199. številka._ Ljubljana, v četrtek 1. septembra 1904.
MIŠKI
XXXVII. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimfii nederje tame, ter ve^ja po poitt prejeman za avstro-ogrske deBelo aa vse leto » K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa eden mesec S K dO h. Za Ljubljeno s pošiljanjem ca d^m za vse leto 24 K, za pol leta 12 K trt leta 8 K, aa eden mesec 2 K. Kdor bodi sam ponj, placa sa vse Isto 29 X, za pol Ista 11 K, za četrt leta 6 K 60 b, aa eden mesec 1 K 00 b. — Za tuje idsisls toliko več, kolikor znafia po&tnina. — Na naročbeš- stodobne vpoanjatvo naročnine se ne ostra. — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petit-vrsts po 18 h, ca so oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ss trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi nflsvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprsvnlitvo je v Knaflovih ulicah flt. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, apravniStvo pa v pritličju. H / j Ji Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j« administrativne stvari.
„Slovenski Narod" tl£i št. 34. Posamezne Številke po lO b. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85.
17
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo
nane so bile, da pojde Korber Pove iskat za zvezo z Nemci, da jim k ponujat alijanco z nemškimi stran-
ns aovo naročbo, stare gospode naroč-PJii proti Čehom in Jugoslovanom, nlke pa, katerim Je potekla koncem me-f eli so to misliti, ker so Čehi glavna seča naročnina prosimo, d. Jo ob pravemP; da K5rber in nemgke gtranke ne času ponove, da pošiljanje ne preneha Irv*-   .    - _
da dobe vse številke. |V/eJ0 lzvrš,tl 8V0Jlh namenov, in ker
•je Korber vedno in dosledno ravnal
„SLOVENSKI NAROD",!^*dr Derschatte-
*•!]■ u ljubljanske naročnike br.i po' > T°da V Zadnjih dne"h 80 86 na" šlljanja na dom: «*   nemških strank o pomenu Korber-
Vse leto. Pol leta .
l 22-— i četrt leta . k s-s^fo3 potovanja v Galicijo temeljito 11-— j En mesec . „ i-gV&reinenili.  Nemci se   zdaj  boje, da
no ii
Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 »• * ^rber ne   išče  Poljakov  za  zvezo z
S pošiljanjem po pošti velja: ja_iiškimi strankami, nego zase, da hoče 1 $(~ae leto. . K 25*— j Četrt leta . K e-S^c poljske delegacije napraviti svojo ia*°l leta " " " 13'— I En mesec. „ 2-3 fc«ebno stražo, ki naj bo jedro novi Ifj**" N-roc* »e lahko z vsakim dnevo/^'čini, ki jo sestavi Korber iz strank Ls hkratu se mora poslati tudi nsročnln ^kdanje desnice. Nemci  očitajo Kor-
drugace se ne oziramo na dotično naročil*'       j x-i a       ~ i
_ ž^riu, da je grešil proti dogovoru, gla-
g Ust ss ustavlja 10. dan po   poteB        L i a     i £• -----—Ki—LiiiZriijen katerega ne sme vlada slovanskim
naročnini  brez  ozira  vsakemu,  kdor   »mri   j        -x        a x.
—- ' yy*-odom ničesar dati, v kar niso nem-
vposlje Iste ob pravem času. lih^
Uprarniatvo »Slovenskega Naroda".,
_________0{ 8:
Korber na Dališker.
i i stranke privolile; sklicujejo se v 64t&az tega
na  ustanovitev Čeških in
mudi na Gališkem. Oficijalno sf'^i nuje njegovo potovanje -inšpekcij? h
mnenju in vzpričo mogočnemu gibanju maloruskega naroda vdinjati dr. Kbr-berju in pomagati nemškim strankam, da vzdrže svoje krivično gospodstvo.
ja> jskih pripravniških paralelk v Šleziji "sa na vladno postopanje glede vseuči-^ vfci- jh tečajev v Inomostu in izvajajo iz Ministrski  predsednik  K5rbe£'       ;a, da se pripravlja nov vladni kurz,
|e_ katerem je Poljakom prisojena važna J i
litičmh m sodnih uradov" in K\ fieu'     Kakor se vidi iz tega, so vsi po-pregleduje tudi v resnici te urade   ^itični krogi edini v tem^da išče Korber natančno in ima povsod jako frazo °*?0ljake in jih skuša pria^biti, da pa govore, ali vzlic temu je znano vsei l*!-e ni jasno, kake namene in\ ž njimi svetu, da je to potovanje velepolitiči 1      Poljaki so  kot politični in da ima velepolitične namene.        H/edno  stali na stališču:  do  ut des
Razmerje med ministrskim pred-Judi Korberja ne bodo podpirali, če l sednikom Kbrberjem in med poljsko pm za njih podporo ne bo dal primer-delegacijo je bilo do zadnjega časa _ih koncesij. Tega se gališki Malorusi vse prej nego prijazno. Opetovano se J0je in zato so priredili v Lvovu veli-je Korber celo pripravljal na vojno 'ansko demonstracijo, ki je jasno po-proti Poljakom in ravno tako so mu .azala globoko in ostro nasprotje med Poljaki marsikdaj podstavili nogo in »oljaki in med Malorusi. mu prekrižali marsikak račun. Težko  in  nehvaležno je ugibati,
Zdaj se mudi Korber v Galiciji. ,ak uspeh porodi Korberjevo potovanje Obiskal je Poljake na njihovem domu. j Galicijo. Če se sme soditi po glaso-Ob sebi se razume, da to ni samo vi- rih poljskih časopisov, potem ni misliti, žita vljudnosti, nego da so Korberja da bi Poljaki hoteli iti za Korberja pripeljali v Galicijo gotovi nameni, dr proti Čehom v ogenj. Skoro vse poljsko isce zveze s Poljaki. Časopisje se izreka proti alijanci z nem-
Ko se je zaznalo, da namera^ j gkimi strankami na škodo Slovanov in Korber iti v Galicijo, so nemške stran: j težko je veneti, da bi se hotela poljska ta projekt toplo pozdravljale, kajti p J| delegacija   vzpričo    takemu javnemu
Vojna na Daljnem Vztoku.
Boji pred Liaojangom.
General Saharov poroča dodatno, da je trajal boj dne 30. pr. m. do noči in se je končal šele ob 9. uri zvečer. Ruska armada se je borila naravnost junaško. Vest, ki se je sporočila armadi, da je 26. hrabra portarturška posadka odbila vso japonske napade, je bila sprejeta z velikim navdušenjem in navdala vso armado z željo, slediti zgledu juna ških braniteljev portarturške trdnjave. Naše izgube Še n<so dognane, vseka* kor pa so velike. Po številu ranjencev, ki so jih na uanitarni postaji obvezali, sklepati, snašajo vse naše izgube okrog 3000 mož. Takisto morajo biti tudi japonske izgube izredno velike.
O pričetku odločilne bitke pred Liaojangom poroča polkovnik Gaedke z dne 30. pr. m.: Od pol 6 ure zjutraj se bije odločilna bitka pri Liaojangu. V mogočnem polkrogu 14 kilometrov obkoljujejo ruske pozicije Liaojang od železniške proge do zgornjega teka reke Tajci v povprečni daljavi 7 kilometrov od mesta. Ves čas divja ljut artiljerijski boj, ki se je zlasti poostril ob 11. uri. Ob pol 10. uri dopoldne je napadla ena ruska baterija na severnem obrežju reke Tajci z močne gorske pozicije Japonce, ki so skušali prodirati na cesti iz Ajpinga. Situvaoija je silno napeta, povsodi se vrše najin-tenzivnejše priprave na boj, ki ima morda odločiti izid cele vojne. O operacijskih pripravah ruske armade ne smem, kar je popolnoma naravno, ničesar poročati. Vendar pa ne mislim, da bi postal Liaojang za Ruse drugi Seda n. Za odločilno smatram vzhodno krilo. Danes zjutraj me je vzbudilo grozovito gromenje topov. Tudi sedaj še grme topovi. Japonci še niso prekoračili reke Tajci,
kar je za tok bitve izredno važno. Kasneje nameravam osedlati konja in pojahati oa fronto.
S fronte je poslal Gaedke tale brzojav: Neprestano grme topovi in pokajo puške. Višine okrog in okrog se zde ogenj bljuvajoče gore. Japonci so pričeli napad vzhod o od Liao-janga ob reki Tajei, a so bili odbiti. Sedaj je posebno intenziven ogenj južno in jugozapadno od Liaojang*; posamezni streli se ne morejo ved razločevati. Vojna sila obeh strank znašaveč nego pol mi lijonabojevnikov. Bitka bo morda trajala več dni.
Rusko brzojavno agentstvo pa poroča iz Mukdena z dne 30. pr. m.: Od danes zjutraj se bije pri Liaojangu ljuta bitka. Vsi poskusi Japoncev, da bi obšli naše krilo, bo bili odbiti. Sovražnik je izgubil več kakor deset topov. Podrobnosti boja še nisc znane.
Japonsko uradno poročilo o bojih 251 26. in 27. avgusta.
Japonska vlada je izdala o bojih sprednjih vojev dne 25., 26. in 27. avgusta tole uradno poročilo: Prva naša armada je 25. pr. m. napadla sovražnika, ki je imel močne pozicije i.a nekem strmem griču, 23 milj jugovzhodno od Liaojanga. Do večera 25. pr. m. se je našemu centru po uspešnem bajonetnem napadu pehote posrečilo zavzeti ruske pozicije, dočim se je rutico levo in desno krilo še nadalje trdovratno upiralo. 26. pr. rr, se je boj nadaljeval z isto ljutoBtjo, ne da bi se zmanjšala ruska odporna sila. Kasno na večer je desno naše krilo potisnilo nazaj rusko levo krilo in ee polastilo 8 topov. 27. pr. m. se je pričel boj znova in se končal b tem, da so bile ob solnčnem zatonu vse pozicije v naših rokah. Pri tem smo izgubili okoli 2000 mož. Istočasno so prodirali drugi voji proti Anšančanu, odkoder se je sovražnik umaknil brez posebnega boja. Naši voji so ga zasledovali. Sovražnik je bežal v smeri proti Liaojangu.
Pripomnjamo, da se to uradno poročilo nanaša na boje preteklega tedna, ki so se bili med sovražnimi sprednjimi voji in niso identični a bojem, ki se je pričel 30. pr. m. in v katerem so si Rusi že izvojevali znatne uspehe.
Konštatujemo, da si japonska in ruska poročila o gori navedenih bojih znatno nasprotujejo. Japonci trde, da bo si vse pozieije s težkim trudom pridobili, dočim Rusi naglašajo, da so se z vseh dotičnih točk prostovoljno umaknili.
»Novoj* Vremja« je dobilo iz Liaojanga brzojavko, da je došlo vzhodnemu koru v noči s 2 6. p r. m. na 2 7. p r. m. povelje, da naj zapusti svoje pozicije in se umakne v Liaojang. Ta ukas je došel tembolj nepričakovano, ker so Rusi po ljutem artiljerijskom boju dne 26. pr. m. odbili vse napade s popolnim uspehom in so ob 5. uri popoldne sami prešli k napadu, katerega so drugi dan nameravali ponoviti z vso silo.
Ako se verjame temu poročilu — in vzroka ni nobenega, da bi se ne verjelo, se kažejo japonski uspehi, o katerih govori japonsko uradno poročilo, v popolnoma drugi luči.
Boj za Port Artur.
»Daily Telegraph« poroča, da se je veliki splošni napad na Port Artur popolnoma ponesrečil. Ta napad se opisuje kot naval trume kobilic. Japonci so gazili v potokih krvi in bo bo b prsi zaganjali v vrste ruskih bajonetov Zlasti mnogo je padlo Japoncev pri kopanju nasipov. Cim je padel eden, je stopil takoj hladnokrvno drugi na njegovo mesto, dokler ni bilo niti enega moža več na nasipu. Japonski vojaki so stopali na rame svojih tovarišev in na ta način skušali preplezati obzidje. Toda Rusi so stali na utrdbah kakor skala in prebcdli vsakogar z bajonetom, ki se Mm je približal. Pri foru št. 1 je bil noj najljutejši. Mož proti
P'
Iz ljubezni.
Povest.   Spisala Dag mar (Konec.)
K-^ur v omothu je hitela^ mov.   Ljudij ni videla in ropotacrV^ vozov   ni  slišala:   le  na  moža \ mislila,  na  svojega  ljubega moi kateri je  radi  nje  postal ubija'*, Ubogi Josip!! fl Napol onemogla je dospela 5^ vrat, a kakor okarnenela je aVbst^a na pragu. Moža ni bilo več d,. n»Jc
»Odpeljali   so  ga  že, — toAa sem oetaia. O Bog, pomagaj mi F
Pred posteljico nedolžnega \ 0-čiča pade na kolena ter bridko j!/ia.
»Zlato moje dete, očeta sc ti odpeljali v zapor. Sama sva ostali na tem svetu... In na tebe, nedj*lno dete, bodo s prstom kazaje »Glejte, to je ubijalcev sin!« Iv jjne, ti Bi nedolžen, ti ne zaslužiš t^tesra-mote. Umriva, dete, umriva /j^ ljubezni do tvojega očeta .. . N^TiJka in samomorilka hočem pobiti ?« mrmra s trepetajočim glasom, g »Da iz ljubezni!« — ---
Ružena hitro vstane, vzame žvep-lenke in jih nastrga v kozarec vode in da piti otroku, potem pa pije še sama.
Hitro spiše listek, ki ga položi na mizo, potem se pa uleže k svo-f inau otroku na posteljo.
III.
»Ružs, rešena sva revščine in tuge,« je veselo vzkliknil Josip, ko je vstopil v sobo. A postal je smrtno* bled, ko je videl Ruženo iežeče na postelji.
»R&Ža, moja Raža, kaj ti je ?« je bolefttno zaječal in že je klečal pri njeni postelji. Vroče poljube ji je pritekal na blede ustne in s solzami ji je močil bleda lica, — a vse zaman! Ona ni odprla oči, da ga pogleda, ona ni vzdignila rok, da ga objame.
J oi: i p je odprl vrata in na ves glas zaklioal: »Pomoč, pomoč, hitite po zdravnika!«-------
Ko je zjutraj Ružena odšla na trg, je prinesel pismonoša pismo za gospoda barona Panizkega. Bilo je njegovega očeta. Josip je bil zelo iznenađen, da mu piše oče, ki ga je zavrgel. A iznenađen je bil še bolj
in obenem ginjen, ko je bral, da mu oče odpušča in obenem pošilja dvaj-settisoč kron. Stari oče je namreč zvedel, da fle je sin poboljšal, da se je poprijel dela, da je postal celo de-dektiv, samo da more preživljati ženo in otroka.
Toda sedaj, ko se mu smehlja bodočnost, sedaj mu umira ljubljena žena in dragi otrok.
Zopet in zopet pritiska vroče poljube na ustne žene in otroka.
»Pa kaj je to ?« pravi sam pri sebi, ko zagleda na mizi pismo. Hitro raztrga ovitek in prične čitati:
»Sama sem iskala smrti in tudi sem jaz kriva smrti svojega otroka. Ne nezadovoljnost nad življenjem, temveč grozna nesreča me je gnala v smrt.
Ako bode kdaj moj ljubi mož vprašal po meni, recite mu, da sem mu iz srca odpustila, saj vem, da je iz ljubezni do mene zašel na krivo pot. Rada umrje m, saj brez njega itak ne bi mogla živeti ...
Naprej Josip ni mogel več čitati.
Stemnilo se mu je pred očmi in z globokim vzdihom je padel na kolena pred posteljo svoje drage Žene.
»Ruža, sedaj razumen! Ti si mislila, da sem jaz po okolici ropal, da sem mogel preživeti tebe in otroka. Mislila s?, da' sem hudodelec, ki je bil danes ponoči ranjen. Ne, Ruža moja, ne, jaz &em bil policist, ki jih je zasledoval. Povedati ti tega nisem hotel, da bi ne slutila, kako globoko sem se ponižal iz ljubezni do tebe . . . R&ža, — ali me res ne čuješ?!«---------
Začujejo se koraki.
Zdravnik in mnogo radovednega ljudstva vstopi. Z vso eneržijo je moral postopati zdravnik, da se je ljudstvo odstranilo.
Ko je zdravnik preiskal bolnico in otroka, je zmajal z glavo in rekel: »Otroček je že rešen vseh zemeljskih muk, tudi mladi ženi ni več pomoči, morebiti se mi pa vendar posreči, da jo vsaj za nekoliko trenotkov spravim k zavesti.«
Josip ni ničesar odgovoril. Komaj da je Čul zdravnikove besede.
Zdravnik si je zelo prizadeval, da bi spravil bolnico k zavesti. — In glej! Odprla je oči.
Pred njo kleči Josip.
Ko ga je zagledala, spregovori z
umirajočim glasom: »Joia, moj Joža, beži, beži, da te ne dobe orožniki! Za otroka in sebe sem že jaz skrbela «
Tedaj ji Josip pove resnioo.
Molče ga je poslušala. Le zdaj-pazdaj je bolestno vzdihnila. Ko je končal, je obrnila svoje krasne cci v njega in le še dihnila je besede: »Prepozno, ljubi Joža, prepozno, . . . na svidenje . . . tam gori!« — — —
Kralj Matjaž.
Zgodovinska povest. XIV. (Dalje)
— Ljudje — je nedaljeval Ma-gajna — so bili vedno različne narave in različnih nagonov ter podvrženi različnim strastem. Eden je delaven, drugi dela le toliko, kolikor mora; eden je Štedljiv in si Še od ust pritrga, da spravi kaj na stran, drugi pa sproti porabi vse, kar ima in časih Še več. Vsled tega se je po dolgem časa stanje prvih ljudi znatno spremenilo. Ene rodovine so si sčasoma nakopičile lepo imetje, dočim so ostale druge brez imetja. To je pokazilo naravno razmerje med ljudmi. Nastali so bogataši
r
molu se je tu boril in sablja in bajonet sta imela glavno ulogo. To ni bil boj, to je bilo mesarsko klanje. Kri je tekla ▼ potokib, topovi so grmeli, da se je tresla aemlja. Pri luči projektorjev so se nato ponoči pokopavali mrliči. Med padlimi Japonci je bilo mnogo dečkov in že sivolasih mož.
V Port Arturju izhajajoči list »Novi Kraj«, ki se pošilja tudi v Cifu, opisuje japonske napade na trdnjavo od 23. do 26. pr. m. »Novi Kraj« piše: Po tridnevnem ljutem naskoku so Japonci počivali 23. pr. m. do večera. Ob 11. uri ponoči pa so zndva navalili z ogromnimi silami proti utrdbi Caredootni. Vkljub ruskemu ognju so vdrli do glazije. O i to d so nameravali naskočiti ruske utrdbe, a so bili z uničujočim ognjem ruskih topov na celi črti odbiti. Samo eden japonski oddelek je prodrl do fora, kjer so ga pa Rusi z bajoneti do zadnjega moža uničili. Med tem bo dobili Japonci na pomoč novih sil in so znova naskočili trdnjavo, a so bili vdrugič z ogromnimi izgub a m i odbiti. Tudi tretji naskok je bil sijajno odbit. Ja-ponoi so za naskakajočimi kolonami streljali granate, da bi jih intenzivneje spominjali na dolžnost — zmagati in umreti.
Drugi dan se je vnel težak artiljerijski boj. Stotnik Lebedjev, ki je poveljeval pomorščakom, je stal kakor skala na obzidju in ustrelil z revolverjem več kakor 20 Japoncev. Pri tretjem naskoku je Lebedjeva zadela japonska granata in ga na mestu ubila. Ruski artiljeriji je poveljeval general G a r b a t o v s k i, ki je bil šest dni neprestano na nasipu, ne da bi kaj spal. Ob dveh popoldne so Japonci jeli z 12 topovi prodirati proti Paličengu. Ob 6. uri zvečer so japonski voji navalili z veliko silo na južno-vzhodno rusko fronto, a so bili z velikimi izgubami odbiti. Stotnik Steniplavski je z malim oddelkom vdrl iz trdnjave in je uspešno odbil napad ene japonske baterije.
Tako »uspešni« so japonski navali na Port Artur, a vkljub temu si japonsko poslaništvo v Londonu upa trditi, da je konec že blizu in da je pad Port Arturja vprašanje par dni. No, bodemo videli, koliko tednov na-st»ne še iz teh dni!
Ruski vojaški transporti.
»Berliner Tagblatt« poroča, da je prvi armadni kor že dospel na bojišče. Ker se je prometnemu ministru Hiikovu posrečilo, v zadnjem mesecu znatno povečati sposobnost sibirske železnice, se prevoz armade na bojišče vrši veliko hitreje. Sedaj se prevaža 6. sibirski kor, kateremu nato sledi 4. donska kozaška divizija.
Veliki knez Boris.
V torek je dospel v Petrograd veliki knez Boris iz Liaojangs, da v imenu mandžurake armar i carju čestita   povodom  rojstva cesarjeviče*
vega. Pri ti priliki dementuje rusko brzojavno agentstvo vest, kakor da bi se hotel Kuropatkin velikega kneza iznebiti, ter zatrjuje, da ae Boris v 14 dneh zopet vrne na bojišče. _
Dr. Korber v Galioiji.
Lvov, 31. avgusta. Danes je sprejel ministrski predsednik sodne in namestniške uradnike. V imenu sodnih uradnikov je pozdravil dr. Kflrberja predsednik deželnega nad-sodišča, zatrjujoč neomajno zvestobo in privrženost cesarju in vladarski hiši. Isrekel je tudi nekatere želje, posebno glede ispopolnitve in ustanovitve novih sodišč. Ministrski predsednik je izjavil v svojem odgovoru: »Vse, kar hočemo, se da povedati z besedami: Hočemo pravično justieo!« Nadalje je govoril o novem civilnem pravdnem redu, o predstoječi uvedbi novega kazenskega zakonika, o potrebi reforme državljanskega zakonika, konkurznega reda itd. Opominjal je sodnike, naj pri ispolnovanju svojih dolžnosti mislijo vedno na pravičnost pa tudi na človečnost in na vrednost človeka. Končno je sprejel odbore odvetniške in notarske zbornioe, trgovinskega sodišča, deputacijo avskultantov, jetni-carjev itd.
Zborovanje Malorusov.
Lvov, 31. avgusta. Povodom bivanja ministrskega predsednika v Galiciji so sklicali Malorusi velik ljudski shod v Lvov. Prišli so na shod vsi maloruski državni in deželni poslanci, zastopniki vseh malo-ruskih okrajev ter nad 2000 kmetov. Predsedoval je dr. Okumiewski. Prvi je govoril dr. Levvicki o vedenju vlade in Poljakov napram Malorusom. Sprejela se je resolucija proti poljskemu klubu in v kateri se izreka vladi najstrožje nezaupanje, ker dr. Korber izvaja napram Malorusom isto politiko kot so jo izvajali njegovi predniki. Posl. Romanczuk je poročal o odgovoru ministrskega predsednika na maloruske želje. Poročilo je bilo sprejeto b klici ogorčenja proti vladi. Nastopil je neki odvetnik kot govornik ter izjavil, da morajo Malorusi nastopiti politiko moči in ceste. — Po zborovanju so se pripetile velike demonstracije, katerih se je udeležilo nad 4000 oseb. Policija je razganjala demonstrante s sabljami ter več oseb ranila. Med celo demonstracijo je stal dr. Kočber z namestnikom grofom Potockim nekako izzivajoče na balkonu vladnega poslopja ter je zrl na demonstracijo. Vendar se je demostrantov zbal, da ni upal iti k obedu k predsedniku deželnega sodišča. Poklical je pač k sebi policijskega komisarja ter ga vprašal, ali bi se bilo varno peljati skozi mesto. Ker pa mu je komisar odgovoril, da mu ne more jamčiti za varnost, odpovedati se je moral bogatemu obedu.
Spremembe v predsedstvu najvišjega sodišča.
Dunaj, SI. avgusta. Prvi predsednik najvišjega sodnega in kasa-eijskega sodišča, dr. Habietinek, je iel v pokoj ter dobil tem povodom cesarjevo lastnoročno priznal no pismo in veliki križ Leopoldovega rede. Ne njegovo mesto je imenovan tajni svetnik in drugi predsednik istega sodišča, dr. E. S t e i n ba e h, a>a Stein-baehovo mesto je prišel tej ni svetnik in senatni predsednik pri istem sodnem dvoru, pl. R u b e r.
Proti   ogrskemu IJudskošol-skemu zakonu*
Budimpešta, 31. avgusta. V Aradu so imeli Rumuni velik ljudski shod ter so s posebno resolucijo pozvali svoje poslance, naj se najodločneje upro novemu ljudskcšolskemu zakonu, s katerim hočejo Madjari iztrebiti vse nemadjarske narodnosti. Resolucija se je poslala tudi naučnomu ministru.
Razmerje med Avstro-Ogrsko in Italijo.
Dunaj, 31. avgusta. Oflcijozno glasilo avstro ogrskega ministra zunanjih zadev piše o razmerju med Avstrijo in Italijo: »Vladi v Rimu in na Dunaju posvečate vso pozornost ohranitvi takih odnošajev, kakršne zahtevajo posledice zveznega razmerja med obema državama. Obe vladi se prizadevate z vso gorečnostjo, da se preprečijo motenja teb odnošajev. Proti takemu prizadevanju delujejo pa že nekaj mesecev tukaj in tam ustna in tiskana poročila in opazovanja, s katerimi se, žalibože, zbuja navideznost, kakor da bi bila med obema zveznima državama resna in težko odpravljiva napetost. V nekaterih krogih se boje oelo, da tok dogodkov more dovesti do vojne med Avstrijo in Italijo. Mučen vtis in obenem začudenje mora provzroČiti taka zmota. V vseh trditvah take vrste ni nikakega resnega nagiba za konflikt ali tudi le nesporazumijenje med obema državama, temuč so vse skupaj le brez miselne kombinacije. Navadno se ne sklicuje na vzroke, temuč le na navidezne znake, ki so baje opaziti v vojnih pripravah obeh držav. Kar se tiče vsakojakih nasprotstev obeh držav glede Balkana, zadošča opozo-ritev, da nadaljni razvoj balkanskega vprašanja vendar ni zadeva, ki se tiče samo Avstrije in Italije, temuč vseh evropskih velesil. Tudi ireden-tiatični pojavi se dado ravno sedaj manj kot že davno razlagati za izvor vojne nevarnoBti.«
Dogodki na Balkanu.
Sofija, 31. avgusta. Vsled posredovanja bolgarskega diplomatič-nega agenta v Carigradu je turška vlada odpustila tisoč pomiloščenih macedonskih Bolgarov.
Carigrad, 31. avgusta. Vetti o puntu med stražo pred sultanovo palačo so bile popolnoma izmišljene.
in nastali so siromaki in porodila se je lakomnost, tem laglje, ker se je bilo človeštvo pomnožilo, tako da je bila skoro vsa zemlja že razdeljena in je bilo zdaj težje za življenje kot poprej. Bogati ljudje so seveda laglje skrbeli za svojo omiko kot siromaki in tako se je zgodilo, da je polagoma izginila nekdanja popolna enakost in nastala razlika ne le po imetju nego tudi po znanju. In zdaj so začeli bogatejši in omikancjši delati na to, da je prišla javna oblast v njihove roke. Razdelili so si vse javne časti, vsa javna mesta in postali gospodarji svojih bratov. Ko so imeli oblast, so ustvarili take postave, ki so bile njim ugodne, navzeli so si razne častne naslove in imenovanja in poskrbeli, da so jih lahko s silo ubranili. Pri nekaterih narodih so se namesto velikašev polastili oblasti duhovniki, pri drugih so velikaši in duhovniki delali roko v roki. V temnih tempi jih, za al-tarnimi preprogami, so duhovniki delali čudeže, opravljali različne ceremonije in nakladali lahkovernim ljudem vedno večjih bremen. Kmalu so bile vse postave tako narejene, da so posvetni in duhovski imenitniki uživali vsakovrstne svoboščine in znamenite predpravice,
ter bili vladarji v deželi, med tem ko so se pravice siromakov vedno bolj krčile, dokler niso popolnoma izginile. Tako se je človeštvo razdelilo na bogate lenuhe in v bedi in v delu umirajoče tlačane; eni žive v razkošju in v izobilju, drugi v najhujšem pomanjkanju, vse vere pa uče, da je to božji red in da je božja volja, da eni uživajo sladkosti življenja, drugi pa se morajo zanje pehati do smrti in pri tem po pasje živeti. Toda ta red je krivičen in je p roti na raven in zato se mu mora narediti konec.
— Stara pravda! Ta mora spet obveljati.
— Da, stara pravda mora priti zopet v veljavo, vladati mora spet pravičnost. Tista moč, ki jo imenujemo bog, ki je ustvarila nebo in zemljo in Človeški rod, bog nam je sam pokazal v čem obstoji pravičnost. Bog je vse ljudi ustvaril enako, vsem je dal enake ude, vsem služijo udje v isti namen, vsi ljudje imajo enake potrebe, vsi čutijo enako žalost in veselje, zadovoljstvo in nesrečo, vsi hrepene po sreči, se enako množe in umirajo enako. Po zakonu narave to vidi vsak kdor ima oči; vsi ljudje so enaki in nima nobe-
den večjih pravic ali prednosti pred drugim. Bog je pa dal tudi dovolj sredstev, da bi si vsi ljudje lahko ostali enaki in se pošteno preživljali in sicer tako, da bi nobenemu ne bilo treba služiti drugemu, da so torej lahko vsi ne le enaki nego tudi svobodni. Enakost in svoboda sta naravna zakona, sta božja zakona, to izhaja iz narave same, in kdor drugače uči, ta je sovražnik pravice in resnice.
Možje so zadržuje sapo poslušali Magajno. Vsi pogledi so bili nanj obrnjeni. Poprejšnja pozornost se je spremenila v pravo drhtenje.
— Enakost in svoboda sta podlaga vse pravičnosti in naravna podstava vsake človeške združitve. Vsi zakoni morajo sloneti na tej podstavi; kjer ni enakosti in svobode, tam vlada sila a ne pravica. Narodi morajo odstraniti vse predpravice, ki jih posamezniki uživajo, in vse krivične odlike, odvzeti se mora ljudem, kar po krivici uživajo, obveljati mora zopet postava natore.
— Stara pravda ! Stara pravda! so ječali možje in v spoznanju svoje bede in storjenih krivic stiskali pesti.
(Dalje prih.)
Budapešta, 31. avguttU tukajšnjih diplomstičnih krogih— hudujejo nad Turčijo, ki si taki vratno sama koplje jamo. Sploi naglasa, de bi se moralo b Ti nekoliko odločneje govoriti, kako: to storile Amerike. Zato pa nu slanik baron C a 1 i c e , ki bi sle rajši energičnemu možu umaknil.
Dopisi.
bo slovenski duhovniki vendar š» nekolika narodni, će kje, imaj t duhovniki priliko i n do 1 ž n os , , da branijo načelo ravnopra*-• nosti in se zavzemajo za prv I vice slovenskega naroda s vso energijo. Vsak človek moa vendar v svojem stanovskem področju pokszati svoje narodno mišje-nje. Tu pa vidimo, da se duhov ek i stan čisto nič ne gane. Zatte-vati se sme, da saženo vihar, a mesto viharja — par klavrnih kese d. In s tem so naši »slovenski« duhovniki ostali le sami sebi to-sledni. Ljudje pozdravljajo in povzdigujejo nemškega škofa Naglt, ki s Bilo in z zvijačo izganja slovenski jezik iz cerkva, vendar ne morejo resno nastopiti proti atentatu škofa
Z Gorenjskega. PoročeVa je sznesla minuli teden pot ns E brevo pri Jevorniku. Pred leti je b * te vasica, ki je že po svoji nariu legi precej odrezana od ostalega sve miren gorski kraj, kjer je le v-sa' kvatre brumne vaščane razveselil ki »Domoljub« ali temu podoben lic1 Danes je temu drugače; zakaj na stL tine ljudi raznovrstne narodnosti in Kahna, kateremu bo šele pred par kroja dela na progi bodoče bohinjske1 .tedni sporočili svojo udanoBt Mi pa železnice. Življenje je postalo sicer L iĆQ temu le vppagamo: kaj imam0 živahneje, vendar se je včasih tukaj   U. -   ■ • ....
bolj ugodno in zadovoljno živelo. Le Plo™n<» od duhovnikov, ki niti v en pogled na občinska pota! Ne po- -Jer k vi nečejo braniti narodne razdajaj se na pot, če se ti morebiti uopravnosti in kaj smemo pričako-rado zvrti v glavi, drugače se ti prav vati od takih duhovnikov izven lahko primeri, da bodo prhnele tvoje oerkve ? kosti v kaki blatni duplini! Skrajno
škandaloma je steza, po kateri hodijo |"" nSIOWenec" se |e po 48 ur
tujci iz Dobrave na Zasip. Pravijo, trajajočem težkem duševnem boju da leze vsled zgrajenega Železniškega lončno vendar odločil in nas je po-nasipa ves hrib proti Radovini; toda   5*al, naj povemo,  kdo je tisti du-
vkljub temu bi se dala steza, po kateri hodijo dan na dan cele karavane tujoev na Bled, spraviti v tako stanje, da bi se ti ne bilo treba bati, da pustiš svoje črevlje v do kolena globoki ilovici. — Kdor je pot pokvaril, naj jo zopet popravi, to je vendsr jasno. — Temvečja pozornost bo pa obrača na dobravske gostilničarje, če tudi ne na vse in ob vsakem času. Naj le nekoliko zacvili meh v kaki gostilni, že se naloži gostilničarjem občutna globa; ne pomisli se pa, d * pripeljejo pogosto veseli gostje Bar? i svojega  škripaca seboj, ki  z tr<,. vred tudi gostilno zapusti. Če se take malenkostne stvari tako vesai pasi, pazi naj se tembolj na r»zd; pana pota. — Za slučaj, da nastto v vasi ogenj, ut dovolj vode pri i kah,  če  je tudi v bližini vasi ob studencev, ki ob deževju preplavi travnike ped visoko z vodo. Zadnj je nenadoma preminul neki žele niški delavec; prenesti so ga mora v  dobravsko  mrtvašnico.   Revež L moral baje ležati na trohnelih deskaL v shrambi, ki niti poda nima. — Občinski možje, kje ste? Ali imate pesek v očeh?  Tukajšnji orožniki so edini še malo agilni ter skušajo popraviti te nedostatke;  toda njih pritožbe so menda le bob v steno. Ta
lovnik, ki se je v nekem hotelu ►grdo vedel«.   Poskus   dejanja po
129. lit. b. kas. zak. je »Slovenec« pisal c besedama »grdo vedel« Na Slovencev« poziv odgovarjamo: Do-lČno  »grdo  vedenje«  se je zgodilo
hotelu »P r i slonu« v sobi L 62 ; dotični duhovnik, ki je tam renočil, se je v zglssilni list vpisal
0 t Marbič, Pfarrer in Ogulin
1 dotični hotelski uslužbenec, ki ga ta duhovnik atakiral, je nočni por-
- »Pri slonu« g. Peter Strabon. pamo, da bo »Slovencu« to zado-.ovalo, zakaj doslej še nismo nikdar iišali, da bi duhovniki k svojim za-avam s kuharicami, Marijinimi de-icami itd. vabili še  posebne priče.
— Na  naslov nemškega iteškega reda. Nemški viteški d  ima svoje oerkve in svoja po-stva  tudi   na  Belokranjskem. V etliki ima  komendo in ta svo|ega st.rbnika.    Belokranjsko ljudstvo je nelo do zadnjih časov  ta red in jega uslužbence v čislih: spoštovalo ih je,  ker  so  se vedli  dostojno in
liko za danes! če se razmere ne iz| vljudno ter imeli vedno pred očmi, boljšajo, pa pridemo še kdaj na Do    ia jih  plačuje  viteški red, da so
bravo na »štrukiov semenj«.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 1. septembra.
— Imenovanja. Katehet na realki v Idriji Alfred Levičnik je imenovan katehetom na I. državni gimnaziji v Ljubljani. Začasni katehet na ljubljanski realki dr. Mihael O p e kaje definitivno nastavljen na tem mestu. Profesor v Kočevju Edvard P hi lip p je premeščen v Ljubno.
— Klerikalci in narodnost« V sobotnem članku smo doprinesli nov dokaz, kako preganja celovški škof slovenski jezik in
torej samo njega uslužbenci, a ne i klerikalni bojevniki, ki diskreditujejo ugled nemškega viteškega reda. Duhovniki, ki jih je pošiljal in jih pošilja red v naše kraje, bo z malimi izjemami dostojni gospodje, ki jih vsakdo spoštuje.   Metliški  g. prost in n. v. r. kaplan sta na pr. splošno priljubljena med meščani, a ne tako — v komendi, kjer je taborišče metliških klerikalcev,  ki jih vodi bojevita roka  komendskega oskrbnika, hkrbnik n. v. r. bi pač moral vedeti, i ni naloga reda, ki ga plačuje, delati erikalne   propagande   in  da ga ne ičuje red zato, da ima večne kon £te z meščanstvom in rečne pota metliški in novomeški scdniji. Na-
kako je ukazal Župnim uradom, da
i ... .       i        ... I    ''e bi moral vedeti, da nikakor ne
morajo celo  v  izključno  slovenskih | _
okrajih voditi matice v nemškem jeziku. Radovedni smo bili, kaj porečejo na to slovenski duhovniki, ki vendar tako širokouatno besedicijo o slovenski narodnosti. Doslej se je izmed strogo klerikalnih listov oglasil samo »Slovenec« s par plitvimi besedicami »Cerkvena oblast ne sme postopati po potih liberalne birokracije, ampak mora biti pravična vaem narodom.« »Slovenec« se je ravnal po načelu »Wasch' mir den Pelz und mach' iha nicht naad.« Vrgel je nekaj revnih besedic na papir, toliko da se njegovi lastni ljudje ne bodo jezili, sicer pa ga pušča stvar popolnoma hladnokrvnega. S k o f Khan je v cerkvi vpeljal nemškoStaatsaprache in »Slovencu« se ne zdi vredno, da bi se s tem dogodkom bližje pečal, ne zii se mu vredno, da bi s primerno ostrostjo protestiral proti takemu početju. Kako tudi, saj so slovenski mladeniči z Brezja poslali ravno temu preganjalcu slovenskega jezika uđanostno izjavo! Ia vendar je bila ravno tu prilika, pokazati, da
i nemškemu   viteškemu   redu v ,  ako   njega   uslužbenec   (v tem aeru oskrbnik sam) sumniči tako itucijo kot je metliš*^ ~^dišče, da .t p-i»\"-»*idko. Čio?ek bi naposled ilil, da je  nemškemu viteškemu u všeČ, da raste čimbolj nespora-nljenje   med    meščani   in njega kužbenci. ki bi svojega politiškega protnika radi tudi materialno uni-samo da varujejo svojo kožo in ■■ae namene nenasitnega kleri-k Uma. Tega mnenja se ne morejo ^|ičani, ki se spominjajo prejšnjih
n
či
čat
|i  in prejšnjih gospodov v met-
lišli Pro^ti)i' toliko časa otresti, do-ne odkaže n. v. r. svojim usluz kt> lem njihovega delokroga in dok
ler i 11 ne A°P0¥e» da jih ne hrani zat I da bi jemali svojemu deloda-jaj0 t ugled in provzročali med meščani ProP're i° pravde, jezo in so-vrašf0'   Nemški viteški red naj to
uvai
je
Umrl je sinoči ugledni naš ,  Jčan, trgovec in hišni posestnik 8 JAF ranjo Jakopič v starosti 83 is     '^oimk je bil začetnik ljub ljarsV*  trgovine z zeljem in je to
i
kupćijo tako spretno razvil, da je danes eden prvih virov dohodkov kmetskoga prebivalstva v ljubljanski okoliši in daje mnogim rodovinam kruha. S tem si je pokojnik pridobil nevenljivo zaslugo. N. v m. p.!
— Hrvatski intenorji na Kranjskem.   V nedeljo opoldne pride v Ljubljano 40 do 50 iniener jev   iz   raznih   krajev Hrvatske in Slavonije. Isti dan ai oglodajo Ljub lj«no in bodo imeli zvečer v salonu hotela  »Ilirija«  prijateljski sestanek, ki ga  prirede  svojim  tovarišem na čast   slovenski  inženerji.   V pone deljek  se odpeljejo   na Gorenjsko, kjer si  ogledajo   železniško stavbo, poglavitno tunelske zgradbe na Hru sici in v Bohinju ter se ustavijo na Bledu.   Z   Gorenjskega   pojdejo na Koroško in na Tirolsko.
— Ljubljanska podružnica „društva avstrijskih železniških mojstrov" priredi dne 8 septembra 1904 izlet v Postojno. Tega izleta udeležili ss bodo železniški mojstri iz cele A v -trije in Ogrske. Program je sledeči: Ob 7. uri 30 minut zjutraj sprejem došlib železniških moj etrov na postaji v Postojni. Ob 10. uri 30 minut obisk sloveče postojnske jame. Ob 1. uri skupni obed v narodnem hotelu. Ob 3. uri zborovanje v Narodnem hotelu. Po končanem zborovanju prosta zabava. Pri obedu in pri zabavi sviralo bode tamburaške društvo ,Sloga*.
— Iz Poljan pri Škof ji Loki se nam piše: V sobotni šeuklavški cunji se je tisti rdečelasi črnuh, ki je pravi zgled spufanega študenta, spravil nad našega občespoštovanega g. nadučitelja. Na vse, kar to tarče g. nadučitelju predbaoiva, ni vredno odgovarjati, pač pa Tebi, Jože Kržt-snik, samo toliko rečemc, da pometaj pred svojim pragom, potem šele pred pragom drugih, kajti Ti si pravi vzor, kakšen da človek v svojih mladih letih ne sme biti. Dajal si lepe zglede čistosti, dajal si in daješ lepe zglede zmernosti. Toliko za sedaj. C« pa še ne bodeš dal miru, Ti v prihodnje povemo kaj gorkejšega, kajti snovi nam ne manjka, ker Te od mladih let predobre poznamo. Giavni reSa kter tega faruseljna je »Der Zweite« iz Predmosta, ki druzega ne dela, kakor po gostilnah sedi in na ušesa vleče, kdaj bo kdo kako besedo zinil, da jo takoj nese svojemu šefu Jožetu na nos. V nedeljo 28 avgusta je bilo v Gorenji vasi žegnanje. Plesalo se je prav pošteno v nedeljo in še v ponedeljek do večera vkljub temu, da je č. g. Cebašek prej ves teden hodil od gostilne do gostilne in prosil, da bi ne bilo plesa. Pa glej čudo! Na plesišču je bilo videti fante in dekleta večinoma iz eamih klerikalnih h <
— Moška in ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Kamniku priredi veliko vrtno ve-nost v nedeljo 4. septembra na vrtu Fischerjevega hotela s prijaznim sodelovanjem prvega slov. pevskega društva „Lire- in Kamniškega salonskega orkestra z jako raznovrstnim programom. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina za osebo 60 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
— Dijaški rjod beni klub „Struna" v Idriji priredi v korist družbi sv. Cirila in Metoda na vrtu g. Pr. Didiča v Idriji v nedeljo 4. t. m. veselico z zanimivim sporedom. Koncertu sledi prosta zabava in ples. Začetek točno ob 4. uri popol. Vstopnina 20 vin. za osebo. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica v četrtek 8. t. m. istotam. Ne le, da je pričakovati vsled marljivosti in nadarjenosti članov „Strune" pri prednašanju izbranih, težkih skladb največjega umetniškega užitka, nalaga tudi naroden namen veselice idrijskemu občinstvu, da se te prireditve  udeleži v največjem števila.
— O potovanju kranjskih kmetovalcev v Švico bode predaval v nedeijo, dne 4 septembra copoldne g. Alojzij Domicelj v Zagorju na Pivki. Vstop vsakemu prost.
— Z Bleda se nam piše: V sredo, 31. t. m. na večerje bilo vzeto izpred glavnih vrat hotela J. Peternel nekemu gospodu ne zelo obrabljeno Stvria-kolo št. 64.825, model F. Kolo je poznati po podolgastih rdeče črtanih držajih. Gornji plašč na prvem kolesu je Burenpneumatik in na zadnjem Continental. Pri sedalu je eno pero prelomljeno. Kdor bi o tem kolesu kaj izvedel, naj blagovoli naznaniti g. J. Ažmanu, nadučitelju na Breznici — Žirovnica.
— Iz Novega mesta. Naša meščanska garda priredi z dolenjskim pevskim društvom vred dne 4. septembra popoldne ob dveh izlet k Mr-varju na Hrib. Ta izlet nam obeta biti prav zanimiv in radi tega je že leti, da se ga slavno občinstvo mnogobrojno udeleži. Za slučaj neugodnega vremena se preloži izlet na prihodnjo nedeljo, t. j. 11. septembra t. 1.
— Na vojaških vajah na Vipavskem se je zgodilo več nezgod.   Konj  stotnika   27. pešpolka
Sohmidta je nekega drugega stotnika udaril v desno nogo tako močno, da so ga morali prepeljati v vojaško bolnioo v Gradac. — Topničarskemu korporalu Alešu Letnarju is Ljubljane je šel na vajah blizu Rinem-berga vos s topom čez noge ter ga težko poškodoval.
— Cejzova keča. Piše se nam: V soboto dne 27. avgusta ni bilo mogoče bribolaseem, ki so šli na Urin lovec, prenočiti v Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Vse je bilo zaprto, le mali prostor odspredaj je bil odprt. — Živa duša se ni ganila, samo »frankfurteriea« je plapolala raz streho. Torej so se morali uoogt turisti zadovoljiti s trdim ležiščem na golih tleh v tej maii luknji, ker zunaj je divjal tisto noč strašen vihar. Vsled tsga bi bilo potrebno, da bi slavna sekcija »Kranjskega nem. plan. dr.« bolje oskrbovala to kočo, da bi ss enaki slučaji več ne ponovili.
— Bralno društvo v Dolu pri Hrastniku priredi v nedeljo dne 4 kimovca ob 4 uri popoldne v posojilničnih prostorih veselico s šaloigrama »Doktor Hribar« in »Dobrodošli«. Sodelujejo tamburaši in pevci. Po določenem sporedu je zabava s Šaljivo poŠto in plesom v gostilni g. župana Fr. Peklarja. Obeta nam svoj prihod obilo Zagorjanov — »Sokol«? Pričakujemo mnogobrojne udeležbe tudi od Trboveljčanov in drugih sosedov. Torej na svidenje!
— „IGIstni morilec." Pod tem naslovom je prinesla graška »Tsgespost« pred nekaterimi dnevi iz Rimskih toplic »strašno« vest, kako je neki 161etni Brinar iz narodne mržnje napadel 7ietnega učenca Majcena, katerega oče je Nemsem prijazen, ga a kamnom pobil in vrgel v Savinjo. Sedaj pa prinaša isti list pojasnilo, najbrže od ondotnih orožnikov. Tu se čita cela »krvava zadeva« popolnoma nedolžno. Mali Majcen je v šoli neprestano dražil čevljarjevega sina Brinarja. Nekega dne je srečal starejši Brinarjev brat nemirneža ter ga zaradi tega okre-gal. Ker pa je Majcen drsno odgovarjal, ga je malo sunil po bregu Savinje. Deček se je seveda takoj pobral ter se med potoma v šolo jokal. Srečal ga je orožnik, ki si je dogodek zabeležil, vsled česar je bil Brinar obsojen v 24urni zapor. In iz tega vsakdanjega prizora so skovali nemški nestrpneži tako strašen
roman:
— Trebuh si je razparal
V Celovcu hišni posestnik in agent Schellander.
— Pevsko-bral no društvo „Zrlnjski" v Dekanih priredi
v nede'jo 4. septembra t L ob 41/a uri popoldne v dvorani »Konsumoega društva« koncertno veselico.
— Umrl je v Trstu učitelj Giuliutti, ki je bil od 10. avgusta v preiskovalnem zaporu zaradi znanih bomb.
— Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. 1.) France Su-šterŠič, delavec na Hrusici, je bil tožen hudodelstva uboja, ker je v noči na 25. mal. srpana t. 1. s polenom udaril delavca Franceta Gugenbergerja tako močno po glavi, da je nekaj   dni kasneje vsled te poškodbe v bolnici umrl. France Sušteršič je imel prepir z delavci pri zgradbi predora, in tu je dobil na roki poškodbo, kar ga je tako vje-zilo, da se je skušal drugi  dan nad dotičnikom maščevati. Iskal ga je po raznih gostilnah v HruŠici, ne da bi ga bil zasačil, pač pa je napadel brez povoda delavca Franceta Braša   in mu zagnal kamen v hrbet v trenotku, ko je šel s tovarišem po stopnicah na dvorišče, k svojemu stanovanju. V tem trenutku, ko je Braš stekel po dvori-risču, je padel tudi Gugenberger udarjen po glavi, črez stopnice. Ko ga je Braš črez nekaj minut  našel ležečega na tleh, mu je  rekel Gugenberger, da je dobil zadosti. Ko ga je  po adarcu Suštaršič obrnil za nogo,je rekel: „Ta ni ta pravi".   Obdolženec   dejanja ne taji, zagovarja se le s tem, da  ga je zaradi tega  udaril, ker ga je Gugenberger s tem razžalil, da mu je rekel: „ušivec!   glej,  da  boš šel spat!" — Priče so izpovedale, da je bil Sušteršič zadevni večer za boj pripravljen, ker je nosil meter dolg kol seboj; tudi po adarcu se je pohvalil, da je nekoga tako udaril, da je telebnil, kakor bi v štirno padel. Zdravniki so konštatovali, da je vsled močnega udarca Gugenber-gerju počila lobanja in bila na senčni strani tudi udrta. Nav krivdorek porotnikov je sodni dvor Šušteršiča obsodil na 5 let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec in na 24. mal. srpana vsakega kazenskega leta z samotnim zaporom v temnici, trdim ležiščem in postom. — 2.) Janez Jerin, sploh Goljkar, 37 let stari posestnik iz Goljk, je sedel na zatožni klopi  zaradi  uboja svoje žene. Letos na kresni večer popoldne so pili obdolženec, njegova žena Frančiška, Šimen Senčar in France Pavšek v Jerinovi hiši žganje, narejeno iz špi rita. Pri tej priliki sta se Jerin in Senčar precej upijanila. Onadva in Fran-
čiška Jerin so šli na večer k posestnika Fortuuatu Streharju, ki pa ni hotel odpreti hiše, ker sta bila možakarja videti precej pijana. Frančiška Jerin je šla domov, dočim se je njen mož ulegel na tla in ga je še Senčar na prošnjo njegove žene odel s svojim rekel cem. Senčar je poleg sedeč igral na harmoniko. Po materinem naročila je prišel 6 letni sinček po svojega očeta Je-rina, ki je pa trdno spal in ga ni bilo moč zbuditi. Zato je iel Senčar sam s dečkom k Jerioovim. Tam se je nekoliko časa s domačimi pogovarjal in se končno ulegel v sobi v kot na tla, dočim je Frančiška Jerin z otroki šla v kamro spat Po polnoči je pr sel obdolženec domov. Vpitje žene je Smučarja zbudilo; slišal je nje vpitje: »Jesus Marija, ljubi moj Janez, pusti me no!« in nato je nekaj počilo, nakar je padla imenovana na tla. Ker se je Senčar bal, da bi se Jerin tudi njega ne lotil, je pobral harmoniko in rekelo, ki je bil zganjen na klopi pri peči ter je stekel. Jerin jo je vdrl z motiko v rokah za njim, ga dohitel in ga udaril z motiko po levi rami in mu še rekel: »Primoj-duš, tesi, če ne, te bom ubil!« Nato je Senčar še hitreje tekel Ur zbežal v hišo Franceta Pavčka, kjer se je v sobi ulegel na skrinjo. Janei Jerin je prav nečloveško ravnal s svojo ženo. Zdravniki so našli na njenem truplu črez 100 poškodb, med drugim je imela zlomljena štiri rebra, vranica je bila popolnoma zmečkana in pretrgana, poškodovana je bila tudi kost pod jezikom ter čreva. Ob 3. uri zjutraj je prišel obdolženec k Strt-harjevim povedat, da je žena mrtva, in ko sta zakonska Strehar prišla v njegovo hišo, je rekel Jerin: »mrtva je, morebiti je doli padla morebiti jo je pa Senčar ubil.« Ko sta potem tudi zakonska Pavšek prišla na poicriSČo, jima je obdolženec rekel: »Kaj pra vita, kdo bi jo bil ubil; odkod bi bil takšen hudič prišel ? Ko bi bil ta hudič, Senčar, to napravil ?« Vsled te obdolženčeve trditve je bil Senčar en teden po nedolžnem v preiskovalne« zaporu. Jerin je tudi spočtrtka v preiskavi tajil, da je on storilec, kasneje se je pa vdal ter rekel, da je zato ženo ubil, ker jo je s Sen-čarjem zasačil v kamri. Senšar mu je pa pri poroti v obraz povedal, da je to laž in izmišljotina. Porotniki so vsem trem stavljenim jim vprašanjem pritrdili in Jerin je bil obsojen na 8 let težke ječe, poostrene z enim postom na mesec in samotnim zaporom v temnici in trdnim ležiščem 24. rožnika vsakega kazenskega leta.
— Vojaki ao se danes vrnili v Ljubljano in s tem je postalo v mestu zopet živahnejše življenje. Vojaški vlaki so peljali danes Čez 2000 mož skozi Ljubljano. Opoldne je na kolodvoru dobilo 1500 mož obed.
— Brzoparnik „La Bre-
tagne1' francoske prekmerske družbe (zastop potovalna pisarna Ed. Smarda v Ljubljani), je odplul iz Havra 20. avg. in 28. avg. srečno dospel v New-York.   Vozil  je 7 dni   13 ur.
— Ogenj. Danes zjutraj ob 1 4o je začelo goreti v drvarnici Rozalije Pavšičeve v Rebri štev. 3, kjer ima spravljeno bate za odeje. Kako je ogenj nastal, se ne da dognati, ker prihajajo tja vse stranke iz hiše in so drvarnice z remeljni obite. Pav-šiČeva je bila v drvarnici še ob 10 zvečer, ki pa ni opazila nobenega sledu po ognju. Sele ob navedeni uri ji je zasmrdelo v sobo, katera je baš nad kletjo. Najbrže je kdo pušil sval-čice in ostanek nevedoma vrgel na bato, ki je pozneje začela tleti. Pav-šičeva ima približno škode do 200 K, Takoj na lice došli oddelek reševalnega in požarnega društva je pod poveljstvom načelnika g. Ludovika Striclja ogenj popolnoma zadušil.
— V Grada&ico padel je sinoči ob pol 9. uri 631etni Jos. Kapler, ko je šel pri brvi, ki pelje čez vodo nasproti bivše topničarske vojašnice, domov. Kapler slabo vidi in je bil poleg tega še nekoliko vinjen. Misleč, da stopi z brega na brv, se je zmotil in zašel v vodo, iz koje sta ga rešila Abel Cingerle in Ign. Vehar. Kapler se je pri padcu poškodoval in je bil na odredbo policijskega zdravnika g. dr. Iilnerja prepeljan z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. '
— Tatvina. Ani Dolinškovi, delavki v tobačni tovarni, stanujoči na Opekarski cesti št. 10, je bil pred tremi tedni ukraden iz sobe zlat prstan, vreden 5 K. Tatu je polieija izsledila.
— Delavsko gibanje. Vče
raj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Hrušico na delo 50 Hrvatov. — Iz Ameriko je prišlo 5 Slovencev in 5 Hrvatov.
— Izgubljene reči. Dr. Iv. T. je izguoii zlat obesek z dvema slikama, vreden 20 K. — Neki gospod je izgubil tri stavbne načrte na poti s Sv. Petra nasipa preko Mestnega trga na Breg.  Najditelj naj j»h
odda stavbeniku g. Val. Ac^ettu. _
Danes dopoldne je bil izi/ubljen zlat medalpn z urne verižic* ki »e imel
zunaj vdelan zelenkasto višnjev kamen, predstavljajoč glavo, znotraj pa dve mali fotografiji. Pošteni najditelj naj ga blagovoli oddati proti nagradi v Wolfovih  ulicah čt. 5, III. nad str.
— Hrvaške novice. — Dvojni umor. V Vojniću je ustrelil kmet Stanković svojega so seda Crnkovica in njegovega 221etnega sinr. Prepir je nastal zaradi živine na pači. — Velik kon kurs v Sarajevu. V Sarajevu se je ravnokar začela obravnava zoper hotelirja Weisss, ki je osleparil 77 denarnih zavodov za 445000 K. Med p-izadetimi je tudi »Vzajemno podporno društvo« v Ljubljani.
— Slovenci v Ameriki. — Odlikovan Slovenec. Največji ameriški denarni zavod »National City Bank« v New Yorku je razpi sal bogato darilo tistemu, ki bi ji nasvetoval najuspešnejše sredstvo, kako hi se podjetje še povzdignilo. Prijavilo se je 350 tekmecev, a tret)e priznanje in nagrado je dobil uradnik imenovane banke, Slovenec Lav. Friedriob, doma is Središča.
— Najnovejše novice. —
»Grozno grozodejstvo« pru b k i h Poljakov. Vlada js zaprla dekliški penzijonat v Poznanju ki je obstajal že 45 let. Vzrok te neobične strogosti je ta, ker so se deklice tajno poučevale v poljščini.
— Državni minister na Nizozemskem je postal dosedanji profesor narodnega prava Asser.
— Brezvestni tovarnarji, V Skodovi tovarni za orožje v Plinu odpuste bres viroka poldrugi tisoč delavcev le zato, ker tovarna slučajno nima dovolj dela. Občinski svet je zaman poslal upravnemu svetu nujni predlog, naj bi se vsaj sa starejše delavca primerno skrbelo.
— Celo mesto sgorelo. Mesto Binau v provinciji Laguna je popolnoma zgorelo. Več sto oseb je zgorelo, nad 50.000 ljudi je brez strehe.
— 13 milijonov vatlov platna je naroČilo rusko vojno ministrstvo za vojne operacije pri predilnici v Lodzu.
— Živinska sol postane cenejša;  vsaj  ogrsko-hrvaško ii nančno ministrstvo razglaša, da Be cena zniža od 10 K na 6 K za me-terski stot.
— Časnikar — narodni dobrotvor. V Budjejovicah je umrl te dni urednik »Budivoja«, Miloš V a o h e k. Dasi je imel skromne dohodke, prihranil si je vendar toliko, da je zapustil češkemu šolskemu društvu in nekemu drugemu narodnemu društvu po  1000 K.
— Bivši sultan M ura t, ki je predvčerajšnjim umrl, je bil brat sedaj vladajočega sultana. Vendar sultau niti k umirajočemu bratu ni šel, odredil je najskromnejši pogreb, na dvoru ne bodo za njim žalovali, a Časopisom je naročeno, da o umrlem ne smejo več pisati kot Štiri vrste.
— PrinoezinjoLujizoKo-b u r š k o je odpeljal iz toplic Eister znani Mattasich. Priocezinja je imela za varstvo neko dvorno damo, zdravnika in tri služabnike, a je vse ukanila ter zbežala s svojim ljub Čkom.
* Na tisoče in tisoče jajec
se nalašč pokonča vsako leto na Angleškem, samo zato, da se cene jajec vzdržujejo. Kadar se pošilja na trg preveč jajec in je nevarnost, da bi cene padle, ted*j imajo kupci navado razbiti vsa zabojčke. Na tisoče jih je tudi vrženih v morje. Nič nenavadnega tudi ni, da je pol milijona tujih jajec vsak teden uničen h na angie Stih trgih.
* Število vseh ladij na svetu maša 29.943 parnikov in jadrnic s skupnimi 33,643.141 tonami. Od teh ladij jih spada seiih 11134 Angležem; skoraj polovico ton teh ladij je angleških. Od todi torej silna moč Anglije na morju in zato tako skrbi za svojo mornarico.
* Na svetu največji sadni vrt se nahaja v Zveznih državah ameriških. To je vrt Winanov blizu Marsbfielda, Mo Na njem raste 86 000 jablan, 10000 breskev in 10.COO hrušk. Vrt oblega 1240 oralov
tu nepopisno senzacijo. Prince-zinja je pobegnila iz toplic Eister. Na roko ji je del neki tujec, ki je v hotelu, kjer je stanoval, povedal, da je iz Gradca. Vso stvar pa je uprizoril bivši nadporočnik Matasicb, ki je blizu Elsterja čakal in se s princezinjo odpeljal z avtomobilom proti Aschu.
Rim 1. septembra. V Asi agu je bil aretiran radi vohunstva stotnik avstrijskega generalnega štaba pl. S o os z Dunaja.
Književnost.
— „Slovenski Sokol" im*
v št. 8. uasiediro vtžebuio: 1 Po slavnomu. 2 U. vs^sokol^ki slet v Ljubljani. 3. Tekmovalna telovadba na II. zletu slov. Soknlstva. 4 Zmagovalci pri tekmi n* II zietu 5. Iv*.--noterosti.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 1. septembra. Beg prin-cezinje Lujize Koburške, ki so jo šiloma zadrževali v blaznici, dasi je popolnoma zdrava, vzbuja
Rusko-japonska vojna.
Petrograd 1. septembra. Včeraj ob 2. pop. je bitka pri Ljaojangu dosegla svoj višek. Japonci so z neznansko silo naskočili južno fronto Rusov, kjer so naleteli na 13. brigado strelcev. Rusi so naskok odbili, napravili protinaskok in prisilili Japonce, da so se morali pred njimi daleč nazaj umak-niti.
Petrograd 1. septembra. Rusi so na južni fronti potisnili Japonce iz njihovih pozicij in prodirajo ob železnici proti jugu.
Petrograd 1. septembra. V torek ob 7. zvečer so se Japonci prišedši odFenhvančenga približali Rusom. Streljanje se je slišalo vso noč Japonci so zjutraj poskusili naskok, a so se morali umakniti.
London 1. septembra. Vsa poročila z bojišča kažejo, da so armade generalov Kuroki, Nodzu in Oku obenem naskočile Ruse pri Liaojangu. V tej bitki je angažiranih skoro pol milijona mož in 1500 topov. Izid te velikan-ske bitke se odloči šele čez nekaj dni. Japonci so silno razočarani, da vzlic vsem nadčloveškim naporom ne morejo doseči n i k a k i h uspehov. Vse kaže, da so jalove japonske nade, da postane Liaojang za Kuropatkina nekak Sedan. Kuropatkin, ki sa je doslej takoj umaknil, čim je bil izid kakega boja količkaj dvomljiv, in je celo ustavil več zmagovitih bojev ter se umaknil, ta se zdaj čisto nič ne meni za Kurokijeve poskuse, priti Rusom za hrbet, dasi bi bil to že lahko preprečil. Dejstvo, da Rusi uspešno kljubujejo Japoncem in da so razbili japonski korden na jugu Liaojanga, opravičuje mnenje, da japonska premoč ni več tolika kot je bila doslej. Sicer pa se začne zima v Mandžuriji šele v novembru in se dotlej vojna lahko nadaljuje.
London 1. septembra. Iz Tokia se poroča: Velika bitka pri Liaojangu traja dalje,ado-slej ai nobena stranka dosegla uspehov.
Gospodarstvo.
— Ljubljanska Kreditnu banka v Ljubljani. Meseoa avgusta t. 1. se je vložilo pri Ljubljanski kreditni Oanki na vloine knjižice in na tekoči račun 1,056 827 K 64 h, vzdignilo pa 1.006 312 K 47 h. Skupno Btanje vlog je bilo koncem avgusta t. L 7,236080 K 90 h.
— Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu avassls 1904, je 165 strank 'o 31809 K 66 b, 87 strank tssigailo 20 348 K 50 i», 11 Mrsnkam izplačalo s« je hipnt. i ■■•-o. i 12 200 K. stanje hranilnih vio*? 1071.512 K 49 h, stanje h.po-tečnih posotij 794 549 K 21 h, denarni promet t£4458 K 10 b.
— Okrajna hranilnica in posojilnica v Škof ji Loki. Vsa* secu avgustu 1904 je 66 strank vlo žilo 10.666 K 47 v, 59 strank dvignilo 49.190 K 54 h, 4 strankam se je iz plačalo posojil 8.300 K, stanje lira nilnih vlog 535.651 K 35 h, stanje posojil 537.604 K 95 h, denarni promet 144.531 K 70 h.
Rncraški apetit.
IlUguOm       povspešuje pre-
Jempel-vrelec' ureja odvajanje.
tfcđT rw*«f ■»«»■ i<««- isprl^ea walo9 ki daje zdravniku in pacientu najboljše jamstvo za izdatnost sredstva, je kemitka analiza, ki je vsekdar potrdila — (im|io%imIhii» ■■■■■«» s. !■•«• /vir/u % /ele/. aSSSaSJ * Inu IfVuriiHiJii Pl* rrolljt* « I Ju (»IJtttt I no 1» ti m u j * U t «-t*atl. Zunanja naročila po povzetju xj
^V^/*** So dobiva povsod;!
85 neobhodno potrebna zobna Creme 40
vzdržuje zobe čiste, bele In zdrave.
Deaat
99-30 10015
119*10 119 30
9710 118-86
99-50 10025 100*— 100-60
99 60
99 60 10170
10650 100 50
100-50 10020
100*-
100- 75 98-5f.' 9910
3C5 50
101- 10
Blaffo
9950
10035 9950
B7-30 11905 101 — 101-25 100* -101-60 100-
99-90 102*15
1CT50 101 —
10150 10120
101- — 101*75
10010
307 50
102- 10
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka19 v LJubljani.
Uradni kurzi dim. borze 31. avgusta 1904.
Raloibenl pi»a>ir|l
4% majeva renta .... 4*2°/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta .
4°/o ogrska kronska 4%     „    zlata      „ . 4°/, posojilo dežele Kranjske 41/i°/o posojilo mesta Spljet 4*V/t »» Zader
4'/t°/o bos.-herc. žel. pos. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. .
4f/ic/o as** pisma gal. d. hip. b.
4Vt°/o pest. kom. k. o. s 10°/0 pr......
4V»°/o zast. pisma Innerst. br.
s*/,0/* „ o-rrske cen. dez. hr......
4V«7o z. pis. ogr. hip. ban.
4V/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4Vt°/o obl. češke ind. banke
4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel.
4°/0 prior. dol. žei.     .  . .
S0/,,   „    iuž. žel. kup. VtVi
4,/t°/P avst. poe. za žel. p. o. ,
Srečke.
Srečke od 1. 1854 .... ii     n i» 19601/*    •  • •
ti       n   n 18^4 ....
„ tizske......
zem. kred. I. emisije
„    ogr. hip. banke  . .
„   srbske a trs. 10O-
„ turske ......
Baailika        srečke .   . .
Kreditne          „ ...
Incmo&ke         „ ...
Krakovske       „ ...
Ljubljansko      M ,   . .
Avst. rud. križa,, ,  . .
Ogr.    n      n   ti ...
Rudolfove        „ ,  , .
SsJcburSke       IS • . <
Dunajske kom. „ ...
Delnice. Južne železnice      .   . . Državne železnice .... Avstr.- ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke   . f Ogrske     „        „       . ■ Zivnostanske „ Premogokop v Mostu (Brihc) Alpinske montan .... PraSke žel. indr. dr. .   . •
Rima-Mordnvi.....
Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorno družbe . .
152 90 257 -16150
304 — 296 — 267-
93-131 —
21-481-
76*-
83-
65 —
53-
29 25
86-
75-508 50
8? 75 636 50
1613 —11623 -649 25 650 25 759 50j 76'J50 249-50i 25050 639 - 641 — 443—! 444 —
2314 -,2324 -504 75: 60rt25
153 90 261 — 16350 314 —
307'— 275 —
97-132 —
22 — 472*—
83 50
87—
70 — 55-50 30 25
71 -79-50
518 50
88 75 637-50
303 -482 — 172-—
11-34 1903 23-44 2392 11712 94 95 253 4-84
306- -487 — 176-—
11-38 19-0n 23.52 24*— 117-32 951U S-54 5 -
Val nt e
C. kr. cekin . , . 20 franki ... * 20 marke .... Sovereigns ....
Marke.....
Laski bankovci . .
Rublji.....
Dolarji.....
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 1. septembra 1904. Termin.
PSeniea za oktober    .  .  za 50 kg K 10*37
„ april 1905 .   .    „ 50 „ „ 10 69
Rž         „ oktober 1904 .   „ 50 „  „ 7 95
Koruza „ september .   .   „ 50 „ „ 7"o8
Oves      „ oktober ...   „ 50 „ „ 719 Efektiv, brez kupčije.
IfefeorologičuG poročilo.
"Tujin« aanJ ciJDf.n 3C0*S   &*dn*i io«čci *Ik« 78d*0 tc/»
oblačno oblačno
Srednja včerajšnia temperatura: 17-8\ normale: 17 0°. — Padavina v mm 41.
Zahvala.
Tem potom izrekam najsrčnejšo zahvalo vaem onim, ki bo povodom bolezni in smrti mojega sina, gos p.
Ernesta Franz
pokojnika tolažili z obiski in meni v teh britkih urah stali ob strani. Obenem se srčno zahvalim vsem onim, ki so darovali prekrasne vence in vsem onim. ki so rajnika spremili na zadnji poti.
2460
V Metliki, 29. avgusta 1904.
Jakob Franz.
Angeljnovo milo
JVf arzeljsko (belo) milo.
a ah a m ko
979-98
sta najbolj koristni štediini mili
za hišno rabo! -----—
Dobivate ju po špecerijskih prodajalnicah.
Tovarna mila
Pavel Seemann
Ljubljana.
Dr han Jenko
zopet ordinuje.
2467
za dobro idoč manjši hotel se išee. Zakup se lahko izvrši takoj s prevzet)" em inventara.
Vprašanja na upravništvo „Slov. Naroda". 2294-9
Grenčica
„Florian"
in likćr
Florian"
55
najboljša kapljica za želodec.
iz dobre rodbine se sprejme v dobro oskrbo in skrbno nadzorstvo. Na razpolago je lepo, zračno stanovanje s kopeljo in eventualno instruktor in poučevanje s francosko laško in angleško konverzacijo. — Ponudbe uprav. „Slov. Naroda" pod A. Z. 2461—1
Čez plan«
To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske lirike jo naziva kritik Sever v „Slov. Naroda44, pa tudi ..Slovenec" tsr „Dom in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasprotujočih si listov pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote.
Dobivs se v založništvu
Lav. Schwentner-ja
Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naš preljubljeni oče in stari oče, gospod
Franjo Jakopič
trgovec in hišni posestnik
danes, dne 31. avgusta ob pol 10. uri po noči v 83. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni, prejemsi sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnika bode v petek, dne 2. septembra, ob 6. uri popoldne v niši žalosti na Mirju Št. 4 blagoslovljeno in potem na pokopališča pri Sv. Krištofu k večnemu počitku položeno.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1904.
2466
Josip Jaltopi«, trgovec; Kltiard JaUople, akad. slikar; sinova. — Terezija Defeeve, blagajnika soproga; marlj* Ucren, vdova oficijala južne železnice; hčeri. — Hlnko I>e-rjeve, blagajnik; zet. - Marta Her«»o, IfU&'Jto Ileren, !?Ia-rlja Sferen, Nlanko S)rS»eve, vnuki.
Otvoritev trgovine.
Usojam si vljudno javljati, da sem otvorila s 1. septembrom t. 1.
nasproti novi stavbi hotela ,,UNION'*
|B o 1 ia o
O w c»
«1
špecerijsko m delikatesno trgovino
■-«- ter vinarno.
Trudila se bom, da p. n. kupovalce najskrbnejše postrežem in zagotavljam, da bom prodajala le najboljše blago po navadnih tržnih cenah.
Priporočujoč se vljudno za prav mnogobrojni obisk se najvda-neje priporočam z odličnim spoštovanjem 2443-3
Pranja Eham
Ljubljana, 31. avgusta 1904.
Šolska deklica
višjega razreda, se sprejme v narodni rodbini na hrano in stanovanje. Na razpolago je tudi glasovir in vporaba vrta
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2463—1
Vsled trgovinskih razmer se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji
nova hiša
s prostornimi kletmi za trgovino z vinom in žganjem na veliko ; v hiši je prostorna klet za 15 vagonov vina; prometa na leto do 4000 hektolitrov. 2397 4 Natančnejše se izve pri posestniku Josipu Rossiju, v Zagorju ob S.
Bfszskrtoo
Todevinsko srečo jamcV prevažna knjiga o pra- ^ ~   obilem blagoelovu z otroki.^ fflj&i*:? 2 več kot tisoč žabami-; cami po 311 j 3 diskretno za k80 h t avstr. znamkah^ gospa A. Kaupa,
Barilu, SW.220, LtintUaitr. 60
X
J?
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdraiejši vseh likerjev.
Stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo in jedilno shrambo, je takoj za oddati v Bohoričevih ulicah št. 16 (Cdmat).
Poizve se istotam. 2466—1
Želim prevzeti dobro idočo
gostilno
z nekaj zemljiščem v kraju, kjer bi se lahko otvorila tudi mesarija. 2441—2 Kdo, pove uprav. „Slov. Naroda".
V novi hiši
ob državni cesti v Sp. Šiški št. 195 je še več stanovanj za oddati.
Več se izve istotam od dne 1. novembra t. 1. dalje. 2458—1
Zahtevajte »«»
conitee
za, po najnovejših predpisih izdelane
šolske zvezke
pri
2376-4
Ivan Bonacu v Ljubljani.
De
* ordinuje ^opd ^
Gosposke ulice št. 1)
od 2.-4. popoldne,
Ces. Kr. avstrijske
državne železnice
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku,
veijaven od dne i. junija 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PKOGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoCi osobnt viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^.ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Selzthal v Auasee, Solnograd, čez K'^in-Reiflint, v Steyr, v L»nc, na Dunaj via Amstettea. - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens-feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-ReifImg v Line, Bu-dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lip&ko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart-Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlaiv v Trbiž, Beijak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Pariz, čez Klein-Roifiing v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb. Francove vare! Karlove vare, Prago (Ljubljana-Linc-Praga direktni voz I. m Ii. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensleste. Inomost Monakovo »LJubljana-Monakovo direktni voz 1. in H. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osebni vlaki Ob 7. uri 17 m zjntraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 10 m popoldne osobni vlak v Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. ari 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBI^ A. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, [Monakov • ^at.jana direktni voz I. in II. razr.) Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, ..assee, Ljubno, uelovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijino vare, Prago \Praga-LincLjubIjana direktni voz I. in H. razr.\ Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Loubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4.uri 44 m popoldne osobni viak z Dunaia, I^jubna, Selzthala. Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobnj vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih varov, Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 40 m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMKSTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic. Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako. — Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJx\NE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. - PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. MeSani vlaki: Ob H. uri 49 m zjutraj, ob 10. mi 59 m dopoiudne, ob G. ari tO m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — čas prihoda in odhoda ?e označen po srednjeevropeiskem času ki jo za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani.
»Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
w ___ _ m. m       mm    -   ■     ■ • ^     ■     mr       m   m*, m*. *m>   «t. J * .-j * _ -   ■------—   c U i    IT T »I
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« In proilflvJa
vso vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, jročk, delnic, valut, novcev
in deviz,
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kupit il K 1,000.4M»0' —
Zamenjava Ii ekskoaptajs Oaje predujmi oa fradnostne papirja
izžrebano  vrednostne papirje in ZZaTrstr-oJe  srečke proti
vnovčuje zapale kupone. >c%xr22a.I IzgrvL'oJL
Virikulujo in devinkuluje vojaške ženitninske kavcija.
it*"   Ktkompt In lnkavao uianlo.   TSJS K3T   Bonu« naročila.
Podružnica v SPLJETU.
<3£5^ Denarno vlojr« tiprejetui*
v tekočem računu al; na viozne knjižice proti agodnim obrestim.   Vložoai denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.      3^—10U
Promet s čeki In nakaznicami.
Od tisočev zdravniKov tu-in Inozemstva  pri poručena
najboljša hrana za
zdrave in na želedcu bolner
O t *» O K g
DbKi 6e v lekarnah in drogerijak
a m
Jzredno^se obnesla pri bljuvanju črevesnem kataru, dnski. močenja postelje Ltd.
O t sT o g i
uspevajo izvrstno ob njej in ne trpe na
nepre to avljivo s ti
Tovarna  dijer hrane. #1
B^^EBDu°RRGF"R.Kufeke dukail'
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".