ŠTUDENTKA STR. 4 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Srečanje porabskih Slovencov v znamenji obletnice rojstva Agusta Pavla »ČE VIDIMO TÖREN VARAŠKE CERKVE, SMO ŽE DOMA…« Tau je bila vodilna misel pridige gospauda Ferenca Merklija, ki je slüžo sveto mešo na VI. srečanji porabski Slovencov v Monoštri, stero je letos organizirala Državna slovenska samouprava. 19. augustuša je na srečanje v Monošter prišlo kakšni 350 lidi, nej samo Slovenci iz porabski vasnic, liki iz dosta drugi krajov Vogrske. Organizirano so prišli člani slovenski drüštev iz Sombotela, Budimpešte in Mosonmagyaróvárá. Varaška cerkev pomeni za Slovence kauli Monoštra več kak sterakoli druga cerkev. Njej in cistercijanskomi redi se leko zavalimo, da smo Slovenci kauli Varaša, steri smo bili tü že pred Vaugri, gorostali. Zato, s sterekoli strani prihajamo, gda zagledamo tören te cerkve, vejmo, ka smo doma. Če je več kak gezero lejt gorosto naš jezik, naša kultura, je naloga gnešnje generacije, ka tau prejkda svojim mlajšom pa vnukom, je opominjal na konci pridige gospaud Ferenc Merkli. Po meši, pri steroj je spejvo Mejšani pevski zbor Zveze Slovencev Avgust Pavel, se je program nadaljevau v gledališki dvorani. Goste, med njimi hčerko Judito in drugo žlato Avgusta Pavla ter veleposlanika R Madžarske v Ljubljani, Józsefa Czukorja in odpravnico poslov veleposlaništva R Slovenije v Budimpešti Mojco Hrovatič je pozdravila Marija Kozar, etnologinja in članica Državne slovenske samouprave. Predsednik DSS Martin Ropoš je pozdravo vse navzoče, zahvalo se je vsejm tistim, steri so se dali notraspisati v manjšinski volilni register (kisebbségi választói névjegyzék) pa ji je proso, naj na štimanje tö dejo 1. oktobra. »Leto 2006 je Pavlovo spominsko leto. Letos januara je minaulo 60 lejt, ka je Avgust Pavel mrau. V Somboteli smo se februara spaumnili te oblejtnice v Muzeji Savaria. Juniuša smo ojdli po Pavlovi pauti od monoštrskega muzeja Avgusta Pavla do Sole. 29. augustuša odpremo razstavo iz Pavlove etnološke zbirke v Muzeji Savaria, septembra pa Pavlovo spominsko sobo na Visoki šoli Dániel Berzsenyi v Somboteli. 9. septembra na narodnostnom dnevi v sombotelskom škanzeni se tö spomnimo Avgusta Pavla… Gnes se spominamo 120. oblejtnice rojstva Avgusta Pavla,« so zvedli udeleženci srečanja od Marije Kozar. Judita Pavel pa njeni zet István Fodor sta iz stari kejpov pa drugi dokumentumov (knjige, pisma, sodačka knjiga, karte) pripravila kratki film o živlenji in deli Avgusta Pavla, steroga si je lüstvo leko ogledalo v slovenskom in vogrskom jeziki. Fotoalbum s tejmi kejpi pa kratkim živlenjepisom Avgusta Pavla so dobili vsi, steri so prišli na srečanje. Program so zaklüčili pevski zbori, steri na nek način nosijo ime Avgusta Pavla. Mešani pevski zbor Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu iz avstrijske Štajerske, Ženska pevska skupina Kulturnoga drüštva Avgust Pavel v Somboteli pa MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga Senika. Program se je nadaljevau s prijateljskim srečanjom v šatori pri Slovenskom daumi, gde so se znanci, padaši leko pogučavali, spejvali ali celau zaplesali na veselici. M. Sukič 2 Nove knjige KO NI VEČ MEJA – CELO PRI ŠTAJERSKIH SLOVENCIH Svetovni slovenski kongres je podpredsednica Kulturnega ničesar v političnem smislu, za slovenskih organizacij na taša Komac, Rudi Bartaloh in četrto strokovno znanstveno društva člen 7. ampak jim Dunaj in Gradec Koroškem). Silvan Kerševan. posvetovanje Ko ni več meja Društvo člen 7. za avstrijsko dovoljujeta in tudi finančno Franci Feltrin je bil modera-Tematsko področje Vloga pripravil v Potrni/Laafeldu Štajersko je bilo ustanovljeno zagotavljata kulturne prire-tor Uvodnih predavanj, kjer cerkve in športnih društev pri avtrijski Radgoni 21. in leta 1988: »s ciljem uresniči-ditve in pretežno s kulturo sta najprej Maja Mezgec in pri oblikovanju slovenske 22. oktobra lani. Pred krat- Zaira Vidali predstavili raz-identitete zunaj šolskih zidov kim je – kot po dosedanjih iskavo med dijaki o pogledu je moderiral Janez Stergar znanstvenih srečanjih – izšel na manjšino in njeno orga-z Inštituta za narodnostna zbornik, v katerem so zbrani niziranost. Sledi prispevek vprašanja. Je tudi avtor uvodreferati in zaključki iz Potrne. Valerije Perger So mladi v nega prispevka, v katerem Osnovna tema za razpravo v Porabju Slovenci tudi zunaj poudarja, da je znano in pri-Kulturnem domu – Pavlovi šole? Proti koncu avtoričine znano »kako velik pomen hiši je bila Slovenska iden zanimive razprave beremo: so v slovenski zgodovini titeta zunaj šolskih zidov, »V Porabju v prvi vrsti imeli duhovniki (bodisi udeleženci pa so se temeljito manjka ustanova, recimo tipa Slomšek ali tipa Čeder seznanili s položajem šta mladinski kulturni center, mac), katoliška prosvetna jerskih Slovencev v Avstriji. v katerem bi mladi in naj-društva, cerkveno petje in Odgovorni urednik zbornika mlajši pripadniki sloven-podobno za oblikovanje Franci Feltrin je poudaril, da: ske manjšine lahko zado-slovenskega jezika, kulture, »Simpoziji Ko ni več meja voljevali svoje ustvarjalne narodne zavesti, politike in spodbujajo sodelovanje potrebe, se spoznavali in gospodarstva.« Nadja Magajslovenskih organizacij in družili ter se na prijeten na Jevnikar pa je prispevala društev, ki delujejo povsod način slovensko socializi-Nekaj misli o vlogi katoliške po Evropi in so pomembna rali. V taki ustanovi naj Cerkve med Slovenci v Italiji: za našo prepoznavnost.« bi bila raba slovenščine »V duše ne moremo videti, V zborniku so vsebinski raz spontana in samoumevna, na zunaj pa se, to lahko delki: Pozdravni nagovori; v njej bi se posredno učili rečemo, versko življenje Predstavitev Pavlove hiše in slovenskga jezika in raz-Slovencev v Italji odvija po njenega delovanja; Slovenci vijali slovenske govorne ustaljenih navadah. Velik na avstrijskem Štajerskem; navade.« poudarek je na nedeljski Slovenska identiteta zunaj Vsebinski sklop Glasbene maši, na zborovskem petju šolskih zidov: uvodna pre- šole in kulturna društva je in na katehezi za otroke.« davanja; Glasbene šole in ti pravice slovenske manj-povezane programe (denimo moderiral Rudi Vouk. Vlogo Jure Kufersin začenja prispekulturna društva; Cerkev in šine na Štajerskem, ki jih založništvo). Za ilustracijo, kulturnih društev v Italiji je vek z izjavo, »s katero se maršportna društva in Zaključki je štajerska politika deset-kajti namen zapisa ni zgolj predstavil Ivo Jevnikar, temo sikdo morda ne bo strinjal: in sklepi posveta. Uvodoma letja zanikala. Po 7. členu analiza položaja štajerskih pa nadaljeval Marino Marsič šport je bil, je in bo tudi v je objavljen tudi tekst Janeza avstrijske državne pogodbe Slovencev: govorimo o eni s prispevkom Vloga in pomen prihodnosti, verjetno še bolj, Stergarja V slovo Nadji Magaj-naj bi imeli Slovenci na redkih manjšin v Evropi, ki kulturnih društev in njihovih eden izmed najpomembnejna Jevnikar, ki je umrla nekaj Štajerskem pravico do po-nima svojih medijev, ki nima zvez na področju zunajšolske ših dejavnikov za ohranitev mesecev po sodelovanju na uka v materinščini (torej urejenega izobraževanja, am-dejavnosti. Slovence na Mad-narodnostne identitete neke simpoziju v Potrni. slovenščini), do dvojezič-pak se mladi neobvezno učijo žarskem je celovito predsta-manjšinske skupnosti.« Živ-Pozdravne nagovore so imeli nih krajevnih napisov in jezik sosedov; ki nima dvoje-vil Jože Hirnök. Izpostavil je ljenje Slovencev na Predaral-Branko Lenart, predsednik do slovenščine kot uradne-zičnih topografskih napisov, tudi probleme, ki nastajajo, skem v Avstriji je predstavil Društva člen 7, Franci Feltrin, ga jezika. Doslej je prišlo čeprav imajo kraji znana in ko zlasti madžarska stran Štefan Felbar, sicer predsedpodpredsednik Slovenske le do delnega priznanja priznana imena v nemškem ni pripravljena izpolnjevati nik tamkašnjega Slovenskega konference Svetovnega slo-slovenske manjšine na Šta-in slovenskem jeziku ... Za obveznosti iz sporazuma, ki planinskega društva. venskega kongresa, Harald jerskem: deželna glavarka zdaj edina svetla točka je Kul-sta ga podpisali Madžarska Urednik Franci Feltrin je pov-Stranzl z avstrijskega vele-Klasniceva (ki to ni več, turni dom – Pavlova hiša, ki in Slovenija, in ki zagotavlja zel tudi Zaključke in sklepe s poslaništva v Ljubljani, Janez op. pisca) je izjavila, da so se ponaša z bogato, odmev-enake pravice Porabskim posvetovanja v Potrni. Čeprav Kramberger, predsednik Ko-Slovenci tako na Koroškem no, večjezično in večkultur-Slovencem in prekmurskim zbornik ni obsežen -120 stramisije za odnose s Slovenci kot na Štajerskem, ni pa no dejavnostjo. Nekaj, kar Madžarom. ni -je v njem vrsta aktualnih v zamejstvu in po svetu, in rekla, da obstaja slovenska bi moralo biti samo po sebi Andrej Lampichler je avtor podatkov, ocen in informacij Alojz Uran, ljubljanki nad-manjšina na Štajerskem,« umevno, je po petnajstletnih razprave Kulturno udejstvo-o Slovencih v Avstriji, Italiji škof in metropolit. je poudarila Suzane Weitla-prizadevanjih članstvo štajer-vanje koroških Slovencev in na Madžarskem. Posebno Temeljito predstavitev Pav-ner. S tem je v osnovnem skih Slovencev v sosvetu za zunaj šolskih zidov, vlogo vrednost zborniku dajejo love hiše in njenega delova-predstavljena še vedno ak-slovensko narodno skupnost glasbenih šol na Koroškem prispevki o pogosto zamolnja ter referat O zgodovini tualna pereča vsebina polo-pri uradu zveznega kanclerja pa opisuje Roman Verdel. S čevani manjšini, štajerskih štajerskih Slovencev je pri-žaja štajerskih Slovencev, ki (član je Branko Lenart, pred-podobno tematiko v Italiji se Slovencih v Avstriji. pravila Suzane Weitlaner, nimajo kot manjšina skoraj sednik pa Marjan Šturm, Zve-ukvarjajo Bogdan Kralj, Na-Ernest Ružič Porabje, 24. avgusta 2006 3 ZA DOMANJE LIDI V ŠTEVANOVCAJ Najprvim smo zvali števanovske mlade, vsakši se je leko zglaso, potistim pa, steri dejejo kaj za števanovsko ves ali so v padaštvi. Etak so bili iz Andovec, z Verice, iz Sakaluvec, z Dolenjoga Senika tü. Škoda, ka smo v tej dnevaj ranč lagvo vrejmen meli. Pa döjn moram prajti, ka je tau po enom kraji dobro bilau. Zatok, ka smo zdaj dosta vse leko poglednili, ka bi se v velkoj vročini njim gvüšno vnaužalo, bi se raj samo kaupali v maurdji. V dijaškom daumi v Kopri smo se držali, taum smo meli skaus djesti tü. Bili smo fejs zadovolni. Poglednili smo Postojnsko jamo, po večeraj pa varaše Koper, Piran, Fieso, v Izoli grad, cerkev, center, Pomorski muzej, Portorož, z ladjov smo se pelali, vidli smo soline, kak delajo sao. Zadnji den popodneva smo se pa prejk pelali v Trst v Italijo. Tak naleki smo prejk prišli granice kak naužic v žmaučaj. Zadnji večer smo pa meli večerdjo v Gornji Radgoni pa malo po paunauči že srečno pa zdravo prišli vsi domau. Dja tak pravim, tak je leko človek veseli Slovenec, če vidi maurdje, oblake više Triglava pa če ma prijatele.« • Zvöjn toga ste meli menše programe tü. Ka te pa meli zdaj v kratkom časi? »20. avgustuša čakamo Slovence s svojimi držinami iz 18. okrožja (kerület) v Budimpešti, v septembri pa Bogojinčane na slivovi piknik. Telko do volitev.« Besedilo: Klara Fodor, Foto: Anita pa Laci Kovač Kakoli je puno dela, domanji župan vesi Števanovci, Laci Kovač, si döjn furt vzeme cajt za nas tü, steri bi vse več radi zvedli o tejm, ka vse se godi, kakšne programe ma samouprava (önkormányzat) v vesi. Oslejdnjim sam se srečala z njim v lončarskom tabori na Verici, steroga nej samo organiziro vküper z organizacijo ZOTKA v Murski Soboti, liki ga je sam vodo pa se za vse pobrigo tü. Fejs mi je bilau žau, da sam se nej mogla vzeti za njegvo pozvanje 15. juliuša na Srečanje Števanovčanov, steri smo zavolo razni vzrokov odišli iz svoje rojstne vesi. Kumar so si zdenili malo Števanovčani, so se že pa leko napautili v Slovenijo. Kak je pomagala lidam olepšati vrauče dneve samouprava pod vodstvom župana Lacina Kovača, leko zvejmo od njega. »Ja, 29. juliuša smo šli na prauško v Slovenijo z domanjimi verniki. Lüstvo je furt rado odlo na prauško, če nazaj poglednamo. Od tistoga mau, ka je nastalo Drüštvo za lepšo ves pri nas, skur vsakšo leto vküper spravlamo lidi za prauško. Letos smo na samoupravi napisali natečaj (pályázat) za prauško Javnomi skladi v Budimpešti, dobili smo stau gezero forintov. Etak smo leko šli z domanjimi verniki v Sv. Trojico v Slovenskij Goricaj. Meli smo pozvanje od popa Jožeta Horvata, oni so tü slöjžili mešo na našom vaškom dnevi, ovak so pa pop v Sv. Ani, v sausedni vesi Sv. Trojice. Na prauško je šlau skur štirdeset vernikov. Več lüstva bi rado šlau, depa starejšo lüstvo se nej pokisilo napautiti v tistoj velkoj vročini. Nisterni so bili iz Andovec pa z Verice-Ritkarovec tü. Med potjauv smo molili raužni vejnec, popejvali vogrske pa slovenske Marijine pesmi. V Sv. Trojici nas je goraprijo pa nam nota pokazo lepoto, zgodovino cerkve samostanski brat (barát). Gda smo se vönagledali, vözmolili, smo šli naprej v ves Sv. Ana, gde se sama cerkev tü tak zové. Pauleg Anove so ranč té den meli velko prireditev. Nota so pokazali stare meštrije. Na kaulaj so pripelali cejlo kovačnico, so lemeše klepali, meli so odjen, brano so redli. Na drügi kaulaj so lejs tesali, na tretji so meli malo leseno ižo, s tero so z blatom nota mazali. Krpautac so pripelali, so ga gora postavili v centri. Na konci so pa vsakšoga pogosti li. Gospaud so nas potistim pelali v cerkev, gde smo leko vküper molili pa na njijvo prošnjo ške vogrsko himno tü spopejvali. Pri posanci vina smo slobaud vzeli od nji. Bödraštji Margit iz Andovec jim je podarila perec, steroga je doma v peči spekla. Gospaud so nas eške en čas sprvajali pa nam pokazali lejpe krajine Slovenski goric. Z Boga pomočtjauv smo se srečno pa v düši bogatejši vrnauli domau.« • Laci Kovač, vsakšo leto vönajdeš nauve programe, za stere pišeš natečaje, naj ji vse baugše, bogato leko skaus spelate s kolegi. Zvekšoma se ti pršika tü sprajti pejnaze, pa ranč nej malo. »Istina. Etak smo leko šli z mladinov tü od 11. do 13. avgustuša na Primorsko pa na Kras v Sloveniji. Tau nam je omogaučo Urad R Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dobili smo en milijaun stau gezero tolarov. Vsevküper nas je šlau šestresti. ZGODBA O DRŽINI IN MOBILNOM TELEFONI Nej dugo, ka sam se pelala iz Sombotela domou, sam pri cajti prišla in sedla na cug. Iz cuga sam vidla, da se edna mlada držina s trejmi mlajši bo nikam pelala, ka oča od dece slobod jemle. Tej mali mlajši ga sploj ne morejo püstiti, srednja eške za njim leti, najstarejša jo nazaj pela. Tou sam tö opazila, ka se te človek sploj ne poslovi od mlade matere. Mati s pojbičom na roki, dvej dekličine se pa držita za rokou, in tak idejo na cug. Ta srednja je zvünredno zajokane, skuznate oči mela. Je pri meni sejdla. Nika mi go nej trbelo pitati, je sama od sebe gučala, ka je ati več nema rad, je njij zapüsto, oni zdaj sami živejo. Oglasila se je mama, samo telko je pravla, ka jij je oče lani pred božičom zapüsto in po mobilnom telefoni zove deco in jij noure redi, ka je vej pride poglednit. Ne vej, gde žive, samo tau vej, gda mora najmlajšoga pelati k doktori, te je na panauf pride čakat. Mlada mati je pravla, ka je starejša hči samo njena, ka se je njeni oča pred rojstvom v prometni nesreči bujo. Tomi je že osem lejt. Oženila se je pred petimi leti, rodila je dva otroka. En lejpi den je brezi moža ostala s trejmi deteti. Na božič so mlajši čakali, ka oča pride, dapa samo ji je po mobilnom telefoni zvau. Klic je tou malo deco tak razburko, ka so cejli večer jokali. Zdaj, je pravla mama, več ne jočejo, samo te, če je zové. Dapa tou je tö vsebole rejdko. Vera Gašpar Porabje, 24. avgusta 2006 4 MLADA IN AMBICIOZNA ŠTUDENTKA • Letos maja si končala Celoletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani. Ali se že pripravljaš na študij ali še uživaš poletje? »Zaenkrat še uživam poletje, mislim, da se bom začela pripravljati na študij sredi avgusta. Prijavila sem se na ljubljansko univerzo, na smer mednarodno posredovanje, to je v bistvu prevajalski študij, in sicer prevajalstvo angleščine in nemščine.« • Kako je bilo na Celoletni šoli? »Celoletna šola je zelo dobra stvar, profesorji in sošolci so zelo prijazni. V tej šoli vsi razumemo drug drugega, ker vsi prihajamo iz tujih držav in zato vsi razumemo težave in probleme drugih. Veliko smo pomagali drug drugemu. V enem letu sem se tukaj naučila mnogo stvari in sem res veliko napredovala v znanju materinščine. Izpit sem imela sredi junija. Šla sem na visoko raven in sem zelo srečna, da mi je uspelo.« • Do zdaj -razen Dušana Mukiča - imaš med študenti iz Porabja samo ti izpit na visoki ravni. Kako si se odločila, da boš delala izpit na visoki ravni? »Prvič sem se odločila za visoko raven zato, ker sem se prijavila na medjezikovno posredovanje, in mi ni bilo jasno, ali moram narediti izpit na visoki ravni ali ne. Mislila sem, da je boljše, če ga naredim na visoki ravni, potem ne more biti problema. Drugič pa tudi Dragica Gašpar je letos končala Celoletno šolo slovenskega jezika, to je enoletni tečaj slovenskega jezika v Ljubljani. Kljub temu, da se je učila slovenščino, preden je šla v Ljubljano, le eno leto, je opravila izpit na visoki ravni z zelo dobro oceno. Je zelo pridna, ima izjemno visoko motivacijo, kar kaže tudi to, da ima po enoletnem učenju izpit na visoki ravni in že zelo lepo govori slovensko. Od oktobra bo študirala na ljubljanski univerzi mednarodno posredovanje. moj ego mi je rekel, da moram iti na visoko raven, ker mislim, da sem veliko napredovala in sem hotela dokazati, da sem se veliko učila v tem letu.« • Kaj ali kdo ti daje motivacijo? »Motivacijo mi daje mama, ki vedno reče, tudi če nekaj dosežem, če mi nekaj uspe: „Ja, dobro, in kaj še, kaj boš se še učila, kdaj boš začela…” To je zelo visoka motivacija. Vedno, če nekaj naredim, vidim, kako je ona srečna in kako jo veseli, da sem nekaj dosegla, da ima pametno hčer. In motivacija je zame tudi to, da ko sem šla v Slovenijo, nisem dobro govorila slovensko, zato mi je bilo na zečetku zelo težko v šoli. Morala sem se veliko učiti in naenkrat sem videla, da mi gre, da mi učitelji rečejo, super Dragica, zelo dobro… In to, da sem zdaj naredila izpit, mi daje veliko motivacijo za naprej.« • Ali te je mama spodbujala, da si šla študirat v Slovenijo? »Ja, seveda. Ona je vedno rekla, če hočem, če čutim, da bi šla v Slovenijo, potem naj grem. Tudi ona je imela to možnost, vendar je pa ni izkoristila, zato je rekla, da jo jaz moram izkoristiti in se dobro naučiti slovenski jezik. Rekla mi je, da je tam popolnoma drugačen svet in so tudi ljudje čisto drugačni, kar gotovo ne bo slabo zame. Nikoli pa ni rekla, da moram iti, rekla je, da je konec koncev to moja odločitev. Potem sem se že sama odločila, da bom šla v Slovenijo študirat.« • Koliko časa si se učila slovensko, preden si šla v Slovenijo? »Nisem se učila slovenščine niti v osnovni šoli niti v gimnaziji, in na žalost, tudi doma se nismo pogovarjali slovensko. Zato nisem dobro znala slovensko. Potem ko sem se odločila, da bom šla v Ljubljano, sem se začela iz učbenikov učiti sama, potem pa sem v četrtem letniku gimnazije imela pouk slovenščine dvakrat na teden, ampak skupaj z osnovnošolci, tako da s tem nisem pridobila kaj dosti znanja.« • Kaj pa misliš, zakaj se nisi že prej učila, čeprav je tudi tvoja mama učiteljica slovenščine? »Tega ne vem natančno, vem pa, da ko sem bila še majhna, se je mama poskusila pogovarjati z mano slovensko, ker pa je imela potem težave v družinskem življenju, ni imela več niti časa niti energije, zato je pustila slovenščino in smo se pogovarjali samo madžarsko. Potem ko je že imela čas in energijo, sem pa bila jaz taka, da se nisem imela volje učiti slovensko, in je ostala samo madžarščina za vsakdanji pogovor.« • Kako je bilo na začetku v Ljubljani? Ali se je bilo težko prilagajati novim okoliščinam? »Ja, na začetku je bilo precej težko, počutila sem se malo izgubljeno, ker nisem veliko govorila slovensko in vse se mi je zdelo tuje. Najprej sem se hotela pogovarjati angleško ali nemško, ampak nihče ni hotel, tako da sem bila prisiljena govoriti slovensko. Zdaj že rečem, da hvala bogu, da se je tako zgodilo, ker drugače se ne bi mogla naučiti jezika. Imela sem tudi prijatelje in sorodnike v Ljubljani, zato mi ni bilo preveč težko, ker so mi veliko pomagali in smo pomembnejše stvari naredili skupaj. Moja teta mi je pomagala, ko sem si morala urediti vizo, mi je vedno svetovala, kaj moram narediti, kam moram iti.« • Kako si doživela to, da si bila daleč od mame in kako je ona, ko je ostala naenkrat sama? »Vsi bi mislili, da sem imela veliko domotožje, ampak temu ni tako. Posebej na začetku je bilo vse novo, sploh nisem čutila domotožja. Včasih je bilo težko, da dva tedna ne morem priti domov in sem malce čutila domotožje, ampak ne preveč, na primer nikoli nisem jokala zaradi tega. Kako pa je to doživljala mama, tega ne vem, ker se nikoli nisva o tem pogovarjali. Mislim, da je imela dosti dela doma in ni imela časa razmišljati o tem. Seveda me je pogrešala, ampak do neke zdrave mere. Mislim, da se je z mojo odsotnostjo sprijaznila tudi zato, ker je tudi ona želela, da grem v Ljubljano. Jaz pa nisem čutila domotožja tudi zato, ker je bilo vse novo in sem hotela vse spoznati, drugače pa sem se morala vsak dan veliko učiti, tako da mi je čas hitro mineval.« • Kako pa vidiš svojo prihodnost? S tem študijem boš imela verjetno veliko možnosti. Kako jih želiš izkoristiti? »Tudi sama mislim, da bom imela veliko možnosti, če mi bo uspelo končati ta študij. Tega pa še ne vem, kako bom izkoristila te možnosti, to je odvisno od veliko stvari. Zaenkrat mislim, da bom prišla domov, ker tukaj živim, imam družino in prijatelje, zato bi rajši delala doma, prišla bi vsak dan domov. Če bi delala v Sloveniji, bi bilo težje priti domov in imeti stike z mamo in prijateljem. Rada bi imela svojo družino na Madžarskem. Kaj pa bo prinesla prihodnost, zaenkrat še ne vem točno.« Nikoletta Vajda Porabje, 24. avgusta 2006 5 Nega tašoga dneva, ka bi iz Porabja nej pelali drva prejk meje v Slovenijo. Eden za drugim pridejo Slovenci, šteri trde mejtrske drve iščejo. Pa tau že dvej leta tak dé. Tau je zato zanimivo, ka če prejk demo na Goričko, tam je tö vse puno lesa, pa te itak k nam odijo po drva. Kak sam zmišlavo, samo edna varianta je leko. Lejs država ma prejk, drva pa bola visiko cejno majo tam kak pri nas. Ovak bi nej ojdli tak dalač po drva. Kak se pelam prejk Šalovec, vidim, ka nekak drva kala. Tau so vejn tö porabske drve, zmišlavam sam v sebi. Skrajej dem pa se notrapokažem, sto sam pa od kec sam prišo. »Jaz sam pa Janez Tolvaj,« pravijo oni pa tapačo notrafsačejo v eden velki bükovi pen. • Tau je madžarsko ime, nej? »Tak se kaže, samo ge že gučati ne vejm. Moji starci so pa še dobro znali.« • Velka vročina je, dapa vi se že na zimau kreda dejvate? »Človek nika mora delati, zato kalam drva. Zdaj drugo tašo nega, ka bi delo. Autavo nej trbej kositi, zato ka živali več nega. Malo čiščenje še mam, ka je ostalo, zato ka ovak kuča že cejlak notrazaraste.« • Če taša zima baude kak lani, te dosta drv tazgori? »Prostor je velki, stara je zgradba, tak ka trbej. Do tejga mau je centralna bila, dapa nika se je pokvarila, zato pa lani sam že ejkstra mogo küriti.« • Te drva, ka kalate, so vaše ali ste je küpli? »Tau so moja drva, meni je nej trbej küpti, zato ka deset hektarov lesa mam. Še na odajo napravim par mejtrov vsakšo leto. Pa če trbej, za ruž tö odavam borovo. Zato ka tanta dala tadola tam že nejmajo borovi lejs, samo bükvi, topole, akacije pa hrastje.« ŽE SAMO DVA MAČKA MAM • Kelko mejtrov mate že goraskalano? »Približno petnajset mejtrov, ka meni folga.« • Ka mislite, zaka zdaj vaši tak fejst kipüvajo drva pri nas? »Zato ka so zdaj drva cenejša, kak če bi kurilno olje nalagali. Do tejga mau je vsakši kurilno olje nüco, dapa zdaj, gda so že zdignili, se že ne splača. Mejter trdi drv približno vöda dvatisoč kilokalorij, tau je dvejstau litrov kurilnoga olja. Mejter trdi drv pride kauli osem djürdjov, dvejstau litrov kurilnega olja pa trideset djürdjov (gezero). Tau je v cejni sploj velka razlika. Zato zdaj vsakši z drvi nalaga, pa zato odijo prejk k vam drva küpüvat. Pri vas so falejše drva, za šest djürdja že leko küpijo, zato odi lüstvo od tec prejk k vam tak fejst.« • Tü kauli rama, ka se vidi, te grünt je vse vaš? »Ja, tau je vse moj, samo ga vse v najemi (z arende) mam. Gnauksvejta je dosta živali bilau tü pri kuči, kauli deset krav smo meli. Zdaj pa že nika drugo nejmam, samo dva mačka.« • Vidi se, ka že trno zemlau ne delate, zato ka je plüg trava notrzarasla. »Malo pa na rejdki ga nücam. Zdaj je pa že zemla tak zbita, ka ne vejm, če de možno z mali traktorom več orati.« • Zdaj ste že sami? »Mati je deset lejt mrla, oča pa Porabje, 24. avgusta 2006 devetnajset. Od tistoga mau sam sam.« • Te ram so ške stariške zidali? »Nej, tauga so še dejdak zidali pred prvo svetovno vojno, enajstoga leta. Tau je iža, štera je tü v krajini prva ciment dobila, zato ka takrat so še brezi cimenta gradili hiše. V tauj iži vagon cimenta je notra, tak so dejdak prajli. Te je še kmetijstvo šlau pa so si leko dopistili tau. Vej zdaj že tak nede, vse je nanikoj prišlo. Z zemle nemre živeti. Zdaj že telko ne pride notra, ka bi si ižo popravo, nej ka bi zido.« • Zdaj se dvakrat leko segrejvata pri tej drvaj, nej? »Pri tej drvaj se že ge nemo segrejvo, zato ka so te že na odajo. Pride eden mali tovornjak pa je odpela. Za te pripravlena drva, ka so že razkalana, plačajo deset djürdja. Na leto kauli dvajsti mejtrov šegau mam odati, etak si človek malo pomaga. Ge sam vsigdar z zemle živo, dapa zdaj že s tauga ne more. Penzijo nejmam, zato ka sam vsigdar doma bijo. Žau, dapa zdaj si etak slüžim pejnaze, z drvami,« pravijo Janez Tolvaj, »šteri so ške nikdar nej kradnili,« pa tapačo tak notrafsačejo v bükovi pen, ka se vse zemla strausi. Karel Holec VABILO Zveza Slovencev na Madžarskem Vas z veseljem vabi na 1. ŠPORTNO SREČANJE PORABCEV IN PREKMURCEV, ki bo v nedeljo, 27. avgusta 2006, od 15. 00 ure na športnem igrišču v SLOVENSKI VESI. PROGRAM: Mali nogomet: Mladinski: OŠ Števanovci, Dolnji Senik, OŠ Bakovci Ženski: Slovenska ves, Števanovci, Pertoča, Cankova Veterani: Andovci, Sakalovci, Čepinci, Pertoča ***** Športne in zabavne igre za vse navzoče. PRISRČNO VABLJENI! 6 Beltinci: prvo praznovanje združitve Prekmurja s Slovenijo SLOVENIJA NI PRIPRAVLJENA TRGOVATI Z MANJŠINSKIMI PRAVICAMI V izvirno urejenem okolju graščine v beltinskem parku se je minuli petek ponovilo dogajanje izpred 87 let, ko se je 17. avgusta leta 1919 na prostoru pred cerkvijo na ljudskem zborovanju zbralo dvajset tisoč Prekmurcev. Tedaj in v petek prvič, zdaj po odločitvi državnega zbora, so proslavili odločitev pariške mirovne konference, da se Prekmurje po razpadu avstro-ogrske monarhije združi s slovenskim narodnim ozemljem in prekmurski Slovenci z matičnim narodom. Slovesnosti se je udeležila množica obiskovalcev in številni ugledni gostje. Umetniški program, v katerem je bilo prek 200 nastopajočih, sta pripravila književnik Feri Lainšček in režiser Igor Likar. Dogodka se ni udeležilo vodstvo prekmurskih Madžarov, ki je v posebni izjavi za javv mislih Trianonsko pogodbo, po kateri se je število prebivalcev Madžarske zmanjšalo z 22 na 8 milijonov, blizu 20 tisoč nost zapisalo, da »praznovanje pomeni novo odpiranje že zaceljenih ran,« pri čemer je imelo Madžarov pa je bilo priključenih Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Istočasno je bilo Porabje po več kot tisoč letih sožitja s prekmurskimi Slovenci dodeljeno Madžarski. Pred slovesnostjo je bilo v Murski Soboti evangeličansko bogoslužje s škofom mag. Gezo Ernišo, v Beltincih pa je mašo za domovino daroval kardinal Franc Rode. Predsednik slovenske vlade Janez Janša je bil govornik zbrani množici ter poslušalcem in gledalcem slovenskih radijskih in televizijskih programov. Pomemben del govora je namenil sodelovanju Slovenije s sosednjimi državami in skrbi Slovenije za manjšine: »Slovenija bo še naprej skrbela za medetnična razmerja, posebno bo skrbela za madžarsko manjšino v Sloveniji, hkrati pa si bo prizadevala, da bi podobno raven uživali tudi Porabski Slovenci, ki so kljub maloštevilčnosti in težkim razmeram enakopraven del narodnega telesa, tako kot Slovenci v ostalih sosednjih državah. Če Slovenija na eni strani nima ozemeljskih teženj do sosednjih držav, pa to ne pomeni, da je pripravljena trgovati s temeljnimi pravicami tamkaj živečih avtohtonih Slovencev. Prav položaj manjšin najbolj kaže resničnost odnosov s sosedi.« 17. avgust je tako postal novi slovenski državni praznik, ni pa dela prost dan. eR V spomin si je priklical ljubezensko zvezo z Vesno, zobozdravnico, ki je imela ambulanto v bližini njegovega stalnega zobozdravnika. Andraž se je zobozdravnikov bal, zato je imel večino zob pokvarjenih. Poguma je zbral le toliko, da je zob, ki ga je bolel, dal izdreti, in ne popraviti. Vse dotlej, dokler se ni odločil za novega zobozdravnika. Aleksander je bil tako nežen pri delu, da je bil z njim zadovoljen celo Andraž. Ker pa nesreča ali zobobol nikoli ne počivata, je Andraža začel boleti zob prav v času Aleksandrovega dopusta. Na vratih njegove ambulante je našel napis, naj pacienti v nujnih primerih poiščejo pomoč pri sosednji zobozdravnici. Andraž se je s težkim srcem odločil za zobozdravnico, ker je slišal, da ravna s stra- ZOBOZDRAVNICA VESNA Na poti iz Letečega barona, kjer Andraž vsak dan spije kavo z Gajo, ga začne boleti zob, ki ga spomni na ljubezen z zobozdravnico Vesno. hopetnimi pacienti preveč pokroviteljsko in včasih celo grobo. Zobobol je bil močnejši, zato se je ulegel na njen stol in z brezbarvnim glasom povedal, da ne zdrži več. Občutek je imel, da bo njegovo trpljenje nekoliko manjše, ker se bo z njegovim zobom ukvarjala šarmantna gospa v kratkem krilu, z zapeljivimi razkritimi stegni, lepo pričesko in nenavadno kratkimi, vendar lepo negovanimi bolj zobki kot zobmi. Videl je dolge, razkrite noge, ni pa mogel videti pod prozorno majico, kajti njeni roki sta grobo posegli v usta, stroj je zacvilil in kmalu je Andraž od bolečine lebdel v zraku. Ni slišal pogovora Vesne in asistentke, preslišal je celo, ko je rekla, da je minilo in naj se v primeru bolečin naslednji dan vrne. Naslednji dan je na klopi pred ambulanto listal revijo in zaradi ponovnega zobobola čakal zobozdravnico. Na dvorišču se je ustavil eleganten črn avtomobil višjega srednjega razreda, iz njega je na Andraževo presenečenje izstopila zobozdravnica Vesna v elegantnem kostimu, s kratkim krilom in zgornjim delom, ki je zelo poudarjal njeno ženskost, kajti pod suknjičem ni imela običajne bluze, ampak majico z velikim izrezom, okoli vratu pa izjemno tanko zlato verižico z umetniško oblikovanim obeskom neopredeljive oblike. „Vedela sem, da se boste vrnili, ampak ne danes, že včeraj sem pričakovala vaš klic,” odgovori Vesna na Andražev Dober dan! Bolj s telesom kot besedami je rekla, naj pride na njen stol, da odpravita bolečino. „Bova danes morala opraviti brez asistentke, ker je morala peljati otroka k zdravniku. Še dobro, da je moj sin že tako velik, da gre sam k zdravniku, če je treba. In vi, vaša beseda je pripeta k bolečemu zobu,” govori, sleče suknjič in obleče bel plašč. „Če bi vas tako bolelo, kot je mene ponoči in med poukom, se tudi vam ne bi ljubilo govoriti. Ni mi nerodno povedati, da se bojim zobozdravnika ali zobozdravnice najmanj tako kot hudič križa,” Andraž pojasni molk in nerazpoloženost. Že ko je Vesna vklopila vrtalni stroj, da je zaradi visokih vrtljajev sveder skoraj zapiskal, je Andraža dvignilo na stolu. „Resnično, zdaj vidim, da tako boječega pacienta še nisem imela. In vi ste umetnik, slikar, srednješolski profesor? Le kaj počnejo z vami dijakinje četrtega letnika gimnazije?” Andraž ni mogel odgovoriti, ker je imel v ustih cevko, ki je posrkala slino. Razmišljal je o zobozdravnici, o tem, kakšna ženska je, ali je stara trideset, morebiti pa tudi štirideset let, vendar je delovala mladostno, rahlo izzivajoče in sproščeno. Med razmišljanjem o njej je izginil celo strah pred žvižgajočim svedrom. „Tako, za zdaj sva opravila, jutri pride vaš zdravnik, ki se bo še naprej ukvarjal z zobom, za katerega sem sama prepričana, da bi ga bilo najbolje izdreti,” reče Vesna med snemanjem gumijastih rokavic, medtem ko Andraž izpira usta. Naenkrat stopi zobozdravnica k njemu, mu odveže platnen prtiček, ki je varoval puli in suknjič pred umazanijo, se zavrti na peti, rahlo se nasloni nanj in ga tako močno poljubi na usta, da mu zastane dih in začne loviti sapo: „To je za pogum, ki si ga pokazal tik preden sem končala delo. Zaradi enega poljuba ni treba, da si karkoli domišljaš, domišljijo začni uporabljati pri tretjem ...” Andraž ta hip ni imel niti drobca domišljije, zato ni vedel kaj reči in mu tudi ni bilo treba, kajti v ordinacijo je vstopila asistentka z otrokom v naročju. Andraž je imel občutek, da je zaslutila, kaj se je pravkar zgodilo, toda zaradi bolnega otroka ni imela časa za radovednost. Porabje, 24. avgusta 2006 7 de pelo moj ata, drugo run-vole pelati, pa leko ge odpe-- Ata, MLAŠEČA LEJTA do pa mo ge pelo. Vej je pa lam dvakrat, ka vsi na red ne po- SOUSEDOVOGA PEPIJA tou dun nej žmetno. pridete v našom nouvom zabi! Naj-Sousedov Pepi je koulivrat najbole poznani po Vsi tam na dvouri kouli auto-avtoni, - je že začno vötalati, prva, prva kontakt, na so se fejst poglednili. Depa, sto de se pelo prvi pa sto dru-po tistom dar biu pojbiček. Pa je sousedov Pepi nej nigdar cüko v lačice. Un se je sploj nej mali naroudo. Un je vsigdar vözraščeni pojep biu. Tak si bar brodi, čiglij je nej star več kak pet lejt. Zato je nej čüdno, ka se je zgučavo vcejlak po moški. AUTO Pri Pepijovi so küpili nouvi dragi pa velki auto, kak smo auto. Neje tou biu najvekši pravili, so se kouli njega najauto, pa neje biu najdragši šli njivi pajdaši pa sousedi. Ka auto. Tou je takši srejdnje vel-pa, če je leko na toum autoni ki pa srejdnje dragi auto. Tou kaj ovak, so si vejn brodili. je takši auto, ka je človek leko Tak so ga eden čas gledali z vido na poštijaj vsikši den. vsej strani pa eške spodkar. In je etak ednoga dneva Po tistom je čas prišo, ka ga Pepi je nej dopüsto, ka bi ga kaj zmejšalo. Vseu si je nut v auto. Ranč je nej prejk volana vido. Vej pa pojbič star pet lejt, ne more kama više segniti. Ali Pepina je tou nej nika onejalo. Vcejlak mirno njim je povedo, kak tou de. -Klüč kouli obrneš. Tak pride do kontakta, motor začne brneti. Po tistom pa prva, druga, tretja pa štrta brzina pa že pelaš. Tou je prousto kak prtepena župa. Ovi kouli njega so gledali eške gi. Vejn bi tak bilou tö, če bi se nej njegvi oča vküper poubro pa začno on organizejrati. -Pepi, vej bi ti dopüsto, ka pelaš. Depa, vejš, kak je tou? Ne smejš pelati, ka eške nemaš papejrov za tou. Gda narediš izpit za auto, po tis-tom ti dopistim pelati. -Vidiš, ata, istino maš. Na tou pa sam vcejlak pozabo. Brž zranja mo šou v šoulo za šofejre, ka ti vöpomorem pri autoni, - se je vö iz autona kobaco sousedov Pepi. druga, tretja pa štrta brzina. Pa skrb mej na lejvom ovinki! Mama pravi, ka ga bole lagvo vejš pelati kak pa tistoga na pravo! Eške dobro, ka je mama ranč v tistoj minuti prinesla možakarom kafej pa kekse. Tak so bar meli kakšo delo. Ovak bi se eške naprej čüdivali sousedovom Pepiji. Un pa je že brodo na tou, kak naj rejši svejt pred bojnami. Vej je pa tou delo za vözraščene Pepijov oča domou pripelo té nouvi auto. Čiglij je tou nej biu mo, - je brž najšo konec prob-dov Pepi je nej eške skončo. kak so se odpelali, je Pepi dau t a k š i lemov sousedov Pepi. - Inouk -Če pa naš ata sploj nema slejdnje tanače. Depa, skur vözraščeni souse-ga sprobajo. Eške prva pa, Miki Roš trbej sprobati. Depa, vsi so nej bole s kustimi očami. Ništerni Tak so se zdaj leko v auto zač-glave, nej? mogli nagnouk v auto. so vcejlak pozabili požejrati. nili spravlati atini pajdaši, ka -Vej pa leko dvakrat pela- Dragi moji, lejpi pozdrav s sunčne pa včasik deža pune Sobote. Vejn, ka steri od vas večkrat es k nam v Soboto pridete. Lepou se pripelate ali prejk Verice ali Gorenjoga Senika pred varaš Soboto srejdi prekmurske ravnice. Na, si pravite, samo eške sparkejramo pa demo po bautaj, po krčmaj ali pa k pajdašom. Depa, na toj mesti se začne epopeja, se začne roman, se začnejo muke kak v kakšnom pasijoni od kakšoga mučenika. Kak zdaj v toj Soboti sparkejrati? Tou pitanje je eške bole žmetno po kakšnom velkom deži. Vej so pa naše poštije pa vilice po varaši skur kak kanal La Manche, telko vode ostane na nji eške tri dneve po deži. Pa se po tistom leko eške pitate, kak pri vragi se čütijo Sobočanci, ka eti živejo. Pa tou morajo trpeti vsikši den? Vredi, nam je malo ležej, ka vejmo, na sterom mesti te štrajfajo, na sterom parkirišči pa nej. Depa, kak naj tou vej človek, ka je nej iz našoga varaša ali pa je celou nej iz Slovenije? Vej pa na nienom mesti ne piše, ka moraš napraviti, če parkejraš na plavi črtaj. Depa, če parkejraš pa gor na prejdnjo glažojno ne deješ vöro, že so pri tebi pa škejo meti pejneze. Pa Sobota ške biti najbole prejdjen varaš v našoj krajini. Leko, ka de tak. Depa, una de najbole prejdjen varaš po nejmougočom parkejranji pa sumarijaj. Tou mi je lepou tapovedo moj pajdaš Gibati. -Z Nemškoga je prišo domou moj stric. Penzijo si je prislüžo tam daleč, zdaj pa je prišo domou, ka de lepou na meri s kusto bukso uživo. In se je eto nejdugo pelo v Soboto. Ja, biu je petek. Vej pa vejš, gde je doma gé? Na, tam pri Spari se je v Soboto pelo. Najprva je čako pri nikšni semaforaj, ka človek sploj ne vej, za koga so napravleni. Po tistom je čako pri železnici, ka je zavolo enoga cuga bila rampa doj spüščena že deset minutov prva. Depa, eške itak je nej biu v varaši. Tam nin za petnajst minut je prišo v center. Vse vküper je za tistiva dva kilometra ponüco pou vöre. Tak je zdaj začno iskati mesto za parkejranje. Tou bi ti mogo videti pa čüti! -si je zdaj mogo Gibati spiti špricer. -Naredo je sedem krougov po varaši pa je kuman najšo edno malo lüknjo za svoj preci velki nemški auto. Eške je nej napravo pet meterov od njega, že so njemi trge v rdeči uniformaj gor kelili papejre, ka je nej dobro parkejro. Pa ji je proso, naj njemi povejo, ka je napravo naoupak. Najprva je mogo plačati, pa so njemi prajli, naj vöro gore deje za glažojno. Küpo je vöro pa jo je dau na mesto. Depa, znouva so njemi pisali nouvi štraf, ka je nej vöro nastavo na tisto minuto, gda je začno parkejrati. Doj se je svado pa je začno iskati mesto za parkejrati brezi plavi črt. Srejdi varaša geste nikšni makadamski plac, po sterom skur trbej plavati. Tam je sparkejro, pa šou po vodej skur do kolen do prve baute, ka si je nouve cipele küpo. Vej so pa tisti fini lakasti zavolo vodé gratali vcejlak zanikoj. Tak se je zdaj z nouvimi na no-- Kak pa je stric opodo po tisgaj znajšo pred banko, ka tom, - sam ga pito. si pejneze zdigne za petek -Kak, na banki ma miljoune, večer pa soboto pa eške ne-pa je prišo k meni, ka sam njedelo. Depa, banko so njemi mi posoudo eno par gezerk, zaprli pred nousom. Vej pa ka je leko svojo lübo pelo na njemi je trbelo tri vöre, ka je večerdjo pa v soboto na vedo nje prišo, -je od nevoule selico, -je vdaro po stoli Gibati, Gibatomi teklo doj po šinjeki. ge pa sam si čestito, ka raj peški Naroučo sam njemi eške eden ojdim kak pa z avtonom. špricer. Miki RADIO MONOŠTER UKV (FM) 106,6 Mhz Od pondejlka do sobote od 16. do 17. vöre, v nedelo Porabje, 24. avgusta 2006 PETEK, 25.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.20 PODOBE SLOVENIJE: PADNA, 10.45 STRANSKI TIR, DOK. ODD., 11.35 DNEVNIK NEKEGA NARODA, DOK. SER., 12.25 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA: STATI INU OBSTATI, 13.40 DUHOVNI UTRIP, 13.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: FRANC URŠIČ PIŠTA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 HE-MAN, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: PRAVLJICA, 16.30 HOLLYJINI JUNAKI, AVSTR. OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NATIONAL GEOGRAPHIC, AM. DOK. SER., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 FRANČKOV FONZEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 XXXVII. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE „PTUJ 2006”, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 POLNOČNI KLUB, 0.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 25.8.1991, 0.25 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.20 NATIONAL GEOGRAPHIC, PON., 2.15 XXXVII. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE, PON., 4.10 INFOKANAL PETEK, 25.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.30 MOJE NAJLEPŠE DARILO, NEMŠKI FILM, 15.55 ŠTAFETA MLADOSTI, 16.40 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 17.10 SP V VESLANJU, 18.15 MOSTOVI -HIDAK, 18.50 OTOK SREDI VOJNE, ANG. NAD., 20.00 NORMANI, ANG. DOK. SER., 20.50 ALPEDONAVA-JADRAN, 21.15 ČAROBNE ROKAVICE, ARG.-NEMŠ.-FRANC. FILM, 22.40 AMERIŠKI FILM: ZVEZDA, AM. DOK. ODD., 23.35 DESETI BRAT, SLOV. FILM, 1.00 SP V NOGOMETU, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL SOBOTA, 26.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 DOSJE: 2.GENERACIJA@JUŽNJAKI.SI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PESEM KAMNA, DOK. ODD., 13.30 SLOVENCI V ITALIJI, 14.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 14.50 VSE ZA SREČO, FRANC. FILM, 16.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 UMOR NA IGRIŠČU ZA GOLF, ANG. FILM, 21.45 ČEZ PLANKE: ROMUNIJA, 22.55 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.30 8 X 45: NEBESA, AVST. NAN., 0.20 HISTERIČNA SLEPOTA, AMERIŠKI FILM, 1.55 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 26.8.1991, 2.15 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 2.55 ČEZ PLANKE: ROMUNIJA, PON., 4.05 INFOKANAL SOBOTA, 26.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.55 SKOZI ČAS, 12.05 AMERIŠKI FILM: ZVEZDA, AM. DOK. ODD., 13.00 ŠPORT, 16.25 NOMADI NEBA, FRANC. DOK. FILM, 18.00 ŠPORT, 20.00 SE ZGODI, 13. EPIZODA: MLADI RAZISKOVALEC, 20.30 VELIKA NOČ DUNAJSKE GLASBE, POSNETEK Z GRADU SHÖNBRUNN, 22.45 POMARANČE NISO EDINO SADJE, ANG. NAD., 23.40 KONCERT SKUPINE SREČNA MLADINA, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 27.08.2006, I. SPORED TVS 7.30 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 14.15 NOSTALGIJA Z ANTONOM MARTIJEM, 15.10 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST -PODNAJEMNIK, IZV. NAN., 16.00 TEATER PARADIŽNIK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 KORENINE SLOVENSKE LIPE: TRST, 17.45 KORENINE SLOVENSKE LIPE: TRŽAŠKA POKRAJINA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SKRIVNOST NATALIE WOOD, AM. NAD., 21.25 CON ANIMA, PORTRETNI FILM DIRIGENTA MARKA LETONJE, 22.20 POROČILA, ŠPORT, VREME, 22.45 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 27.8.1991, 1.10 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.55 INFOKANAL NEDELJA, 27.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 11.30 SKOZI ČAS, 11.40 MLADI VIRTUOZI: TRIO MARAKLE, 12.10 EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI, 12.35 SP V VESLANJU, 17.00 ČEZ PLANKE: ROMUNIJA, 18.05 ŠPORT ALI FILM, 20.00 BOGOVI IN DEMONI, FRANC. DOK. SER., 20.50 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 20.50 MOZARTOVA MINUTA, 21.00 UMETNIKI O MOZARTU: POMEN, 21.05 NAJLEPŠI ODLOMKI IZ OPERE COSI FAN TUTTE, 2. DEL, 21.45 OBSODBA, ANG. NAD., 22.45 ŠPORT, 0.15 EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKI, PON., 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.08.2006, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.10 NOSTALGIJA Z ANTONOM MARTIJEM, 11.05 NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST, IZV. NAN., 11.55 TEATER PARADIŽNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KORENINE SLOVENSKE LIPE: TRST, TRŽAŠKA POKRAJINA, 14.00 SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2004, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 VESELA HIŠICA -BUBULINEK IN BUDULINEK, LUTK. NAN., 16.25 AVTO IZ ČOKOLADE, ZAB. ODD., 16.35 BUBA GUBA: PTIČKI, LUTK.NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 MAKALU - 30 LET POZNEJE, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 MOJA AFRIŠKA FARMA, DANSKA DOK. ODD., 21.00 WILLIAM IN MARY, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 JULIE, VITEZ DE MAUPIN, FRANC. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 28.8.1991, 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.50 MAKALU -30 LET POZNEJE, PON., 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 28.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.55 SLOVENCI V ITALIJI, 16.25 MOZARTOVA MINUTA, 17.20 BOGOVI IN DEMONI, FRANC. DOK. SER., 18.20 RUY BLAS, FRANC. FILM, 20.10 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.50 AVTOBIOGRAFIJA, FRANC. DOK. FILM, 21.50 ARITMIJA, 22.20 RISANA DRUŠČINA, AM. RIS., 22.40 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.10 SP V NOGOMETU, 2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL TOREK, 29.08.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 SOŽITJA, 11.55 POLJE, KDO BO TEBE LJUBIL, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 ČEZ PLANKE: ROMUNIJA, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.00 POROČILA, PROMET, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 NOVE HLAPIČEVE DOGODIVŠČINE, RIS., 16.15 OBISK V AKVARIJU, POUČNA ODD., 16.20 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM VODA V JEZERU, 16.30 FLIPER IN LOPAKA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 NARAVNI PARKI SLOVENIJE: CERKNIŠKO JEZERO, 18.05 PODOBE SLOVENIJE: TEŠANOVCI, DOK. ODD., 18.40 TRAKTOR TOM, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.30 BREGINJA NI VEČ, DOK. FELJTON, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 RABLJI, AVSTR. DOK. SER., 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 29.8.1991, 0.10 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.05 NARAVNI PARKI SLOVENIJE, PON., 1.35 PODOBE SLOVENIJE: TEŠANOVCI, PON., 2.10 INFOKANAL TOREK, 29.08.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 16.40 ARITMIJA, 17.10 AVTOBIOGRAFIJA, FRANC. DOK. FILM, 18.05 PAPEŽEVA VOJSKA - 500 LET ŠVICARSKE GARDE, 18.30 MOSTOVI – HIDAK, 19.05 MALI OGLASI: MOČ REKLAME, IZV. TV NAN., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 20.50 DON KIHOT, ŠPANS. LIT. NAD., 22.20 ACCORDION TRIBE, AVST. FILM, 23.55 SP V NOGOMETU, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL VABILO Lokalna in slovenska manjšinska samouprava Gornji Senik ter civilne organizacije in podjetniki vasi prirejajo 26. in 27. avgusta VAŠKE DNEVE 2006, na katere vas vljudno vabijo. Program: 26. avgust (sobota) 15.00 Vaške igre v javnem parku Sodelujejo: Gornji Slaveči, Čepinci, Martinje, Gornji Senik 20.00 Veselica v šotoru Igral bo ansambel Prekmurci iz Slovenije 27. avgust (nedelja) 9.30 Slovenska sveta maša v domači cerkvi 10.30 Blagoslovitev obnovljene in razširjene mrliške vežice 11.00 Kulturni program v šotoru 12.00 Pogostitev (golaž) v šotoru Otroke čakajo igrala na dvorišču šole do 18. ure 13.00 Veselo popoldne z ansamblom Weekend Band iz Slovenije 15.00 Predstavitev dejavnosti mejne straže na športnem igrišču 15.30 Predstavitev domačega in graškega gasilskega društva v javnem parku 16.00 Športni program: tekme v malem nogometu 18.00 Veselica v šotoru z gostjo Marino Huber Pokrovitelji: Szlovén Kisebbségi Önkormányzat, Brian & Brian Bt., Cziffer- Skaper vendéglő, Závecz korcsma, Mákos Bt., Kern kocsma, Tűzoltó Egyesület, Hármashatár Szikvízüzem ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT