstavništvo z začasno ustavo način, kako se ima vladati in upravljati v državi, dokler ustavotvorna skupščina ne izdela končno in temeljite ustave za kraljestvo. Prepričani, da more samo država, urejena po načelih popolno državne svobode in pravne enakosti kulturnega jn socijalnega razvoja, nuditi varnost proti zunanjim in notranjim nevarnostim, je narodno predstavništvo zadovoljno, da je bilo bilo že pred njegovim sestankom proglašena nemogočnost daljnega obstanka sedanjih agrarnih razmer. Končalo bo to delo pravice hitro in povoljno z državnim zakonom, da imajo priti pri razdelitvi velikih posestev na vrsto najprej oni, ki so bili žrtev vojnih trpljenj ali katerih obi-telji so to bili, in ki zemljo potrebujejo. Narodno predstavništvo bo takoj odpravilo kmetovske razmere ter razdelitev ve-leposesti obdala z jamstvi in določbami, ki bodo trajno ojačile poljedelsko produkcijo in bodo defmitivno konsolidirale razmere po deželi. Narodno predstavništvo bo z isto prisrčnostjo sodelovalo na tem, da plača naš narod s skrbjo za invalide in ne-številne mučenike za naše narodno osvo-
bojenjc in ujedinjenje ter s skrbjo za njihove rodbine in sirote, — Najsvetejše svoje dolgove, ki ga more kak narod imeti. Z isto skrbnostjo se bo uvaževalo in izvršilo vse parlamentarne inicijative s strani vlade in poslancev za obnovo, ureditev in razvoj razmer v političnem, gospodarskem, socijalnem, prosvetnem in javnem življenju. Uvajujoč posledice nastale vojske, spremenjene razmere in težnje v družbi. Narodno predstavništvo bo svoje delo vodilo v duhu družbene solidarnosti in moderne socialne politike ter v vsem onem, kar bo ojačilo naš državni in družabni organizem, posebno pa za dviganje in obnovo gospodarskega življenja onih družabnih razredov, ki so tekom vojne največ trpeli.
Naj živi kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev! Naj živi Njegovo Veličanstvo kralj Peter I., naj živi kraljevsko Visočan-stvo, naj živi kraljevski dom, naj živi naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev!
(Posebno poročilo »Slovencu«.)
Prijatelju našega lista sc je te dni posrečilo pobegniti iz Trsta. O žalostnih razmerah, ki vladajo pod okrutnim Italijanom, nam je podal naslednje poročilo:
ITALIJANI PREPOVEDALI SLOVENSKI
JEZIK PO CERKVAH. -- SLOVENSKE DUKOf/NIKE IZGANJAJO.
Mali narodi so imeli dosedaj, če so jih zatirali mogočni nasilniki, v cerkvi svojo zadnjo oporo in pribežališče. Vsaj v hramih božjih je dobil njih jezik zadnje zatočišče. Nas, primorske sužnje se pa hoče tudi iz hiš božjih izriniti, »Slovenec« je gotovo že poročal tudi o teh žalostnh stvareh. Navesti pa hočemo še najnovejše dogodile na tem polju. Nihče se ne bo smel čuditi, če bo začelo naše ljudstvo v očigled tem dogodkom zapuščati cerkev. Da so nekatere duhovnike zaprli in izgnali, je že obče znano. Njih župnije so ali prazne ali pa so nastavile italijanske vojaške oblasti vojaške duhovnike, ki pro-povedujejo ljudstvu izključno v italijanskem jeziku, temu ljudstvu popolnoma nc-umljivem jeziku. To se dogaja v raznih župnijah, n. pr. v Kortah, Kaštelu itd. Še hujše je, da ti duhovniki, ki so brez :uris-dikcije, ljudstvu prepovedujejo moliti v maternem jeziku. Tak laški duhovnik je prepovedoval n. pr. krkavškemu dekanu Škrbcu, ki jc prišel v Korte poročit par ženinov, da ne sme staviti le tam običajnih vpašanj, v slovenskem, ampak v laškem jeziku. Ko je dekan proti temu ugovarjal, je poslal laški duhovnik dva ka-rabinerja v cerkev, da vidita, če bo dekan ubogal ali ne. — V Rojanu pri Trstu so imeli zelo skrbnega in priljubljenega kaplana g. Skosa. Moral je proč. Ljudstvo je vsled tega silno ogorčeno, ker je ta po veliki večini slovenska fara brez slovenskega duhovnika. — V kapucinskem samostanu v Trstu jc bil Slovenec pater Ofo Kocjan. Moral je proč, ker je Slovenec. —- Tržaškim Slovencem zelo priljubljena in od njih mnogoštevilno obiskana cerkev je Sv. Srca Jezusovega ali jezuitska v ulici Rouco, Edini slovenski pater, propovednik in spovednik, Tržačan P. Tomec je moral proč. Na njegovo mesto so prišli italijanski jezuit je iz Benetk, ki so smatrali _
najbrže v korist sv. vere — za svojo prvo dolžnost, prepovedati v tej uropani cerkvi vse slovenske cerkvene pobožnosli. Ali bomo zamerili, če ljudstvo obupava nad vero, ko vidi take znake italijanskega šovinizma v cerkvi!? Videli srno vernike jokati od žalosti in srda. Verni ljudje pra-
»Ne ubijejo ga .,.« jc dejal Marko. »Tudi okrasti ga ni mogoče.«
Ko so prinesli obed, so brali ime za imenom. Nihče ni bil izpuščen. Vendar so se prerivali in tepli. Eni so obed celo prodali, sami sestradani kot smrt.
»Kdo kupi meso? Kruh? ...«
»Žri sam!«
Čisto juho so posrebali, drugo so ponujali v umazanih rokah, »Kdo kupi? ...« Kukci so tehtali v umazanih rokah in se pogajali,	,
»Kruh sedem kron ... z mesom devet kron ...
Krpha jc bilo petintrideset dekagra-mov. ICdor je čakal do drugega jutra, ga je prodal za osem kron.
Od kadečih se kotlov sc je razlegal krik. Marko pa je stal ob oknu in strmci na nizko streho prizidka in na ulico pod seboj...
Dolgin ga jc meril z očrni.
»Kam, Marko?«
Marko ga je pogledal in molčal.
»Pusti nahrbtnik. Na potu ti bo .,.«
»Tebi?« Marko jc pogledal na vhod. Dva Dalmatinca sta se prerivala s stražo in hotela za hip na zrak.
»Z Bogom!« je dejal Marko.
»Nc greš, če hočem jaz ...«
Par jih jc stopilo do okna. Nekdo je naglo oblačil suknjo in tlačil nahrbtnik. Marko sc je vzpel skozi okno, obesil sc za roke in se spustil na streho urizidanctfa
poslopja. Opeka se je zdrobila, kos se je strkljal na tla. Počenil je za hip.... Straža je bila na oni strani in ni čula. Marko se je splazil po rokah do konca strehe .,. drzen skok in bil je na ulici.
Otrok, ki je gledal iz bližnje hiše, je zavriščal. Marko se je pobral in izginil. Niti se ni ozrl več pod kostanji. Dolgin je bil rdeč v obraz; hotel je zavpiti nekaj, pa je bilo prepozno.
Ko se je zagnal skozi okno drugi, je straža pomerila. Zlezel je nazaj, zabrekel v obraz. Dolgin sc mu je smejal.
Ostali so šepetali o Markovem begu. Sram in žal jim je bilo.
»Ujem6 ga.*
»Jutri bo spet tu, če nc danes.«
»Bo.« Pa ni nihče temu verjel.
Ta, ki jc prodajal tobak, je podražil cigareto od dvajset na triclc3et vinarjev,
»Turek! Pijavka! Hijena!«
Robust mu je zbil škatlo na tla; za raztresene cigarete so se zlasali.
»Volk! Negodnik vražji!«
Nekdo mu je zmečkal kapo. Razdraženi so planili vanj in ga povaljal1, zlasali ga, opljuvali in pogasili, Iz nosa mu je vrela kri. Med vriščem so mu oplcnili nahrbtnik .. . Ubili bi ga bili, da ni prišel paznik.
J/ - \
*i\u) je i «
»Marko je ubežal.«
To je bil odgovor.
vijo: Zdaj vidimo, da je res, kar pravijo, vera po duhovnikih gor, po duhovnikih dol. Pa ne bomo hodili več v cerkev. Čuli smo že, da mislijo nekateri na pravo-slavje. Videant gospodje consulea v Rimu!
V	cerkvi sv, Antona Nov. se vrši vsako nedeljo ob 11. uri takozvana »meisa del soldato« pri kateri pa po navadi ni nič ali le malo vojakov. S plakati ao vabili k tej maši tržaško mladino. Glavna točka te predstave je pa pridiga, ki jo drži italijanski vojaški duhovnik kar v vojaški uniformi in ni drugega kot propaganda za italijanstvo. Ob vsaki pniiki in nepriliki slavijo v cerkvah veliko mater Italijo, svojo zmagovalno vojsko in trdijo, da so oni orožje v rokah božje Previdnosti, ki se jih je poslužila za zmago pravice nam krivico in nasiljem. Kolikor besedi, toliko blasfe-mij. Ali ni nikofar, ki bi splel bič in bi zapodil te skrunicvalce tz hiše božje. Naši ljudje pravijo, ta ccrkev je postala teater, v katerem se vrše politični shodL
V	Piranu 'n Cresu sta samostana kon-ventualcev dalmatinske hrvaške provin-cije. Patri se niso uikdar pečali s politiko. Toda njih krivda je, da so Jugoslovani. In našel se je človek, ki je menil, da stori bogoljubno delo, *e poskrbi, da se izženejo patri. In ta človek je bil bivši kaioiiški italijanski državni p_««l *r,ec Spadaro, ki je zmagal lo : pomočjo slovenskih glasov, za katere je bertčil po slovenskih farovžiL-In redovni general konvcntualcev v Rimu je res izdal odlok, da morajo slovenski patri zapustiti svoje samostane, Creski samostan zapusti 30 patrov in klerikov, 3 patri pa Piran, Generalov delegat je patrom v Piranu izdal najlepše spričevalo, češ da so zelo vzorno vršili svojo sveče-niško službo, toda da morajo zapustiti polje svojega delovanja, ker so Slovani. Na vprašanje patrov, kdo bo pa delil okoličanom, ki so Slovenci in Hrvatje in ki so sedaj brez duhovnikov, ker so njih dušni pastirji ali zbežali ali bili iztirani, je odgovoril generalov delegat: »Si parizini deo saeramenti, fin che hano imparato 1'ita-liano«, (Ljudem naj se ne deli zakramentov, dokler sc ne naučijo italijanski.) K temu dogodkn ne pišemo komentarja, ampak cenjcni čitatelji naj bodo uverjeni o njegovi pristnosti in autentičnosti,
SRD PROTI ŠKOFU DR. KARLINU,
Znano jo, da italijanski oblastniki silno črtijo tržaškega škofa, zelo radi bi ga proč spravili. Povsod in vedno iščejo za to povoda. Zvedeli smo, da jih je silno razkadil zadnji pastirski list, ki je pa prav »nedolžen«. Noben pameten človek nc najde v njem najmanjše stvari, nad katero bi se mogel kdorkoli razburiti, a zdi se, da imajo italijanski oblastniki zelo razdražene živce. Čudno to, po tako slavni zmagi! Poslušajte, kaj jih je najbolj razburilo? Škof pravi v pastirskem listu: Premišljevaje vojsko in nje posledice, mi prihaja na misel prilika o človeku, ki je padel med razbojnike, in ti so ga ranili, a prišel je Sama-ritan, ki mu jc v lil olja v rane. Ali bo prišel tudi v ranjeno človeško družbo Sa-maritan, ki ji bo vlil olja v rane in jo ozdravil! S temi besedami da je mislil škof Italijane, ki da jih je nazval razbojnike! Človek bi se smejal, ko bi časi nc bili tako silno žalostni! To je že patolegično. Ti ljudje vidijo povsod strahove, To ni ravno dokaz gotovosti in sigurnosti. In taki norci danes gospodujejo nam, primorskim Slovanom. Iz tega tudi lahko vsakdo sklepa, kako sc nam godi.
SLOVENSKI GOVORITI PREPOVEDANO.
Naši osvoboditelji — tako se sami na-zivajo — nas imajo tako radi, da kmalu nc borno smeli več misliti po slovensko, ker govoriti žc ne smemo več, pisati pa še manj. Vsa pisma, imajo slovenske naslove, romajo nazaj. To jc naša najnovejša pridobitev. Na nazaj vrnjenih pismih je navadno zapisano z rdečo tinto, da treba pisati samo v italijanskem jeziku. Na pošti je slovenskim nslužbencem prepovedano slovensko občevati Pred par dnevi so aretirali karabinerji dva ugledna mlada Slovenca, kor.cipijcnta dr. Sedmaka in avskultanta Seražina, ker sta govorila na ulici slovensko, Imamo slučaje, ko so visoki italijanski oficirji apostrofirali prodajalko, ki je govorila s slovensko stranko v slovenkem jeziku. Dobro se nam godi, kaj ne?! Eviva la liberta! Nemci imajo prav, če rečejo: Wir Barbaren sind doch bessere Lcutc!
SLOVENSKI OTROCI BREZ ŠOL.
Žalost in sveta jeza nas popade, kadar se spomnimo našega šolskega vprašanja. Ot.oci, brez šol, divjajo okrog, drugi se po-italijančujcjo. Srednješolci si sicer pomagajo kakor gre, uče se privatno ali tudi tu nimajo miru, Spijoni vohajo za njimi kot iovski psi. Zgodilo se je že par slučajev, da so razgnali par takih »učilnic«, kjer so sc dijaki sami učili. Kako farizejsko se glasi očitek barbarizma v ustih onetfa, ki ie sam največji barbari
JUGOSLOVANSKI UJETNIKI NA TRŽA. ŠKEM GRADU.
Na tržaškem gradu je veliko naših vo-
Sakov-ujetnikov, ki so jih pripeljali iz Ita-ije, Silno trpijo, moralno in materijalna. Ko pridejo v Trst, jih vodijo po mestnih ulicah, ujetnike na lastni zemlji spremljani od vojakov-tujcev, ki gospodarijo sedaj njihovemu domu — na grad! S kakim pre-ziranjem pa tudi gledajo ti »zmagovalci« na premagane. Umazani, raztrgani, pretrpljeni se vlačijo po mestnih ulicah — pozna se, da jim dušna bol še bolj upogiba hrbte — v novo ječo. V malih, ipo-krotnih sobicah so ti ubogi ujetniki natlačeni kot sardele v škafu. Na gnili slami polni golazni, skoro brez hrane, morajo čakati, da ie odloči njih nadaljna usoda. Zjutraj malo slane vode, opoldne pa malo umazane juhe, na kateri plava par rižev, to je hrana. Naše slovcnskp občinstvo jim nosi kruha, polento in drugih živil. Kot gladni volkovi se vržejo na košček kruha. Mnogi izmed teh jetnikov, ki so komaj prišli iz Italije, so morali zopet tja v pregnanstvo, ker so bili spoznani kot preveč navdušeni Slovani ali pa kot kaki do tukajšnjih Italijanov dcnuncirani. — Italija, Italija, kake zveste podložnike si ti vzgajaš na zasedenem ozemlju! — Mi se, pravzaprav, vsega tega veselimo! Trpimo, * pride dan ,,.
AMERIŠKI ČASNIKARJI MED SLO. VENCL
V	soboto zvečer je priredila slovenska čitalnica na čast ameriškim časnikarjem zabavo. Gostje so se zelo zabavali in so bili veselo presenečeni nad gostoljubnostjo tržaških Slovencev, Odnesli so najboljše vtise o nas.
ZASTAVA TRŽAŠKIH LAHOV ZA SPLIT.
V	nedeljo je priredila tržaška sekcija društva Trieste-Trento shod za Dalmacijo. Na shodu so govorili Italijani: prero san-gue: Belašič, Pufič, Kocjančič, Wondrich in drugi. Apetit in predrznost teh renega-tov je vsak dan večja. V torek potem smo pa spet imeli »pust« ali »karneval«. Trža-čani so namreč darovali »nesrečnim Spli-čanom« zastavo. Na trgu pred magistratem so jo slovesno izročili nekemu odboru. Z zastavo so izročili tudi spomenico s 50.000 podpisi, kjer zahtevajo Split za Italijo. Na to so nesli zastavo po mestu, nakar se je odbor odpeljal z avtomobilom in zastavo na Reko, odkoder pridejo v Split, Zaradi tega so morali seveda trgovci — v njih veliko veselje — zopet zapreti trgovine. V ilusracijo italijanstva Trsta, naj služita imena tudi onih dveh junakov, ki nosita in spremljata zastavo v Split, Zoveta se Skočiaj in Štoka, katerega poslednjega oče je bil doma v pristnem slovenskem Kontovelju, kjer jc polno narodno zavednih »Štok«.
ZASTAVA PRIROMALA NAZAJ.
Zastava, dar tržaških Lahov la*lkfm (?) Spličanom, je priromala zopet v Trst. »Nazione« je drugi dan po odhodu odbora iz Trsta proti Reki, zelo ponižno javila, seveda brez navedbe nazlogov, da je odbor društva Trento-Triestc spoznal za primerno, da odpokliče iz Reke odbor in zastavonoše in seveda tudi — zastavo. Pa ne da bi se bili »junaki zmagovalci« prestrašili krepkih pesti hrvaških Spličanov?! To jc bilo smeha v Trstu na ta račun! Kot nadomestilo je sklenilo društvo, poslati zastavo v — Rim, kjer jo izročijo nekemu dr. Saloju, zastopniku Spličanov. To je vsekako bolj varno! Da pa pokažejo gospoda vzlic tej blamaži, da niso zaradi tega v zadregi, so sklicali v nedeljo shod, na katerega so povabili vse tržaške italijanske »babe«. Da li so jim povedali celo »storijo« o zastavi, nam ni znano.
MORALA V TRSTU.
Morala ni bila v Trstu nikdar na krepkih nogah. Vojska je v tem oziru storila pa ludi še svoje. Ni čudno; takoj za fronto, polno vojaštva. A tako, kakor je danes, pa ni bilo šc nikdar tu. Zlasti pa igra laško ženstvo silno žalostno ulogo. Slišali smo iz ust laških vojakov take sodbe o tržaškem ženstvu, da si jih pero ne upa zapisati Pravijo, da tako lahko mišljenih žensk niso nikjer dobili kakor v Trstu, Seveda porabijo laški vojaki to priliko. Pod večer ne vidiš več vojaka samega na ulici, skoro vsak ima svojo spremljevalko, pa kakšne! Otroci v kratkih krilih, 14—15 let! Kako se je to žensko obnašalo zlasti prve dni prihoda italijanskih čet. Na ulici so se obešale vojakom, jih objemale in poljubovale. Po tem je seveda tudi njih značaj. Prej so se trudile govoriti nemško, češko itd. sedaj so jim pa Italijani dobrodošli. Samo to jim pri teh ne dopada, da nočejo nič ali !e malo — plačati! Voglino amare c non pagare. — Nemorala in spolne bolezni so žal vedno posicdica vojske. Avstrijske civilne in vojaške oblasti so zato — vsaj tu v Trstu — zelo strogo gledale na to, da so se izvrševale gotove naredbe, da se te bo. lezni n« bi preveč razširile. Nova oblasti
so v tem oziru zelo laksne. Zato se pa tudi
bolezni zopet širijo in javna higijena pada.
TRST — SMETIŠČE.
Trst še nikdar ni bil tako umazan, kakor zdaj. Trst je pravo smetišče. Nihče ne pometa in ne popravlja cest. Paziti moraš, kam stopiš in nos maraš imeti za-mašen. Oblasti so najbrže mnenja, da mora biti Trst tudi v tem oziru — italijanskil
Iz sieodrešene Juga«. siaulfe.
ITALIJANI DO SMRTI MUČILI SLOVENSKEGA DUHOVNIKA.
Reka, 22. marca. (P. P.) V Harijab pri Jurdanih (proga Št Peter—Rekaj se je ta-mošnji kaplan zgražal nad tem, ker se je nekaj deklet udeležilo plesa brez fantov-domačinov. Italijani so ga zato prijeli, pre-vrgli njegovo stanovanje in ga odvedli v Trst Med potjo so ga tako pretepali in suvali, da je na tržaškem gradu vsled zadob-ljenih udarcev po osmih dneh umrl. (Kakor izkazuje šematizem ljubljanske škofije za leto 1918., je bil v Harijah za kaplana č. g. Janez Dežman.)
PRENOS PISEM, LISTOV ITD. PREKO PEMARKACIJSKE ČRTE PREPOVEDAN.
Trst, 22. marca. (P. P.) Uradni »Oser-^atore Triestino« priobčuje naredbo, s katero prepoveduje vrhovno poveljništvo ita-Ijianske vojske prenos ali poizkus prenosa pisem, listov, revij, risb ali tiskovin preko demarkacijske črte v obeh smereh ter brzojavno ali telefonsko oddajo zasebnih vesti, kakor tudi pospeševanje takih oddaj. Prestopek te naredbe se v zasedenem ozemlju kaznuje z zaporom do 6 mesecev ali globo do 1000 K. Kazen se zvišuje do tapora enega leta ali globe do 2000 K, če bi dopisi vsebovali vesti vojaškega značaja ali take, ko bi mogle škodovati koristi države. Če je krivec javni uslužbenec, se kazen zviša za 1 tretjino. Kdor brez oblastvenega dovoljenja v zasedenm ozemlju prodaja, ima v prodaji ali sploh hrani v Sovražnih deželah izhajajoče liste, revije, risbe, ali tiskovine, zapade globi do 1000 kron. Za vse te prestopke je pristojno vojno sodišče.
ITALIJANSKE SEKATURE.
Trst, 22. marca. (P. P.) Tržaški gu-
t' erner je izdal naredbo, objavljeno v Osservatoru« dns 17. t. m., s katero določa, da morajo banke, bančne tvrdke, menjalnice, menjalniški agentje, draguljarji [n sploh vse osebe, ki kupčujejo z denarjem in dragimi kovinami, imeti knjigo, potrjeno po gubernijski oblasti, v kateri morajo razpredeljeno, urejeno po datumu in brez nepopisnih presledkov zabeleževati vse nakupne in prodajne posle glede zlatega denarja ter ime, priimek, narodnost prodajalca ali kupca ter >značaj in pogoje posla samega. Kazen za. prekršenje tc naredbe: globa od 500 do 5000 K.
IZVOZ RIB PREPOVEDAN. ■ • Trst, 22, marca. (P. P.) Izvoz svežih rib iz Julijske Benečije je prepovedan. Prestopki prepovedi se kaznujejo z globo ad 100 do 1000 K ter zaplembo blaga.
POMANJKANJE MESA V TRSTU.
Trst, 22. marca. (P. P.) Po ukazu gu-verneja je stopila ta teden v veljavo naredba vrhovnega poveljstva, ki prepoveduje prodajo svežega in konserviranega govejega, konjskega, oslovskega in svinjskega mesa ob sredah, četrtkih in petkih. Vse mesnice morajo biti zaprte od torka ob 1. uri popoldne do vštetega petka. (Samo mesnice židovske občine sme biti odprta ob petkih, namesto ob sobotah, toda meso se sme prodajati samo proti potrdilu židovskega rabinskega urada in občinskega urada, da dotičnik pripada židovski občini.) Te tri dni se ne sme streči v gostilnah, penzijah, hotelih, kavarnah itd. z govedino ter konjskim, oslovskim ali svinjskim mesom. V vseh lokalih mora biti javno izobešen izvleček iz teh določb. Kazni za prestopnike so zelo ostre in se bodo uporabljale brezobzirno.
RAZNARODOVANJE GORIŠKE DECE.
Gorica, 22. marca. (P, P.) Na bivšem Eksportnem trgu v Gorici so postavili barake za »Otroško zavetišče kraljice Helene« (Asilo infantile). Tu bodo goriški otroci v dnevni oskrbi in bodo prejemali tudi hr: no., Otvorili so ga svečano ob prisotnosti častništva in meščanstva. Vsa naprava ima edini namen, raznaroditi slovensko goriško deco. Poleg lega pa so te barake ra nekoč najbolj živem trgu v Gorici, kjer r» je razpošiljalo zgodnje južno sadje, zelenjava in drugi produkti goriške dežele na vse strani Srednje Evrope, neutajljiv dokaz, da je glavni vir goriške trgovine in blagostanja — usahnil. 1
i:\SILSIVA NEMŠKIH VOJAKOV NA KOROŠKEM.
n ,	oi ri- ______#r> p \ X T	«1 .
»^csuvcc, cc. iiiurta. (i . i .j rtemsiu voj: ki uganjajo med koroškimi Slovenci v Dračju in okolici strašna nasilstva. Tako so n. pr. posilili 15lelno Katarino Svetnik,
Eo domače DertniSevo, in pa 12Ietno Bar-aro Kraut, po domače Jakopovo iz Bran-kovcev. Obe dejstvi sta nadporočniku Rainerju v Dračju, stanujočem pri »Kreu-zerju«, dobro znani, toda on ju prikriva, da ne pride do preiskave, ki bi razkrila ta grozodejstva.
Prevrat na mažarsftem.
LDU Budimpešta, 22. marca. pKU) Vsled odstopa vlade je delavski svet bu-dimpeštanski prevzel vso oblast v svoje roke in imenoval začasni revolucionarni vladni svet. Uradi vladnega sveta se bodo poslej imenovali »Ljudski komisarijati« in člani vladnega sveta »ljudski komisarjih
LDU London, 21. marca. (DKU) Reuterjev urad poroča iz Pariza 7 dne 20. t. m.: Lloyd Gcorge je nocoj izjavil, da ostane v Parizu, ako se ne poslabša položaj v industriji na Angleškem, da tako zagotovi čim hitrejšo rešitev vseh vprašanj, ki so na dnevnem redu mirovne konference. Ves svet potrebuje trajnega miru. Dokler se ne vpostavi mir, tudi v industriji ne bo reda. Ako bi sedaj moral iti na Angleško, bi njegova odsotnost na mirovni konferenci pomenila podaljšanje brezdelja in nemira na industrijskem polju. Njegovi kolegi se popolnoma strinjajo z njegovim mnenjem. Po poročilu predsednika komisije za premog Lloyd George ne more razumeli, zakaj hočejo rudarji poseči po nasilnih sredstvih.
LDU Budimpešta, 22. marca. (DKU) Vodstvi ogrske socialistične stranke in ogrske komunistične stranke sta imeli sinoči skupno sejo, kjer se jc sklenila popolna združitev obeh strank. Dokler se revolucionarna internacionala nc odloči glede končnega imena nove stranke, se bo nazivala »ogrska socialistična stranka«. Zedinjenje se je izvršilo na ta način, da sc udeležujejo vodstva stranke in izvrševanja vladne oblasti tudi zastopniki stranke ogrskih komunistov. V imenu proletariata prevzame nova stranka takoj vso oblast. Diktaturo proletariata bodo izvrševali delavski, kmetski in vojaški sveti. Vsled tega novega položaja odpadejo začasno volitve v ustavodajno skupščino. Proleta-riat vzame vso oblast v svoje roke. Da se proletariat v boju proti imperializmu en-tentinih držav vzdrži na krmilu, mora nemudoma skleniti trdno zvezo z vlado ruskih sovjetov. Ta predlog vodstva stranke je delavski in vojaški svet na sinočni seji sprejel enoglasno. Zastopnik delavskega sveta Josip Poganv je sporočil, da je delavski svet sprejel ta sklep.
LDU Budimpešte, 22. marca. (DKU) Ljudska vlada je za mesto Budimpešto in vso deželo proglasila preki sod. Kogar zasačijo, da se z orožjem v roki bojuje proti novi državni obliki in kogar zalotijo pri ropanju in plenienju, bo na mestu ustreljen. Vlada je nadalje najstrožje prepovedala točitev alkohola.
LDU Budimpešta, 22. marca. (DKU) OKU poroča: Ogrska socialistična stranka in revolucionarni zvezni svet objavljata v listu »Nepszava« proglas, kj izvaja med drugim: Odločilni pogoj diktature proletariata je popolno edinstvo proletariata, Vsled tega sta se ogrska socialnodemokra-tična in ogrska komunistična stranka, upoštevajoč zgodovinsko potrebo, popolnoma združili. Namesto teh dveh strank bo poslej ogrska socialistična stranka sprejela v svojo sredo vsakega delavca in vsako delavko, ki biva na Ogrskem. Vso oblast prevzame po nalogu te stranke revolucionarni vladni svet. Dolžnost tega sveta je organizacija delavskih in vojaških svetov. Zakonodaja ter izvrševalna in sodna oblast bo poslej v rokah delavskih, kmetskih in vojaških svetov. Ogrska bo republika svetov. Revolucionarni vladni svet pod-vzame nemudoma celo vrsto velikih del, da pripravi in udejstvi socializcm in komunizem. Nadalje bo izvedel socializacijo veleposestev, rudnikov, veleobratov, bank in prometnih podjetij. Zemljiška reforma ne bo vsebovala razdelitve zemlje, ker ustvarja okrnjena posestva, marveč socialistične produktivne zadruge. Verižnike, oderuhe z živili, špekulativno izrabo splošne lakote in pomanjkanja obleke bo ta svet zasledoval brezobzirno. Zahteva železno discipino in določa smrtno kazen za zločine protirevolucije in za roparje in za plenilce. Vladni svet organizira močno armado proletarcev, ki bo poudarjala diktaturo delavcev in kmetov nc samo napram ogrskemu kapitalizmu in veleposestvu, temveč tudi napram romunskim bojarom in češki buržoaziji. Vladni svet izjavlja svojo popolno idealno in duševno solidarnost z vlado ruskih sovjetov in želi skle-| niti vojaško zvezo z Vuskim proletariatom in pozdravlja angleško, francosko, italijan-| $ko in ameriško delavstvo. Hkrati ga poživlja, naj ne trpi več preklete kapitalistične vojne ententinih vlad. Ravno tako poživlja iudi delavce in kmetovalce na Češkem, Romunskem, v Srbiji in na Hrvatskem, naj sc združijo in z orožjem v roki uastopajo proti boiarskim veleposestnikom
in dinastijam. Delavci Nemške Avstrije in Nemčije naj sledijo zgledu ogrskega delavstva, naj prezirajo sklepe mirovne konference v Parizu in naj se združijo z Moskvo, proglasijo republiko svetov in se t orožjem upirajo imperialističnim osvoje-valceip. Slehernega delavca in slehernega kmeta poživljamo k delu in k produkciji ali pa naj vstopi v armado proletarcev, da se v potu svojega obraza ali s črno krvjo žrtvuje za zmago ideje.
Mirovni posvet
LDU London, 21. marca. (Brezžično.) Lloyd George se je vdal mnenju vojnega sveta in ne bo zapustil Pariza, dokler ne bo podpisan preliminarni mir.
LDU Lyon, 21. marca. (Brezžično.) Predsednik Poincare je podpisal dekret, s katerim je poslanec Millerand imenovan začasnim generalnim komisarjem republike za Alzacijo in Loreno s sedežem v Strassburgu.
LDU Berlin, 22. marca. (DKU) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Pariza: Polkovnik House se je danes izrazil, da bo mirovna pogodba s poglavjem o zvezi narodov končana dne 29. t. m. in da bodo nemški zastopniki v treh tednih dospeli v Ver-sailles.
LDU Pariz, 22. marca. (Brezžično.) Clemenceau, predsednik ministrskega sveta, jc v prisotnosti maršala Focha imel v petek zjutraj razgovor z generalom Stefa-nikom, vrhovnim poveljnikom čehoslovaške armade.
LDU Pariz, 22. marca. (Brezžično.) Na predlog sveta desetorice je odsek za prometna sredstva, ki je podrejen vrhovnemu gospodarskemu svetu mirovne konference, ustanovil posebno medzavezirško komisijo, kateri načeluje amerikanski podpolkovnik Rvan in ki sestoji iz angleških, frauccskih in italijanskih častn'kov. Naloga te komisije bo nadzorovali /živila in urediti njih transport na prometnih zvezah med Jadranom in Prago,
težila poročila.
Italijanski socialisti se pridružili ruskim bolštvikom.
LDU Chiasso, 22. marca. (ČTU) Ker je osrednji komite socialistične stranke Italije včeraj sklenil, v protest proti kapitalističnemu miru proglasiti generalno stavko, kojc začetek bo določilo vodstvo stranke, je, kakor poroča Bureau Europa Express po listu »Avanti«, vodstvo italijanske socialnodemokratične stranke sprejelo dnevni red, da izstopi italijanska soci-alnodemokratična stranka iz socialistične . internacionale in da pristopi k revolucionarni socialistični internacžonali na podlagi načel komunističnih ruskih boljšc-vikov.
Italijani se boje?
LDU Curih, 21. marca. (ČTU) Od italijanske meje javljajo: Z ozirom na odkrite pretnjc belgrajske vlade, da je vojska Droti Italiji neizogibna, čc Italija nc odneha od svojih zahtev glede priklopitve ju-. goslovanskih pokrajin, izjavljajo listi, da je zahteva Italije po razorožitvi Jugoslovanov popolnoma upravičena. Zveza narodov ne sme samo preprečiti, da bo Nemčija pričela maščevalno vojsko, preprečiti mora tudi, da nc bedo druge države tega storile in ogrožale miru bodočnosti, kakor na primer Jugoslovani.
Poljaki in Ukrajinci,
LDU Bruselj, 21. marca. (Brezžično.) Belgijska vlada je priznala neodvisnost in suvereniteto poljske države.
LDU Poznanj, 21 .marca. (Brezžično.) Poljske čete, koncentrirane okoli Prze-mysla, so napadle ob progi Przcmys!-Lvov večji ukrajinski oddelek in ga razpršile. Vendar je položaj še nadalje težaven, ker razpolagajo Ukrajinci z izdatno premočjo.
LDU Dunaj, 22. marca. DunKU poroča brezžično iz Varšave z dne 20. marca: Komisija za zunanje posle deželnega zbora je soglasno spreicla predlog, naj poljska republika sklene zvezo z entento. »Kurjer Poranni« poroča, da bo deželni zbor pooblastil vlado, naj sklene pogodbo glede politične, vojaške in gospodarske zveze z ententnimi državami.
LDU Pariz, 21. marca. (Brezžično.) Najvišji vojni svet mirovne konfercnce je ukazal potom brezžične brzojavke, tako ukrajinski, kakor poljski vojski, ki se bojujeta v okolici Lvova, da prenehata takoj s sovražnostmi. Dokler bo trajala ta ustavitev sovražnosti, ostanejo čete obeh strank v svojih dosedanjih postojankah. Najvišji vojni svet jc izjavil, da jc pripravljen zaslišati obe stranki o njihovih teritorialnih zahtevah in sodelovati v smislu, da sc mirovanje orožja spremeni v formalno premirje.
LDU Dunaj, 22. marca. DKU poročp brezžično iz Varšave z dne 20. t. m.: Posebne izdaje listov objavljajo nasloj no vest generalnega štaba: Včeraj je dospela vesela vest, da so Poljaki preuili kordon ukrajinskih čet, ki oblegajo Lvov. Poljske čete so na zahodu stopile v /.vezo z bra-niteljj Lvova in Grodlu ter z drugioii polj-
skimi četami v vzhodni Gd<ciji, Druga brzojavka javlja, da so glasne čete vkorakale v mesto. To jc us^ch pet inevnih hudih bojev po zavzetju Siediiske, glavnega križišča železnice, in po vpostavitvl zveze s Sadovvo dne 12. t. m. Dne 14. 1. m. so pričele operacije za osvobo^-'' v l.vova.
Razno,
LDU Ženeva, 22. marca. (Č i U) Kakor poroča »Malin«, se je hotel nekdo pred ministrstvom za zunanej stvari približati ministrskemu predsedniku Clemenceauju, ko je U stopil v svoj voz. Policijski agentje so prijeli neznanega moža, nakar se je Clemnceau odpeljal. Aretirani je zaklical Clemenceuaju: »Doli s trinoštvom«! Na policiji se je legtimiral kot Pierre Vernet, rojen leta 1.872, v Parizu.
LDU London, 21. marca. (ČTU) Železničarji so odklonili predlog vlade. S tem se je možnost stavke iznova povečala.
LDU Amsterdam, 21. marca. (DKU) Iz Londona javljajo: Državni podtajnik za zunanje posle Cecil Ilarmsvvortb je izjavil v zbornici, da aliirane vlade ne smejo razveljaviti blokade, ker se Nemčija s tem laže prisili, sprejeti in izvesti mirovne pogoje.
LDU Pariz, 22. marca. (Brezžično.)
Posnemajoč vzgled angleške vlade, je sklenilo francosko vojno ministrstvo, da se nemudoma pošljejo domov oni nemški vojni vjetniki, ki so pristojni v danskem delu SIezvika. Prva skupina teb šlezviškib vjetnikov bo odposlana v Dansko s pa« robrodom, Id bo vozil pod dansko zastavo in ki bo prišel ponje v Dunkerque. Odpotovali bodo najbrže v nedeljo. Ta odredba zaveznikov je napravila na Danskem in v danskem delu Šlezvika najboljši vtis.
LDU Pariz, 22. marca. (Brezžično.) Kljub temu, da si prizadevajo Nemci pripojiti Nemško Avstrijo Nemčiji, je izzvala možnost, da se Nemška Avstrija nevtralizira, ua dunajski borzi občutno haus-se. Vseuomško časopisje trdovratno molči o tem, dočim večina drugih časopisov živahno komentira gospodarske in finančne prednosti, katere bi nudila nevtralizacija.
Poiitl&ne novice.
-j- Gorje. Dna 25. majca na praznik
bo v Gorjah shod S. L. S. ob 3. popoldne.
-r Tržič. Shod S. L. S. bo danes 23. v Tržiču v dvorani Našega doma. Na shodu govorita dr. Stanovnik in Podlesnik. Pričetek ob 3. popoldne.
-f Shoda K. Z. za kamniški okra). Na praznik sv. Jožefa sta se vršila v Mot-niku in Špitaliču dobro obiskana sboda K. Z. Na shodu se je obravnavalo o pomenu stanovsko politično organizacije kmetske« ga stanu in o gospodarskih vprašanjih, ki jih morajo v sedanjih razmerah K. Z. rešiti. K. Ž. za kamniški okraj je pridobila mnogo novih članov.
-f Bratom Čehom. Pod tem naslovom »Jugoslovanski list« bratom Čehom pove nekaj jako trpkih besedi: »Golboka in sveta bolest nas je objela, ko smo slišali glasove o zadržanju Čehov v našem 6poru z Italijo. Besede, ki jih jc govoril dr. Kramar v Parizu o naši državi, so težke, in hoteli bi, da so naše ustnice neme, in da vse, kar hočemo reči, ostane neizgovor-jeno; a ne moremo. Skrili bomo solzo in blago prigovarjali v veri, da prigovarjamo našim bratom, ki jih zastruplja italijanski .tisk v času, ko opravičuje pohlep po naši obali s takimi neumnostimi, ki jih do danes še nismo slišali. Mi verujemo, da ima politika svoje strašne zahteve. Morda tirajo kateri posebni razlogi Čehe v to, da se približujejo Italijanom, morda hočejo priti preko našega zaledja v Trst, ali nočemo naštevati dalje, ker če pomislimo na tako politiko, nam poledeni mozeg in srce. Toda prosto jim je, če nam pomagajo ali ne, toda če vidimo češkega leva, ki ga spremlja rimska volkulja, čemu se nam cd-mičejo? Čemu dr. Krama? in njegovi so-drugi v Parizu črnijo v teh časih našo državo? Naj ne zamerijo te besede, rana je globoka, ker je od — brata. — Do razpada monarhije smo bili češko desno krilo. Kaj bi bili storili brez nas, kaj bi bil njih klub na Dunaju brez jugoslovanskega? Že izza časa Riegerja in Palackega imajo Čehi največjo oporo v Jugoslovanih. — Morda je bil edini dr. Kramar, za katerega so se navduševali najmanj; večni lovec za sedež avstrijskega ministrskega predsednika i neoslavizmom, ki ja delal za zbližanje Avstro-Ogrske in Rusije. — Mi smo hili v teh dneh pripravljeni na vse. Italija je v naši sveti zadevi gnjusna, kot more biti gnjusen egizem. A da bo predsednik češhe vlade gnoj tega laškega egoizma posipal s slovanskim cvetjem, tega se nismo nadejali. — Češtvo je bilo v naših očeh vedno plemenit višek, cvct slovanstva, ki se kvari, pomešano z nečisto italijansko roko... — Politika ima svoje strašne zahteve, a tudi tu so meje — do zločina. To pa, kar danes delajo Čehi, je zločin proti pravu, zločin proti Jugoslaviji. — V Čehih smo gledali vedno slovanske patrijole in tnučenike, no, kar je govoril dr. Kramaf v ; Parizu, ni imelo znaka patrijota. ne muče-
nika, ampak, ampak mrzkega cinika. On je hotel potrditi nekatere laži laških časopisov, ki so jih zasejali v svet, da bi s tem napeljali vodo na svoj mlin. — Dvignili smo se ob strašnem trpljenju, kronani s trnjevo krono žalosti, na grobovih kosti srbske mladine, in izmed množine vislic, postavljenih za jugoslovansko deco. Dvignili smo se do ideala, za katerega živimo in mrjemo, s klicem, ki so ga bili podvzeli Čehi proti Nemcem, na adreso Sonnina in dr. Kramafa; »Ne'udajmo se!«
-f Venezia Giulia?! — Italijani so nadeli zasedenemu ozemlju bahato ime »Venezia Giulia«. To pa po vsej krivici, kajti Benečani niso bili Trsta in pokneženc grofije Goriško-Gradiščanske dobili nikdar v stalno last, četudi so si za to veliko prizadeli. Za omenjene kraje je torej to ime goli humbug, zgodovinska laž, pesek v oči slabo poučeni ententi. Po razsulu Avstrije in njo vladajoče dinastije so postali Tržačanje in Goričani svobodni ljudje, kajti Trst se je bil prostovoljno podal avstrijskim vladarjem in Goriška je bila prišla v oblast Habsburžanov vsled pogodbe šele po smrti zadnjega goriškega grofa Leonharda leta 1500. Naravnost v nebo vpijoč greh je torej, da si Italija zdaj lasti omenjene pokrajine, ne meneč se za prave gospodarje, ki bi morali po zgodovinskem pravu in Wil-sonovih načelih o svoji usodi sami odločevati. Ali je ententa o tem kaj poučena? To stoji: mi se svojim pravicam nikdar ne od-povemo. Ali življenje, ali smrti — I. B.
-f- Miroven posvet in ruski problem Projekt, da bi sc z Rusijo pomenili na otokih Prinkipi, se zdi, da je že ovržen. Čeravno Amerikanci ne jenjajo opominjati ostale zastopnike, da povabijo Ruse še enkrat, je vendar njih prizadevanje popolnoma zaman. Amerikanski profesor Herron se je vrnil v Ženevo in William Allemohite se je zopet posvetil svojemu časnikarskemu delu. Rusijo skoro ne omenijo več. Boljševiški pojavi v Nemčiji so osebe Ljc-nina in Trockija kolikor toliko zatemnili. S tem pa ni rečeno, da rusko vprašanje ne pride znova na dnevni red, zakaj nevarnost obstoja še vedno. Mirovni posvet bo prisiljen, da se bo bavil s tem vprašanjem podrobno, ker vzhodnih meja Rumunije in Poljske nikakor ne more določiti, če ne sliši mnenja ruskih državnikov. Tudi vprašanje, koliko časa naj še ostanejo ameriške čete v Rusiji,, bo to vprašanje pritiralo v ospredje. Amerikanci stoje še vedno na principu, da ne smejo obsoditi nikogar, če ga niso zaslišali. Tudi govorijo o tem, da bi poslala ententa v Rusijo komisijo, ki bi študirala ondotne razmere. Tudi bernski mednarodni socijalistični kongres je poslal tako komisijo, toda Amerikanci bi rajši videli tako medzavezniško komisijo. Enake komidje nameravajo poslati tudi na Poljsko in Čehoslovaško, sploh povsod, kjer grozi boljševizem.
Najnovejše.
KOMUNISTIČNA REPUBLIKA NA OGR-SKEM.
Oklic komunistov. LDU Budimpešta, 22. marca. (Dur.KU.) OKU poroča: Svet ljudskih komisarjev ogrske republike svetov je danes opoldne odposlal nastopne v francoskem, angleškem, nemškem, romunskem in češkem jeziku sestavljeno cezžično brzojavko: Vsemi Naznanjamo delavcem sveta, da sta se na Ogrskem »ocialna demokratična in komunistična stranka spojili v socialno demokratično stranko in imenom vseh delavcev, vojakov in kmetov ustvarili diktaturo r-i»-letarijata, ki je bre* prelilve krvi prevzela državno oblast. Državno oblast izvršui- začasno svet ljudskih komisarjev, dokler kongres svetov kmetov, delavcev in /ojakov ne bo končno veljavno ugotovil ustavo ogrske republike svetov. Ves ogr-tki proletarijat je soglasen v sklepu za dik-t-.turo proletarijata pod za>tavo socialistične svetovne revolucije ter hoče izvoje-\,ati bo; proti imperializmu skupno z -usko sovjetsko republirto in z vs-am proletari-jatem sveta, ker je spoznal da k premaga-n;u tnr.či mednarodnega militarizma in k onrecju soenlizir.a r.e vo3i noben.i druga pot, k ukor skupna revolucionarna akcija vojakov, kmetov in delavcev. Ogrsko pro-letarsko republiko sc. ustanovile dve moči. Prva je sklep delavcev, kmetov in vojakov, da se otresejo kapitalističnega jarma, druga je irrcperijalizem entente, ki je oskruni vši ogrski teritorij hotel oropati in lak-tično tudi oropal Ogrsko živil, njeno industrijo surovin in vseh eksistenčnih pogojev. Na ultimat entente, ki jc v prid romunske oligarhije zahtevala takojšnjo in končnovcljavno izročitev, ie odgovorilo ogrsko ljudstvo z ustanovitvijo proletarske diktature. Češki, slovaški in romunski buržoa7ijski osvojevalci hočejo z oboroženo silo premagati ogrske delavske revolucionarje. Obračamo se do čeških, slovaških in romunskih vojakov: Odpovejte po-'<oršč;ro, vz iionite se in obrnite vaše orož e proti vašim zatiralcem in ne bodite krvnikisvojih mažarskih vojaških bratov. Na češke in romunske delavce in kmete se obračamo s oozivom: Otresite se jar-
ma vaših zatiralcev, kateri so vas v svrho napolnitve svojih žepov naščuvali proti vašim bratom. Obračamo se do proletarijata vsega sveta, na angleške, francoske, itali' anske in nemške delavce, zahtevamo, da se z vso svojo silo obrnete proti kapitalistom, ki hočejo z vrvjo lakote zadaviti ogrsko proletarsko revolucijo. Postavljamo ogrsko proletarsko revolucijo pod zaščito mednarodnega socializma. Odločeni smo z zadnjo kapljo krvi jo braniti proti vsakemu napadu in ko smo tako odločeni, 'a branimo ogrsko republiko svetov proti vsakomur, je zajedno naš sklep in naša volja, kakor hitro mogoče skleniti tak mir, ki jamči življenjske Potrebščine ogrskega delavstva in omogoči mirno skuono živ-l'enjc z vsemi naroii sveta, posebno pa z našimi sosedi. Proletnrci sveto., zedinite sc! V imenu sveta ljudskih komisarjev ogrske republike svetov: Pela Kun, ljudski komisar zttnan'e stvari.
Budimpešta, 2?. marca. (Izvirno poro-č'lo »Slovencu«.) Na tisoče madžarskih vojnih vjetnlkov, ki so se vrnili iz Rusije, je razširjevalo boljševizem. Čisto na tihem so ustanovili armado 70.000 mož, ki je iz-Horno oborožena in pod dobrim vodstvom. Ta armada je entento skrbela. Zato je podala madžarsk? vladi ultimat in premaknila demarkacijsko črto. Med tem so bolj-ševiki vlado vrg'i in proglasili boliševiško renubliko. Nova vlada se je sestavila brez vseh ovir.
ENTENTA ZASEDE SKORO VSO OGRSKO.
LDU Nauen, 22. marca. (Brezžično.) Načelnik ententne misije v Budimpešti, polkovnik Vix je sporočil ogrski vladi, da bodo francoske, rumunske, srbske in čehoslovaške čet zasedle skoraj vso Ogrsko tako, da bo ostala nezasedena samo Budimpešta z malo okolico. To postopanje se utemeljuje s potrebo večje opreznosti napram boljševiškemu gibanju.
RUSIJA PODPIRA OGRSKE KOMUNISTE.
LDU Dunaj, 22. marca. (ČTU) Tukaj so zasegli brezžično brzojavko, glasom katere nudi ruska sovjetska vlada Ogrski svojo pomoč.
OGRSKA SOVJETSKA VLADA LJENINU. Boljševištvo med francoskimi četami — Francoske čete razorožene.
LDU Budimpešta, 22. marca. (Brezžično.) Ogrska sovjetska vlada je poslala Ljeninu kot vodji mednarodnega proletarijata izjavo, ki se glasi:
Izjavljamo, da pristopimo k III. mednarodnemu kongresu. Držimo trdno v rokah moč. To moč bo prvi kongres delavskih in vojaških svetov, ki se sestane v najkrajšem času še zdatno podkrepil. Začasno smo dobili moč v roke brez prelivanja krvi, dasi nam sedaj še preti imperializem entente. Revolucijonarna vlada svetov na Ogrskem preda s tem ves obrat in vso zemljo v roke proletarijata. Jutri v nedeljo bo v glavnem mestu veliko ljudsko zborovanje. V glavnem mestu vlada mir. Manjše nemire je udušil oboroženi proletarijat. Ententne misije so zapustile Budimpešto. Francoske čete, ki so inf:ltrirane no boljševizmu, smo razorožili, V nekem francoskem polku so sc uprli častniki.
NEMCI RUJEJO.
Pod protektoratom Italijanov.
LDU Maribor, 22. marca. V nocojšnji izdaji »Marburger Zeitung« je objavil general Maister nastopni oklic; Na prebivalstvo Maribora! Vnovič in namenoma se razširjajo v mestu vznemirljive in iz- j mišljene vesti, da bo Maribor zasedla Nemška Avstrija. Opozarjam prebivalstvo na to, da so vse te vesti popolnoma brez podlage. Vsakdo, ki take vesti z zlobnim namenom razširja, se bo najstrožje zasledoval kazensko-pravnim potom. — Maister.
LDU Maribor, 22. marca. Iz obmejnih krajev prihajajo tu sem poročila, da v ta-mošnjih okrajih pohaja Alojzij Irgel, bivši zadnji urednik proslulega »Štajerca«, ki zbira propagandi materijal za priklopitev zasedne^a ozemlja k Nemški Avstriji.
LDU Maribor, 22, marca. Ugotovljeno je, da je nemška zarotna propaganda, zlasti glede usode Maribora na široko in daleč razpletena. Ima svojo poslovalnico tudi v Švici (graški vseučiliški profesor Uhde). Zelo razširjena propaganda je na Dunaju, kjer se našim tamkaj mudečim se državljanom pripoveduje, da bodo kmalu izgnani iz Maribora. Glavno gnezdo pa je v Gradcu, in sicer ne le iz nacijonalnopoli-tičnih ozirov, ampak ker hočejo v Gradcu s to propagando zadržati komunistično anarhijo in pozornost komunistov obrniti na Maribor, Propagando podpirajo tudi laški pokrovitelji. V Mariboru samem je dobila propaganda prava tla šele potem, ko so sc tu pojavili italijanski elementi, ki se sestajajo pri bivšem poslancu Wastianu ter pri znanem veleindustrijcu Scherbau-nu. Veliko zaslombo pa imajo tukajšnji Ncmci pri neki neakreditirani vnanji komisiji, ki vpliva na Nemcc. Očitna zveza ž njimi sega že tako daleč, da sc večinoma vsi od naših oblasti izgnani obračajo na
to komisijo v svrho intervencije. Zadnja dva dni sc opaža, da skuša propaganda vplivati tudi aa naše vojaštvo na ta način, da se po javnih lokalih vsiliujejo Nemci s stavami, da bo do 1. aprila nele Maribor, ampak tudi vsa okolica okrog Drave preko Pohorja prešla v nemško-avstrijsko last. Proti tej propagandi v mestu samem so sc izdale najstrožje odredbe.
POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
LDU Maribor, 22. marca. Podpredsedniško deželne vlade za Slovenijo je postavilo vsa gospodarska podjetja in zemljišča Schulvereina in Siidmarke v mariborskem okraju pod državno nadzorstvo, da se ne odtegnejo obdavčenju v tuzem-stvu. Za nadzornika je imenovan odvetnik dr. Leskovar. Zoper to naredbo ni pritožbe.
NARODNO PREDSTAVNIŠTVO.
Adresna debata. Smodejev govor.
LdU Belgrad, 22. marca. V današnji adresni debati je od Jugoslovanskega kluba govoril Smodej, ki je poudarjal, da smo Jugoslovani vedno zaupali v zmago entente, nad katero nismo nikdar obupavali. Zadnji udarec sovražnikom so zadali srbski vojaki na solunski fronti, ostale jugoslovanske čete so pa zadale tedaj udarec, ko so položile orožje. Samo na ta način je mogla Italija zmagati. Sedaj nam pa taista Italija očita, da smo mi Avstrijani. 17. slovenski pešpolk je prvi položil orožje; danes pa trpi v italijanskem ujetništvu. V Radgoni in Judenburgu so bili obsojeni na smrt slovenski vojaki le zato, ker so bili Jugoslovani. Umirali so /. vzkliki: »Živela Jugoslavija!« — Govornik se izjavlja dalje proti donavski konfederaciji ter protestira proti ravnanju Italijanov v zasedenih pokrajinah. — Za Smodejem je govoril Anton Kristan, ki je omenjal trpljenje našega naroda v tej vojski ter poudarjal, da so socialisti vedno zastopali narodno in politično edinost Jugoslovanov. Končal je s protestom proti italijanskemu imperializmu.
UPOR DVEH FRANCOSKIH POLKOV V ODESI.
LDU Budimpešta, 22. marca. fDunKU.) CKU poroča brezžično: Po vesteh iz Odese sta se tamošnja dva francoska polka uprla, ko se jima je ukazalo, da napadete boljševike. Moštvo je odposlalo deputacijo k častnikom, ki je izjavila, da je voljna bojevati se za Francijo, da pa noče narasti svoje brate. Na opombo častnikov, da je ustaja disciplinarno kaznjiva s smrtjo, je odgovorila deputacija, da to dobro ve, da r>a to nikakor ne spremeni njenega sklepa. Opomba DunKU: Potrdila tega poročila z drnče strani še ni.
FRANCOSKI POVELJNIK V ODESI.
LDU Pariz, 21. marca. (Brezžično.) General Franchet d'Esperey, vrhovni poveljnik vzhodne armade, je bil naprošen, da se poda v Odeso in da prouči tamošnji strategični položaj. Pričakujejo ga v Odeso v petek ali v soboto.
REKA IN ITALIJANI.
LDU Pariz, 22. marca. Reuterjev urad poroča: Italijanska delegacija je danes soglasno sklenila odstopiti od mirovne konference, ako ne bi pri sklepu miru Reka pripadla Italiji.
LAHI POPARJENI.
LDU Nauen, 21. marca. (Brezžično.) Razpoloženje, katero so ustvarila v Italiji pariška pogajanja, označuje na zanimiv način članek tista »Corriere della Sera«, ki pravi, da se sklepa v Parizu separatni mir z Nemčijo, da je postala Italija vprašanje drugega reda in da se ji hoče odvzeli značaj velesile.
KOMUNISTI V LINCU.
LDU Line, 22. marca. (ČTU) Danes dopoldne sta prikorakala dva bataljona ljudske obrambe z vso opremo in s strojnicami pred mestno hišo, pred katero sta se razvrstila ter odposlala k županu deputacijo, ki mu je predložila vso vrsto gospodarskih in političnih zahtev. Najvažnejša teh je, da naj »e ne dela ovir komunističnim agitacijam. Župan je pomirjevalno posredoval in se mu je posrečilo doseči uspeh. Deputacija je odšla, ne da bi delala nadaljnih sitnosti. Vse mesto je bilo razburjeno.
POLKOVNIK CUSEY V LJUBLJANI.
Dunaj, 22. marca. Polkovnik Cusey od medzavezniške komisije za živila na Dunaju je včeraj zvečer ob 9. uri s svojim spremljevalcem odpotoval v Ljubljano,
DUNAJ V TEMI.
Dunaj, 22. marca. Zaradi zaprtja mej je popolnoma zmanjkalo ostravskega premoga. Zato so morali odrediti obsežne omejitve pri Vporabi plina. Mestna magistrat je izdal naslednje odredbe, ki stopijo v veljavo 25. t. m.: Ceste bodo razsvetljene samo do 10. ure zvečer. Dobava plina za vse obrate, izvzemši obrate za živila in časnikarske obrate, se ustavi. Razsvetljava zasebnih hiš je prepovecbna. Po gostilnah in kavarnah sme goreti plin lc do 8 ure zvečer.
Dnevne novice,
—	Šolska vesti. Višji šolski svet je imenoval za stalno učiteljico v Cirkovcah Ljudmilo Bračič, učiteljico v Št. Vidu pri Planini. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju Deželne vlade v Ljubljani Avgusto Remschnigg, učiteljico ročnih del na dekliški meščanski šoli v Celju,
—	Jugoslovansko ženstvo proti anal-fabetizmu. Jugoslovanske ženske organizacije na Hrvatskem in v Bosni prirejajo brezplačne tečaje za analfabete po vseh večjih mestih, pa tudi po vaseh.
oštna vest. Pri poštnem uradu se je otvorila dne 14. marca te-centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni (interurbani) telefonski promet.
— »Zlata doba«, glasilo »Svete vojske« zoper pijančevanj, nenravnost in sirovost ter za reiormo življenja, letnik 13., 1. zvezek, obsegajoč številke 1. 2, 3, je ravnokar izšel. Obsega poročilo o taboru »Svete vojske« z dne 19. januarja z vsemi govori, ki so sc na taboru govorih. Ker je proti-alkoholno gibanje zaroda močnejše zaplalo in je bilo zanimanje za »tabor« veliko, bi bilo želeti, da tudi glasilo takega gibanja dobi več naročnikov in bralcev, »Zlata doba« stane letos 6 K in se naroča pri upravništvu, ki je na Poljanski cesti št. 4 v Dobrodelni pisarni. Potrebno bi bilo posebno, da bi sc inteligenca bolj pobriaila za to eminentno narodno kulturno delo: streznjenje našega naroda in reforma njegovega življenja. Vsak slovenski inteligent, vsako društvo, vsaka šola bodi naročnik treznoslnega glasila! Hrvatski in srbski protialkoholiki pa so začeli izdajati skupno glasilo »Novi život — Trezvenost«, pisan v latinici in cirilici. Izhaja in se naroča v Zagrebu, Kipni trg, 9. Ideja treznosti in moralnosti v jugoslovanskem narodu naj živi!
—	Poizvedovanja po pogrešancih ln vojnih vjetnikih. »Poizvedovalnici Rdečega križa« v Ljubljani prihaja dnevno jako mnogo vprašanj po pogrešancih in vojnih vjetnikih z zelo pomanjkljivimi podakti, kar dela težkoče pri poizvedovanju. Vsako vprašanje po pogrešancih ali vojnih vjetnikih naj obsega sledeče podatke: ime in priimek pogrešanca ali vojnega vjetnika, čin (šaržo), polk, starost oz. rojstno leto, domovinsko občino, zadnji naslov in od kdaj je pogrešan. — Nadalje opozarjamo, da ie vsako poizvedovanje po vojnih vjetnikih v Rusiji, ki so se zadnjikrat oglasili v letu 1918 brezuspešno, ker je promet z Rusijo popolnoma prekinjen in je vsled tega vsako poizvedovanje nemogoče.
UubUans&e novice.
lj Elizabetna konfercnca pri Sv. Petru
ponovi danes, dne 23. marca 1919 dobrodelno predstavo v Ljudskem domu. Začetek točno ob pol 4. uri popoldne. 1. Materin blagoslov, igra s pe-tjem v treh dejanjih. Priredil M. Ambrožič, 2. M. Elizabeta: Osem blagrov, osem dramatskih slik s petjem. Vstopnina: Sedeži po 5 K, 4 K, 3 K, 2 K. Stojišča po 1 K. Vstopnice se dobijo v trgovini pri Ažmanu, Šolski drevored, v nedeljo v Šentpeterskem prosvetnem društvu in eno uro pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. — Dvorana bo dobro kurjena. Vstop med predstavo zabranjen; zamudniki smejo vstopiti šele pri prihodnjem dejanju,
lj Opozarjamo na današmo uprizoritev
Šentjakobske Elizabetne konference v prid siromakom šentjakobske fare. Na sporedu je več pevskih točk, dcklamacij in igra »Po potu Gospodovem«. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Vrši se v prostorih »Šentjakobskega prosvetnega društva«, Sv. Flo-rijana ulica 15.
lj Za »Črnošolca«, ld ga uprizori Ljudski oder v torek, 25. marca, se dobe vstopnice v predprodaji tudi v nedeljo, 23. t. m, dopoldne od 9. do 12. ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu (I. nastr., levo).
lj Odborova seja »Slomškove zveze« je danes popoldne ob 2. v Ljudskem domu, II. nadstropje, soba št. 22. Zadeva važna!
lj Šen4petcrski družabni klub. Izlet na Šmarno goro se vrši v nedeljo, 30. marca. Odhod ob 11. uri dopoldne od protestantske cerkve.
lj Predavanje. Gosp. dr. Ivan Pintar nadaljuje predavanje o moderni in h i-gijenični kos m etiki v sredo, dne 26. marca 1919, ob 8. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma. Vstopnina 1 K.
lj Umrla je vLjubljani, Bohoričeva ulica št. 6, gdč. Marija Vrhovec, Pokojnica je v juliju s prav dobrim uspehom napravila maturo na državnem učiteljišču. Službe vsled bolehnosti ni mogla sprejeti. Pogreb jc danes ob pol 4. uri popoldne.
lj Vse trgovce se opozarja na današnji inserat gremija trgovcev v Ljubljani.
lj Tabor »Svete vojske« so imeli gojenci in gojenke državnega učiteljišča v petek 21. t. m. Obsegal je 2 uri hospitacije, v katerih ie (kič. prof. Stuoca Dokazala, ka-
ko bi se mogli otrokom pojasniti nevarni učinki alkoholnih pijač, in 15 kratkih referatov. Sklepni govor je imel svetnik Janez Kalan. Navdušenje, s katerim so govorili predavatelji in predavateljice, in zanimanje, s katerim so poslušalci sledili predavanjem, jamčita, da bo abstinenčno gibanje med našim bodočim učiteljstvom imelo vnete oospeševatelje.
lj Umrli so v Ljubljani: Anton Gačnik, tov. zidar, 47 let. — Rudolf Černe, ključavničar, 20 let. — Alojzija Remc, zasebnica, 81 let. — S. Dionizija Ana Handl, usmiljen-ka, 68 let. — Janez Pipan, delavec, 47 let.
—	Marija Končnik, dninarica, 82 let. — Marija Gričar, posestnikova hči, 7 let. — Marija Brezovnik, kuharica, 37 let. — Matevž Miklavčič, mestni delavec, 79 let. — iTerezija Papež, posestnikova žena, 45 let.
—	Helena Dovč, hiralka, 76 let. — Leopol-dina Huber, šivilja, 67 let. — Marija Kralj, delavčeva hči, 3 leta. — Josipina Selan, zasebnica, 26 let. — Frančiška Klarman, žena umirovljenega železn. uradnika, 65 let. — Rudolf Miklošič, sin vlakovodje, 2 leti. — Frančiška Roškar, restavraterjeva hči, 10 mesecev.
lj Deputacija svojcev vojnih ujetnikov. Članom deputacije se naznani, da bo v ti stvari mogoče dati natančna poročila šele v teku osmih dni.
lj Društvo zasebnih uradnikov ic uradnic ponovno opozarja svoje člane in članice, ki so vpisani v srbo-hrvatski teža|, da se je pričelo s poukom trgovske korespondence v cirilici. Da je ta predmet i,a člane naše organizacije izredne važ nosti, o tem je gotovo vsakdo prepričan, navzlic temu opažamo, da za stvar n- še takega zanimanja, kakor bi ga pričakovali. Prosimo torej redne udeležbe.
lj »Društvo slovenskih držav, uslužbencev kraljestva SHS« ima nujno od-borovo sejo v torek dne 25. marca ob pol 8. uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Seja ob vsakem številu navzočih odbornikov sklepčna!
lj Pozor vpokojenci! Dne 3. aprila 1.1. ob 3. uri popoldne Se vrši v Narodnem domu v Ljubljani ustanovni občni zbor »Splošnega društva jugoslovanskih vpoko-jencev«. Namen in naloga društva bo: varovati pravice članov ter jim nuditi moralno in gmotno pomoč. Član društva postane lahko vpokojena ali v pokoj namenjena oseba obojega spola, ki je bila z odlokom (dekretom) nastavljena odnosno vpokojena, brez razlike službene stopnje in političnega mišljenja. V svrho natančnejših pojasnil za stanujoče v Vodmatu in v vzhodnem delu mesta dne 25. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v Pavšekovi gostilni na Martinovi cesti; za zapadni ter severni del mesta in Šiško pa dne 26. marca t. 1. ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Ljubljani. — Pripravljanli odbor, Ivan Bežnik:
Vestnik S. K. S. Z.
* Kat. slov. izobraževalno društvo v Hrušici naznanja, da ponovi Finžgarjevega »Divjega lovca«, narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih, v torek na praznik Marijinega oznanenja točno ob %4. uro popoldne v »Našem domu«. Kdor zadnjič ni dobil prostora, naj se sedaj potrudi za vstopnico in naj ne zamudi ugodne prilike ogledati si to predstavo. Vstopnice se dobe v predprodaji v »Našem domu«.
pr »Črnošolec« na Ljudskem odru. Na praznik dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer ponovi dramatič. odsek »Ljudski oder« Medvedov igrokaz »Črnošolec«. — Otrokom pod 10 leti je vstop zabranjen, od 10. do 15. leta pa ie v spremstvu staršev na sedežih. Predprodaja vstopnic se vrši v nedeljo dopoldne od 9.—12. ure v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu (I, nadstropje levo), v ponedeljek v trgovini H. Ničman (prodajalna P. T. D., Kopitarjeva ulica), v iorek dopoldne od 9.—12. ure v pisarni Ljudskega odra in od 6. ure zvečer pri blagajni istotam.
Cl s s ž
s®
3a
g Trgovska zadruga. Prejeli smo: Danes, ko se vsi stanovi organizirajo, je občutno pomanjkanje organizacije tistemu stanu, ki posreduje med producentom in konsumentom. Trgovski stan pogreša vsesplošno na celem ozemlju našega naroda stanovske in strokovne organizacije. Med vojno in v zadnjem času so se v trgovini po,avili elementi, ki so vse drugo kot trgovci in kot taki naravno razvoju solidne trgovine zelo škodljivi, V Ljubljani se je ustanovil pripravljalni odbor, ki ima nalogo, temu nedostatku odpomoči s tem, da osnuje obsežna organizacija na zadružni podlagi. Snuje se registrovana zadruga z omejeno zavezo pod imenom »Trgovska zadruga v Ljubljani«, To podjetje name-
•	"i4«*«f'/Ui v etifttom ntrnlni r c P
I a v U Z.U 1 UiilVl » u > ujvih *-'*».* "JM • mC puuu^b
trgovskega 6tanu, in sicer nele samostojne trgovce, ampak tudi trgovske potnike in trgovske nastavljence vseh kategorij. Namen pcdjeija bo pospeševati z organiza-
cijo koristi trgovskega stanu strokovno ter pospeševati gospodarske koristi svojih članov. Zadruga bo prevzela zase in za svoje člane trgovska zastopstva in trgovska podjetja na slovenskem ozemlju, kakor tudi ustanovila lastni informacijski in inkas-so oddelek. Pečala se bo zadruga tudi s podeljevanjem kredita svojim članom ter vidi eno svojih najvišjih nalog v tem, preskrbovati zmožnim, podjetnim in zaupanja vrednim pripadnikom trgovskega stanu cenen kredit, katerega pri današnjih kreditnih razmerah zlasti malemu trgovstvu skoro ni mogoče dobiti. Da se bo bavilo podjetje tudi z eskomptiranjem menic in trgovskih računov potom cesije ter sprejemalo hranilne vloge, je samoobsebi umevno. Zadruga se bo osnovala na temelju omejene zaveze svojih članov, Vsak zadružnik jamči s še enkratno višino podpisanih oziroma vplačanih deležev. Zadružni delež je določen na 300 K in je vsakemu zadružniku prosto dano, podpisati poljubno število deležev. Poleg tega plača vsak zadružnik pri sprejemu 100 K vstopnine. prijave za sprejem v zadrugo sprejema začasno prioravlialni odbor, kateremu načeljuje g. Valentin Sajovic, trgovec v Ljubljani. Ustanovni občni zbor vršil sc bode tekom meseca aprla t. 1. Tem potom vabimo pripadnike trgovskega stanu vseh kategorij, da se združijo čim številnejše okrog snuječe se stanovske organizacije ter vpoštevajoč lastno korist prijavijo svoj pri-,top k trgovski zadrugi, ki posluje začasno v hotelu »Slon«, (dvorišče, levo) kjer so interesentom pravila na ogled. Uradne ure za stranke od 9. do 12. ure dopoldne.
g »Sava,« lesna trgovska in industri-jalna družba z o. z. v Ljubljani. Prejeli smo: Dne 31. marca se bo vršil občni zbor te družbe, potreben vsled pristopa večjega števila novih članov. Družba »Sava«, ustanovljena novembra meseca 1918, obeta postati v našem gospodarstvu važen faktor. Nevarnost, da nam tuji kapital posebno v tem prehodnem času ne osvoji domačega gospodarstva, je velika. S tem večjim zadovoljstvom mora vsak narodni gospodar pozdraviti ustanovitev družbe, ki naj brani najvažnejšo panogo našega gospodarstva pred tujo invazijo. Te se moremo izogniti le z dobro organizacijo najširših produkcijskih krogov, ki so delali do pred vojno edino le za tujo prekupovalno trgovino. Družba »Sava«, ki je v prvi vrsti eksportna družba, si ie stavila cilj organizirati direktno eksportno kupč<jo iu pripomoči k temu, da ostane ne-le zaslužek domačinu, ampak da se vrne našemu gospodarstvu tudi polna eksportna vrednost naših produktov in s tem okrepi naša trgovska bilanca in valuta. Izključena je s tem ona prekupovalna trgovina, ki je vodila do sedaj glavni dobiček naše lesne industrije v inozemstvo ali pa v žrelo nam sovražnega kapitala, ki se tudi sedaj v kolikor mogoče narodni obleki skuša vriniti v naše gospodarstvo. Ker vidimo le v smotreni organizaciji ono moč in odporno silo, ki naj varuje naše gospodarstvo vseh tujih vplivov in ker nam le organizacija naših do sedaj na veselje tujca tako razcepljenih moči obeta gospodarske uspehe, ki jih moramo doseči, ako nočemo ostati zasužnjeii od tujega kapitala, pozdravljamo ustanovitev družbe, ki se je do danes tako razvila, da ima v svojem krogu že okoli 60 producentov in trgovcev, od katerih jih je 22 v produkcijski družbi »Velika gora« v Ribnici, ki se je ustanovila pred kratkim za ribniško in sodražko dolino in pristopila kot član k »Savi«,
LDU Zagreb, 22. marca. Po odmoru za
časa stavke bančnih uradnikov se je	zopet otvoril danes promet na borzi. Zaključni kurzi so bili:
Denan	Blaj^o
Banka za trg., obrt in Industrijo 475	480 Danka in hranilnica za Primorje
na Sušaltu, nove delnice . . 520	530
Hrvatska eskomptna banka . . 1450	1460 Esliomtna in meni. banka, Brod
stare delnice, . —	420
nove delnice . . 3S0	390
Hipotekama hanka, Zagreb . . 445	450
Jadranska banka, nove..... —	—
„ » staro . . —	—
Hrvatska kreditna banka .... 1035	1050
Narodna t>anL:a, brez kupona . —	460 Obrtna banka, zadnja emisija,
najnovejši del....... 250	260
Poljedelska banka....... 112	120
Prva hrvatska hranilnica, staro 9100	91 u
„ „ „ novo —	8700
Ročka pučka banka....... 233	243
Sladkorna tovarna, Osjok . . . 24i0	3750
Zagrebška tovarna strojev ... —	—
(Iz zasedenega ozemlja.)
Kdor je bival med našim ljudstvom, je lahko spoznal do mozga in kosti naše plemenito ljudstvo, ki je bilo tako vžgano za vsak napredek. To ljudstvo je ljubilo vse, kar jc lepo, dobro in plemenito, — Še nekaj intenzivnega dela in nasa Goriška bi postala v verskem oziru bolj globoko-verna kot češka Morava, v gospodarskem in kulturnem oziru bi credniačila vsaki drugi pokrajini.
In to ljudstvo nam hoče sedaj usiljivi Lah pokvariti. Spoznal je Ahilovo peto našega ljudstva, ki je rado veselo, zlasti išče zabavo v plesu. Odkar je Lah zasedel naše ozemlje, so plesi naravnost zapovedani, ker hoče Lah mladino izkvariti, nakloniti si simpatije mladine, da bo tako pozabila svoj narod in drla v tabor »vesele matere Italije«.
Da pokaže Lah svoje usmiljeno srce, oče pridobiti ljudstvo tudi z brezplačno aprovizacijo. Toda pri razsodnih in pametnih nima to nobene privlačne sile. Ljudje sicer jemljejo, dokler Lah daje, toda za par rižev in pest moke ne prodajo svojega prepričanja. Mnogi pa so tako ponosni, da odločno odklanjajo vsako laško »dobroto«.
Lah se hoče povsod uriniti, Zlasti mu je šola pri srcu. Iz početka so nam počasi, sedaj pa kar naravnost hoteli uriniti blaženo italijanščino v šolo. Ko so učitelji in učiteljice odločno odklonili sodelovanje pri tem izdajalskem poslu, niso se sramovali celo duhovnike pridobivati za to sramotno počenjanje. Seveda je bil ves trud in vse obljube bob ob steno. Da bi pa vsaj nekaj dosegli, vpeljejo šolske kuhinje, kjer dobivajo šolarčki opoldne hrano brezplačno. Toda otroci gredo rajši lačni dolgo pot domov, nego bi sprejemali laške milodare.
Da si pa Lah svojo »dobroto« kaj kmalu poplača, za to skrbi sam. Najprej so znižali ceno naše krone za 60 odstotkov ter so tako ljudstvo za milijone opeharili. Plače uradnikom in delavcem so trgali in krajšali popolnoma svojevoljno, Vsled tega je nastala tudi železničarska stavka. Tudi učiteljstvo sežanskega okraja je silno udarieno. Civilni komisar v Sežani je razpustil učiteljsko organizacijo iz razloga, da je simpatizirala s stavkujočimi železničarji ter zapretila tudi sama s stavko. Vse to je »političen delikt«, inspiriran iz Jugoslavije, ki se ga mora kaznovati. — Zlasti si izplačujejo vročekrvni Lahi svoje dobrote s tem, da neusmiljeno sekajo drva za kurjavo. Cele parcele hrastov in borovcev so že posekali, ne da bi dali cente-sima odškodnine. Če bodo li ljudje še nekaj časa na Krasu, bo Kras sama goličava, brez drevja in zelenja.
Ponujajo nam svojo kulturo. V čem pa obstoji ta njih toli hvalisana kultura? Najprej nam hočejo razkristjaniti šolo. — Kani se popolnoma prepovedati duhovniku v šolo. Ljudstvu je prišlo to do ušes, pa je zatrepetalo v svojem srcu in reklo: »Smrt Lahu, ki hoče. moriti duše naših otrok,« Na piki imajo Lahi zlasti duhovščino. Pričakujejo se preganjanja duhovščine, ki je trn v peti vsakemu Lahu in največje napotje, da Lahom ne cveto rožice v okupiranem ozemlju. Kulturo nam ponujajo ti ljudje! Najprej naj pometejo pred lastnim pragom. Dober poznavalec razmer, ki se je vrnil sedaj iz ujetništva, trdi, da je v spodnji Italiji^ od 82 do 90 odstotkov analfahetov, v celi Italiji pa povprečno 40 odstotkov. To je res lepa kultura, ki jo mi hvaležno odklanjamo, ker imamo ne polnih 5 odstotkov analfabetov. — Medice, cura te ipsum!
Svojo kulturo pa kažejo Lahi zlasti nasproti našim vojakom ujetnikom. Ti strašno trpe v Italiji. Lakota je grozna, spati morajo pod milim nebom v ograjenih prostorih, kjer so nastavljene goste strojnice. Za vsak najmanjši pregrešek morajo biti vojaki od sedem dni do mesca ob sami vodi in kruhu. — Tako si pridobivajo simpatije naših ljudi. To je svoboda, to je kultura! Ni zaman nekdo izrekel krilate besede: V srednji Italiji začenja Afrika.
Jugoslavija! Vprašamo te, ali nas res hočeš pustiti tem ljudem, da nas bodo »po-kulturili« in »osvobodili«? Veš li, da izgine zadnji Slovenec v libijski puščavi?
In ve li za vse to konferenca v Parizu? Če jc nepristransko poučena, potem je samo eno možno: da čim prej zapove, naj se Lah izgubi z naše rodne grude. Če bi se pa to nc zgodilo in bi naše ljudstvo ostalo v suženjskem jarmu laškega imperializma, potem ne moremo več verovati v ideal pravičnosti, ki jo tako z visokim patosom oznajajo možje na mirovni konferenci.
Vsem kličemo: Naša srca navdaja najboljša nada v pravično rešitev naše usode. Vi delajte, pa tudi mi ne bomo držali križem rok. V delu je naša rešitev._
Zato vsi na delo odrešenja!
ja.
Dr. Krakauer piše, da je sklenila neka renska tvrdka posebno vrsto socializi-ranja svojega podjetja. Dala bo svojim al-/-cionarjem odslej naprej k večjemu 4 odstotno dividendo, ostanek dobička bo pa razdelila na dve polovici, eno bodo dobili akcionarji, drugo pa delavci. Po mnenju akcionarjev bo lo najboljši način, da se delavci trdno navežejo na tvrdko, da se ne bo več treba bati prepirov zaradi plač, zlasti pa ne štrajkov.
Ta sklep svitlo pojasnjuje delavske razmere na Nemškem. Od preobrata sem rastejo zahteve dclavcev kakor plaz, ka-
kor hudourniki po dežju, Vsi opomini, naj lepo začeta revolucija ne preide v boj za plače, so zastonj. Tudi socialnodemokra-tičnim voditeljem jc jasno, da premagana in politično ter gospodarsko onemogla Nemčija ne more dati širokim ljudskim masam boljših delavnih pogojev kakor so bili pred vojsko. Kar mora danes oddati pod pritiskom moči proletariata izrabljeno gospodarsko telo, to pravijo, da bo obstojalo samo mala časa in sc bo umaknilo popolni slabosti. Zato skuša posamezni podjetnik grozeči polom preprečiti, v našem slučaju s tem, da da delavstvu polovični dobiček, ki ostane po odbitju onega zneska, ki jc primeren, obrestovanju kapitala. Družba odda polovico dobička, ker se boji, da sploh ne bo imela nobenega dobička več, č« se razmere še nadalje tako razvijajo kakor tso se doslej. Gotovo se je hotela družba s svojim sklepom obenem zavarovati proti bodoči državni ali pa sedanji nedržavni »divji« socializaciji.
Krakauer se vprašuje, če se bo upanje tvrdke izpolnilo. Pravi, da se je dose-daj udeležba na dobičku obnesla le tedaj, če je bila v tesni zvezi z resultati dela. Tako bi bila n. pr. uporaba kuriva in mazila v marsikakein obratu neprimerno večja kot je sedaj, če nc bi obstojale nagrade, ki so v zvezi z varčevanjem s temi snovmi. Kjer se pa ta nagrada recimo ne pozna ravno pri posamezniku naravnost, ampak pripade le celoti, ki si jo potem razdeli po nekem ključu, proti kateremu jc pa zmiraj dosti odpora, potem pa udeležba na dobičku nikar ni sredstvo, da dosežemo boljše delavne rezultate. Poskusili so s takimi operacijami že večkrat. Največji tak poskus so napravile danske državne železnice. Kakor povsod se je tudi tukaj pokazalo, da so smatrali uslužbenci del dobička, izplačan jim koncem leta, kot neko sprejemljivo doklado na plačo. Če ta do-klada raste, jim je to zelo všeč, ne da bi se za njeno zvišanje posebej kaj potrudili. Če pa deležni znesek pade, kar se seveda v časih ugodnega razvoja tudi pripeti, potem pa smatrajo delavci to za nezasluženo prikrajšanje plače in ne marajo o kaki manjši plači nič slišati. Razmere so postale sčasoma tako neznosne, da so danske železnice slednjič vse skupaj opustile.
Če pa ni udeležba na dobičku niti v državnih niti v zasebnih podjetjih pripravno sredstvo, da delavce trajno zadovoli-mo, pa tudi ni pripravna, da bi zadržala socializacijo. Ta hoče gospodarske obrate razlastili bodisi v prid države ali občine ali pa jih hoče upravljati po javnopravnih družbah ali jih pa združiti v zadruge javnega značaja: na vsak način jim hoče vzeti značaj zasebnega gospodarstva. V upravo teh socializiranih obratov bodo vstopili delavci in nastavljenci. A tudi nesocializirani obrati si bodo morali pomagati na ta način. Seveda bodo težave velike, stroški ogromni. Delavci bodo zahtevali večjo plačo, olajšanja delavnih pogojev, boljšo preskrbo za starost, bolezen in invalidnost. A v takih slučajih se pojavi vselej tudi prijenljivost delavstva; delavci upoštevajo vsakraten položaj podjetja in lahko se je sporazumeti z njimi. In tako bo moralo biti. Časi absolutnega gospodarstva so prešli, treba je tudi v podjetjih konsti« tucionalnega ustroja. Uspešnejša kakor udeležba na dobičku bo udeležba na delu, na vodstvu in upravi obrata, — Tako Krakauer.
Znani Ford, tovarnar avtomobilov ▼ Ameriki, ima že dolgo najlepše vpeljano socializacijo, z udeležbo na dobičku in na upravi. Delavci se sami vodijo in vržejo lenuha sami ven kakor čebele trota. Vse je zadovoljno, podjetnik in delavstvo.
Le malemu številu smrtnikov je dovoljeno pogledati v najsvetejše mirovnega templja. Diplomati, ki ustvarjajo zgodovino človeškega rodu, vedo, da je razdalja mati avktoritete in da šteje cesar največ-svojih častilcev tam, kjer ga poznajo najmanj, Okoli zelene mize, kjer so zbrani zastopniki desetih narodov, bi bilo težko najti prostora še za deset poslušalcev; predstavimo si samo število časnikarjev svetovnih listov, ki so prišli v Pariz. Vsi ti, čeravno so predstavitelji 100 tisočev či-tateljev, morajo stati v spoštljivi razdalji. Nastanili so jih v vzhodnem paviljonu na Quai d' Orsay; pisarna množice vseh rodov in jezikov je to. Pariške dopisnike vmes moremo šteti le ko redke posameznike. Na vratih, kjer je vpisovalni register, pregledujejo legitimacije. Še le ko visoka družba zasede svoje prostore, tedaj se od-pro vrata tudi za časnikarje, pa ne »urna« dvorana sama, ampak neki stranski prostor, ki je zvezan s to z neko galerijo, da kdor sedi v tem prostoru v prvi vrsti vidi kaj, medtem ko se morajo drugi zadovoljiti, da vjamejo kako besedo velikih duhovnikov pravice, njih geste pa si morajo samo predstavljati.
Dvorana diplomatov Ima po svojih rjavih stenah in purpurnlh draperijah, po poslikanih kartuših in tforečih kristalnih
svetilkah, aristokratičen izraz. Ob dolgih, v podobi konjske podkve postavljenih mizah, sede zastopniki tesno stisnjeni, eni so nagnjeni nad svojim pisanjem, drugi so se naslonili na stol, poslušajo, ali se pogovarjajo s sosedi. Za njimi sede ob posebnih mizicah ob stenah tajniki in svčtniki. Ko ta ali oni diplomat povzame besedo, ali se oglasi predstavljalec, tedaj vlada v dvorani sveta tišina. Medtem ko naglo teče čas in naznanja ura nad predsednikovo glavo z zvonkim udarcem pet, šest, sedem ... se prikaže tudi v sicer tako korektnem miljeju diplomacije znak raztre-scnosti in nestrpnosti, vendar pa poslušajo zadnjega govornika s zanimanjem do konca, ker se zavedajo resnosti svojega poslanstva. Značilno za take seje je tudi to, da po nobenem še ta! ^ sijajnem govoru ne sledi aplavz in : 'sednik se ohrani svoj prijazen ton.
Tu je pozorišče, na 1-i'r.vm prestavljajo svetovno dejanje, o katerem bodo govorili bodoči rodovi. Tu gre za uresničenje svetovnega miru, o katerem so sanjali že v srednjem veku.
Če pogledamo to družbo natančneje, dobimo kontrast. Večina zastopnikov je zelo mlada, medtem, ko smo morda pričakovali same sivobrade može.
Znamenita je osebnost predsednika Wilsona. Raven, z nepremičnimi potezami na obrazu stoji ob predsednikovi mizi in govori s svojim melodičnim glasom stavek za stavkom in ga razlaga. Njegova visoka vitka postava s zapetim jopičem in z belo rutico v stranskem žepu ter srebrnosivo kravato, se kaj harmonično pritega njegovemu energično izrazitemu, ne več mlademu karakternemu obrazu.
Opazujemo Clemenceaua, ki posluša, zleknjen globoko v svoj naslonjač. Tudi on je oblečen s skrbno eleganco; rjave rokavice in črni zavoj označujejo predsednikovo čast. Bela brada se mu zavihuje in iz globokih očesnih jamic mongolskega obraza se bliskajo pogledi. Ta dan je bil zelo milega razpoloženja, ni nas spominjal na tigra, ampak na vnetega časnikarja; kot tak nam je govoril pred dvema letoma v misije Francoske za človeštvo...
Lord Robert Cecil ima plemenit profil in izraz odkritosti, ki karakterizira vse angleške državnike. S svojim golim obrazom, malo gesto in gorkim tonom govora je soroden Asquithu in lord Greyu ali Bal-fouru. Roke zaplete v jopič in govori s pre-
(iričevalnostjo ter apelira na dobro voljo judstva in državnikov, da mir ne ostane samo mrtva beseda. On hoče, da bodoča zveza narodov ne sme biti na noben način sveta alijanca, ki bi se vmešavala v notranje države suverenih držav.
šc marsikaj značilnega bi se dalo povedati iz te dvorane.
Slikarji skicirajo navzoče državnike za anglež1 i in francoske ilustrovane liste. »Državn ki so slabi modeli,« je dejal angleški portretist sir William Orpen. Ti se ne drže lepo. Raje imam vojake; ti se postavijo in ostanejo mirni v svoji vlogi.
Od rdečenine žastorov, med katere pada bleda zimska svetloba, odsevajo obrazi navzočih v vseh mogočih nijan-sah: od svetle polti Evropejca preko ru-menine Kitajca, rjavih Arabcev in Indijcev do črnih zamorcev. Vsak izmed teh obrazov nosi v sebi zapisan kos zgodovine dežele, ki jo zastopa, — (Po Ziiricher Zei-tung.«)
Frosssla za damnbiliza-cijjski materijah
Vse take prošnje je odstopila deželna vlada za Slovenijo v rešitev Gospodarski komisiji za stvarno demobilizacijo v Ljubljani, Sodna ulica št. 1, ki jc bila ustanovljena z naredbo Uradni list št. 45, z dne 1. febr. 1919. Glede reševanja uloženih prošenj in ulaganja novih, razglaša navedena komisija sledeče:
Izključno pravico dodeljevanja demo-bilizacijskega materijala v kolikor to ni izrecno vojaški materijal, kakor n. pr. municija, orožje in vojaška oprema, ima Gospodarska komisija v Ljubljani, ki ustanavlja za kraje, kjer se nahajajo večje množine demobi' zacijskega blaga, posebne krajevne kor a, ki potem poslujejo v lastnem delokr. po navodilih komisije v Ljubljani. Mekolekovane prošnje za demobili-zacijsl; materijal naj se vlagajo izključno le pri gospodarski komisiji v Ljubljani, kjer obstojajo krajevne komisije tudi pri teh. Vsaka prošnja mora imeti navedeno:
1.	natančno ime in naslov dotičnika, ki hoče kak materijal dobiti
2.	utemeljitev nujnosti potrebe in ali ga rabi za svojo lastno potrebo kot direktni uporabnik, ali pa le posredno. Prošnje direktnih uporabnikov se bodo upoštevale v prvi vrsti, in šele potem drugi prosilci. Trgovci bodo zamogli dobiti demobiliza-cijsko blago le v slučajih ako se ne oglašajo direktni uporabniki, oziroma tudi na razpisanih dražbah dernobilizacijskega blaga.
3.	Navede naj se tudi kraj, oziroma skladišče, kjer se zaželjeno blago nahaja, ako je to prosilcu znano.
4. Stroji sploh in dragocenejši predmeti se bodo oddajali le pod pogojem, da jih bo kupec rabil najmanj skozi dve leti, če jih hoče prej odprodati, mora dobiti za to dovoljenje gospodarske komisije, ki si bo v takih slučajih pridržala pravico razpolaganja.
Na splošno se opozori še na sledeče:
Vsak dodeljen materijal mora biti pred dodelitvijo ali vsaj pred prevzetjem ocenjen in mora biti kupna vsota vplačana predno zamore kupec odvzeti svoj materijal. Kupec se mora zavezati, da spravi kupljeno blago v gotovem, sporazumno z njim določenem terminu, ker ne prevzame pozneje gospodarska komisija nobene odgovornosti več.
Gotove vrste blago se bo oddajalo le dobrodelnim in kulturnim zavodom, kakor n. pr. glasbila in drugo.
Vstop v skladišča dernobilizacijskega materijala je v splošno prepovedan. V posebnih slučajih pa izdaja taka dovoljenja le gospodarska komisija v Ljubljani in lokalne komisije, kjer so ustanovljene.
Že vložene prošnje se rešujejo pri važnejših predmetih v sejah gospodarske komisije, sicer pa po predsedniku komisije. Prošnje, katerim rnanjk^ podlaga v smislu navedenih točk, bodo ostale nerešene. Zlasti se ne bodo upoštevale prošnje na splošno sestavljene, ki ne povedo, katere, predmete in kolikšno množino da zahteva prosilec, kakor n. pr.: »Rabim nekaj kovaškega orodja ...,« »Rabim kmetijske stroje ...,« »Prosim, da mi sporočite, če mi jih morete prodati .Vse take prošnje bodo ostale brez uspeha, ker gospodarska komisiia nima časa izpraševati posameznih prosilcev in jih obveščati, kateri predmeti da bi bili zanie prikladni. Taki prosilci naj se zglasijo pri dražbah, ki bodo razpisane za posamezra skladišča ali pa za posamezne skupine predmetov, na primer poljsko orodje, železne surovine ali kaj sličnega, kakor nanese prilika.
Ako se upošteva, da se je svetovne vojne udeležilo vsaj 150.000 mož iz slovenskega ozemlja, kateri so skoraj vsi ob nastopu vojaške službe oddali v vojaška skladišča svoje civilne obleke, ako se upošteva, s kako težavo se nabavijo danes civilne obleke in koliko stanejo, saj bi 150 tisoč civilnih oblek stalo najmanj 40 milijonov kron, je že iz narodno-gospodarskih ozirov potrebno, da se vsem bivšim vojakom, ki so svojo civilno obleko res oddali, te vrnejo.
Vojaške oblasti na slovenskem ozemlju si prizadevajo, da pridejo civilne obleke iz skladišč v roke lastnikov, kar je mogoče seveda le glede tistih oblek, ki se nahajajo na slovenskem ozemlju.
Ker pa je bivša Avstrija preseljevala slovenske kadre v tuje dežele in so morali ti tudi civilne obleke seboj prevažati, in ker je mnogo mož iz slovenskega ozemlja služilo pri vojaških krdelih, kojih kadri so bili sploh v drugih deželah, je ostalo veliko število civilnih oblek izven slovenskega ozemlja, od koder jih poedinec ali sploh ne dobi ali pa se mu delajo ovire.
Mnogo oblek se je zgubilo ali se mora domnevati, da so zgubljene ali vsaj nedosegljive, seveda lahko pridejo lastniki takih zgubljenih oblek v veliko zadrego, da nimajo kaj obleči.
Vojaška intendanca za Slovenijo je to upoštevala ter določila, da se lastniki takih oblek, o katerih je verjetno dokazano, da so bile res oddane in zgubljene, odško-dujejo ali v denarju (do 80 kron) ali pa z drugo obleko.
Da sc bivšim vojakom olajša priti do svoje res oddane obleke, oziroma če je oddana obleka res zgubljena, do odškodnine, je združila intendanca vse tozadevne posle na vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani, kojega gospodarski urad rešuje vse prošnje, ki se nanašajo na civilne obleke, oziroma odškodnino.
Vsi bivši vojaki, ki se do sedaj za svoje res oddane civilne obleke še niso z<?lasili, prijavijo svojo zahtevo pri občinskem uradu, kjer navedejo sledeče:
1.	Popolno ime, rojstno leto in domovinsko občino;
2.	kedaj, kje in pri katerem vojaškem oddelku so ob začetku ali tekom vojne nastopili vojaško službo in oddali svojo civilno obleko;
3.	pojedine kose oddane obleke in druge oddane stvari — njih opis — ih v čem oddano (n, pr, v kovčeku, v nahrbtniku, v zavoju itd.);
4.	kedaj, kje in komu so oddali pri izstopu iz vojaške službe vojaško obleko in druge vojaške stvari (ako imajo potrdilo, ga naj priložijo).
Za padle oziroma umrle vojake na. pravijo take prijave (točka 1—3) njih pravi dediči.
Občinski uradi pošljejo prijave, in sicer za vojake, ki so oddali civilno obleko: pri bivšem 17. pešpolku na nadomestni bataljon ljubljanskega pešpolka v Ljub-
ljani, pri bivšem 27. domobranskem pešpolku oziroma pri gorskem strelskem polku št. 2 na nadomestni bataljon ' slovenskega planinskega polka v Ljubljani, pri bivšem 87. pešpolku na nadomestni bataljon celjskega pešpolka v Celju, pri bivšem 26. domobranskem oziroma strelskem polku v Mariboru, pri bivšem 26. čr-novojniškem pešpolku v Mariboru, pri bivšem 47. pešpolku v Mariboru na nadomestni bataljon mariborskega pešpolka v Mariboru, pri bivšem 5. dragonskem polku, Maribor, na nadomestni škadron dra-gonskega polka Maribor, pri bivšem 3. pi-jonirskem (saperskem) bataljonu v Ptuju na nadomestno stotnijo saperskega bataljona v Ptuju, pri čemer je vpoštevati tudi morebiti od teh oddelkov razglašena navodila.
Vse dru^e prijave se pa vpošljejo na vojno dopolnilno poveljstvo v Ljubljani, kamor se lahko oddajo tudi za zgoraj navedene oddelke namenjene prijave, katere potem vojno dopolnilno poveljstvo istim odpošlje.
Vsi oni, ki so take prijave že-odposla-li ali potom občinskega urada ali pa po pošti, pa je preteklo že več časa, a ne dobe nobene rešitve, lahko prijave v zgoraj navedenem smislu ponovijo.
Kdor pri zgoraj navedenih ali drugih vojaških oddelkih na slovenskem ozemlju res oddane civilne obleke ne dobi nazaj, ker se je ta izgubila ali se mora zgubljenim smatrati, lahko prosi za odškodnino.
Prošnji je priložiti: 1. potrdilo dotič-nega vojaškega oddelka, da je res oddana civilna obleka izgubljena, 2. dokazilo (to je potrdilo onega vojaškega oddelka, ki ga je iz vojaške službe odpustil), da je oddal pri izstopu iz vojaške službe vso vojaško obleko in druge vojaške stvari, ker če je dobil pri izstopu iz vojaške službe porab-no vojaško obleko ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker velja že ta vojaška obleka kot nadomestek za zgubljeno civilno obleko.
Ako je pa vojaški oddelek, pri katerem se je civilna obleka res oddala in shranila izven slovenskega ozemlja (na pr. v Nemški Avstriji, Ogrski itd.), priloži prosilec svoji odškodninski prošnji: svojo izjavo, kdaj, kje in pri katerem vojaškem oddelku je oddal svojo civilno obleko in da te obleke ni dobil nazaj; to izjavo mora potrditi občinski urad in orožniška postaja, oziroma pri beguncih (Primorske in Koroške) begunski urad v Ljubljani. (Za take begunske izjave se dobe vzorci pri gospodarskem uradu vojno dopolnilnega poveljstva v Ljubljani.)
Tudi resnični dediči po padlih ali umrlih vojakih, katerih civilna obleka se je zgubila, so opravičeni zahtevati odškodnino, in sicer v denarju, 80 kron, takim prošnjam je poleg dokaza, da je civilna obleka zgubljena, priložiti potrdilo oziroma izkaz pristojnega zapuščinskega sodišča, da je prosilec (prosilka) pravi dedič.
Vse odškodninske prošnje s prilogami vred pošljejo občinski uradi vojno dopolnilnemu poveljstvu v Ljubljani.
Kdor pa hoče take prošnje izjemoma osebno izročiti, se oglasi pri gospodarskem uradu vojno dopolnilnega poveljstva v Ljubljani, v st.?ri cukrarni, I. nadstropje, kjer odda prošnjo računskemu poročniku Rožman.
Da ne bo nepotrebnih pisanj in zavlačevanja, se opozarja, da se bo moglo ugoditi le takim prošnjam, ki bodo imele vse gori navedene podatke in priloge.
a Prodaja sladkorja. Na vsako levo polovico sladkorne izkaznice se dobi takoj pol kilograma sladkorja. Kilogram stane 6 kron 50 vin.. Na prvi odrezek sladkorne karte se dobi pol kilograma soli, na drugi odrezek pa 1 zavitek (10 škatljic) užigalic, kar je bilo že svoječasno objavljeno.
a Krompir za II. okraj. Stranke II. okraja dobe kromp;r v sredo, dne 20. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od
2.	do 3. štev. 601 do 800, od 3. do 4. štev. 801, do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin.
a Krompir za I. okraj. Stranke I. okr. dobe krompir v četrtek, dne 27. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od 2. do
3.	štev. 601 do S00, od 3. do 4. štev. 801 do 1000, od 4. do 5. štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 5 kg krompirja, kilogram stane 80 vin.
Poslano/
Dne 16. oktobra 1915 je bil v Ljubljani ustreljen Janez Kromar, kovač iz Ra-dohe (občina ICandija). Na smrt ga je obsodilo sodišče 5. armadnega zbora v Ljub-
ljani (avditor Biitzek) s sodbo od 15. oktobra 1915, ker je baje 26. septembra v Črnomlju v nekem pogovoru rekel; »Srbija ima prav.« Koncem februarja in začetkom marca je »Slovenski Narod« v precej po-tvorjeni obliki ta slučaj opisal in trdil med drugim, da sem jaz spisal ovadbo oziroma pritiskal na M. S., naj napravi on ovadbo zoper Janeza Kromarja. Ko sem poslal uredništvu navedenega lista pojasnilo, da z ovadbo zoper kovača Kromarja nisem v nobeni zvezi, je neki meni neznani M. G, zatrdil, da je ovadbo spisal oziroma inspi-ciral tisti Johan Vidmar, ki je bil nadofici-jal in vodja zemljiške knjige v Črnomlju.
Temu nasproti ugotovim: 1. da sem o slučaju kovača Kromarja zvedel šele takrat, ko se je o tem poročalo po listih in bil že zdavnaj ustreljen, 2. da sem ob času ovadbe že eno leto prej bil v Žužemberku kot zemljeknjižni vodja, 3. da Kromarja sploh vse svoje življenje nikdar poznal nisom, ker je bil iz tuje občine in drugega okraja, kjer jaz uikdar nisem služboval, 4. da so ovadbo proti Kromarju napravili orožniki na podlagi napoved g. M. S., kakor sem se o tem prepričal iz sodnih aktov, 5. da v celem kazenskem spisu proti Janezu Kromarju opr. št. K 783/15 ni nikjer omenjeno moje ime niti kot da bi bil ovadi telj, niti da bi bil kot priča, 6. da sem ta slučaj prijavil poverjeništvu za pravo-sodstvo s prošnjo, da uvede proti meni preiskavo.
Ivan Vidmar,
višji sodni oficijal v Ložu.
* Za »Poslano« ne prevzema uredništvo nobene odgovornosti.
Jugoslovanska knjigarna
v Uubljanl
priporoča cerkvenim zborom za veliko-
nočno dobo sledeče skladbe:
Premrl Stanko. Velikonočne pesmi za mešan zbor in orgle. Part. K 1.80, Moderni in lepi napevl bodo mogočno učinkovali na vernike in poveličevali velikonočne praznike.
Foerster Anton. Čredo za mešani aH enoglasni zbor z orglami. Izvod 20 vin, Kredo dela našim zborom največ preglavic v latinski maši, ker je najdaljši izmed vseb delov sv. maSe in navadno tudi najtežji. Ta skladba je pa lahka tn lepa ter se več odstavkov v njej recitira, vsled česar je tudi kratka. Kakor nalašč je ta kredo posebno slovesni maši dobrodošel, katero poje en sam duhovnik.
Kimovec Fr. Dr. Rihar renatus za mešan zbor. Part. K 4.50, gl. po CO v. Zbirka obsega poleg drugih tudi več velikonočnih lepo harmoniziranih Riharjevlb napevov ln enega od Vnebohoda Gospodovega.
Laharnar Fr. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part. K 2.—. Lepi ln primerni napevl, posebno za manjše zbore.
Grum An t. Aleluja. Velikonočne pesmi za mešan zbor. Part K 2.—. V zbirki se nahaja tudi prav primeren motet Regina coeli, ki se konča s prav lepo har-moniziranim značajnim velikonočnim koralnim spevom Alelujo, ki praznike še posebno povzdigne. Oblika zvezka jo žepne izdaje in prav primerna za procaeijo.
Grum A n t. Vidi aquam za meSan zbor. Part, K 1 20. Za zbore na deželi kar najbolj primeren.
Foerster An t. Missa st. Ceclllae za mešan zbor. Part. K 3.—, gl. po 50 v. To je naša prva latinska maša, ki je ie v l natisu izšla, vseskozi lepa in lahka.
Sattner P. Hugolin. Missa sera-phica za mešani zbor in orgle (tudi za orkester; instrumentalni glasovi v zalogi). Part. K 4.50, gl. po tiO v. Ena najlepših in veličastnejših latinskih maš naših skladateljev, ki jo pojo tudi drugi narodi.
Moderno sionovije
dveh ali treh sob s pritikUnami, se išče. Posredovalcem nagrada Ponudbe na upravo pod šifro ..arroda 1031.
več zajcev
iu umeim hlev, skupno so proda pri kleparju Ju-stinu, Ulinoe—Vič 7i. pri Ljubljani.
Fironov loruroski s.ovar
Koital, Movo mesto 209.
profesor t
Pni krit! Vfi7 y nttravnt barvi Se čisto lili nI IU luti nov se proda. Kje, pove uprava Slovenca pod St. 1995.
KmPi 7 ?pnnbrez otro11 <ali največ liUltil L uuilU eden) oba zdrava, pridna, vestna ln samostojna de.avca se spiej-raeta na majhno posestvo v ljubljanskem predmestju, največ je vrta za obdelovat in pa živinoreja Hrana dobrB in zadostna; stanovan o prosto. Plača po dogovoru. Služba stalDa. (Za kakega begunca tudi primerno, če misli za stalno). Pismene ponudbe pod »Hmet
1	ženo 1883- na upravo alovenca.
Dobro ohranjeno
stružnico za žeiezo,
2	in Va m, kupi liollnska tovarna
kavnih primesi v Ljubljani.

Čebele
| GremU trgovcev v Ljubljani
V izložbi trgovine
Vsega zdravilstva
pristne Kraniice, zdravo in z zadostno
zalogo v 30 do 40 panjin-Kranjičih so naprodaj. Cena po dogovoru. Pismeno ponudbe s ceno na L. Vidic, Kamnik, Goioniako.
Ker jc dvorana v Mestnem dornu dne 29. t. m. zasedena, naznanjam vsem fJs-nom gretnija, de se vrši občni zbor gre-mljadise 2l\. t. m. ob po! 8. uri zvečer
v mestni dvorani
Mestni trg, dohod v srednjem poslopju, 1. nadstr.
Se enkrat vobitn vse trgovce, da se zanesljivo udeleže tega zborovanj ki jc za vse trgovce vitalnega pomena.
Pridite vsi, komur ;c lastna blaginja pri srcu.
IVAN SAMEC, načelnik.
===== Prešernova ulica —
se vidi Sfar0Sj0vensko svileno narodno nošo
ki je naprodaj.
ordir.tra od 5.-1 L hi od 2 —4.
Ljubljana, Dunajska c. 15 II
nad kavarno >Evropa>.
iJIMfiA. SUBIGEUA DL 3.	I
(zraven muzujo)	J
u
ordinlra ob delavnikih od	£
10.—12. ure dopoldne in od	£
2, —i. uro popoldne; ob ne-	»
deljah pa samo dopoldne.	S
Senilna ponudba.
nik se želi, radi pomanjkanja druge priložnosti, v svrho ženitve tem potom seznaniti z mlado gospico, lepe zunanjosti, dobrega znafaja in z nekoliko premoženja. — Resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, e poslati pod »IDEALNI ZAKONt na upravništvo »SLOVENCA«.
vešč popravil na vodnih turbinah esnoobrtnih strojih in trausmisijah v stalno službo s stanovanjem za vzdrže-vanjo V6eh stroiudi naprav vo^.jo to varno na Gorenjskem. Spiejme so lo v vsakem oziru zanesljiv prosilec r. večletno praktično skušnjo. Ponudbe na *ng. V. fleincc, civilni inženir, Ljubljana, ,Nova ulica št, 7.
yU5letM#M Imi« z0 verande, balkone.
NHnP!l\ Hlii> ti!toa d s°broz-
tiujlujibl 113 uU dvomno moj« svetovno zDani	g* «y H f v* 5
gorski v!»e«l	^ S ® «
Pošiljajo se na veo stran). Cenik zastonj ia franka _	„ ,
Bfimsn BrezožnlJf,
razpošiljalnica gorskih nageljnov. Maribor ob Dravi Gabr. Hackl ova ul. št. 3.
Vsako množino
v iako živahnem kopališču se daje « zakup ra vet let, vrhutega še en hotel s kavarno in restavracijo v istem mestu. Samo pismene ponudbe na: Bogdanov, Zagreo, Pantovčak l./I.	1959
/flneVa v starosti 30—40 tet so iprejme iLnJ.iu v službo za pometanje, ribanje hodnikov in stranišč. Stanovanje v hiši ali tudi lahko izven hiše, hrana dobra in zadostna, plača po dogovoru. Ponuditi se jo: Hotol »Sion« v Ljubljani.
se išče sa friziranje in serviranje, ki zna tudi šivati in jo sposobna za spremljevalko na potovanju. Točne ponudbo sprejema upravništvo Slov. pod šifro C. C. 1990.
Resna ženita)!
Mladenič star 27. let ln ima 2000 K. premoženja, se želi v svrho ženitve seznaniti z gospodi.-no aH mlado vdovo brez otrok, ki bi imela precei veliko posestvo, nairajo kjo na deželi. l'o-nudbe s sliko do 5. aprila na upravo lista pod šifro »Sreča I9Db.«
za žito in druge roči se kupijo. PoDudbo pod št. 1924 na upravo tega lista.
s tremi konjskimi silami, ?e v dobrem stanu, se ceno proda Kjo. pove upravništvo tega lista pod št. 1977.
PlfPIDP nn veCjem posestvu blizu lilOjiljl Ljubljane se i*če. Biti mora priden, pošten mož, ki bi poleg deln opravlial tudi posel oskrbnika. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo Slovenca pod št. 1938.
izvežban v tcmollitem poučevanju odrasle oieb" v slovenščini dobi takoj stalno službo v odlični družim. V &lu-xaiu sposobnosti ni kasnoje izključena jtii služba zasebnega tajnika. Pesne onudbe sprejema uprava »Slovenca« pod š^fro C. C 1989.
za 1000--2000 1-sek in padec 8 m, ku pim. Ponudbe ns Rantoy mlinr Pof.! brozje na Gorenjskem.
proti dobri plači in pod ugodnimi pogoji se sprejme taltoj v delo. Javiti se je med uradnimi urami v
Držgvol posreivalMi za Ueio
LJubljana, Stritarejva ul. 3.
VABILO
Sprejmeta se za veliko delo
kupi tvrdka Zabret & Komp Britof pri Kranju.
i raverse ssss;
večinoma 6 m dolge ima še oddati
Vinko Vabič, Žalec.
Posojilnice v Žužemberku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 6. aprila 1919 ob 3. url pop. v posojilničnih prostorih.
Dnevni red: U Čitanje revizijskega poročila. 2. čitanje in odobrenje zapisnika o
zadnjem občnem zboru. B. Poročilo načelstva. i. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za
leto 19ia B. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen vrši se pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občn zbor, ki bo v smislu § 40 zadružnih pravil veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
načetefoo.
Martin Malikota, Spodnja Šiška.
Išče se za deželo, okolica Ljubljana, neoženjen, zanesljiv 0	WfflfS W
skoraj novo, znamka *Waffen' rad« z dobrimi, predvojnimi pnevmatiki, se ceno proda.
Nailo* ^/ri upravništvu lista pod štev. 1943.
vajen snaženja voiov ia tudi konjske opreme. Natančne podatke nove upravništvo tega lista pod št. 1919.
Vsakovrstne slamnike
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvUi kakor tudi tudi slamnate čevlje (šolne), predpražnike, slamnata podplate za v čevlje
Frango Cerar tovarna slamnikov, Stob, p. Domžale.
Tovarna je 7 minut od kolodvora.
trgovska špedlcffska 'n komisijska delniška drnžba, ta
prodaja, dokler je zaloga, prvovrstne bosanske slive h 5 K kg netto. — Prodajajo se samo v barelih, po ca 100 kg. Novi leseni
bareli po 25 K.
v najem za takoj na kakem ugodnem prostoru v bližini mesta ali trga. Ponudbe naj se pošiljaio na upravo lista pod šifro koračnica 1933.
v zbirkah ali partijah, nadalja
stare trgovske korespondence
letnikov 1850-1880 kupujem po izrednih conah. Pridem osebno k pro>
dajalcu
Karel Rak, Maribor, Mlinska ulica štev. 34,
na prodaj. Cepljene na riparia-portalis, različnih vrst I. in II. Cena po dogovoru. Zglasiti so je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat, Mostje, pošta Juršincl pri Ptuju.
za obmo£is SlODenlje
ima namen, dvigniti gozdarstvo v splošnem in posredovati, da stopijo v ožji stik strokovnjaki, vsi gozdni posestniki ter prijatelji in pospe-ševatelji gozdarstva. Poklicano je tudi zastaviti svoj vpliv pri izvrševanju agrarne reforme na Slovenskem ozemlju v zaščito gozdarstva.
Vpliv »Gozdarskega društva« more pa biti tem večji, čim več članov ima. Društvu se je priglasilo doslej mnogo novih članov, vendar še ni zastopano veliko število naših gozdnih posestnikov, kateri se uljudno vabijo, da čimpreje pristopijo.
Pristopnina znaša 2 K, članarina pa za tekoče leto 4 K.
Gozdarsko društvo v Ljubljani, Valvazorjev trg št. 1.
ako se s prebarvanjom starih in kemičnim čiščenjem zamazanih dosožc isto,
Hitra in toCna izvršitev. — Prva in največja jugoslovanska tovarna ra barvanje, kemično čiščenje, pranje in svetlb-likanjo perila.
JOS§P ItelCll Podružnic^^^rien^urBOva^^ur/ i,
Poštna naročila sc fo2no izorSa^elo.
na debelo in drobno
priporoča
SEVER & J(0MP Ljubljana
Na deželni pristavi v Medvodali se bo prodalo dražbenim potom
10 krav, par volov
ln nekaj mladih bikov
elvorjave šviške živine v soboto, dne 29. marca t L — Dražba so prično
točno ob 9. dopoldne.
Poverjeništvo za kmetijstvo.
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavno, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c, 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
Pri kopališču v Dobern! pri Celju se razpisuje za letošnjo sezijo mesto
kopališkega zdravnika
T glnekologično predlzobrazbo. Tozadevna primerno opremljeno iu kolko-vane prošnje je poslati
do 3. aprila 1.1.
poverjeništvu za javna dela v Liubljani.
Glede renumeriranja zdravnika se bode z nameščencem pozneje dogovorilo, eventuelno se lahko v prošnjah stavijo tozadevne zahteve.
Ljubljana, 17. marca 1919.
Poverjenik za Javna dela: Anton Kristan m. p.
Delniška družba Montažni oddelek v MARIBORU, EdnuScltmldova ulica
Telefon štev. 239. Naslov za brzojavke: 1983__Transformer Maribor.
Dobava naprav za električno luč in električne sile v vsakem obsegu. Silodajni (dinamični) stroji in elektrobudniki za vsake tokovne vrste. Prevozni in prenosni elektrobudniki za poljedelstvo. Pretvorniki (transformatorji) in generatorji za vsako delo. Vetrila (ventilatorji) in ekshaustorji. Vmesne naprave za vsakovrstne tokovode (Hoch- und Niedervolt). Zaloga električnega materiala, električnih svetil in kuril.
Proračuni stroškov in načrti (projekti) se radovoljno izdelujejo.
G s i M^a trc'a me'l'ini m°-
1 Vil tcrska žagana,
®	Jabolčna In hru-
Skovn drevesa, žlahtnih vrst, 3 m visoka se ceno dobijo
v Kolodvorski uiici ši. 3i
(gostilna Lampert).
lokomobila
Wolf- aH Lanz-fabrikat se kupi.
Ponudbe pod „LokomoblIa" ua Ljugoslovanski anončui in infnr-mačui zavod Bessljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabrežje 5.
izdala konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni uredniki Joeip taftUnteg z Ljubljani.
itutoetaviuul-* tUkaraa x LJubljani.