Poštnina plaCana Jtfudsbi tednik Leto I. Štev. 3 Trst .8 februarja 1946 Izhaja vsak petek Uredništvo in uprava Trst, Via Carducci 6 Cena 5.-lir Slovenska obala Ob Trilla do Trsta je obala slovenska. Slovenska, ker je naseljena s Slovenci. Sa koncu 6. in v zalelku 7. stoletja so se na teh bregovih Jadrana naselili nasi Itradedje. Našli so jih puste, ker so se Homani preselili na zapad ali pa se zaprli za mestna obzidja. Slovani so ustanovili svoja naselja. Njih imena so tipiina za najstarejše slovenske naselbine in dokazujejo, da je njih poreklo listo slovensko: Optine, Prosek, Gabrovica, Zgonik, Prišle, Cero-vlje, Slivno, Nabrelina, Devin. Zgodovina ni spremenila elnilnc strukture slovenske obale, ki je ostala do danes slovenska. Ta obala je del naše zapadne meje, ki je ena med najstarejšimi mejami v Evropi. Ona deli od furlanske ravnine mesta, ki so naseljena tudi z italijanskim prebivalstvom. Zaradi tega so la mesta del slovenske zemlje,- od nje so odvisna, njej pripadajo. Naš llovck je priklenjen na to obalo. Od nje Sivi, na njej dela Se stoletja. Orodje naših ljudi je dvojno. Orodje, ki siali za obdelovanje polja in orodje, ki slu-Si za ribolov. Kmetovalci, vinogradniki in ribiči so ti naši ludje vse ob naši obali, ki gre od Trsta do TrSiča. Okopujejo svojo zemljo, gojijo svoje vinograde in z ribiškimi čolni gredo na ribolov, da preskrbijo tirane sebi in drugim. To se dogaja Sc stoletja, dan za dnem, pozimi in poleti, jeseni in pomladi. Pod za rodom sc je trudil, rod za rodom se je neprekinjeno mučil, rod za rodom se je razveseljeval lepote morja in Krasa. Delal je od zore do mraka, od mraka do dne. Zvečer se odpravijo ribiči na lov. Odvcslajo na svojih čolnih ven na morje in daleč zunaj lahko zagleda popotnikovo oko dolgo vrsto lučic. ki so razvrščene kol dolga veriga na obzorju. To so naši ribiči, ki.so vrgli mr eie lam zunaj in sedaj pričakujejo plena. Jutri bo zopet teSak dan, treba bo doma marsikaj opravili, treba bo pregledali mreSe, jih popravili. In tako Sive naši ljudje skoro brez počitka. Tudi la napor jim je izklesal obraze, a njihove oči so Sive, še pri starih ljudeh so Sive in zdi se, da ne morejo nikoli ugasnili. V njih se je nabral ves Sar sonca, neba, morja, skal, trtnih nasadov, kipečega mošta, zrelega, plemenitega vina. Življenje ob morju je prelepo, je Sivadno, je raznovrtsno, kot je lepota morja vedno menjajoča. Tako Življenje, v takem okolju, ohrani sveSost duha in la svežost je zapisana na licih, je zapisana v-očeh. Za to svoje morje in za to svojo kamenito obalo, za svoje Sivljenje in delo, za svojo svobodo in pravico je naš človek v zadnjih letih zagrabil za oroSje. Hotel si je izvojevali pravico, da lahko sam o sebi odloča, da lahko sam sebi določa, kakšno naj mu bo sivljenje odslej. Ne mara, da bi preko njega vodila pot osvojevalca, ki hoče gospodovali lam, kjer ni nič nj:QO-vega, ki hoče izkoriščali tuja ljudstva. Naš človek sc je boril za svoje in tudi za travico drugih. Hoče svojo pravico, noče pa kratili pravice do Sivljenja drugim. Sam Seli pomagati, da bi imeli tudi drugi svoje lastno Sivljenje. Slo in stoletni trud in trpljenje sla ga oblikovala in mu dala tako miselnost. Zato je naš narod danes sveS. Tildi tu se bo gradila naša slovenska kultura in morje bo obSarevalo vso slovensko pokrajino. «Moj rod zre v svet skozi veliko okno» pravi Oton Zupančič. To veliko okno fv svet je naše morje. DrZe ga vedno odprtega naši ribiči, naši mornarji. Dober del svojega Življenja preživijo na morju. Tam so kot da bi bili doma. Njihova ladja jim je kot domača hiša. KontoveljsU portič Ribiči na delu FRANCE PREŠEREN Letos dne 8. februarja je minilo sedem in devetdeset let, odkar je v Kranju na Gorenjskem umrl naš največji pesnik France Prešeren. Ta dan je postal za vse Slovence pomemben kulturni praznik, saj je bil prav Prešeren tisti, ki nam je pred vsem svetom priboril kulturno legitimacijo. Njegove Poezije, ki so izšle 1. 1847, čeprav so bile dotiskane že konec prejšnjega leta, so našo dotlej še skromno poezijo na mah dvignile na stopnjo evropskega pesniškega ustvar- ; janja. Z njimi se je postavil Prešeren ob stran največjih oblikovalcev besedne lepote, in kar pomeni na primere Angležem Byron, Rusom Puškin ali Poljakom Michie-wicz, to pomeni nam Slovencem France Prešeren. On je naš osrednji duh, čigar pesem je postala ne le potrdilo naše kulturne in s tem tudi naše narodnosti, ampak pomeni hkrati simbol našega hrepenenja po lepoti,-po tej skrivnosti, ki nas združuje z najglobljim bistvom vsega, kar je. Zato je sleherni jubilej, ki nas spominja tistega, ki nam je vse to dal za ceno svoje srčne krvi in priboril z žrtvijo svojega ževiljenja, pomemben praznik, ob katerem se moramo vsi Slovenci kakor občestvo strnjenih duš pokloniti duhu našega genija in vprašati, kaj pomeni za nas to, kar je ustvaril. S tem se nam samo po sebi odpre vprašanje po našem razmerju do največjega slovenskega ustvarjajočega duha. Prešeren in mi — to je tisto vprašanje, na katero moramo odgovoriti. Prešeren in mi — kako si sploh mislimo to razmerje. Kdo je Prešeren, vsi vemo .A kdo smo tpi? »Mi« pomeni najprej Slovence sploh, pomeni tudi rod, ki sedaj živi, rod, ki mu je dano spominjati se Prešerna ob sto pet in štiridesetletnici njegovega rojstva. Čeprav so Prešernove • poezije pomenile ne samo izreden literarni dogodek, marveč so bile naravnost nepričakovano razodetje slovenske, duše in besede, so vendarle dol-. go ostale glas vpijočega v puščavi. Kljub temu da so nekateri izbrani posamezniki spoznali pomeli in vrednost Prešernovih pesmi za naš narod, je bilo med njegovimi sodobniki vendarle še mnogo več takih, ki so bili do njih brezbrižni ali pa celo sovražni. Brezbrižnost Prešernovih rojakov za njegove poezije, in celo takih, ki so bili slovenski •pisatelji, ima deloma svoj vzrok v tem, ker so ti ljudje sploh mislili, da slovenska književnost popolnoma izpolni svojo nalogo, ako slovenskemu narodu poleg slovnic in molitvenikov preskrbi najpotrebnejših knjig za praktične potrebe. Nemogoče in tudi nepotrebno se jim je zdelot da bi se v 'jeziku, ki so ga v tistem času govorili samo posli in kmetje, gospoda pa samo takrat, kadar je morala občevati s poslom in kmetom, zlagale pesmi in da bi se Slovencem stva-rila nepotrebna in nepraktična leposlovna književnost, To utilitaristično stališče, ka- kor pravimo naziranju, ki sodi umenost samo po tem, kaj .in koliko koristi, je bilo tudi vzrok, da je pesnik take vrste, kakor ga predstavlja Jovan-Vesel-Koseski, bil bolj priznan in više cenjen kakor Prešeren, čigar mokrocvetoče rožce poezije so se morale za dolgo »umakniti« bobnečim in grmečim verzom danes že skoraj popolnoma pozabljenega obož.evanega pesnika Bleivveiso-vih »Novic«. Drugače kakor sodobniki je sodil o Prešernu naslednji rod, ki ga predstavljajo tako imenovani Mladoslovenci iz druge polovjce minulega stoletja. Že Janez Trdina je 1. 1850 v Pretresu slovenskih pesnikov zapisal, da je Prešeren prva zvezda na obzorju slovenskih pesnikov. Kako lepo pravi o njegovih pesmih, ki so jih nekateri dolžili celo nenravnosti: »Tu je voda — pravi — ki je nikdar ne zmanjka, naj jo tudi vedno zajemajo. Tu je obnebje, ki se nikdar zemlje ne dotika, ampak nam zmeraj nove, neizmerne lepote v jasni daljavi kaže. Tu je vijolica, ki nikdar ne zgubi, marveč nam kakor staro vino zmeraj žlabt-neje diši, kolikor dalje jo duhamo. Tu je godba, ki nam zmeraj nove glase daje in naše srce v vedno novih harmonijah ziblje. Tu je, z eno besedo večni pesnik, čigar poezije so iz srca pognale, iz katerih je drevo zraslo, ki bo s svojim sladkim sadjem tudi še pozne vnuke radovalo. Pravi prelom v odnosu Slovencev do svojega največjega pesnika pa pomeni nastop Josipa Stritarja, ki je 1. 1866. v družbi z Jurčičem in Levstikom v Klasju na novo izdal Prešernove poezije z uvodom, v katerem je prvi natančneje označil pesnika in njegovo delo. Odtlej Slovenci niso več dvomili o umetniški vrednosti Prešernovih poezij, čeprav tudi poslej še niso potihnile borbe glede njihove, vsebine. Da pa je bilo spozna-i nje Prešerna in njegovega dela zmerom" globlje, dokazujejo poslej vedno pogostejše izdaje njegovih poezij, prav tako pa tudi i{ desetletja v -desetletje se množeče število razprav, ki so nam skušale odgovoriti na razna vprašanja tako imenovanega prc-šernoslovja in hkrati tolmačiti svet njegove umetnosti. Posebno smo se Slovenci zavedali, kaj nam je in mora biti Prešeren, ob stoletnici njegovega rojstva. Tedaj mu je 1 jubljara celo postavila spomenik, na katerega je potemtakem čakal več kot pol stoletja. In mi danes? Ali poznamo Prešerna, ali se zavedamo njegovega pomena? Menda na to lahko'odgovorimo pozitivno. Prešer-noslovje je ravno v našem stoletju rodilo največ sadu in nam dalo dve tako pomembni knjigi, kakor sta Žigonova Prešernova čitanka s komentarjem in razpravo »Franc E’rešeren — poet in umetnik« ter Kidričev. Prešeren, ki obsega za zdaj Pesmi in Biogra. (Nadaljevanje na 3. strani) Gospodarski temelji ljudske države Co je ljudstvo gospodarsko izkoriščano, je nesmisel govoriti o njegov; oblasti; tudi če bi jo navidez imelo, bi zadnjo, besedo imeli vedno le tisti, ki mu režejo vsakdanji kruh. O tem dovolj pričajo grenke izkušnje preteklosti; tudi če si je ljudstvo priborilo priznanje svojih pravic po zakonu, so imovitl sloji vplivali, da je tak zakon ostal le na papirju. Pod takimi pogoji je seveda bila toliko opevana enakopravnost državljanov prazna beseda. Ljudska država si mora zagotoviti materialna sredstva, gospodarske temelje, če hoče ostati res ljudska in če hoče uspešno zaščititi ljudske interese. Najvažnejša materialna sredstva so sred stva proizvodnje; sem spadajo zlasti rude in druga naravna bogastva zemlje, industrija, prometne naprave in pa zemlja sama. Kakšna so sredstva, katerih se poslužuje nova država za uresničenje svojih ciljev, za dvig ljudskega blagostanja? Načrt ustave določa, da so vsi naravni zakladi in pr4ometne naprave občeljudska imovina v rokah države. Zunanja trgovina , je pod državnim nadzorstvom. Vsled izdajalskega delovanja lastnikov je velik de, industrije prešel v državne roke, čeprav se dopušča tudi v industriji zasebna podjet nost posameznikov, razen če zahteva splošni korist podržavljenje poedinih podjetij ali tudi celih gospodarskih panog. Sren stva, ki so v rokah države, tvorijo takozvan državni sektor gospodarstva in predstavljajo .glavno materialno oporo nove države, ki iz njih neposredno krije svoje potrebe in^e jih neposredo poslužuie pr; izvajanju splošnega gospodarskega načrta Ljudska oblast je globoko zainteresirana na neomejeni gospodarski pobudi množic — bodisi ljudskih gospodarskih organizacij, zadrug, ki so posebno, važne in tvorijo drugo glavno materialno oporo države, bo disi posameznih državljanov, če slednji s svojo gospodarsko delavnostjo ne ogražaju splošnih ljudskih koristi. Zadružništvo je s svojimi sredstvi, ki tvorijo takozvani za družni sektor gospodarstva, deležno posebne podpore države. Veliko spremembe se kažejo v treljom, privatnem sektorju gospodarstva Zasebna lastnina, dedna pravica in zasebna podjet nost so zajamčeno — ni pa dopustna nji bova zloraba. Prepovedani so karteli, trusti in jiodobne organizacije, ki imajo namen diktirati cene in odtegovati blago prostemu 'prometu. Splošna korist odloča v vsem bi njej se podreja korist posameznika — to je vodilno načelo tudi v zasebnem gospodar skem sektorju, -r Država ščiti malega človeka. zlasti delavca in malega ter srednjega kmeta, kateremu ie dala zemljo, ki je bila prej v lasti veleposestnikov. Zemlja pripada jiraviloma le onemu, ki jo obdeluje. Končno niti na gospodarskem poprišču no smemo prezreti povezanosti ljudske oblasti z množičnimi, strokovnimi in političnimi organizacijami. Načrt ustave nam pove. da se država naslanja nanje^ pia izvajanju splošnega gospodarskega načrta, pomaga pa jim pri naporih za pobijanje gospodarskega izkoriščanja delovnih ljudi po posamezni- . kih. Boj jiroti gospodarskemu izkoriščanju, ki je bilo prej malone neomejeno, se razvija torej na vsej erti: od zgoraj z oblastvenimi ukrepi in od spodaj P? ljudstvu; država in delovni človek si pri tem vzajemno pomagata, Taka organizacija gospodarstva, oprla na visoko delovno moralo svobodnega državljana odpira povsem nove možnosti za gospodarski dvig domovine. Medtem ko je prej, ko so odločali interesi posameznih bogatašev, ki so stremeli le za čim večjim dobičkom, narodno gospodarstvo često zašlo v brezizhoden položaj, ko so ga pretresale krize, ko je na eni strani vladalo kopičenje in nadprodukcija .na drugi strani pa pomanjkanje in brezposelnost ho sedaj ljudska država vse to preprečevala. Preprečevala bo gospodarski nered z materialnimi sredstvi, ki jih ima na razpolago, zlast' pa tudi z delovno borbeno zavestjo množic. Ustvarjeni so pogoji za velikopotezen državni gospodarski načrt: ta bo jačal njeno moč in zagotovil državljanom življenjski obstoj, ki ne bo več v rokah slepe usode kot je bil doslej. Sožitje narodov Nerešeno nacionalno vpiašapje je bilo od nekdaj vzrok kriz in propasti držav. V kolikor so ga »reševali«, so to storili bolj z okrepitvijo nekaterih slojev enega, »državnega« naroda nad ostalimi, kot pa s sporazumom. Tn tudi tam, kjer je prišlo do njega, je bil sporazum le kompromis med nasprotniki, kar je povzročilo, čim se je spremenilo razmerje sil, novo krizo. V takih razmerah je bila država starega kova toliko močnejša, kolikor bolj so bili zatirani nedržavni narodi (seveda se je prav fa moč ob prvi priliki sprevrgla v največjo slabost) in toliko šibkejša, kolikor večje pravice so si priborili. Nasprotno je poleg in v zvezi z demokratičnostjo oblasti v ljudski državi ravno razmerje med narodi in Mihova resnična enakopravnost. njena najjačja sila. Kako je prišlo do novih odnosov med jugoslovanskimi narodi, zakaj njihova enakopravnost up slabf. finm.it; nnsnrotno ufruije liudsko Bodli smo se za nov temeljni zakon NADALJEVANJE IZ 1. ŠTEVILKE državo in v čem se kaže n buk, je pričel najstarejši med njimi kričati nanj. Starček se je zravnal in ga poslušal, ne da bi ga razumel. V sobo je stopil Jurij. Po kratkem razgovoru z uradnikom je mrko dejal: »Povejte mu priimek in ime!« Ivanč ga je začudeno pogledal: »Saj ga ima zapisanega na pozivu!«, je hotel reči. Pa sc je premislil, da ne bi zopet pričeli klicati. »Boštjančič Ivan ...« Nekaj ostrili vzklikov, surov smeh, kričanje, mahanje z rokami, udarjanje po mizi. Vsa njihova soba je odmevala od trušča in vpitja. * Toda Ivanca nenadoma ni bilo več groz$ niti strah; komaj da je bil žalosten; v njem je vstajal odpor, silen odpor, ki daje moč in jasno misel. Prilepe se ti od nekod na čisto slovenska tla takale svojat in ti kriči in razbija kot da je ona tu doma in smo »e mi piite-pli. Razgraja v jeziku, ki ga nikbli ni govorila slovenska zemlja in te imenuje barbara, ker ga ne razumeš. — »Vložiti boste morali prošnjo, da vam spremene ime ...« je nenadoma zaslišal Jurijev glas. »Težko je izgovarjati Boštjančič, pravijo...« »Komur je težko, naj ga ne izgovarja«, je mirno odvrnil Ivanč. Jurij je zardel; zadrego je skušal prikriti z naglim govorjenjem. Uradnik je delal čudne obraze, nato je pokimal in rekel obrnjen pioti Ivaniču: »Bostiani Giovanni, e?« Ivanč ga ni takoj razumel. Toda ko je doumel smisel teh čudno zvenečih besedi, se mu je zameglilo pred očmi. Iz roda v lod je šlo njegovo ime in nihče ga ni omadeževal. Vsi so ga s ponosom pisali, izgovarjali in nosili. In on naj ga zdaj zataji pred temi cirkuškimi tujci-razgrajači? »Boštjančič Ivan«, je ponovil trdno in odločno. Jurija, ki je skočil k njemu in mu hote! nekaj reči, je odrinil, da jo stopil korak nazaj. »Če so me zato klicali, jiim povej, naj si prihranijo trud. Ne jaz, ne kdorkoli mojega rodu ne bo vložil prošnje.« Ivanč se je obrnil in hotel oditi. Tedaj sta skočila izza mize dva uniformiranca in ga pahnila v sre* m dino sobe. Jurij ga je zgrabil za roko: »Nikar, oče, no hodite trmasti ... Saj je vendar nepomembno, kako vas kličejo —« »Seveda me ne briga, kako me kličejo ti-le ... Niti najmanj me ne briga, fant; toda, da hi jih jaz prosil, naj mi spremene ime ...« »No...«, se je razveselil Jurij, »potem ho vse dobro...« in že se je vnel živahen pogovor med njimi. Za tolmača je tu, ta sprijeni sosedov fant, si je mislil Ivanč. V vasi pa ga imajo za vohuna. Mu delajo krivico? Kot da je uganil njegove misli, se je tedaj Jurij obrnil k njemu: »Ce se ljudje sporazumejo, gre vse laže. Dobro, da zna vsaj nekdo od nas njihov jezik ... ^Torej z imenom že sami urede na občini, .. Sem so vas klicali zaradi sinov. ^Mimogrede pa uredite še zaradi njive ob poti, ki bi jo hotela občina razširiti v cesto...« Za hip je Ivanč pozabil na vso drugo gorje. Pred njim je vzvalo vilo njegovo polje. Najlepša je tista njiva, ki jo hočejo spremeniti v cesto. Na drugi strani je gmajna, ki prehaja v breg. Dovolj prostora bi bilo lam za najširšo pot... Zakaj hočejo vprav njegovo njivo? Uradnik je postal nestrpen. Z rezkim glasom je pričel vpiti in • mahati proti Juriju. Ta sc je zdrznil in, ponižno pokimal. Ivanč je komaj še prenašal vse odurno vzdušje te sobe. »Reci mu, fant, da imajo onstran moje njive gmajno, nikomur koristno. Zakaj nje ne vzamejo?« »Oče«, je zajecljal v zadregi Jurij, »tega mu ne morem reči. Saj jih to tudi ne briga, tu. Tako so odločili na občini... Sem so vas poklicali le, da podpišete ...« -»Da podpišem, praviš ...« Tedaj je Ivanč stopil korak nazaj in spregovoril s takim glasom, da so vsi umolknili in ga začudene pogledali. Ničesar niso razumeli, vendar so vedeli, da to ni le odpor in upor, temveč tudi grožnja. »Tako jim povej, fant, da ničesar ne podpišem. Če so gospodarji na- . še zemlje in odločajo o njej, ne potrebujejo naših podpisov. Broz podpisa so mi vzeli dva sina ter ju mučili in umorili. Brez podpisa so ubijali in ubili njuno mater. Brez podpisa so nam požgali dom in šolo. Brez podpisa mučijo ves naš narod, pa naj me še brez podpisa imenujejo Bostianija in mi vzamejo njivo. Toda prišel bo dan, da, prav gotovo bo prišel, jim povej, ko bomo mi brez podpisa vzeli nazaj vse, kar je našega. Takrat jim poplačamo ves dolg, kajti vsa naša imena lahko spremene in imenujejo po svoje .. naših duS ne bodo nikoli. Giovannija Bostianija lahko mučijo in ubijejo, Ivan Boštjančič pa bo živel dalje. Živel ho v dolinah in gorah, v gozdovih in potokih, živel ho v svoji zemlji. V zemlji, ki je bila in ho slovenska, ko njih še ni bilo in ko jili ne bo več tu. Tako jim povoj, fant!« Nihče ni bil opazil, da je že po prvih Ivančevih besedah stopil v sobo zloglasni prefekt, ki je bil doma nekje iz Furlanije in je znal slovensko. V* poslednjem trenuiku ga je zagledal uradnik, ki je slonel pri oknu. Ko ga je hotel pozdraviti in opozoriti druge nanj, mu je ta namignil. Ta mig je zadostoval. Dva dni in dve noči je hodila Katrica vrh klanca, da bi videla, če prihaja stari Ivanč. Ni se upala vpraševati sosedov; pred očmi je la JL? vedno debelo tiskano be-- Questura. io ga tretjega dne pripeljali v hišo, ni rekla besede. Tudi Ivanč je dolgo molčal. Nekega večera pa jo je poklical k postelji. Vzel ji je iz naročja malega Drejčka, ki se je bil rodil sedem mesecev potem, ko so mu bili odpeljali očeta. 0-trok, ki je bil že zaspal, je začudeno pogledal v upadlo dedovo lice. Ko pa ga je mati nežno pobožala po laseh, je tiho položil glavo na blazino k Ivancu in zaprl oči. Bil je že toliko pameten, da je vedel, kdaj ne sme ugovarjati. »Ko ozdravim, Katrica«, je mirno spregovoril Ivanč, »pričneva znova... Zdaj sem videl, kdo in-kaj so. Zahrbtni strahopetci in kričači. Tako majhni, tako ničvredni. Ni se nam jih treba bati; le čuvati se jih moramo... Čuvati zaradi Drejčka, da nam ga ne vzamejo prej, preden pride njegov čas .., Naš čas.« Čudno lepo je bilo Ivančevo izmučeno lice, ko je odgovarjal na vprašanje, ki si ga Katrica ni upala na glas izreči. »Kdaj? Kmalu, Katrica. Tam doli sem videl, da kmalu ... In da prav gotovo ...« S. M. Pošiljajte uredništvu LJUDSKEGA TEDNIKA najboljše članke in dopise iz vašega stenčasa! — Izbrane prispevke bomo objavili! NESMRTNA DUNJA Lukija je imela hčerko, krasno hčerko edinko, Dunjo. Dunja je bila najboljši brigadni vodja svojega kolhoza. Njena brigada je bila v vsem kijevskem okrožju pr va, ki je pridelala 400 stotov krompirja na enem hektarju.. »To ni dovolj! Lahko pridelamo še več!« je dejala Dunja in začela vztrajno raziskovati za tajnostjo obilnega pridelka. Delala je poskuse doma, na svojem zelenjOa Od vseh ptic, mi je postala sova najbolj simpatična. In ta moja simpatija izvira iz globoke hvaležnosti do usluge, ki mi jo je ta pametna žival napravila, ko me je nedavno resila iz velike zadrege. To pa se je zgodilo tako; Moja ;rbna Ženka je pred nekaj meseci kupila salamo, ki naj bi sluzila kot rešilna nit v slabših Cysili.. S skrbnostjo prave gospodinje je to salamo skrila, da bi jo verovala vseh atentatov od moje strani, ker dobro pozna moje ljubezenske odnoSaje do vseh svinjskih izdelkov. A nekega usodnega dne, sem slučajno iztaknil varno zavetište osamele salame. PoboZal sem jo, skoro očetovsko, in to Chi je bilo usodno. Omamljiv vonj mi je udaril v nos in v hipu se je lotilo mojega želodca silno vzne. mirjenje, ki je takoj pognalo gor sline za sprejem lega nepričakovanega mesarskega umotvora. Protivit sem se z vsemi stirimi, dobro se zavedajoč nezakonitosti svojega poželenja, a končno vendarle podlegel. V boju med »da« in »ne«, mi je ostal v roki koSCek salame, s katerim sem pobegnil, hudodelec, v kuhinjo, kjer sem odtrgan košček zavil v kruh in vse skupaj spravil v večnost. Greh je bil storjen, a Cim bolj prijazno sc je smehljal moj Želodec, tern bolj se je oglašala vest nad storjenim zločinom. V duhu se mi je prikazal strogi izraz moje odsotne Žene in Cul sem njene ostre besede, ki me bodo bičale na sramotnem odru, ' kadar bo ona, moja dobra zena, izvedela za nezaslišano kršenje hišnega reda. Peklo me je v srcu in Mina Žeja, ki se mi je oglasila, mi je jasno prikazovala kazen, ki me caka. V obupu sem pobegnil od doma in zaSel v gostilno, da pogasim oba požara. Pritihotapil sem se zvečer domov in sel naravnost v svojo sobo. Uran, ki je v naravi, sestoji iz skoraj enakih atomov, ki se pa med seboj razlikujejo po teži in po svojstvu jedra. Samo najlažji uran, to je tak z atomsko težo 235, je sposoben, da povzroči eksplozijo, medtem ko oni s težo 238 samo škoduje eksploziji. Zato je potrebno za izdelavo uranove bombe, pridobivati iz urana samo tisti del, ki ima najmanjšo atomsko težo Množina tega urana pa znaša približno 07% celokupne uranove mase. Druga svojstva obeh uranov so si skoraj enka in tudi razlika v atomski teži je zelò malenkostna, toda ravno zaradi tega je deljenje urana neverjetno tejko delo. To delo zahteva vrsto zapletenih procesov. Sedaj ne smemo več dvomiti v to, da so bile odstranjene vse težkoče, ki so ovirale izkoriščanje energije urana — zato bo človeštvo dobilo nov in idealni vir energije. Sovjetski fiziki delajo v tej smeri in bodo gotovo tudi oni doprinesli svoj delež pri o-svajanju urana, ki je izvor nove, čudovite energije. Prof L. D. Landau. Ze sem upal, da bo vsaj tisti večer stvar ostala prikrita, kar zaslišim iz kuhinje glas moje Žene, ki me je vabila, češ da mi bo nekaj pokazala. Negotovih korakov, pričakujoč zasluzeno zmerjanje, sem se odzval klicu in stal pred svojim strogim sodikom. A kaj to pomeni? Namesto strogega pogleda sem zagledal pred seboj smehljajočo se Ženko, ki se mi je zazdela v tistem hipu za dvajset let pomlajena. Držala je v roki lepo, Živo sovo, ki me je radovedno pogledovala, ko sem se prikazal. »Kje si pa dobila to ptico?« sem se oso-kolil vprašali. »Ko sem se vrnila zvečer domov, sem jo našla v sobi. Igrala sem se z njo, ker je Cisto krotka«, mi je odgovorila zena. »Ubogi ptic«, sem rekel, »bo gotovo lačen, daj mu nekaj!« »Saj sem mu Ze skušala vtakniti v kljun marsikaj, a plič se ni hotel ničesar dotakniti.« »Mogoče je Žival bolna«, sem pristavil. »Kaj pa«, pravi Zena, »gotovo je bolje povečerjala kakor ti.« »Kako to misliš«, sem vprašal. »Takoj ti pokažem, kaj mi je napravila ta presnela Živah« Potegnila je iz zavetišča okrnjeno salamo in zagodrnjala, grozeč sovi: »A, beštija ti hudobna, kruh, krompirček in zelenjava ti ne gredo v slast, to dragocenost pa, ki sem jo tako hranila'za svojega sestradanega moža, te ti ni bilo škoda? Tatica požrešna! »Kaj hočeš«, sem tolažil ženo, Žival je in zato nima pameti. Ona ne more razumeli, kaj je prav in kaj ne. »Sedaj bo gotovo Žejna, daj ji malo mie. ka«, sem svetoval Bilo me je sram samega sebe, da je ne-dolZna ptica trpela za mojo pregreho, a kljub temu sem bil zadovoljen, da se je stvar sama takp dobro iztekla in prvič de/, občudoval Stvarnikovo modrost, ki je sicer dala pticam dar, da s peljem izražajo svoja čustva, a jim je odtegnila zatb — dar govora M. Kodrič Slovenska poročila vsak dan ob 7.15, 12.45, 20.00, 23.10. — Objava sporeda ob 7.10. Ostali spored od 10, do 16. H. 1946: NEDELJA 10. II. — 12.30 — Kmetijsko predavanje — 19.00 — Šentjakobski pevski zbor prosvetnega društva »Ivan Cankar« pod vodstvom dirigenta Švare Vlada s sledečim sporedom: 1. Venček Koroških narodnih, 2. Vodopivec: Moje gosli, 3. Aljaž: Triglav, 4. Adamič: Zaviški fantje,'5. Vodopivec: Na poljani, 6. Vanda: Slovo, 7. Sat: tner: Pogled v nedolžno oko — 19.20 — Ruska baltena glasba — 19.50 — Predavanje o šolstvu. PONEDELJEK 11. II. — 12.30 — Poljudno znanstveno predavanje — 19.00 ženska ura — 19.20 — Slovenske pesmi — 19.30 —• Violinski koncert Karla Rupla, pri klavirju dr, Gojmir Demšar (Beethoven: Sonata op. 24 v F-duru za violino in klavir, Paderevski: Menuet, Saint-Saens: Labodji spev, Logar Mihovil: Menuet). TOREK 12. II. — 12.30 — Predavanje o prosveti — 19.00 — Mladinska ura — 19.20 — Obvestila svojcem — 19.30 — XVI. ljudska glasbena ura: Češka glasba: Bedrich Smetana, SREDA 13. II. — 12:30 — Zdravniška rubrika — 19.00 —* Oddaja odreda Jugoslovanske armade — 19.30 — Svet brez so.v-raštva (3. dejanje). ČETRTEK 14, II. — 12.30 — Pregled tiska—19.00 — Klavirski koncert Kette Almira —■ 19.15 — Slovenščina za Slovence —: 19.30 — Pestra glasba. PETEK 15. IL — 12.30 — Tedenski pregled konference Združenih narodov — 19.00 — Komorni zbor — 19.30 — Obvestila svojcem — 19.45 — Balade. SOBOTA 16. II. — 12.30 — Predavanje -= 19.00 Jazz glasba — 19-30 — Oddaja za konec tedna: Škedenjski običaji. ♦ Križanka št. 3 1 2 3 4 5 ■ 6 7 a 8 il M 9 H 10 11 12 n 13 U B 15 16 B 17 H 18 19 20 ■ 21 22 23 Ul 24 u H 25 26 M 27 28 29 30 31 32 33 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. voditelj slovenskeg;* ljudstva, C, orožje,_ 7. živalski glas, 9. kratica za sledeči, 10. žensko ime, 12. prenašalci sporočil, 13. svetovno znani i;uski pisatelj, 14. izraz soglasnoti, pritrjevanja, 15. reka v Sovjetski zvezi, 17. kratica za enoto površinske mere, 19. osebni zaimek, 20. ime note v solmizaciji, 22, žito, 24. naziv, naslov, 26. število, 28. zunanji minister Sovjetske zveze,'30. osebni zaimek, 31. premikati se, 32. božanstvo starih egipčanov, 34. italijanski veznik, 35. število, 37. glavno mesto federativne ljudske republike Jugoslavije, Navpično: 1. nebesni pojav, 2. globlje v morje segajoči del celine, .3. bivališče, 4. junaška pesem, 5. žensko ime, 8. začetek, priprava, 9. vitko, II. muslimani ga častijo, 12. število, 16. pripadnik ljudstva, ki živi ob morju, 18. enota površinske mere, 21. rimska naselbina na tleh današnje Ljub. fjane, 23. opravljati kmečko delo, 25. skrajšano žensko ime, 27. znamenja, ki se jih poslužuje glasba, 29. živali, ki živijo ob rekah in se branijo z ribami, 33. tekočina, lij'ez katere ni človeškega življenja, 35. dva enaka soglasnika, 36, veznik. Odgovarja đr. MIRKO KORSIÒ. — Založba Primorskega dnevnika, Trti. — Tiska Zadružna tiskarna v Trstu. KK ZAVTTOrC ^ IS IM IV O HTT Tudi v Sibiriji imajo svojo Postojnsko jamo na obrežju Japonskega morja. Jamo je odkril lovec, ki je o tem pripovedoval znanemu raziskovalcu pokrajine Usuri, Arsenjejevu, ki jo je kasneje prvi raziskal. Sedaj privablja jama mnoge izletnike, k! prihajajo iz vseh predelov Daljnega vzhoda občudovat to naravno tvorbo. V jamo pri-deš skozi predor v skali. Votlina ima tri dvorane, ki so dolge več kot en kilometer in so povezane z ozkimi prehodi. Da prideš iz eno dvorane v drugo, se moraš plaziti po trebuhu. Ko pridemo v jamo, pozabimo takoj na vse neprijetnosti in se ustavimo brez besed, očarani od njene lepote. Stene se bleščijo kot sneg, zdi se, da podpirajo strop stebri fantastičnih oblik. S stropa vise ogromni stalaktiti, z dna pa rastejo stalagmiti. Stene jame so pokrite s plastmi blestečega apnenca, ki se je nabral v stoletjih in ki izgleda kot zamrzel vodopad, k! se v luči iskri kot briljant. Glas se ponavlja s tisočkratnimi odmevi, padec kamna je slišati kot grmenje ogromnega plazu. * V> zadnjih letih so bili doseženi v svilo-prejstvu v SZ sijajni uspehi. Sviloprejke so začeli gojiti na novih področjih. Zelo dobre uspehe so dosegli y Srednji Aziji in v Za* kavkaziji. Tam goje posebno vrsto, ki ji je ime ajlantaza in ki je doma na Daljnem vzhodu. Pred vojno so jo gojili kmetje na Kubanu, v južni Ukrajini, v severnem Kavkazu in v Moldaviji. Znani sovjetski specialist prof. četverikov je s pomočjo križanja metuljev razvil novo vrsto, ki je primerna za ostrejše podnebje in ki daje dolgo svileno nit. Njene žuželke dosežejo tudi en gram in svilnata nit je dolga 1180 metrov, dočim je največja dolžina nitke, ki jo da kitajska sviloprejka, 700 metrov. Sviloprejka, ki jo je vzgojil Četverikov, ^ se lahko goji po vsem evropskem delu Sovjetske zveze. Znanstveniki nadaljujejo sedaj poizkuse,' da bi gojili sviloprejke na hruškah, kar bi omogočilo industrijsko sviloprejstvo na severu Sovjetske zveze. REŠITEV KRIŽANKE ŠTEV 3 Vodoravno: 1. Lenin, 7. Amerika, 8. vatel, 9. IC, 10. st, 11. rov, 13. ,em, 14. ako, 15. vez, 16. ta. 17. naga, 18. Solun, 19. rž, 21. viri, 22. KAM, 24. to, 25. led, 27. čč, 29. risanka, 31. ata, 32. naš, 33. Bircn. Navpično: 1. Lavoratore, 2. Ema, 3. netivo, 4. Irec, 5. Nil, 6. partizani, 10. Snegu-ročka, 12. Oka, 13. Evalit, 17. NOV, 20. žaliti, 23. mesar, 26. da, 28. čaša, 29. Rab, 30. nnn.