Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 1

V petek (-7/2 °C) bo delno, v soboto (-5/3 °C) in nedeljo (-3/5 °C) pa pretežno sončno.
Četrtek, 5. januarja 2017	številka 1 | leto 64 www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50	cena 1,80 €

mft
Veseli silvestrovanji v Velenju in Šoštanju
Od starega leta smo se v Šaleški dolini množično poslovili na	Srečno. To vam drage bralke in bralci želimo v letu, v katerega
dveh velikih silvestrovanjih na osrednjih trgih v Velenju in Šoš-	smo komaj dobro stopili, tudi iz Uredništva Naš čas. Več o sil-
tanju. V Velenju so ga pripravili tudi za otroke, ki jih je še zadnjič	vestrovanjih na 3. strani.
v letu obiskal Dedek Mraz. Poklepetal je z njimi in jim zaželel	a
Velenjsko jezero že oživelo
Velenje, 1. januarja - Ne le da so v nedeljo, prvi dan v letu 2017, velenjski potapljači začeli novo sezono in si pod vodno gladino ob pitju šampanjca zaželeli veliko lepih in varnih potopov, živahno je bilo tudi na vodi in ob obali. Okoli 14. ure so se namreč v
času, ko so se potapljači že potopili v ne prav toplo vodo, na vodi zimski veter v sicer sončnem dnevu izkoristili tudi surfarji in jadralci, pridružila pa se jim je še ekipa veslačev na deski. Pogled na s soncem obsijano jezero in dogajanje na in ob njem
je spominjalo na poletje, tudi terasa lokala v kampu je bila polna. Nova sezona ob jezeru in na njem se je začela že prvi dan v letu, kar je dober obet tudi za turističen razvoj tega vse bolj priljubljenega območja.
a bš
TAKO mislim
Še pomnite tolarje?
Bojana Špegel
Staro je odšlo v zgodovino, novo je neznanka. A že prvi dan v letu 2017 smo lahko obujali spomine. Na čase, ko smo v Sloveniji še imeli »svoje« tolarje. Ravno pred časom, ko sem premetavala stara oblačila, sem jih po žepih nabrala kar nekaj. Tako kovancev kot papirnatih. Kovanci bodo sedaj ostali za spomin, saj smo jih lahko na banki Slovenije zamenjali le do konca lanskega leta, bankovce pa še vedno lahko zamenjamo. A bi moral biti kupček kar zajeten, da bi se nam pot v Ljubljano sploh poplačala.
Prvega januarja je minilo točno 10 let, odkar smo tudi Slovenci začeli uporabljati enotno evropsko valuto. Evro: Bili smo 13. država v Evropski uniji, ki je uvedla evro. Ob tem pomislim, ali je to bila za nas srečna ali nesrečna številka?In se odločim, da odgovor ni enoznačen. Čeprav smo morali pred uvedbo evra v mladi državi zagotoviti stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega tečaja, so leta, ko je prišla kriza, pokazala, da te v državi nimamo. In da so mnoge cene z uvedbo evra precej poskočile. Kava v lokalih je recimo kar pol dražja, liter piva skoraj pol. S povprečno mesečno neto plačo smo si lahko v letu 2006 privoščili 955 skodelic kav v lokalu, v 2015 pa le še 844. V desetletnem obdobju so se cene, merjene z indeksom cen življenjskih potrebščin, po podatkih republiškega statističnega urada v povprečju zvišale za kar 20 %, v evroobmočju pa za 15 %. Da, večina to občuti. Tako ali drugače. Danes cen ne preračunavamo več v tolarje. Na to smo se verjetno navadili že pred leti. Smo pa z novim letom dobili spominski kovanec za 2 evra. Osrednji motiv na kovancu je 10 lastovk v letu, od katerih vsaka ponazarja po eno "pomlad" od uvedbe evra, ptica pa je simbol svobode. Lepa obrazložitev. Mnoge »pomladi« bi večina Slovencev raje preskočila, o svobodi pa bi se tudi dalo debatirati. Tisti, ki so brez dela, in tudi tisti, ki ga imajo, pa so kljub temu revni - žal je takih vse več - pravzaprav niso svobodni. Odvisni so od pomoči drugih. Zato, ker država ne zna poskrbeti zanjo, je ta še vedno odvisna od pomoči humanitarnih organizacij. Upanje, da se to letos spremeni, ostaja. Z novim letom bo v naših osnovnih šolah manj lačnih otrok. Res da teh v velenjskih šolah že doslej ni bilo, saj so v socialno močno čuteči občini poskrbeli, da so obrok dobili tudi tisti, ki po statistično zaukazanih cenzusih do njega niso bili upravičeni. A jim ga starši vseeno niso zmogli plačati. Sedaj bodo kosilo dobili otroci iz družin, ki se umeščajo v prve tri razrede po družinskih dohodkih. Zagotovo se bo več revnih upokojencev in invalidov odločilo tudi za varstveni dodatek, saj jih ne bo več strah, da bi ga po njihovi smrti morali svojci vračati državi. Pozitivno je tudi to, da v Sloveniji beležimo gospodarsko rast in da se trg dela prebuja. Upam, da bodo to kmalu občutili tudi mladi, ki iščejo delo. In da se bodo številke tistih, ki so ga bili prisiljeni najti v tujini, spet začele zniževati. Tudi zato, ker je dom zelo pomemben, saj si v tujini nenehno tujec. In ker bo brez njih prihodnost slabša za vse nas.
a
Cesta umeščena v prostor sredi januarja?
Skoraj vsaka novoletna želja tukajšnjih gospodarstvenikov in politikov je bila namenjena med drugim tudi čimprejšnji izgradnji tretje razvojne osi na območju Velenje - Šentrupert. Promet namreč na območju celotne Savinjsko-šaleške regije in Koroške duši in onemogoča nadaljnji razvoj, na to pa opozarjajo že več kot desetletje. Velika podjetja grozijo celo z odhodom oziroma delno selitvijo proizvodnje iz tega okolja.
Očitno pa se cestni povezavi vendarle nasmihajo boljši časi. Na številna vprašanja, ki so jih predsedniku vlade Miru Cerarju postavili politiki in gospodarstveniki, je ta zagotovil, da bo hitra cesta v prostor umeščena sredi januarja. Iskreno upamo, da bo res tako.
a mz
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

S. januarja 2017
fr.
LOKALNE novice
Mestna blagajna stopa tudi v leto 2017
Velenje - Plačilne storitve Mestne blagajne bo v letošnjem in prihodnjem letu še vedno izvajala Delavska hranilnica Podružnica Velenje, ki ima sedež na Šaleški cesti 20. Občanke in občani lahko položnice brez provizije plačujejo vsak delovni dan od 8.30 do 17. ure. Po novem lahko položnice plačujejo v Velenju tudi občani Šoštanja, občani Velenja pa v Šoštanju. V letošnjem prvem polletju bo Delavska hranilnica odprla še eno poslovalnico na Kidričevi cesti v Velenju (nekdanja t. i. stara Nama).
Uspešno pridobivanje državnih sredstev
Šoštanj - Na Občini Šoštanj so bili v lanskem letu zelo uspešni pri pridobivanju državnih sredstev za odpravo posledic poplavne ogroženosti. Država je financirala kar osem ureditev plazov s preko 850.000 evri. V Belih Vodah so končana dela na treh plazovih, urejanje drugih nadaljujejo. Lani so zagotovili tudi odkup in porušitev stanovanjskega objekta Melanšek, ki je bil v Penku najbolj ogrožen.
a mkp
37 novorojencev v 11 porodnišnicah
Slovenija - Na prvi dan v novem letu se je v 11 slovenskih porodnišnicah rodilo 37 otrok, od tega 21 dečkov. Porodov na omenjeni dan niso imeli le v porodnišnicah v Slovenj Gradcu, na Ptuju in v Brežicah.
V	celjski porodnišnici je nekaj minut čez peto uro zjutraj privekal na svet deček in razveselil mamico Urško Just iz Slovenske Bistrice. Tudi zadnji rojeni otrok v omenjeni porodnišnici v letu 2016 je bil deček. Rodil se malo pred pol osmo zvečer, povila pa ga je mamica Jasna Novak iz Šentjurja. Lani so v porodnišnici Splošne bolnišnice Celje zabeležili 1891 porodov. Rodilo se je 971 deklic in 940 dečkov, v 20 primerih so se rodili dvojčki.
V	porodnišnici Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pa se je lani rodilo 871 otrok, od tega 445 deklic. V sedmih primerih so se rodili dvojčki.
Lani je bilo v slovenskih porodnišnicah po neuradnih podatkih 19.798 porodov, kar so 203 porodi manj kot v letu 2015, so objavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Najmanj otrok se je po letu 1988 rodilo leta 2003, in sicer le 17.160. Od takrat pa do leta 2010 je število rojenih otrok naraščalo, od leta 2011 pa število spet upada
■ tp
Novo leto - novi zakoni
Slovenija, 1. januarja - Z novim letom so v Sloveniji začeli veljati nekateri novi oziroma spremenjeni zakoni. 2. januar je znova postal prost dan, tako imenovana mini davčna reforma je med drugim prinesla spremembo dohodninske lestvice in zvišala splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.
Očetje imajo letos na voljo skupno 25 dni plačanega očetovskega dopusta, kar je pet dni več kot lani. Prav tako 25 dni bo trajal tudi neplačani očetovski dopust, kar pa je pet dni manj kot lani. Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta in bodo vloge vložili letos. Plačane dneve očetovskega dopusta po novi ureditvi pa bodo lahko uveljavljali tudi očetje otrok, mlajših od treh let, ki še niso v celoti izkoristili neplačanega dela očetovskega dopusta. Uveljavljali jih bodo lahko tudi v primeru, če so v lanskem letu že pridobili pravico do petih plačanih dni.
■ mkp
Poskusno uvajanje UTD
Finska bo kot prva evropska država izvedla socialni poskus z univerzalnim temeljnim dohodkom. Dve leti bo vsak mesec 2.000 naključno izbranim brezposelnim nakazovala 560 evrov, tudi če bodo v tem času dobili delo. Namen je preprost: iščejo rešitev, da bi se izognili birokratskim postopkom, zmanjšali revščino in predvsem brezposelnost, ki je v državi 8,1-odstotna. V Švici so lani podoben predlog na referendumu zavrnili, vendar pa v svetu postaja očitno iskanje poti do bolj socialnih držav vse bolj aktualno.
Ob koncu leta tik pod 100 tisoč brezposelnih
Na Zavodu za zaposlovanje je bilo zadnji delovni dan lanskega leta 99.614 iskalcev zaposlitve, kar kaže, da se je število brezposelnih decembra povečalo za približno tri tisoč, a je ostalo pod mejo 100 tisoč brezposelnih oseb. Natančne podatke o številu brezposelnih ob koncu lanskega leta bo zavod objavil danes.
Skakalnici dograjeni in z uporabnim dovoljenjem
Velenje, 28. december - Tehnični pregled dveh novih 55- in 35-metrskih skakalnic je bil uspešno zaključen. Naložba je veljala dobrih 560 tisoč evrov, od tega je Mestna občina Velenje zagotovila 390 tisoč evrov, Fundacija za šport malo manj kot 60 tisočakov, preostalo pa so prejeli iz državnih sredstev, ki so namenjena občinam za sofinanciranje vlaganj.
Gradbena dela so se začela na začetku meseca junija in zaključila novembra. Izvajalec del je bilo podjetje Esotech, Gradnjo so ves čas spremljali zapleti predvsem zaradi težkih geoloških pogojev, ki jih ni bilo možno predvideti vnaprej, in tudi zato, ker je izvajalec pri izkopu odkril zasuto grajsko ledenico. Vse to je pomenilo tudi spremembo orientacije zaletišča petintridesetmetrske skakalnice.
Smučarsko skakalni center Velenje ob Velenjskem gradu ima zdaj šest skakalnic, poleg novih dveh še pet-, osem-, štirinajst- in dvaindvajsetmetrsko. Prvo otvoritveno tekmo na novih skakalnicah načrtujejo spomladi, po zaključku tekmovalne sezone.
Nove pridobitve se veseli župan Bojan Kontič: »Skakalnici sta tu, po nekaj letih jih ponovno imamo. Dobili smo dve lepotici, ki z ostalimi manjšimi skakalnicami tvorijo res lep Smučarsko skakalni center Velenje, na katerega smo lahko ponosni. Tudi zato, ker smo tudi zanj, podobno kot za večino naložb v zadnjem času, pridobili nepovratna sredstva.« Na občini so veseli tudi zato, ker je s to naložbo urejeno plazovito območje grajskega hriba, in zato, ker so pridobili prostor za organizacijo večjih prireditev. Seveda pa računajo tudi na uspehe skakalcev.
Med tistimi, ki si je zaradi zahtevne gradnje v zadnjih decembrskih dneh močno oddahnil, je seveda predsednik Smučarsko skakalnega kluba Bogdan Plaznik. »Ta pridobitev je za Smučarsko skakalni klub izrednega pomena, saj zadnjih pet le nismo mogli skakati v Velenju, kar pomeni, da smo skakalce vozili po Sloveniji, pa tudi na tuje. Zdaj imamo
mladinca Vida Vrhovnika in Gašperja Bre-clja ter dva kandidata za reprezentanco Ož-beja in Roka Jelena. V skokih imajo v mladinski reprezentanci Aljaža Osterca in pri dekletih (imajo namreč tudi šest tekmovalk) Jernejo Brecl. Med tistimi, ki je novo pridobitev ves čas spremljal in se je prav tako zelo veseli, je tudi nekdanji tekmovalec in sedanji trener Darko Kaligaro, ki je skupaj s svojimi tekmovalci zelo dobro občutil vse težave, ki so jih spremljale, ker niso mogli trenirati na domačem terenu.
Nov skakalni center v Velenju je seveda najlepša pridobitev ob 40-letnici Smučarsko skakalnega kluba Velenje, ki je za svoje uspešno delo lani prejel tudi grb Mestne občine Velenje.
a mz
enega najlepših tovrstnih centrov,« pravi in napoveduje tudi za to sezono dobre rezultate, saj imajo med 32 tekmovalci nekaj zelo perspektivnih. V pretekli sezoni so bili v kombinaciji najboljši v Sloveniji, imajo repre-zentanta Marjana Jelenka, dva zelo uspešna
Savinjsko-šaleška naveza
Koliko bodo dobile občine?
Po sklenitvi dogovora s sindikati javnega sektorja sredi decembra je finančno ministrstvo na sestanek povabilo predstavnike občin. Dogovor namreč prinaša finančne posledice tudi njim, tako naj bi na sestanku v sredo govorili o spremembi višine povpreč-nine za letos in prihodnje leto. V združenjih občin so zaradi dogovora z javnim sektorjem vlado že pozvali k dvigu povprečnine, ki je za letos določena v višini 530 evrov na prebivalca, kar je osem evrov več kot lani, v letu 2018 pa se bo zvišala na 536 evrov. Združenje občin Slovenije je predlagalo, da bi se povprečnina za leto 2017 povečala za 5,6 evra, za leto 2018 pa za 9,1 evra.
Stopili smo v novo - z negotovim korakom!
Jasnina in nesnaga - Tekstilci »umirajo« -Mladi in zaposlitve - Slab zgled
V novo leto smo stopili v jasni noči. To je dobro, če to le tudi pomeni, da bo nam, predvsem pa tistim, ki nas vodijo, kaj bolj jasno o nekaterih ključnih stvareh. In se nam bodo vremena končno res tudi zjasnila, kot je napovedal že naš znani pesnik. Slabo pa je bilo v dneh okoli novega leta pravo ozračje - polno nesrečnih delcev PM10. Tako smo tudi zaradi tako onesnaženega ozračja težko dihali; ne le zaradi siceršnjih razmer pri nas. V teh dneh smo tudi iz ust največjih predsednikov dobili več ocen in napovedi in želja: da smo v letu, ki smo ga zapustili, dobro napredovali, da pa lahko stvari obrnemo še na bolje (premier), da je treba še več enotnosti in sodelovanja (predsednik države), da bi imeli veliko poguma in veselja pa več sloge in prijaznosti (prvi mož parlamenta). Nekateri državljani so novega leta veseli že zato, ker bodo, vsaj tisti aktivni, imeli več prostih dni. Znova smo dobili prosti 2. januar, večina praznikov tudi pade na delovne dni. Razen tega bodo imeli očetje letos na voljo 25 dni, torej 5 dni več očetovskega dopusta. Zaradi tega bodo nekaterim dnevi hitreje tekli, drugim se bo vse bolj vleklo. Med slednjimi bosta gotovo dobri dve stotniji zdaj že nekdanjih delavk in delavcev polzelske tovarne nogavic. Čeprav pravimo, da upanje umre zadnje, je tu upanje, da se bo tovarna obdržala in bodo ostala delovna mesta, pred novim letom dokončno umrlo. Ostaja le še upanje, da bo (za)živelo vsaj zdravo jedro. In da stečaj ne pomeni dokončnega celovitega pokopa, ampak za nekatere vendarle še nadaljevanje dela. Da le tudi zaradi tega nekateri ne dajejo lažnega upanja. Seveda je tudi res, da bomo o polzelski tovarni še dolgo poslušali razne zgodbe. Zgled iz sosednjega Prebolda kaže, kako dolgotrajen je lahko stečajni postopek. Stečaj tekstilne tovarne Prebold se je namreč vlekel kar dvanajst let. Saj tudi čudno poslovanje v firmah, ki gredo v stečaj, priprave na konec in »reševanja«trajajo dolgo. V obeh tekstilnih tovarnah v naši soseščini je ostalo brez dela približno enako število zaposlenih - okoli 220. Res pa je, da sta na pogorišču preboldske tovarne zrasli dve desetini novih podje-
tij različnih velikosti. Samo eno od njih zaposluje več kot 900 ljudi. Mnogi so delo dobili že dobro leto po stečaju. Ob starejših iskalcih zaposlitve je seveda pri nas tudi velik problem zaposlovanje mladih. Čeprav se brezposelnost mladih v Celju zmanjšuje, a je še vedno precejšen problem, bodo prav tu danes z informativnim dnevom na zavodu za zaposlovanje začeli posebno akcijo usposabljanja mladih, da bodo lažje prišli do dela. V Celju bodo startali s tako imenovanim Modelom M Slovenija, s katerim naj bi usposobili mlade za samostojno podjetništvo in tudi za aktivno iskanje zaposlitve. Ta »model« bodo izvajali še po več slovenskih območjih, tudi v Velenju. Sodelovalo bo več domačih institucij, denar pa bo primaknil tudi Evropski socialni sklad. Ne s pomočjo Evrope, na srečo pa s pomočjo države je Občina Šmarje pred kratkim uredila križišče proti Dolu in Zibiki. S tem so dejansko končali projekt za večjo varnost, ki so ga začeli že pred leti. A povsem še ne, saj morajo letos položiti še fini asfalt. Na tej cesti je namreč dokaj gost promet, zato je bila posodobitev nujno potrebna. Kljub obnovi nekateri krajani še niso zadovoljni; menijo, da je del proti Zibiki preozek. Pa čeprav ustreza normativom za občinsko cesto. Občina bo vseeno poskušala doseči, da bi ob dokončni preplasti-tvi obnovljenega križišča malo razširili še odsek proti Zibiki. Na povsem drugem koncu - na vzhodnem robu naše regije, v Bistrici ob Sotli, pa bodo letos dobili hostel. Ne bodo zgradili novega, prenočišča bodo uredili v objektu, kjer so že bila. Na starodavni Ga-bronovi domačiji. In tudi namenjena bodo (predvsem) enakim gostom. Tu naj bi namreč prenočevali romarji, ki se podajajo na znano romarsko središče na Svete Gore. Prvi že sredi leta. Pa še to: nekateri pravijo, da je lahko občina Ljubno slab zgled drugim. Ta se tudi prihodnje leto naj ne bi zadolžila, čeprav načrtuje kar nekaj večjih naložb, tudi gradnjo športne dvorane in čistilne naprave. Zvesti so pregovoru, da se lahko pokrijejo le toliko, kolikor dolgo odejo imajo. Prav zato so slab zgled za tiste, ki delajo skladno z geslom: le kdor se zadolževati zna, ta kaj velja!
a k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 5. 1. 2017, barve: CM K, stran 3
5. januarja 2017
PRAZNOVANJA
3
Veselo silvestrovali v Velenju in Šoštanju
V Velenju so silvestrovanja že tradicionalna, začela so se med prvimi v Sloveniji. So tudi dobro obiskana. Letošnjega je organizirala Mestna občina Velenje, ki je zabavni del prepustila priljubljeni skupini Mambo Kings, ki je dobro »zažigala« in poskrbela, da je bilo tudi v mrzli noči vroče in razigrano. Množico je tik pred polnočjo pozdravil župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je zaželel sreče, zdravja, uspehov in strpnosti. Izrazil je prepričanje,
da se bo občina tudi v prihodnje uspešno razvijala.
V Šoštanju je silvestrovanje na prostem že tretjič organizirala tamkajšnja krajevna skupnost. Za zabavo sta skrbela ansambel Smeh in skupina M.J.A.V Zbrane pa sta ob polnoči nagovorila predsednica krajevne skupnosti Šoštanj Urša Kurnik in župan Občine Šoštanj Darko Menih. Tudi onadva sta se optimistično zazrla v novo leto in vsem zaželela 'Srečno!'.	a
Vrhunski glasbeni začetek leta
Župan Bojan Kontič je na novoletni sprejem povabil vse, ki pomagajo »graditi« mesto - Glasbeni program oblikovali odlični velenjski glasbeniki - Koncert končali z županovo glasbeno željo
Velenje, 1. januarja - Prvi večer v novem letu je bil poseben za vse, ki so se odzvali vabilu velenjskega župana Bojana Konti-ča in prišli na novoletni sprejem v velenjsko glasbeno šolo. Z izbranim glasbenim programom so jih razvajali izjemni velenjski glasbeniki - violinist Jure Smir-nov Oštir, pianist Miha Smirnov Oštir, sopranistka Gordana Hleb ob klavirski spremljavi Jerneje Grebenšek ter harfistka Katja Šumečnik.
»Na nocojšnji večer sem povabil vse tiste, ki dodajajo vrednost življenja v Velenju ali pa so to počeli v preteklosti. Povabil sem ljudi, ki jih lahko pokličem vsak dan in jih prosim, da pomagajo pomoči po-
trebnim, da pomagajo vsem nam, da ohranjamo standard, ki ga imamo. To so ljudje, ki tvorijo garan-
cijo za nadaljnji razvoj Velenja.
Župan je ob nagovoru zbranim v dvorani - med njimi je bil tu-
di slovenski veleposlanik v Londonu Tadej Rupel - povedal, da ob novem letu običajno pozabi na vse slabo. Spominja pa se dobrih stvari. »Teh je bilo v minulem letu veliko. Ne nazadnje smo končali gradnjo skakalnic, ki so sedaj tudi osvetljene in vabijo k uporabi. Lansko leto nam je bilo naklonjeno, saj smo tudi na našem območju zaznali, da se prebuja gospodarstvo. Zato se zahvaljujem vsem tistim, ki
Tako v skupnih kot posameznih točkah so letošnji nastopajoči dokazali, kako vrhunski so.
Obiskovalcem so pričarali nepozaben večer.
Župan Bojan Kontič: »Povezuje nas to, da imamo Velenje radi.«
ustvarjate novo vrednost, zato, da lahko mi zagotovimo standard življenja v Velenju,« je poudaril. Kot tudi, da je bilo lansko leto dobro tudi zaradi številnih priznanj, ki jih je dobila MO Velenje, čeprav zaradi varnostnih razmer v svetu in Evropi ni bilo najlepše leto. Vse to pa je vplivalo na dogodke v Sloveniji, tudi v Velenju, kjer si je zaželel še več strpnosti do drugačnih. Dodal
je: »To, kar nas povezuje, kar nas dela takšne, kot smo, tudi drugačne od drugih, je to, da imamo radi naše mesto, našo dolino. Vsak po svojih močeh si prizadevamo dodati nekaj svojega, da prepoznamo lepoto mozaika, ki ga sestavljamo skupaj.«
Glasbeno razvajanje se je začelo s skladbo Ave Maria, ki so jo nastopajoči izvedli skupaj. Glavni zvezdi večera, ki na glasbenem nebu sijeta iz leta v leto bolj svetlo, sta bila brata Jure in Miha Smirnov Oštir, ki sta skupaj izvedla niz klasičnih mojstrovin, tudi dunajske in slavonske plese. Sopranistka Gordana Hleb je ob spremljavi Jerneje Grebenšek predstavila tri arije iz različnih oper, harfistka Katja Šumečnik pa nas je spet prepričala, da je harfa instrument angelov. Glasbeno so večer končali s priredbo skladbe lani umrlega Leonarda Cohena. Skladbo Hallelujah so nastopajoči izvedli skupaj, in to na željo župana.
a bš
Naj osebnost leta postala smučarka Ana Drev
Za letos so si v občini Šmartno ob Paki zastavili visoke cilje
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 1. januar 2017 - V
Sloveniji je tudi tokrat veliko ljudi stopilo v novo leto na silvestrovanjih na prostem. V preteklih letih so lahko del najdaljše noči v letu tako preživeli tudi občani v občini Šmartno ob Paki. Ker pa so se ta »izpela«, so se lani prvič v tamkajšnjem okolju domislili Pozdrava novemu letu. Tovrstna oblika druženja, izrekanja lepih želja za prihajajoče leto, je doživela dober odziv med občani, kar je spodbudilo organizatorja - javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki in tamkajšnjo lokalno skupnost - za pripravo Pozdrava novemu letu tudi na sam prvi dan v 2017.
Na prireditvenem prostoru za Hišo mladih se je zbralo več ljudi kot na lanskem pozdravu. Poleg kronike, v kateri
je njen avtor Franc Kačičnik strnil najpomembnejše dogodke leta 2016 na območju spodnjega toka reke Pake, je zbrane nagovoril šmarški župan Janko Kopušar. Ta je med drugim dejal, da je bilo leto 2016 leto velikih preizkušenj. Že pridobljenim so dodali nove, iz kriznih trenutkov so izšli še močnejši. »Danes lahko ugotavljamo, da nam je na osnovi trdega dela marsikaj uspelo.«
Za leto 2017 so si v lokalni skupnosti postavili visoke cilje. Kopušar je prepričan, da jih bodo uresničili z združenimi močmi. Ne bo lahko, ampak so že dokazali, da skupaj zmorejo več in bolje. »Vztrajnost, optimizem, pozitivna energija, pripravljenost pomagati drug drugemu in veselje ob uspehih naj nas spremljajo tudi v novem letu.« Poleg omenjenih želja je Kopušar zagotovil, da bo lokalna skupnost iz leta 2016 pri-
nesla primere dobrih praks in nadaljevala prizadevanja za še kakovostnejše življenje in zadovoljstvo občanov. Največ vlaganj načrtujejo v komunalno in cestno infrastrukturo.
Več razlogov za zadovoljstvo
Na letošnji prireditvi, ki so jo znova popestrili veterani godbe Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, so prvič razglasili naj občana za leto 2016.
Med štirimi predlogi je dobila največ glasov smučarka Ana Drev (poleg nje so se za naziv potegovali še slikar Jože Na-potnik ter nogometaša Lara Prašnikar in Nik Omladič). Ana nam je dejala, da je naziva zelo vesela. »V mojem domačem okolju je zagotovo veliko ljudi, ki so naredili kaj dobrega za okolje. Zato ni bilo lahko postati naj občan, kar je še razlog več za zadovoljstvo.« Kot je še dejala, si v letu 2017 želi predvsem zdravja.
Na preizkušnjo, ki jo čaka konec tedna v Mariboru, se v minulih dneh zavzeto pripravljala. »Glede na dobre treninge, pozitivno naravnanost je pravi čas, da zlata lisica ostane v Sloveniji, in morda je tudi čas, da se z njo ponaša Šmartno ob Paki. Želim, da bi tudi v novem letu skupaj doživeli veliko lepih trenutkov,« je še dejala Ana Drev.
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 4
4
UTRIP LETA 2016

5. januarja 2017
Odklenkalo še enemu letu
Konec vsakega leta je čas inventur. Takih in drugačnih. Eno smo opravili tudi mi.
Milena Krstič - Planine
JANUAR
Veliko jih je v novo leto tudi v Šaleški dolini skočilo na silvestrovanjih na prostem. Eni so mu nazdravili v globinah jezera, eni na hribih in hribčkih, od koder so opazovali ognjemete v dolini, eni pa doma. Tu in tam so si kje večer popestrili s prepiri in pretepi. Na Gorici jih je on dobil z daljincem po glavi. V rokah ga je imela ona. Je bil kriv slab program ali preveč alkohola? Tretji dan januarja je navrgel deset centimetrov snega in pričaral pravo zimsko idilo. Ko-munalcem pa hitre ceste še ni bilo treba posipati, trasa Šentrupert-
tno so ljudje na lastni koži začeli spoznavati, da je to še najdražje. Po poletju je dišala druga velenjska promenada okusov in dodobra popestrila mesto. Velenjsko jezero in njegova plaža pa sta začenjala še eno oblegano, počitniško sezono. Množice so nanjo prihajale vse poletje. Šoštanjčanom je ponagajalo neurje in uničilo šotor. Ni se oziralo na to, koliko jim pomeni.
JULIJ
Praznovali so rudarji. Ti skupaj držijo v dobrem in slabem. Razgrnjena je bila trasa hite ceste, v Velenju pa se je ustavila karavana starodobnikov na poti iz Pekinga v Pariz. Seveda so do Velenja
Velenje je ob dnevu žena razvajalo ženske.
APRIL
Energetiki so mislili s stavko zares. Tudi z zmanjševanjem dobave energije. V PV so medtem dosegli dogovor med upravo in socialnimi partnerji. Center za socialno delo je začel polniti časopise. Odvzem dveh dečkov starima staršem, ki sta v medijih dobila ime Koroška dečka, in premestitev v drugo rejniško družino je prišlo v vse
Gasilci in civilna zaščita so se znova izkazali.
Začetek januarja je nasul deset centimetrov snega.
Velenje je bila poslana v ponovno razpravo. Bojazen, da Velenjča-ni (in tudi Šoštanjčani) ne bodo mogli več plačevati položnic brez provizij v mestni blagajni, je bila odveč. Denar, kolikor ga je ostalo od bučnega in zapravljivega novega leta, so lahko tudi v novem letu začeli nositi vanjo. Trgovci, obrtniki, gostinci so bentili nad uvedbo davčnih blagajn, a zaman. Nadzorniki so bili neizprosni. Kasnejši meseci so pokazali, da so imeli prav. Davkov je bilo pobranih več.
FEBRUAR
Pust je tokrat pohitel. Ljudje so si za maskami lahko dali duška. V Šoštanju se je potrdilo, da so res pravo evropsko karnevalsko mesto, obiskovalcev se je na karnevalu trlo, karnevalskih skupin pa tudi. Celo iz Brazilije je prišlo nekaj brhkih plesalk. Šoštanj pa je imel februarja tudi manj vesel obraz. Po njem je začelo krožiti vprašanje, koliko delavcev v TEŠ bo preveč. Številka, ki se je pojavila, je osu-
naslovnice časopisov in na začetek vseh oddaj. Seglo je do vrhov. Ministrica za delo je bila interpelirana, direktorica centra je odstopila, dečka pa sta še vedno tam, kamor so ju namestili. Gimnazija AVGUST Velenje je praznovala petdeset let, in to v letu, ko je dobesedno na vrh sveta priplezala njihova dijakinja, svetovna prvakinja v težavnostnem plezanju. Cela dolina je bila na lovu za smetmi. Pomlad razkrije, kar zima skrije. Konec aprila je požar v tako imenovanem Indijancu pustošil po desetem nadstropju. Veliko stanovalcev bloka je noč preživelo drugje. Postavljali so mlaje.
MAJ
Dolina se je v majsko jutro prebudila z budnicami, vreme pa preprečilo prvomajsko srečanje na Graški gori. V Topolšici so v družbi ministrice za obrambo proslavili zmago. Šoštanj je dobil pokrito tržnico, v Velenju in Šoštanju pa so začeli pripravljati celostno prometno strategijo. Več bo treba hoditi peš, se voziti s kolesi ali javnim potniškim prometom. Ogljični odtis, ki ga zemlji pušča neracionalen promet, nas vse bolj ogroža, so spoznavali tudi tukaj. Mestna
Knapi skupaj v dobrem in slabem.
peljali še po stari cesti, mimo gradbišča pri Obircu, ki je dobivalo pametne semaforje. V Šoštanju je teklo vino, vola so obiskovalci festivala obrali do kosti. Mladi so del počitnic, če so prišli zraven, začeli preživljati delovno in si za počitnice služili sami. Po Velenju je klestila kot jajce velika toča in zaključila prvi vročinski val. Policisti v Velenju pa so sami poželi konopljo in lastnika nasada zaradi tega spravili v neprijeten položaj. Poletne kulturne prireditve v Velenju so prišle do polovice. Lovljenje Pokemnov, ki je obnorelo svet, je obnorelo tudi mladež v dolini.
V Sončnem parku v Velenju je začel rasti športni center. 75 delavcev TEŠ-a je zavrnilo pogodbe o prezaposlitvi. Ljubenci so spet udrli flos, flosarski bal je znova navdušil. Velenje je že devetnajstič
pnila vse -175!? Kultura je februarja tokrat nazorno nakazala, kam lahko pripelje politika zapiranja vrat. Vse več prebivalcev Velenja je iskalo brezplačni pravni nasvet. Za to, kako preživeti iz meseca v mesec, ga niso dobili.
MAREC
Zaradi težav v obeh energetskih družbah, TEŠ in PV, so bila v skrbeh tudi vodstva lokalnih skupnosti. Župani so sklicali nujno sejo, a se ta najodgovornejšim ni zdela tako nujna kot njim. Da ne bi spet govorili samim sebi, so jo raje odpovedali. V energetiki so napovedovali stavko. Začelo se je sporazumevanje o odškodninskem sporazumu, ki je potem potekalo vse do konca leta. Izid še danes ni znan. V Šoštanju so bili ob dva milijona in pol evrov. Marsikateri načrt je bil zato neuresničen. Na Golteh so doživljali krasno zimsko sezono, rezultati pa je niso dohajali. Po Menini je lomastil medved, lubadar pa najavil svoj pohod in pustošenje po slovenskih in tudi tukajšnjih gozdovih. Maturanti so se vrteli v četvorki. Velenje je ob dnevu žena razvajalo ženske - tisoč rdečih rož jim je poklonilo. Enkrat za spremembo pa je v Velenje iz Celja nekaj prišlo. Tukaj je dobila sedež Postaja prometne policije Celje. Prekrškarji v prometu se tega niso veselili. Drugi pa.
kolesa so postajala vse bolj popularna, Lokalc pa vse bolj poln.
JUNIJ
Delavci TEŠ so sami praznovali 60-letnico. Sami so si jo organizirali. V Šmar-tnem ob Paki je veliko razprav in vroče krvi povzročil nov izračun za uporabo stavbnega zemljišča. A ni pomagalo. Če je zakon, je zakon za vse. Notar je potrdil, da se za vogali sklepa vedno manj pogodb. Oči-
V Šoštanju so odprli tržnico.
Velenjčanom ni bilo treba na morje, imeli so Velenjsko plažo.
Udreti flos ni bilo enostavno. Savinja je bila precej nizka.
gostilo festival mladih kultur Kunigunda, Šoštanj pa triintridesetič gasilke in gasilce s starimi brizgalnami. Zlati grič, za katerega vrnitev si je Mestna občina Velenje prizadevala leta, je postal njen. Prvi zdravnik tukajšnjega zdravstva pa ekonomist. V Šoštanju so ugotavljali, da je koncesionar za obnovo in vzdrževanje cest delo dobro zastavil, saj je asfaltiral, asfaltiral.
SEPTEMBER
Začelo se je novo šolsko leto. V Velenju z več učenci, vendar manj prvošolci kot leto pred tem. V Šoštanju pa so v podružnici Topolšica spet oblikovali tri oddelke. Zaključila se je sezona na velenjski plaži,
Najbolj zabaven, ustvarjalen, navihan in kulturnovzgojni otroški festival v Sloveniji.
Naš čas, 5. 1. 2017, barve: CM K, stran 3
5. januarja 2017	5
in to z nazivom Ob Velenjsko jezero je priplula Pika. Napovedala je šolske reforme, krajše urnike in daljše odmore. Hm ...? Streljaj stran, na mestnem stadionu je Velenje gostilo največji atletski dogodek v Sloveniji, 21. atletski miting. Moči so merili vrhunski atleti iz 23 držav. Vrtičkarji pa so bili jezni. Ne zaradi slabe letine, ampak zaradi tatov. Če so spomladi izginjale sadike, so na jesen z vrtov pridelki.
OKTOBER
V Velenju se je predstavila Slovenska vojska, v ozki soteski Penk pa je potekala največja taktična vaja gasilcev in drugih v mesecu požarne varnosti. Bilo je, kot bi šlo zares. Gasilci so se znova izkazali.
Kot bi šlo zares.
Niso se bali ne ognja ne mrzle vode. Začelo se je cepljenje proti gripi, krompirjeve počitnice so vabile, na številnih svečanostih pa so se pred dnevom spomina na mrtve spomnili nanje.
NOVEMBER
Z gradnjo skakalnic se je še naprej zapletalo, a se potem k sreči odpletlo tik pred zdajci. Gorenje je uspešno nadaljevalo tako zače-
Na skakalnicah so delali podnevi in ponoči, da se je tik pred zdajci izšlo.
to leto. Panosonic se je sicer odločil, da svojega kapitala v njem ne bo povečal in je borza zaradi take odločitve nekaj dni tresla. Toda poslovno leto je bilo uspešno. Dosegli in celo presegli so večino zastavljenih ciljev. Le kap so naročili premalo. Te so bile decembra eden najbolj iskalnih artiklov tod naokoli. Ponovno je oživel dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju, tokrat z adventno pravljico. V Velenju in Šoštanju so bili vznemirjeni zaradi azilantov. V Velenju zaradi namere po vzpostavitvi azilnega doma, v Šoštanju po vzpostavitvi integracijske hiše. V Velenju bi azilante sprejeli pod določenimi pogoji, v Šoštanju pod nobenim.
DECEMBER
Decembra so tudi v dolino prišli vsi trije dobri možje. Ne vsi naenkrat. Lepo so se porazdelili, da v trgovinah ni bila prevelika gneča. Vse tri občine so sprejele proračune za naslednji dve leti. Brezposelni so se veselili novih programov javnih del. Če so imeli seveda srečo, da so prišli zraven. Vsi niso. Praznični december je bil tudi mesec dobrodelnosti in srčnosti.
Zadnja številka Našega časa, dvainpetdeseta v letu 2016, je na zadnji strani prinesla naslov Srečo vam prinese dimnikar. Ne nasedite! Zanjo morate poskrbeti sami in za to, da ta pride, tudi kaj narediti.
GOSPODARSTVO	5
Plastika Skaza optimistično v novo leto
Lansko poslovno leto so uspešno sklenili s 34,5 milijona evrov prihodkov, za letos jih napovedujejo 38 milijonov - Vse bolj razvojno in prodajno naravnani - Spomladi bodo praznovali 40-letnico delovanja
Mira Zakošek
Direktorica podjetja Skaza Tanja Skaza je skupaj s svojo ekipo pred novim letom predstavila uspešno poslovanje njihovega podjetja, ki bo letos obeležilo 40-letnico delovanja. Lansko leto je bilo za njih zelo uspešno. Predlani so ustvarili 31 milijonov evrov prihodkov, lani se je ta številka povzpela kar na 34,5 milijona evrov, letos napovedujejo 38 milijonov evrov in poltretji milijon evrov dobička.
> Kriznega leta 2008 so imeli 8 milijonov prometa, predlani 31,5 milijona, lani 34,5, letos pa naj bi jih dosegli že 38 milijonov evrov.
Rastejo pravzaprav vse od kriznega leta 2008, ko so izgubili posle v Gorenju. Tanja Skaza poudarja, da so takrat spremenili miselnost, postali bolj pogumni pri spremembah in poslovnih odločitvah. Iz intenzivnega proizvodnega programa se vse bolj usmerjajo v razvoj in trgovino. Med drugim so postali razvojni kompetenčni center za Ikeo.
Maja lani so kupili kompleks propadlega Ve-monta na Selu, ki se razprostira na 35 tisoč kvadratnih metrih. Za nakup in obnovo so namenili 5 milijonov evrov. Velik del kompleksa so že preuredili in tja tudi že prenesli velik del proizvodnje, dokončno pa ga bodo do pomladi,
ko načrtujejo tudi slovesnost ob jubileju. Ravno v predprazničnih dneh so tja selili proizvodnjo avtomobilskega programa, kar jim bo omogočilo pomembno povečanje proizvodnih zmogljivosti.
Skupaj so za naložbe poleg
prej omenjene naložbe lani namenili še milijon evrov, letos bodo štiri milijone predvsem za digitalno transformacijo in avtomatizacijo proizvodnje. Ob tem Skazova poudarja, da to ne pomeni bojazni za zaposlene, jim pa bo avtomatizacija omogočila več časa za ustvarjalnost, razmišljanje o izboljšavah in izobraževanje. V izobraževanje zaposlenih so lani vložili skoraj 200.000 evrov, povprečno pa se njihovi zaposleni letno
izobražujejo približno 28 ur. Ob koncu leta so imeli zaposlenega 301 delavca, (lani so jih zaposlili 50) letos pa naj bi delo dobilo novih 30 strokovnjakov s področja oblikovanja in digitalne transformacije.
no, avtomobilsko in elektro industrijo ter belo tehniko.
Tanja Skaza je ponosna na vse, kar so ustvarili: »Vesela sem, da smo z nakupom in ureditvijo kompleksa na Selu postali tudi v domačem okolju bolj vidni. Ima-
Redki so v našem okolju proizvodni kolektivi, kijih vodijo ženske. Podjetje Skaza pa je primer takšne dobre prakse. Za proizvodno področje sicer skrbi Igor Skaza, ki ga ni na sliki, vse drugo pa prepušča ženi Tanji in njeni ekipi. Na sliki (od leve proti desni): Ana Laura Rednak, izvršna direktorica; Nataša Japelj, direktorica korporativnega komuniciranja; Tanja Skaza, direktorica; Barbara Kitek, vodja kadrovske
službe, in Darinka Pavlič Kamien, odnosi z javnostjo.
Večino, kar 97 odstotkov, celotne proizvodnje izvozijo na 58 trgov, med njimi so najpomembnejši Nemčija, Švica in Nizozemska.
)
Za nakup in ureditev kompleksa na Selu so namenili 5 milijonov evrov, za druga vlaganja milijon, letošnje naložbe pa naj bi presegle 4 milijone evrov.
Do leta 2020 želijo delež lastnih blagovnih znamk povečati vsaj na petino. Letos naj bi znašala proizvodnja izdelkov lastnih blagovnih znamk 1,6 milijona evrov. Sicer pa so njihovi glavni proizvodni programi izdelki za pohištve-
mo lepo in urejeno lokacijo, ki jo bomo skrbno negovali in nadgrajevali, tako da bomo lepo ogledalo velenjskemu območju,« pravi Skazova, ki želi sreče in zdravja, saj je uspeh potem kar samoumeven. Mladim podjetnikom pa svetuje, da so pogumni, da jih ovire na njihovi podjetniški poti ne omajajo, ampak jim dajejo novo energijo za nadaljnje razvojno prizadevanje.
a
>
Vse bolj se usmerjajo v razvoj, med drugim so postali razvojni kompetenčni center za Ikeo.
Reševanje znanstvene uganke vodila Velenjčanka
Velenje, Slovenija, svet - Konzorcij slovenskih, nemških in ameriških raziskovalcev je s sodobnimi metodami elektronske mikroskopije dobili povsem nov vpogled v strukturo, kemijsko sestavo in fizikalne značilnosti zob glodavcev, kar bo lahko v prihodnje omogočilo tudi razvoj novih materialov. Raziskavo je vodila Velenjčanka dr. Vesna Šrot z nemškega Centra za elektronsko mikroskopijo, v njem pa so sodelovali tudi slovenski raziskovalci z inštituta ERICo Velenje, Visoke šole za varstvo okolja in Gozdarskega inštituta Slovenije. Tako je dr. Vesna Šrot pomembno prispevala k razrešitvi velike uganke, kako lahko nekateri zobje glodavcev stalno rastejo, a pri tem ohranjajo stalno ostrino oziroma funkcionalnost.
• tf
Cepljenje proti modremu jeziku
Ljubljana - Po vsej državi se z novim letom začenja največje cepljenje živali v zgodovini države, saj bodo veterinarji proti bolezni modrikastega jezika cepili okoli 600.000 živali, in sicer govedo in drobnico. Bolezen za ljudi ni nevarna, cepljenje pa je pomembno za zaščito živinoreje. V Sloveniji so avgusta potrdili drugi primer te bolezni, in sicer pri dveh ovcah na območju Ilirske Bistrice. Prvi primer so potrdili novembra 2015.
Ustekleničili 5000 litrov Šaleškega bisera
Velenje - Na raznih novoletnih sprejemih, srečanjih in ob drugih podobnih priložnostih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki je bila v ponudbi tudi polli-trska plastenka z vodo Šaleški biser - okus zdravja. So se na Komunalnem podjetju Velenje lotili izvedbe nekoč že aktualnega, a neuresničenega projekta ustekle-ničenja pitne vode?
»Za zdaj še ne,« je povedal vodja poslovne enote Vodovod - kanalizacija velenjske komunale Primož Rošer in nadaljeval: »Po izvedbi obsežnega kohezij-skega projekta, v katerem smo med drugim zgradili tri naprave za pripravo pitne vode po najsodobnejši tehnologiji, okolju in uporabnikom prijazno, smo se odločili za večje aktivnosti za promoviranje pitja vode iz pipe. Ker pa so se decembra vrstili dogodki ustanov, društev, klubov in ker so vodni viri v Šaleški dolini izdatnejši v primerjavi s porabo
vode, smo to poskusno tudi ustekleničili. Storitev smo naročili v polnilnici 902 na Črnivcu.« V 9700 pollitrskih plastenkah so ustekleničili 5000 litrov vode, jih opremili z logotipom Šaleški biser - okus zdravja, in plastenke ponudili društvom, ustanovam ... za promoviranje kakovostne vode iz šaleških vodnih virov.
Za zdaj o uvedbi dodatne dejavnosti - ustekleničenje vode - na komunali ne razmišljajo, zagotavlja Primož Rošer. Za polnjenje in prodajo vode v plastenkah so namreč zahteve zelo velike, pa tudi tržišče je s to ponudbo prenasičeno. »Seveda bomo ob raznih priložnostih še poskusno ustekleničili določene količine Šaleškega bisera, a v ospredju naših prizadevanj v prihodnje bodo aktivnosti za še večje spodbujanje občanov po uporabi pitne vode iz pipe,« je pojasnil Primož Rošer.
■ tp
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 6
6
PREGLED TEDNA

5. januarja 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda,
28. decembra
Mediji so poročali o letih z vladnim falconom. Razkrili so, da so ministri v zadnjem letu na srečanja v tujini z omenjenim letalom leteli 102-krat, ker pa je denarja za polete zmanjkalo že sredi leta, je vlada junija zagotovila dodatnih 320 tisoč evrov.
zicijske skupine in sirska vlada podpisale več dokumentov, tudi dogovor o premirju, ki je začel veljati ob polnoči po krajevnem času.
Madrid je prvo mesto v Španiji, ki je uvedlo prepoved vožnje za polovico večine zasebnih avtomobilov v času, ko bo onesnaženje zraka preveliko.
Petek,
30. decembra
Predsednik vlade Miro Cerar je v novoletni poslanici ocenil, da je Slovenija v dobrem stanju, pa tudi v svetovnem oziru prepoznana kot uspešna in privlačna država.
So si ministri privoščili preveč?
Novinarji so opozorili tudi, da kljub odločitvi višjega delovnega in socialnega sodišča, da se kot osnova za obračun nadomestila za primer poškodbe ali bolezni vzame minimalna plača, pri ZZS ravnajo drugače in za osnovo še naprej uporabljajo zajamčeno plačo.
Iz Rusije je prišla vest, da je nesrečo letala, ki je v v nedeljo strmoglavilo v Črno morje, povzročila okvara zakrilc.
Turčija in Rusija sta dosegli dogovor o začasnem prenehanju oboroženih spopadov na ozemlju celotne Sirije.
Četrtek, 29. decembra
Predsednik države Borut Pahor je razkril poročilo, ki ga je pripravil ob koncu četrtega leta mandata. Dejal je, da opaža, da država po letih gospodarske krize napreduje in da se družbeno razpoloženje izboljšuje.
Rusko obrambno ministrstvo je izrazilo ogorčenje nad najnovejšo izdajo Charlie Hebdoja, v kateri se je francoska satirična revija posmehovala nedeljski letalski nesreči ruskega vojaškega letala.
ZDA so izgnale 35 ruskih diplomatov z veleposlaništva v Washingtonu in konzulata v San Franciscu.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da so sirske opo-
Predsednik vlade meni, da je Slovenija v dobrem stanju.
Potem ko je na poti iz Španije v Varšavo letalo zaradi grožnje z bombo zasilno pristalo v Pragi, je češka policija prijela poljskega državljana.
Oblasti v večjih mestih po Evropi in tudi drugje po svetu so zaradi nevarnosti terorističnih napadov pred silvestrsko nočjo okrepile varnostne ukrepe.
V Avstraliji so priprli 40-letne-ga moškega, ki je po spletnih družbenih omrežjih grozil z napadom med novoletnim praznovanjem v Sydneyju.
Ruski predsednik Vladimir Putin se je odločil, da v odgovor na podoben ukrep odhajajočega ameriškega predsednika Baracka Obame ne bo izgnal 35 ameriških diplomatov. Američanom je zaželel srečno novo leto.
Sobota, 31. decembra
Predsednik republike Borut Pahor je v novoletni poslanici Slo-
vence doma in po svetu pozval k enotnosti in sodelovanju.
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo o prekinitvi ognja v Siriji, glede katere so sirska vlada in uporniki dogovor dosegli v četrtek.
Brazilska policija je sporočila, da je bil grški veleposlanik Kyria-kos Amiridis ubit. Ubil ga je tamkajšnji policist, ki je imel razmerje z njegovo ženo.
Nebo po vsem svetu so razsvetlili novoletni ognjemeti.
Mnoge oči so bile zazrte v novoletno poslanico nemške kan-clerke Angele Merkel. Dejala je, da je islamistični terorizem največji izziv za Nemčijo, a da ostajajo »svobodna, razumevajoča in odprta« država.
Na tržnici, polni ljudi, v središču iraškega glavnega mesta je bilo v dveh bombnih napadih ubitih najmanj 28 ljudi, 53 pa ranjenih. Odgovornost je prevzela t. i. Islamska država.
Nedelja, 1. januarja
Predsednik republike Borut Pahor je prvi dan novega leta obiskal porodnišnico, v kateri se je rodila prva državljanka v novem letu. Predsednik vlade Miro Cerar se je dan odločil preživeti med tistimi, ki niso bili dela prosti.
Ob svetovnem dnevu miru je papež Frančišek opozoril pred sebičnostjo in duhovno osiroma-šenostjo, zaradi katere se ljudje osredotočamo le sami nase in na svoje interese.
Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem nagovoru državljanom dejal, da je država v »sklepnih fazah« razvoja medcelinske balistične rakete, ki bi lahko nosila jedrske konice.
ZDA so izgnale 35 ruskih diplomatov.
uresničevanje prekinitve ognja v Siriji.
Ponedeljek, 2. januarja
Na račun dejstva, da so se poslanci konec meseca pred tem odločili, da bomo imeli za praznovanje novega leta znova dva prosta dneva, je večina ostala doma in uživala v dela prostem dnevu.
Bil je dela prost dan.
Francoski predsednik Francois Hollande je prispel na nenapovedan obisk v Irak, kjer je zagovarjal posredovanje francoske vojske v tej državi.
Več kot tisoč afriških prebežni-kov je poskusilo preplezati ograjo španske eksklave Ceuta na severu Afrike. Pri tem je bilo ranjenih 50 maroških in pet španskih policistov.
T. i. islamska država je prevzela odgovornost za napad v Turčiji, ki se je zgodil dan pred tem v okviru praznovanja novega leta.
Torek, 3. januarja
Na dan, ko so novinarji že opozarjali na pojav gripe in porast drugih viroznih obolenj, je potekal 21. posvet slovenske diplomacije: Predsednik Pahor je v njegovem okviru dejal, da spada med glavne naloge slovenske zunanje politike evropska politika in odnosi s Hrvaško.
Turška policija se je ukvarjala z iskanjem strelca, ki je na novoletno noč v carigrajskem klubu ubil 39 ljudi. Čeprav osumljenca še niso našli, so aretirali 14 ljudi.
Napadalec je ubil najmanj 39 ljudi.
Oči mednarodnih medijev so bile usmerjene v Turčijo, kjer je le nekaj ur po vstopu v novo leto obiskovalce kluba v Carigradu presenetil napadalec, ki je streljal vsevprek. Ubil je 39 ljudi ter jih 69 ranil.
Položaj generalnega sekretarja Združenih narodov je prevzel Portugalec Antonio Guterres, ki si je za prednostno nalogo zadal
Evolucija komunikacije
Taborniki se vsako šolsko leto veselijo taborjenja v Ribnem. Deset dni dirjanja po gozdu, učenja preživetja v naravi, iger, spanja v šotoru. Ko sem bila tam prvič, v prvem razredu osnovne šole, še nismo imeli mobitelov. Naš stik s svetom in domačimi so bile kartice in pisma. Vsako jutro po zajtrku smo se zbrali ob ognjišču in z našpiče-nimi ušesi poslušali, ali bo delilec prispele pošte zaklical naše ime. Potem smo veselo tekli vsak na svoj konec in brali, kar so nam pisali od doma.
Leta kasneje, ko smo mobitele že imeli, so nam jih vodniki na začetku taborjenja vzeli in shranili do zadnjega dne. Uporaba v tem Tjaša Zajc	času ni bila dovoljena. To je bil čas za od-
mik od tehnologije.
Tiste dni je bila komunikacija po svoje manj zahtevna. Vedeli smo, koliko časa pisma potujejo, se zavedali, da traja nekaj časa, preden naš dopisovalec dobi naše, napiše svoje pismo in ga odpošlje. Ko sem se konec osnovne šole v Angliji spoprijateljila z dekleti iz Japonske in Hongkonga, smo že imeli elektronske naslove, a smo si raje dopisovale z navadno pošto. Odzivi so bili počasni. Preden je pismo prispelo na Kitajsko ali Japonsko in odgovor nazaj v Slovenijo, je minilo več tednov. A vedno je bil trenutek prejema dragocen. Prijateljstvo na daljavo toliko bolj cenjeno, saj je bilo spoznavanje ljudi iz tujine bistveno težje, kot je danes.
Danes je vse radikalno drugače. Večino časa imamo pri sebi telefon, na njem pa, sploh mlajše generacije, vse več različnih aplikacij, namenjenih komunikaciji. Imamo vrsto možnosti za komuniciranje z besedo, sliko, videom. Z aplikacijami, ki sporočila shranjujejo, in druge, pri katerih sporočila izginejo takoj, ko jih pogledamo. Spoznavamo lahko neznance, ki so v naši fizični bližini. Lažje stopimo v stik z nekdanjimi prijatelji. Vzeto pod drobnogled, je fascinantno, kako radikalno se spreminja in razvija komunikacija in s povezljivostjo manjša svet. Kako lahko naenkrat sporočilo delimo z več sto, tisoč ljudmi. Kako se lahko z enim klikom začnemo pogovarjati z drugimi. Naj bo to prijatelj z drugega konca sveta ali sodelavec na drugi strani pisarne, ki ga ne želiš motiti med delom.
Letos je izšla knjiga The Social Organism, ki govori o razumevanju družabnih omrežij. O tem, zakaj so ena sporočila sprejeta bolje kot druga in kakšno realno moč so prinesle platforme, s katerimi se širijo ideje. Kaj prinašajo virtualna sporočila. Lansko leto je bil odličen dokaz za to, da v resnici ne vemo povsem, kam se svet razvija. Dogajajo se le še na videz kontraintuitivne stvari. Mediji dokazujejo, da niso več ogledalo družbe. Kako sicer pojasniti Brexit, ameriške volitve in navsezadnje padec družinskega zakonika pri nas, ko pa je večina medijev propagirala - ali lepše rečeno - se javnost trudila izobraziti o pomenu ravno nasprotnih odločitev?
Evolucija ni definirana v moralnih okvirjih. Ne prinaša vedno napredka oziroma "boljšega", je misel, ki se večkrat ponovi v knjigi The Social Organism. Pri družabnih omrežjih se dviga veliko vprašanj o njihovem vplivu na razvoj družbe. Veliko posledic nam ni všeč. Mediji izgubljajo svoj osnovni pomen avtoritet širjenja informacij. Spreminja se odnos do medosebnih odnosov. A vse posledice le niso negativne.
S prijateljico Cheryl sva po nekaj letih izgubili stik. Še vedno sva povezani na Facebooku. Zaradi tega zapisa sem ji po štirih letih tišine napisala kratko sporočilo. Na odgovor sem čakala manj kot 24 ur.
- Obvezni senzorji CO
Sezona gripe se je začela prej kot običajno.
Britanski veleposlanik pri Evropski uniji Ivan Rogers, ki mu je bila zaupana ključna vloga pri pogovorih o izpeljavi brexita, je nepričakovano odstopil.
Finci so pozornost sveta pritegnili z začetkom dveletnega obdobja, v katerem uvajajo univerzalni temeljni dohodek za 2000 ljudi, s katerim želijo poskusiti odpraviti socialne anomalije in trg dela narediti bolj prožen.
Prostori s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, morajo imeti poslej nameščene senzorje ogljikovega monoksida. To naj bi pripomoglo k preprečevanju zastrupitev z dimom in k večji požarni varnosti. Nadzor in sankcije sicer niso predvidene, bodo pa na namestitev opozarjali dimnikarji ob rednih pregledih malih kurilnih naprav. Vgradnjo senzorja je dolžan zagotoviti lastnik kurilne naprave, lahko pa ga vgradi tudi uporabnik kurilne naprave. Če gre za večstanovanjsko stavbo in je kurilna naprava nameščena v skupnih prostorih oz. gre za skupno kurilno napravo, je dolžan senzor namestiti upravnik stavbe.

'IT«;
Mi
Nebo so razsvetlili mogočni ognjemeti.
■
■
Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15
12. januarja 2017

KULTURA
AS	7
Novo leto v znamenju šestic
Muzej Velenje praznično dogajanje na Velenjskem gradu zaključil 8. januarja - Novo leto bo posebno, ker bodo praznovali 60 let delovanja
Bojana Špegel
Velenje, 30. decembra - V petek popoldne so na Velenjskem gradu pripravili spektakularno, ognjeno »zatvoritev« Praznične kamre, projekta, ki je v letošnjem predprazničnem času res popestril dogajanje v mestu. Še več; na prireditve, ki so v njej potekale od 27. novembra - prav vsak dan so pripravili vsaj eno prireditev -so prihajali tudi tisti, ki jih sicer ni med obiskovalci dogodkov na gradu. Obisk se je močno povečal tudi na ustvarjalnih delavnicah za otroke, v katerih so na posamezni našteli tudi po 50 in več otrok. Ravno zato Praznična kamra vrat ne bo zaprla do 8. januarja, ko so še na ogled tudi praznične razstave na gradu.
Potem pa bo kamra zaprla svoja vrata. A le za kratek čas. Kot nam je povedala direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, bodo Kamro, ki ne bo imela več naziva »praznična«, ponovno odprli spomladi. Prostore bodo še osvežili in jo pripravili tako, da bo potem redno obratovala. Še naprej bodo v njej potekali različni družabni kulturni dogodki in razstave. Sicer pa je bilo leto 2016 za Muzej Velenje uspešno. Sogovornica poudari: »Ob koncu leta
Muzej Velenje ima 6 enot in 19 redno zaposlenih. V letu 2017 se jim bodo pridružili štirje javni delavci.
smo izdali dve knjižni deli; eno o naši občasni razstavi Afrika 1931 o Foitovih in Baumanovih zapisih na steklu iz njunega prvega potovanja v Afriko. Knjiga je delo našega kustosa Blaža Verbi-ča. Kustos iz Muzeja usnjarstva v Šoštanju Miran Aplinc pa je napisal knjigo o letalstvu v Šaleški dolini. Obe knjigi sta vredni
»Teh šest desetletij«
Novo leto pa bo za Muzej Velenje praznično leto, saj bo zaznamoval 60 let delovanja. »Veseli smo, ker nam je Ministrstvo za kulturo potrdilo celoten predlagan program dela za novo leto. In še bolj, ker so ga zelo dobro ocenili. Leto bo zaznamovano z našim jubilejem.« Pripravlja-
Direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart: »Praznična kamra bo 8. januarja zaprla vrata. Spomladi jih bo ponovno odprla in postala
del naše redne ponudbe.«
branja, marsikoga vsebina prijetno preseneti.«
Med letom so urejali vse enote muzeja in njihovo okolico. »Vzdrževalnih in sanacijskih del na naših enotah je bilo veliko. Tudi vsebinsko smo z letom zadovoljni; pripravljali smo domoznanske razstave in projekte, posvečali smo se različnim temam, pripravljali smo kulturne in izobraževalne prireditve, zadovoljni pa smo tudi z obiskom.«
jo projekt, ki so ga poimenovali »Teh šest desetletij«. Izdali bodo šest publikacij, pripravili bodo šest razstav z zbiralci iz doline, šest različnih dogodkov, predstavili šest zanimivosti iz muzejskih zbirk in depojev. »Mislim, da bomo s tem vzbudili pozornost in privabili obiskovalce,« je prepričana Mojca Ževart.
Munijevo leto
Iztok Šmajs Muni zaokrožil zelo uspešno leto
Ob 410. obletnici Rembran-dta so Munija konec lanskega leta umestili v obsežno knjižno publikacijo, podnaslovljeno Nel 410 Anniversario della nascita del Famoso Pittore Olandese, 1606-2016. Pomembna publikacija predstavlja umetnike z vseh celin in je pravi kalejdoskop umetniških praks in prerez zelo različnih slikovnih poetik različnih nacionalnosti.
Sicer pa je bilo preteklo leto za Munija izjemno uspešno, saj toliko priznanj in nagrad za svoje umetniško ustvarjanje in ideje ni prejel še nikoli. Ob tem ugotavlja, da je finančno breme pretežko, da bi se lahko predstavljal in uveljavljal še uspešneje. Druga knjiga The best modern and contemporary artists 2016, v kateri je predstavljen tudi on, je Munija našla doma, malo utrujenega in užaloščenega, saj mu je pred kratkim umrl oče. To je bila le potrditev uspešnega ustvarjanja, saj je bil že pred dvema letoma uvrščen v tematsko umetnostno knjigo The best modern and contemporary artists 2014. Pred kratkim je prejel tudi statuo »Beato Angelico«, mednarodno prestižno priznanje,
ki mu je bilo podeljeno v mestu Lecce v Italiji.
Ob lanskoletni podelitvi priznanja Casanova award 2016 v Palazzo Flangini v Benetkah je v nagovoru občinstvu, kritikom in umetnikom med drugim dejal: »Obdobje cyber kulture je že povsem razgalilo intimnost
Muni z delom lanskoletnih priznanj in knjig, v katere je uvrščen.
umetnika in tistim, ki so vpeti in delujoči v »cyber sitemu«, je že odvzeta intimnost in zasebnost, česar so se še pred nedavnim bali vsi, ki so vstopali v »svet digi-talij«.«
V novo leto Muni že stopa z novimi načrti. Pričakuje sodelovanje na veliki razstavi v Palermu, vabi ga Limner Gallery iz New Yorka, pa Whitney iz Amsterdama, kjer je udeležbo že zavrnil, verjetno pa bo sodeloval na bie-nalu v Firencah, saj mu je to bliže in cenovno ugodneje. Sodeloval bo tudi na rimskem : ■ . i trienalu, in če mu bo uspelo pridobiti še kakšnega sponzorja, gotovo še kje.
%
V Festivalu Velenje so si postavili ambiciozne načrte
Zadovoljni z letom 2016 so po analizi dogodkov začrtali nekaj sprememb v letu 2017 - Najbolj ponosni na lastno produkcijo
Velenje, 30. decembra - »Leto 2016 je bilo za nas lepo. Vedno sem najbolj ponosna na lastno produkcijo. Ti nas tudi ločijo od ostalih kulturnih domov po Sloveniji, ki tega ne počnejo,« nam je ob vprašanju, kako lahko oceni leto 2016 v javnem zavodu Festival Velenje, odgovorila direktorica Barbara Pokorny. Pripravili so dve premieri lutkovnih predstav, novo predstavo v okviru mednarodnega projekta Balkan Dance in muzikal Žaba Greta. Bili so tudi koproducent opere za otroke Nežni velikan.
Leto je zagotovo zaznamovala tudi priključitev Galerije Velenje. »Pridružila se nam je 1. junija. Upam in želim, da so tudi obiskovalci opazili, da se v galeriji več dogaja, da smo še bolj odprti za obiskovalce. Želimo si, da bi vanjo prihajali še večkrat,« poudari sogovornica. Leta 2016 so na številnih dogodkih našteli več kot 200 tisoč obiskovalcev, uspešen je bil tudi Pikin festival. »Ko pogledamo statistike, gredo vsi trendi navzgor. V Kinu Velenje smo, recimo, število obiskovalcev v primerjavi z letom prej povečali za 4 tisoč.«
V novo leto so, poudari direktorica, vstopili samozavestno, a
vseeno z nekaj strahu. »Vesela sem, ker bomo v kolektivu dobili nove najmlajše člane, bo pa to pomenilo kar nekaj sprememb v organizaciji dela za tiste, ki ostajamo. Zastavili smo si ambicio-
pregledali dogodke v lanskem letu in realno ocenili, kaj je bilo v njem dobro in kaj slabo, so po besedah direktorice ugotovili, da potrebujejo še kakšen poletni presežek. »Zato bomo morda v
Barbara Pokorny s sodelavko Ano Godec na eni od decembrskih
prireditev na prostem.
zne načrte v lastni produkciji; nadaljevali bomo projektom Balkan Dance. Načrtujemo drzen projekt, ki naj bi se dogajal na gladini Velenjskega jezera. Izvedba je odvisna od tega, ali bomo uspešni na razpisu Ministrstva za kulturo.« Po tem ko so
času poletnih prireditev v letu 2017 pripravili kakšen dogodek manj, pa zato kakšen večji, bolj kvaliteten dogodek. Vse zato, da bo občinstvo še bolj zadovoljno, bivanje v Velenju pa še lepše,« je zaključila Pokornyjeva.
a bš
Tradicionalni »Medimurski večer«
Velenje, 17. decembra - Kulturno društvo Medimurje je iztekajoče se leto zaključilo s prireditvijo Medimurski večer. Ta je tudi tokrat razveselil številne obiskovalce. Že pri vstopu v vilo Bianco jih je s svojo glasbo pozdravila tamburaška skupina.
V prireditev je sodila otvoritev razstave likovnih del, nastalih na 10. likovni koloniji. Na 22 likovnih delih so upodobljeni sakralni spomeniki Slovenije, Hrvaške in Madžarske. Večino del so ustvarili člani Društva šaleških likovnikov. Večer so sooblikovali po-
samezniki, ki v Velenju ohranjajo dediščino svoje domovine. Ob zaključku večera so obiskovalce s svojimi sladko-slanimi dobrotami razveselile članice kulinarične sekcije, ki je ena najbolj dejavnih v medžimurskem kulturnem društvu.
ekz letošnjega džimurskega večera. Foto Marko Glavaš
Pol stoletja petja v mozirski fari
Sredi decembra je Moški pevski zbor (MPZ) Kulturnega društva Mozirje s celovečernim koncertom v tamkajšnjem kulturnem domu požlahtnil jubilej s koncertom izbranih pesmi, digitalno projekcijo in prikazom foto-kronike ter nagovori gostov in predstavnikov pokroviteljev. Župan občine Mozirje Ivo Suho-veršnik je z navdušenjem izrazil čestitko jubilantom, petnajstim
pevcem ter še trem »pevsko upokojenim« zvestim članom. Menil je, da je »v naši družbi, v našem okolju petje tista duhovna potreba in vez med ljudmi dobre volje, ki je ne more dovolj dobro nadomestiti nobena druga družabna vez. In petje članov MPZ KD Mozirje je to vlogo ohranjalo s tradicijo že zlatih petdeset let ter s tem lepšalo svečane trenutke in nagrajevalo ob uspehih in delu.
Predsednik KD Mozirje Matej Skornšek se je spomnil ustanovnih članov in se dotaknil dela treh vodij zborov; prvega, Antona Acmana st., ki je zbor vodil 39 let, aktualnega vodje Antona Petka 11 let ter občasnega zborovodje Janija Šuligoja, ki večkrat nadomešča sedanjega dirigenta in si je zaslužil častno dirigiranje tudi ob jubileju. Simona Zadra-vec je v imenu JSKD OI Mozirje številnim članom podelila Gallusova priznanja, zlato jubilejno priznanje pa je prejel predsednik zbora Jože Goltnik.
a Jože Miklavc
■
■
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 8
8
KULTURA

5. januarja 2017
Srečanje z Velenjem je vedno prijetno
Izšla je fotomonografija Velenje intimno, vizitka mesta, ki jo bo župan ponosno podarjal obiskovalcem
ALTERMATOR
Tina Felicijan
Pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija je ob koncu leta izšla fotomonografija mesta Velenje z naslovom Velenje intimno. Gre za novo verzijo podobne knjige z naslovom Velenje prisrčno, ki je prav tako v okviru fundacij-ske zbirke Velenjski fotopisi izšla pred leti. Ivo Stropnik in Drago Martinšek sta se naposled lotila knjige, za katero je več kot 500 fotografij prispevalo 63 fotogra-finj in fotografov, ljubiteljskih in profesionalnih, ki mesto z okolico, prebivalce in dogajanje spremljajo skozi fotografski objektiv. Monografija Velenje intimno bo zaradi svoje reprezentativnosti protokolarno darilo župana Mestne občine Velenje, saj je pravšnja vizitka, s katero se lahko mesto predstavi.
Lepo mesto si zasluži lepo knjigo
Veliko fotografij se je nabralo v okviru natečaja za izbor fotografije meseca, ki je objavljena na mesečnem koledarju prireditev. Avtorji so bolj ali manj uveljavljeni fotografi, nekateri pa tudi le priložnostni. Pokazali so, da znajo na mesto pogledati iz različnih zornih kotov in z mar-
Medtem ko so fotografije za monografijo Velenje intimno prispevali domači fotografi, sta spremljujoče verze spisala Ivo Stropnik in
Drago Martinšek.
sikatero fotografijo so presenetili še tako dobre poznavalce Velenja. Tudi avtorja liričnih misli, ki spremljajo podobe, Stropnik in Martinšek, pa župan Bojan Kontič so morali dobro premisliti ali se posvetovati o kaki lokaciji, s katere je fotografija posneta, ali kakem detajlu, ki jim je prej
ušel. »Mesto ima kaj pokazati. Je lepo,« je dejal urednik Stropnik, Martinšek, sicer vodja urada za družbene dejavnosti MOV, pa nadaljeval: »Lepa okolica tega mesta te navdihuje. Ob občudovanjih ljudi, s katerimi se srečuješ, verjameš, da je to mesto tisto, ki si zasluži takšno knjigo.«
S tem se strinja tudi župan, ki je ponosen tako na mesto kot na izdelek. »Prav lepo je pogledati, kako je v Velenju bilo nekoč, kako je danes, ob tem pa snovati želje, kako naj bo v prihodnosti. Upam, da bo Velenje ostalo tako lepo, s tako energijo in še bolj prepoznavno. Prebivalcem in obiskovalcem pa nudilo vse, da se bodo tu počutili doma in verjeli, da so tu priložnosti zanje.« Opozoril pa je, da mesto ni podarjeno, ampak je mozaik vseh, ki ga sooblikujejo. Zato se je za njegovo lepoto, domačnost in ra-dodarnost treba nenehno truditi.
Rekli so > Ivo Stropnik: »Vesel sem, da smo staremu in novemu letu nazdravili s knjigo, ki je lepo darilo, prelistavanje in branje pa intimno početje,« je povedal urednik Ivo Stropnik.
Drago Martinšek: »Trenutek, ko lahko daš možgane in dušo na plano, je več kot dobrodošel. To izkušnjo bi rad ponovil.«
Bojan Kontič: »Tako kot Velenje je tudi ta knjiga polna presenečenj.«
Knjiga je rasla in vzhajala kot testo
Rok Poles o otroški knjigi Srečni dan prašička s sončnega grička, ki jo je letos med šaleške otroke delil Dedek Mraz - Domoznanska nota je dobrodošla tudi staršem
Bojana Špegel
Velenje, 28. decembra - Velenj-čan Rok Poles je po osnovni izobrazbi arhitekt. Poleg tega je oblikovalec, ilustrator in avtor strokovnih in otroških knjig. Koliko jih je ustvaril prav za otroke, ne zna našteti. Veliko. Najprej jih je izdajala MZPM Velenje, potem je ustanovil družinsko založbo Berivka. Decembra je pri njej izšla otroška knjiga Srečni dan prašička iz sončnega grička, ki jo je letos Dedek Mraz podaril okoli 2000 predšolskim otrokom iz Šaleške doline. Odzivi na knjigo so lepi, sploh, ker so ob njej dobili še igrico Spomin z liki iz knjige.
Rok nam pove, da se je vse začelo pred letom dni, v prazničnem času pred prelomom leta. Z družino so bili na dopustu, po glavi pa se mu je motala ideja, kako prijateljem voščiti ob praznikih. In pojavil se je prašiček. »Bil je prinašalec dobrih misli in želja za naslednje leto. Ko sem ga ustvaril, sem razmišljal, kako bi iz tega prašička razvil figuro, ki bi lahko počela še kaj več kot nosila dobre želje. In tako so se rodili trije prašički, ki skačejo po Šaleški dolini. Skozi njihove oči prikažem en dan otroka, ki poteka tako, kot si morda želimo starši,« pripoveduje Rok. Osnovna ideja je bila, da prašiček, ki je glavni junak, preživi srečen dan brez hudih stresov, en dan sreč-
nega otroštva. Prašiček se zbudi, pozajtrkuje kolačke, ki jih speče mama, zato doma lepo diši. Ker je sobota, se družina odloči, da bodo dan preživeli skupaj. Mama gre na tržnico kupit lokalno pridelano zelenjavo - kot veliko mam v Šaleški dolini, medtem pa gredo prašički z očkom na potep po dolini. Obiščejo Velenjski grad, pokukajo v zbirke
Knjiga kot izhodišče za pogovor, izlet ...
Stalnica knjig, ki jih izdajajo pri založbi Berivka, je, da je ob koncu knjige domoznanska opomba, ki olajša navezavo med knjigo in realnim okoljem. Tako
knjiga, izvemo: »Zelo organsko. Ni skočila iz glave v enem kosu. Nastajala je podobno kot kipi testo, ko ga zmešamo z moko in kvasom in damo vzhajati. Malo so rasle ilustracije, malo besedilo, padale so različne ideje.
Rok Poles: »Želel sem, da knjiga budi radovednost in še bolj poveže otroke in starše.«
in srečajo dolgodlakega slona iz Afrike, potem se zadržijo na Titovem trgu, tečejo okoli Kri-stlovega bloka, ki je arhitekturni spomenik moderne. Potem mama dobi SMS, da jih babica kliče na kosilo, pri njej postorijo še nekaj del okoli zidanice, nato pa se okopajo in gredo spat.
je tudi pri najnovejši knjigi, kar je staršem zagotovo všeč. Pa tudi otrokom, saj se lahko po prebrani zgodbici pogovarjajo o svojem mestu in dolini. »Tako izvedo, kaj je zidanica, kaj skriva Velenjski grad, zakaj so Šaleška jezera tam, kjer so, in kako so nastala. Izvedo tudi, kakšna je značilnost arhitekture v Šoštanju v primerjavi z Velenjem. A vse to so le izhodišča, na katera lahko starši vežejo izlete, oglede teh znamenitosti doline v živo ali pa so le osnova za pogovor z otrokom o stvareh, ki so del našega lokalnega okolja in dediščine,« razloži avtor knjige. Ja, v celoti jo je ustvaril sam. Ko ga vprašamo, kako je rasla zgodba in z njo
Vse skupaj je vzhajalo večkrat. Vmes sem pilil, brusil in spreminjal. Šlo je za večmesečni proces.« Izvemo še, da bi se kaj lahko zgodilo, da bi knjiga ostala v predalu, če je ne bi kupila dobra prijateljica Dedka Mraza Tinca Kovač iz MZPM Velenje. Nekaj izvodov je še ostalo, skupaj z igrico Spomin, ki dodatno budi radovednost in spodbuja pogovor s starši, jih lahko tisti, ki cenijo dobre otroške knjige, dobijo pri založbi Berivka. Avtor še ne ve, ali bo ustvaril nadaljevanje zgodbe. Odvisno od navdiha in želja okolja, v katerem živi in ustvarja.
Mati matrica
Nataša Tajnik Stupar
Konec leta 2016 je Galerija Velenje odprla razstavo Društva slovenskih likovnih kritikov z naslovom V iskanju matrice, na njej pa sodeluje 33 slovenskih likovnih umetnikov, ki se ukvarjajo pretežno z umetniško grafiko. Na razstavi so predstavljene skoraj vse zvrsti umetniške grafike, ki nastaja trenutno v slovenskem prostoru. Tako lahko vidimo grafične odtise vseh grafičnih zvrsti visokega, globokega in ploskega tiska kot tudi različne replike v kontekstu grafike, odtisnjene na različnih podlagah -na keramiko, les in kovino.
Umetniška grafika ima v slovenskem prostoru močne korenine, v zadnjem stoletju tudi zaradi zelo kakovostnega delovanja Mednarodnega grafičnega centra v Ljubljani, ki že od leta 1955 javnosti predstavlja svetovno produkcijo v kontekstu umetniške grafike z Mednarodnim grafičnim bienalom. Umetniška grafika tako kot ostale umetniške zvrsti ostaja v obdobju samoizpraše-vanja in lastne refleksije s kuratorskimi očmi, saj z navidezno revitalizacijo, preverjanjem strukture in ohranjanjem raznovrstnosti nadaljuje svoje poslanstvo v smislu reprodukcije podobe. Čeprav so nekateri likovni skeptiki klasično umetniško grafiko že pokopali, še vedno ostaja generacija, ki ji je bilo predano znanje obdelave matric in veščin analognega tiska umetniške grafike. Dvajsetletno preizpraševanje in na novo postavljanje definicij ter t. i. okvirjev umetniške grafike v strokovni javnosti je na nek način jalovo početje, saj gre analogna reprodukcija in ustvarjanje podob naprej s časom in razvojem novih tehnologij, ki se prepletajo tako s klasičnimi grafičnimi tehnikami kot tudi s sodobnimi digitalnimi. Naslov razstave V iskanju matrice je ponovno del preizpraševanja, dejstvo pa je, da bi lahko danes v smislu umetniške grafike govorili o dveh vrstah matric. Prvi, vsem nam znani analogni matrici, pri kateri uporabljamo različne mehanske in strojne načine obdelave, in drugi - digitalni (virtualni), ki je mogoče tudi v tem kontekstu del ponovnega preizpraševanja. Matrica je plošča, ki jo obdelujemo z različnimi orodji in postopki. Matrica in njena stabilnost sta omogočili veliko število odtisov posamezne grafike oz. nekega sporočila, najsi je bilo to likovno ali ne. Razvoj industrijskega tiska in njegova uspešnost je bila pogojena s številom odtisov, ki so bili omogočeni. Ali grafična matrica dejansko izginja? Različni poli diskurza o pomenu in definicijah v umetniški grafiki v izobraževanju mladih umetnikov vnašajo med populacijo mladih umetnikov nemir in zmedo. Vsem znana pot od realizma do abstrakcije bi se mogoče dala primerjati s potjo znanj obdelave grafične matrice, ki bi znanja preko analogne matrice lahko pripeljala do digitalne, neotipljive matrice. Če grafična matrica dejansko izginja, je njeno izginotje povezano z učiteljem, ki učencu ne približa določenega znanja. Kako in katera znanja se bodo prenašala v prihodnost in se ohranjala, je resnično odvisno od izobraževanja in opremljanja učiteljev z znanjem o kontekstu. Sodobna tehnologija se bo tako ali tako razvijala dalje, od nas pa je odvisno, kako bomo ohranjali analognost starih znanj.
Eno od dejstev je, da je v Sloveniji še vedno izrazito prisotna veja ljubljanske grafične šole, ki je v času petdesetih let prejšnjega stoletja izobrazila in z znanjem opremila veliko domačih in tujih umetnikov, ki so ne glede na spremembe in trende v globalnih umetniških tokovih ostali zvesti klasični umetniški grafiki.
Ob ogledu razstave se lahko seznanimo skoraj z večino klasičnih grafičnih tehnik (vrstami matric in različnostmi njihove obdelave) visokega, globokega in ploskega tiska. Najdemo grafične odtise s tehnikami izvedbe v linorezu, kolografji (kolažni tisk različnih materialov, uporabljenih na eni matrici), lesorezu, jedkanici, akvatinti, bakrorezu, mezzotinti, litografiji, slepem tisku, kombinaciji različnih tehnik, digitalnemu strojnemu tisku, monotipiji ... Na razstavi so predstavljeni umetniki, ki so s svojo kvaliteto in kreativno izvirnostjo zaznamovali slovenski likovni prostor po koncu druge svetovne vojne. Tako najdemo na razstavi mdr. dela umetnikov Vena Pilona, Vladimirja Makuca, Bogdana Borčiča, Adriane Maraž, Marjana Pogačnika, Lojzeta Spacala, Črtomirja Freliha, Mojce Zlokarnik, Vesne Drnovšek in Samuela Grajfonerja.
Dejstvo, da se je grafična matrica dematerializirala in postala virtualna, še ne pomeni, da smo grafično matrico nekako izgubili. Mogoče je to spoznanje prav spodbudilo razmislek in zavedanje o unikatnosti posameznih grafičnih tehnik umetniške grafike. Umetniki bomo še vedno vrteli kolesja grafičnih preš, ohranjali znanje in veščine preteklosti, mularija pa, upamo, si bo še hotela mazati roke z grafično barvo. Upam, da mi je uspelo vsaj malo razburkati vašo radovednost in si boste vzeli čas za ogled razstave V iskanju matrice v Galeriji Velenje. Presenečeni boste.
■
■
■
Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15
12. januarja 2017

107,8 MHz
AS	9
Radijski in časopisni MOZAIK
Obiskal nas je Dedek Mraz
Naj se takole zahvalimo vsem tistim, ki ste nam ob prehodu iz starega v novo leto izrekli toliko lepih misli in želja, mnogi ste nas tudi obiskali. To daje do-
ber občutek in energijo za nadaljnje delo. Med tistimi, ki nas je obiskal zadnji delovni dan, je bil tudi Dedek Mraz. Prav po otroško smo se ga razveselili, si-
cer pa je med nas razdelil bom-bončke. Hvala ti Dedek Mraz.
Toliko lepih misli je bilo izrečenih na vsakem koraku v teh dneh, toliko prijaznih nasme-
hov, da si človek samo želi, da bi jih ohranili in da bi nas spremljali celo leto 2017, ki smo ga pridno začeli. Kljub praznikom je pred vami že prva letošnja številka, do konca leta pa jih bo še velik kup. Upamo, da bodo polne predvsem dobrih novic, uspehov in dosežkov.
Srečno še enkrat!	■
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	MIŠO KONTREC - Gipsy style
2.	XEQUTIFZ - Pazi da bo prav (Life is what you make it)
3.	UP N' DOWNS - Ljubeči Jack
Mišo Kontrec je ustvaril že kar nekaj skladb različnih glasbenih zvrsti, a se je vedno z veseljem vračal k slogu, pri katerem je začutil svoje srce. To pa je Gypsy style, kakor je Mišo poimenoval tudi svojo novo pesem. Skladba je mešanica ciganskega melosa in sodobne pop glasbe. Tekst zanjo je napisal Jernej Dirnbek, član skupine Mi2, glasbo pa Mišo Kontrec in Samuel Lucas.
GLASBENE novice
Po smrti Georga Michaela rast prodaje njegove glasbe
Po nepričakovani smrti Georga Michaela so njegovi oboževalci poskrbeli, da je prodaja njegove glasbe krepko poskočila. Prodaja njegovega dvojnega best of albuma Ladies & Gentlemen z iz leta 1998 se je po njegovi smrti povečala za kar 5625 odstotkov, s čimer se je album po 17 letih spet znašel med deseterico na
dnu po izidu prodan v 3,4 milijona izvodih, do zdaj pa v več kot 9 milijonov izvodih, tako album kot uspešnica Hello pa sta bili na prvem mestu lestvic 10 tednov. Njeni oboževalci so na nov album in turnejo morali čakati skoraj pet let in kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. Glasbenica že-
lestvici najbolje prodajanih albumov. Zasedel je osmo mesto. Na lestvice pa so se vrnile tudi druge plošče, in sicer Wham! - The Final (40. mesto), še ena kompi-lacija Twenty Five (47. mesto), njegov solo prvenec Faith (62. mesto), album Symphonica iz leta 2014 (73. mesto) ter Older iz leta 1996 (84. mesto). Med singli se je pesem Last Christmas povzpela na 7. mesto, kar je prvič po 31 letih, da se je spet znašla med prvih deset.
Adele že tretjič najboljša glasbenica leta
Pevka Adele je v lanskem letu prodala več kot 9,1 milijona izvodov albuma 25 ter v desetih mesecih izvedla 107 koncertov. Prestižna glasbena revija Billboard jo je tako razglasila za najboljšo izvajalko leta 2016. Naziv je prejela že tretjič, saj so jo za najboljšo razglasili že leta 2011 in 2012. Njen tretji studijski album 25 je bil zgolj v prvem te-
li namreč čim več časa preživeti s sinom Angelom in partnerjem Simonom Koneckijem. Angelo bo naslednje leto začel hoditi v šolo in ne bo mogel več z njo na turnejo, zato se je koncertiranju pripravljena odpovedati tudi za naslednjih deset let.
Veliki načrti U2
Legendarna irska zasedba U2 napoveduje velike načrte za leto 2017. Pevec Bono je napovedal, da bodo izdali nov album, hkrati pa bodo z nekaj zelo posebnimi koncerti praznovali tudi 30-le-tnico izida kultnega albuma The Joshua Tree. Najprej bo prišel na vrsto dolgo pričakovani album Song of Experience, ki bi moral iziti že leta 2015, a so izid prestavili. Posebna poslastica za
oboževalce pa bodo koncerti ob 30-letnici izdaje albuma The Joshua Tree, ki je izšel 9. marca leta 1987. Na njem so velike uspešnice skupine, kot so With or Without You, Where the Streets Have No Name, I Still Haven't Found What I'm Looking For, Bullet the Blue Sky in In God's Country. Slišati je, da naj bi igrali album v celoti, sicer pa naj bi razmišljali tudi o turneji, ki bi jo začeli pozno spomladi v ZDA, nato pa nadaljevali tudi v Evropi.
Ed Sheeran napoveduje nov album
25-letni britanski glasbenik Ed Sheeran je na družbenem omrežju Twitter objavil, da se po letu dni premora v letu 2017 vrača na glasbeno prizorišče. Že ob napovedi premora pred letom dni je naznanil, da pripravlja tretji studijski album, zdaj pa napoveduje, da bodo oboževalci nove skladbe lahko slišali že 6. januarja. Njegov drugi studijski album X, ki je izšel leta 2014, je po izidu kraljeval na številnih le-
stvicah na Otoku, v Avstraliji in ZDA, bil pa je nominiran tudi za album leta na grammyjih in osvojil nagrado brit v isti kategoriji. Na njem so uspešnice, kot so Thinking Out Loud, Photograph in Bloodstream.
Novoletni nastop Mariah Carey v New Yorku zaznamovale tehnične težave
Ameriška pevka Mariah Carey, ki naj bi z nastopom soustvarila novoletni spektakel na newyor-škem Times Squareu, si bo zadnji dan leta 2016 najverjetneje zapomnila po velikih tehničnih težavah. Nastop, ki ga je samo v živo spremljalo okoli milijon ljudi, prek televizijskih zaslonov pa še več milijonov, so napovedovali kot zadnji veliki na-
stop Mariah Carey v letu 2016. Pevka je nastopila na playback, med pesmijo Emotion, eno njenih največjih uspešnic, pa je petje skorajda utihnilo in ga je bilo komajda slišati, kar je pevko vidno zmedlo. Careyjeva je zagato med drugim skušala rešiti tako, da je k petju pozvala občinstvo, sicer pa se je po odru sprehajala in sem pa tja kaj povedala ali zabrundala. Kritiki so nastop označili za polomijo. Tega se očitno zaveda tudi Careyjeva, ki je nekaj ur po nastopu na Twitterju zapisala, da se »sranja pač dogajajo«. Svojim sledilcem je ob tem še zaželela srečno in zdravo novo leto.
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Nasvet - Nič ne vem
2.	Štumperger - Na sončni strani Alp
3.	Boris Ban z legendami - Drobna prevara
4.	Ansambel Jureta Zajca - Očetov dom
5.	Vera&Originali - Rad imam tvoj nasmeh
6.	Urok - Do konca
7.	Nemir - Glej jo glej
8.	Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat
9.	Poet - Novo leto
10.	Okej - Milijon razlogov
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
CLEMENS
Po uspehu singla Jst bi te mel, ki je zasedel prvo mesto na MTV lestvici Domacica, je mladi glasbenik Clemens uspešno lansko leto zaključil z novo skladbo Light It Up. Ta je posneta v angleškem jeziku, v katerem je Clemens objavil tudi svojo uspešnico Pozab na bonton (Put Your Clothes Back On).
RAFAEL ZUPANC
Ob koncu lanskega leta je Rafael Zupanc Raf predstavil skladbo Kot v pravljici, romantično balado, primerno za praznični čas, ki bo našla mesto tudi na njegovi novi plošči, ki že nastaja v njegovem studiu v Rogaški Slatini.
RADIO JAM
Štajerski bend Radio Jam se predstavlja s čisto svežim videom Stari vlak, s katerim napoveduje drve-nje proti svojemu prvemu CD-ju. Snemali ga bodo konec januarja, izdali pa v
prvi polovici leta. Na njem bo mešanica bluesa, rocka in hard rocka.
DEL TUHA
Romska glasbena skupina Del tuha iz Prekmurja predstavlja svojo drugo avtorsko skladbo z naslovom Za sončne ljudi. Avtor glasbe in aranžmaja je Dejan Borovič, avtor besedila pa Feri Lainšček. Skupina se navezuje na tradicijo znanih prekmurskih romskih zasedb in izvaja predvsem akustično glasbo.
UP N' DOWNS
Up N' downs, rock zasedba iz Mozirja, predstavlja singel z naslovom Ljubeči Jack/Ain't Got Nobody. Skladba prihaja z njihovega prvenca Vse, kar sem pozabil, ki je izšel lani. V letošnjem letu načrtujejo izdajo drugega dela trilogije Vse, kar sem pozabil II, na katerem bodo skladbe v slovenskem, angleškem in srbskem jeziku. Album bo pospremila tudi angleška izdaja, s katero si želijo na evropski trg.
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 12
10


Denarje sveta vladar, pravita bratranca Mitja Čretnik in Peter Groznik. Takole sta ga prekladala pod mizo. »Bo dovolj za letošnjo smučarijo v Italiji?« je vprašal Peč, Mitja, ki velja za zelo varčnega, pa je odvrnil: »Le zakaj bi hodili tja, Golte so bližje in veliko cenejše! Predvsem pa daj roke nižje. Bog vedi, kdo vse gleda.«
^^ Takole s ta tik pred novim letom uživala velenjski župan Bojan Kontič in podžupan Peter Dermol. »Veš, Bojan, tale tvoj današnji vic je bil res dobra zamisel, marsikomu si stopil na prste.« Čvek takole javno seveda ne bo razkril, kje ga je župan povedal in koga je želel ošvrkniti.
k k Zakonca Janja in Stojan Špegel sta rr umetniški duši. Ni naključje, da sta po umetnosti poimenovala tudi svojega sina Arta. Tudi gostilne si družina izbira po umetniških kriterijih. A očitno to ni vedno najbolje. Tokrat je bilo okolje sicer lepo, hrana pa vse prej kot umetniška. No, vsaj postrežba je bila umetniška, počasna, kot bi kdo risal detajle.
ZANIMIVOSTI

Slabi geni so lahko hkrati izjemni
Strokovnjaki genetike se že nekaj časa ukvarjajo z mislijo na poigravanje z geni - seveda z namenom zdravljenja bolezni, kot so rak, depresija ali celo shizofrenija. »Znanstveniki o variacijah v življenju radi razmišljajo kot o težavah, ki jih je treba razrešiti. Vendar pa nam je Darwin po-
Tudi štirinožci sivijo zaradi stresa
Čeprav barve za lase to odlično prikrivajo, za ljudi velja, da z leti večinoma osivijo. Stari reki nas učijo, da se lasje še prej obarvajo, če imamo v življenju koga, ki nas jezi oz. »povzroča sive lase«. Znanstveniki pa so zdaj dokazali, da se lahko nekaj podobnega zgodi tudi štirinož-
kazal, da evolucija ne napreduje proti idealnemu konceptu ali modelu, temveč se prebija proti prilagoditvi v lokalnih nišah,« je povedal dr. James Kozubek. Opozoril je na dejstvo, da so motnje pogosto povezane z ustvarjalnostjo ali visokim inteligenčnim kvocientom. »Za pisatelje obstaja 10-krat večja možnost, da imajo bipolarno motnjo; za pesnike je ta možnost 40-krat večja od povprečja,« je povedal. To pomeni, da bi nas drezanje v človeške gene sicer morda rešilo depresije ali shizofrenije, hkrati pa bi nas stalo tudi katerega od bodočih geijev.
cem. V študiji, ki so jo opravili na univerzi v Illinoisu, je sodelovalo 400 psov, starih štiri leta ali manj, saj običajno kužki pri teh letih še ne osivijo. Rezultat študije je znanstvenike presenetil: ne le, da kužki osivijo, siva dlaka je povezana s stresom, ki ga doživlja pes. Kužki so največkrat pod stresom, ko ostanejo sami doma. »Seveda pa siva dlaka ali lasje niso nujna posledica stresnega okolja, saj lahko osivimo iz povsem drugačnih razlogov. Če poenostavim - samo zato, če ima kuža sivo dlako, če ne pomeni, da je pod hudim stresom,« je dejal Matt Kaeberlein, profesor
in eden od vodij projekta o staranju psov.
Nekateri so bili z vlakom pri Božičku
V počitnicah, ki so minile, so se Finci odločili za prav poseben dogodek. Sestavili so vlak z 20 vagoni, ki je peljal v Rova-niemi, upravno središče finskega dela Laponske. V mesto, kjer domuje Božiček, so se v zadnjem tednu tudi sicer zgrinjale množice turistov; potniki iz vlaka pa so se najprej udeležili polnoč-nic, nato pa se nekaj ur družili z Božičkom in njegovimi prijatelji. Takšno izkušnjo si je privoščilo 1500 potnikov, čeprav je bilo na vlaku le 850 sedišč. Da je bila osemurna pot prijetna, so železničarji na Finskem pivo na tej progi ponujali po najnižji ceni v državi. No, pa saj je bilo treba za sedišče blizu vagona z barom odšteti 200 evrov -v eno smer.
Petelinji Trump
Leto 2017 bo po kitajskem horoskopu leto petelina. V nakupovalnem centru v mestu Taiyuan v severnokitajski provinci Shanxi so se odločili, da to leto pripravijo nekoliko drugače od veči-
ne - pred center so namreč na ogled postavili velikansko skulp-turo petelina, ki očitno spominja na Donalda Trum-pa. Predstavljena figura ima njegovo znano rumenkasto pričesko z obrvmi. Deset metrov visoka replika petelina je tudi naprodaj, in sicer za za dobrih
1600 evrov. Avtorji pravijo, da gre za hudomušni odgovor na njegove napade preko družbenih omrežjih, ko je ostro kritiziral kitajsko zunanjo in gospodarsko politiko.
Žlica na Marsu
Marsovski raziskovalec Rover je te dni na Zemljo poslal fotografijo, na kateri je viden predmet v obliki žlice. »Žlica« je sicer prekrita s peskom, obenem pa ni znano, kako velika bi lahko bila. Zagovorniki teorije, da je bilo na Marsu nekoč življenje, so sliko takoj označili za potrditev svojega razmišljanja. A to je že druga žlica, ki so jo našli na rdečem planetu v zadnjih letih, in prav nobenega dokaza ni, da gre za delo inteligentne rase. Veliko bolj verjetno je, da so pred-
meti delo vremenskih razmer na planetu in nas pač spominjajo na določene predmete. Tako so na nekaterih fotografijah z Marsa vidni celo krogi in predmeti, podobni rakovicam. Kot pravijo strokovnjaki, gre pri »žlici« najverjetneje za optično iluzijo, za katero se bo verjetno pokazalo, da je skala.
5. januarja 2017
frkanje
» Levo & desno «
Želje in obljube
Ob novem letu je bilo izrečenih veliko želja in obljub. Bojim se, da bo tudi letos ostalo veliko želja neuslišanih, veliko obljub pa neuresničenih.
Zeleno in rjavo
Kljub raznim »obremenitvam« bo menda spominska lipa ob promenadi spomladi spet ozelenela. Ko le »spominska tabla« ob njej ne bi tako žalostno rjavela.
Vrata in prag
Pravijo, da se Slovencem že odpirajo vrata v blaginjo. Le kdo bo pomagal našim ljudem, ki niti praga revščine ne morejo prestopiti!?
Napoved in uresničitev
Nekaterih napovedi pri nas res ni težko uresničiti. Delavcem polzelske tovarne nogavic so obljubiti novoletno darilo in res niso ostali praznih rok. Tik pred izrekom leta so dobili v roke sklep o odpovedi delovnega razmerja.
Sreča in zaskrbljenost
Tudi ob novem letu so nas mnogi spomnili, da dimnikarji nosijo srečo. Še bolj so nas opominjali na nov dimnikarski red, zaradi katerega so mnogi zelo nesrečni.
Širša občina
Občina Šoštanj bi se rada razširila. Od Premogovnika bi rada odkupila vilo Široko. Premogovniku tako in tako gre bolj na tesno.
Trasi in prah
Čeprav še hitre ceste med Velenjem in Šentrupertom sploh niso začeli graditi, se okoli nje že dolgo časa dviga veliko prahu. Tudi če bodo ta mesec res sprejeli državno uredbo o trasi, se prah gotovo še ne bo polegel. Z nekaterih strani se bo dvignil še bolj.
»Dvosedi«
Policisti opažajo, da v mnogih vozilih na voznikovem sedežu sedita dva. Voznik in alkohol.
Nezaupanje
Slovenci očitno še ne zaupamo v naše zdravstvo in v učinke njegove reforme. Najpogostejša novoletna želja je namreč še vedno -zdravje!
Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15
OBRAZI	11
vredno puščati sledi
12. januarja 2017	AS	11

V življenju je
Srečanje z Marjanom Jakobom, Topolščanom, direktorjem Mlekarne Celeia
Tatjana Podgoršek
Z Marjanom Jakobom iz To-
polšice poslovno sodelujem že vrsto let. Njegova največja zunanja prepoznavnost so zagotovo beli lasje, njegovo notranjost pa krasijo vrline, ki jih pogrešamo v družbi: delavnost, poštenost, predanost, preudarnost. 12 let je bil diplomirani zootehnik direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, od leta 1999 pa je prvi mož druge največje slovenske mlekarne, ki kljub turbulentnim časom, kot označuje stanje v mlečni branži, piše zgodbo o uspehu.
Zadovoljen, ker mu prisluhnejo
Mislim, da se prav nič nisem uštela pri razmišljanju, kaj je zanj najpomembnejše - mlekarna. To
je ne nazadnje potrdil tudi uvod v pogovor, na katerem naj bi bil v ospredju on sam. O letu, ki se je izteklo, je razmišljal na glas kot o letu, ki je bilo za mlečno dejavnost najbolj razburkano doslej. Strm padec odkupnih cen mleka na 15 centov lani spomladi je označil za sramoto. Zaradi nizkih cen so se znašli v težkem položaju mlekarna in dobavitelji oziroma proizvajalci mleka. »Oboji smo se morali prilagajati trgu. V drugi polovici leta so se stvari stabilizirale, ob pomoči večjih naložb pa smo se kaotičnih razmer rešili. Kaže, da smo leto 2016 sklenili s pozitivno ničlo, kar je bil glavni cilj.« Kapljice potu, ki so se mu nabirale na čelu, so njegove besede nazorno potrdile. Zasluge za to, da so stvari zapeljali v pravo smer, je sogovornik pripisal proizvajalcem
mleka in zaposlenim. Predvsem slednji so se, je pojasnil, zavedali položaja, v katerem so se znašli, stopili skupaj in barko usmerili v pravo smer. Z mnenjem, da ima pri odločitvah najbrž zadnjo besedo direktor, je soglašal, a takoj dodal: »Res sem zelo vpet, spodbujam zaposlene, sem pa zelo zadovoljen, ker so mi prisluhnili. Vse se je splačalo.«
Vprašanje, kakšen direktor je
oziroma kako, meni, da ga ocenjujejo njegovi sodelavci, mu je usta nekoliko raztegnilo v nasmeh. Bi morali vprašanji njih, je dejal in resno dodal, da verjetno včasih komu naredi krivico nehote. »Menim, da nisem hudoben človek, ampak socialno naravnan. Razumem težave zaposlenih in proizvajalcev mleka.« Da se za zunanjim trdim oklepom skriva čustvena duša, človek sklepa iz nekaterih njegovih besed. Nenazadnje posredno priznanje, da ga včasih to tudi tepe. Se zna razjeziti, udariti po mizi? »Ha, tudi to znam. Ni dolgo nazaj, ko se je zgodilo, da so ob udarcu nekateri mislili, da je kje padla kakšna omara. Ne zgodi se velikokrat, se pa.«
Gospodarstvenik, vse manj politik
Sodelavci znajo povedati, da njihov direktor živi z mlekarno 24 ur na dan vse dni v letu. Prav tako, da ima kar precej zaslug za to, da je ta urejena in uspešna, njegova trma. »Mogoče je res tako, čeprav sam ne moreš narediti ničesar. Ob vikendih prihajam zato, da vidim, če vse poteka tako, kot mora. Sicer pa vsako priložnost, ki se pokaže, poskušam proučiti. Če človek ne vidi pri izzivih dolgoročnega učinka, pač ne gre 'na prvo žogo'.« Je bolj gospodarstvenik ali glede na delovanje v raznih organih bolj kot politik? Zagotovo se bolje počuti v vlogi gospodarstvenika, v čemer se lahko izkaže. V politiki pa je bil prisoten toliko časa, da je spoznal, kako človek ne more misliti s svojo glavo. Tudi pretvarjanje mu ne leži, še manj spreminjanje odločitev čez noč. Je sicer še član stranke SLS, a v zadnjem času zgolj na papirju.
O tem, zakaj se je odločil za
kmetijstvo, izvem bolj malo. Kot otrok je odraščal na veliki kmetiji v vasi Osredek pri Podsredi, od koder je bila njegova mama. Rad ima naravo, živali, s katerimi se ukvarja na domu v Topol-šici. Od peščice prostega časa ga nekaj odmerja njim, preostanek pa vnukoma, ki ga rada obiščeta in sta mu v veliko veselje.
Marjan Jakob upa, da bo leto, v katero smo vstopili, za vse bolj prijazno. Za mlekarno, v kateri si želijo še bolj prepričati slovenskega potrošnika o kakovosti njenih izdelkov, še več izvoziti, uresničiti dobre projekte, dobaviteljem zagotoviti višje odkupne cene, čeprav se te še dolgo ne bodo približale tistim iz leta 2014. Kaj pa zase? »Oh, standardno: zdravja. Če imaš tega, imaš vse,« je sklenil pogovor Marjan Jakob. Eno od mlekarninih reklamnih sporočil je: v življenju je vredno puščati sledi. Zagotovo velja to tudi za njenega prvega moža in njegovo širšo ekipo.
Oder je za oder
Boštjan Oder je mnogim znan kot voditelj in lutkar - Poleg knjig ima rad naravo in prosto plezanje - Nastopi pred otroško publiko so zanj vedno izziv
Bojana Špegel
Velenje, 28. decembra - Ko ga gledamo na odru, nam je hitro blizu. In zdi se nam, da ga poznamo. Boštjan Oder, zadnjih pet let samozaposlen v kulturi in umetniški vodja KUD Dudovo drevo, je zanimiv mladenič. Od nekdaj. Energičen, zgovoren, teatralen in kreativen, a hkrati preprost. In ravno prav »nor«, da mu ni težko igrati različnih vlog. Najbližje pa so mu tiste na lutkovnem odru. Še danes se z nostalgijo spominja let, ko je bil knjigarnar v Kulturnici, za katero mu je žal, da je ni več. Hvaležen je za to življenjsko izkušnjo, saj pravi, da je med knjigami neizmerno užival. »Zame so bila to nebesa,« prizna. In doda, da bi še kdaj bil knjigar. Tako seje poimenoval, ker je tudi svetoval pri nakupu knjig in ker je vedno tudi veliko bral, zato nikoli ni bil navaden prodajalec knjig.
Odraščal je v Šaleku, v naselju pod gradom. »Vesel sem, da je tako. ^ Šalek imam zelo rad. Živim v hiši, za katero je travnik in gozd. V njem sem preživel svojo mladost, danes pa se vanj vračam, da se prediham, meditiram, premislim, kar se mi dogaja,« pripoveduje Boštjan, ki hitro doda, da ima rad tudi Velenje. »Ko pridem nazaj domov, od koderkoli, mi duša zapoje. Ko sem delal in živel v Ljubljani, sem na Trojanah vedno pomislil, kakšno srečo imam, ker sem doma na sončni strani Trojan. Čas v Velenju teče drugače, bolj mirno, zato sem se vrnil sem. V Šaleku pa čas teče še počasneje - ko se povzpnem na grad, se včasih kar zaustavi.« Pravljice je oboževal že kot otrok. Poslušal jih je tudi na kasetah, večino pa je kmalu znal na pamet. Že v vrtcu je želel delati svoje predstave. »Žal se je to kar hitro končalo, ker sem hotel pobirati vstopnino,« pove med smehom. Lutke mu je v tretjem razredu osnovne šole približala Darja Žuber. »Bil sem živahen fant, in ko me je ravno zato povabila v lutkarski krožek, sem v njem zacvetel. Imel sem lutke in moč, obenem pa sem bil skrit za paravanom. Ko sem slišal, da se otroci smejijo, sem spoznal, da želim to početi v življenju.« Spominja se tudi, kako je stopil izza paravana. Kmalu je
ugotovil, da na odru uživa, tudi če ni skrit. Nič čudnega, da je kasneje postal še voditelj različnih prireditev in že v srednješolskih letih tudi radijski moderator.
Ljubitelj narave, dreves in plezalnih sten
Preseneti me, ko izvem, da je končal srednjo vrtnarsko šolo. »Ko sem se odločal za srednjo šolo, mi gi-	mnazija ni
dišala, ker sem	želel bi-
ti več med lut-	kami in
knjigami, pa S^jT-^^^M sem se
Boštjan Oder uživa, ko se spremeni v lutkovne like iz zgodbic. Morda bo kdaj kakšno ustvaril tudi sam. (Foto: Darja Štraus Tisu)
bal, da bi mi šola vzela preveč časa. Zato sem se odločil za vrtnarstvo v Celju in nikoli mi ni bilo žal. Bil sem v naravi, med ljudmi, spoznaval sem okolje in sebe, pa še veliko časa mi je ostalo za gledališče. V tretjem letniku sem pomagal pri ustanovitvi gledališkega krožka, šolskega radia in časopisa. Vesel sem, ker imajo vse to na šoli še danes,« pripoveduje Boštjan. Nikoli ni delal v svojem poklicu, mu je pa znanje o horti-kulturi vedno prišlo prav. »Med predstavami v naravi otrokom predstavim tudi kakšno
zanimivo zgodbico o drevesu v bližini. Tudi zato, ker jih imam neizmerno rad, za večino pa poznam tudi latinska imena. Ko jih povem otrokom, me vedno čudno gledajo in me celo popravljajo v imenu dreves.« Zaradi splošne mature se je vpisal še v maturi-tetni tečaj na velenjski gimnaziji. »Očitno se ne pišem prav. Kot da Oder ni pravi priimek za oder, saj po maturi nisem naredil sprejemnih izpitov na ljubljanski akademiji za gledališče, režijo in film (AGRFT). Poskusil sem še enkrat, pa mi spet ni uspelo. Vedel sem, da lahko vseeno ostanem v lutkarstvu in gledališču. Leta kasneje sem bil celo vesel, da mi ni uspelo, saj tega ne počnem zaradi poklica, denarja, ampak predvsem zaradi veselja, ljubezni,« je Boštjan prepričan danes. Vesel pa je, da se je lutkarsko in gledališko kalil na tedenskih delavnicah, ki jih je pripravljal republiški JSKD. »Tu sem dobil največ znanja. Učili so me igralci, režiserji, profesorji z akademije,« se spominja. Kot tudi, da se je resneje začel ukvarjati z lut-karstvom pred 15 leti, ko ga je Ivo Stropnik povabil v KUD Staro Velenje. »Takrat se je začela zgodba Vilenjaka Šalčka. Potem ko so v Starem Velenju izgubili prostore, je pred 13 leti nastal KUD Dudovo drevo. »Preselili smo se v Šalek, kjer je doma tudi Vilenjak Šalček. Nasproti gasilskega doma smo posadili dudovo drevo, na katerem seveda rastejo samo dude, pri njem pa se tudi srečujemo z otroki.« Vilenjak Šalček je ustvaril 10 različnih predstav po zgodbah iz Stropni-kove knjige Velenjice. Sedaj ostaja samo še lik Vilenjaka Šalčka, saj je med otroki zelo priljubljen. Z Boštjanom pogosto zapojejo tudi njegovo pesmico »Duda, duda, dudi-ca«. Vedno znova mu je izziv, kadar vodi prireditve za otroke ali kadar jim igra igrico. »Otroci so iskreni, ni jih lahko animirati. Zato mi bo to večno ostal izziv.«
Ko si v knjižnici, kjer se dobiva, ogledam razstavo v steklenih dvojčkih, kjer je decembra predstavljal knjige, ki so ga v življenju najbolj zaznamovale, sem presenečena. Med poezijo in pravljice je umestil nemalo knjig z ezoterično vsebino in knjige o gorništvu. »Imam opravljen tečaj iz športnega plezanja. Kadar le lahko, grem plezat. V steni se umirim, zadiham in pozabim na vse. Ob ezoteri-ki me zanimata tudi psihologija in sociologija. Ob teh knjigah se razvijam, razmišljam o sebi, ugotavljam, kako svetu in sebi dati več, kako se umiriti in kako pravilno razmišljati, da bi v življenju dosegel, kar si želim.« To, kaj si želi, pa ve že dolgo. In to uspešno tudi uresničuje. Na srečo vseh, ki nas z nastopi vedno znova spravi v dobro voljo in prebudi otroka v nas.	a
Srečkov posrečeni dogodek
Velikokrat sem pisal o svojem zvestem prijatelju - Srečku, ki me vedno razveseljuje s svojimi besednimi iznajdbami. Tako sva spet pred kratkim z dobro voljo sedela v naši vaški gostilni, ko mi je rekel, da ima levo nogavico na levi in desno na desni nogi. Pozorno sem ga gledal in premišljeval - kaj ima spet za bregom ... Rekel sem, Srečko, prosim te, ne meči me spet v nakovalo svojih iznajdb ...
Saj te ne, mi reče, toda kako bi te mogel še bolj »naflancati«, kot si
to delaš - sam.
Kaj si delam sam - kaj?
Ah, kaj... okoli se spuščaš z ljudmi v razgovor o zelo zavozlanih stvareh sodobnega življenja, a padeš v navadno lužo pozabljenih šeg. Kakšna luža, kakšna šega, Srečko?
Ja ... ko se midva sedaj ne moreva najti skupaj v tem primeru - desna - leva na moji desni ali levi nogi - mogoče si bo kdo drug prišel na jasno, kje tiči zajec...
Hej gospod! Nagovori Srečko naključnega človeka, za sosednjo mizo ... ali verjamete, da imam na moji desni - desno in na levi - levo nogavico?
Neznanec smeje reče, oprostite, ne spuščam se v takšne analize - ne Ane ne Lize, v današnjem času protislovnih ugank brez dostojnega rezultata.
Potem je prisedel k naši mizi še tretji, tudi Srečkov znanec... in ko je izvedel za kaj gre - je kar zmajal z glavo in rekel: Odpiram stavo s Srečkovimi nogavicami s komerkoli, ker bi mi prav prišlo nekaj skupnega denarja, da se odžejam in na mizo položi dvajset evrov. Prej od Srečka naslovljeni neznanec za sosednjo mizo si premisli in tudi on položi poleg - dvajset evrov za stavo.
V	tem trenutku k naši mizi pristopi gospa Greta. Srečkova soseda, in reče Srečku: Ali mogoče spet »flancaš« ljudi s svojimi nogavicami? Zakaj bi »flancal«, če je to resnica, kar trdim, da imam na desni -desno in na levi nogi - levo nogavico. Kdo bo to dokazal? Je vprašal tisti drugi, ki je stavil.
Jaz! Je energično rekla Greta ... samo pod resnim pogojem, ker gre za Srečkovo resnično trditev. Pogoj pa je, da bomo po odkritju te resnice vsi zmagovalci...
V	času premišljevanja sta utihnili obe sosednji omizji...
Potem je Greta rekla: Naročimo si pijačo, da popijemo teh štirideset evrov, namreč, za zdaj toliko stane ta Srečkova resnica ... je rekla: Pozor! Obrnila seje k Srečku in mu ukazala: Sezuj oba čevlja! Na desni nogi je bila nogavica z odtisnjeno črko: »R« kar v nemškem jeziku pomeni - rechts - desna - in na levi nogavici črka »L« - links - kar pomeni - leva. (Nogavici sta bili kupljeni v trgovini tovarne »Polzela«, zanimivo ... (Tako se učimo tujih jezikov, svojega vse bolj pozabljamo? Potrošništvo kot tudi slaba ekologija, že osvajata ves svet, mar ne?) Udeleženci omizij so se zakrohotali... pijača stekla ... pesem in besede - z nasmejanih obrazov ... Greta! Hvala ... hvala ... Tako se je zahvaljujoč njej ta dogodek končal, sicer kot plačana šala, saj je Greta že poznala nekatere izbrane Srečkove, posrečene - ukane.
a Josip Bačič Savski
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM 
K, stran 12
12
RAZVEDRILO
«»^AS
S. januarja 2017
Nagradna križanka Mestne občine Velenje
Srečno, zdravo in uspešno leto 2017 vam želijo župan, svet in uprava Mestne občine Velenje.
Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 20. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.
SESTAVIL PEPS
OROŽJE
ZA IZSTRELI. PUŠČIC, LOKOSTREL
NaS ČAS
KDOR SE UKVARJA S
KMETOVANJEM
22
GOVORNIK, PRIDIGAR
KOPALNA OBLEKA
SLOVENSKI SLIKAR-JURE
GROBO DOMAČE SUKNO
PODELITEV
IMENA, ZAKRAMENT
AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA
K
N
FRANCOSKI ESEJIST-JULIEN
POSNETEK, PRERIS
TOK, TULEC
OUKOVE
VEJE (KNJIŽ.)
NaS ČAS
ČETRTINA KROGA, IZSEK KROGA
GRELEC CENTRALNE KURJAVE
VOUA K DOBREMU, VRLINA
18
28
STRJENA
KRI, KI PREKRIVA RANO
SORTA ŽLAHTNIH JABOLK
SPLET ŽENSKIH LAS
VERA ACEVA
NAS EUE V OBČINI TRBOVLJE
CEVAST PROSTOR V DIMNIKU
SLOVENSKI GLASBENI PEDAGOG (DARIAN)
NASLOV MONGOLSKIH VLADARJEV
SLOVENSKI BALETNI K (OTRIN)
BIT V SHOLASTIKI
HRVAŠKA STRELKA-MIRELA
DEL KOPRA
ATLETSKI REKVIZIT
ZA METANJE
LUKNJAČ (STAR.)
LITER. OSEBA JANEZA TRDINE
ANTIČNO IME
ZADRA
ORAČ, ORATAR (ZAST.)
NAPADALEC
NA POLITIČNO OSEBO
JUŽNOAMERIŠKA KUKAVICA
OKRASNA RASTLINA, DEŽEN
24
R
FRANCOSKA NIKALNICA
13
NAJVEČJA
JUŽNOAMERIŠKA KAČA
O
KARAMBOL, TRČENJE
USLUŽBENEC, URADNIK (ZAST.)
V
GLAVNI URAD
ALI SEDE2 ČESA
AMERIŠKI IGRALEC-ICE
GLAVNO MESTO ESTONIJE
4. MESEC V LETU
OSNOVA IZ MOKE ZA PEKO KRUHA
POLOŽAJ TELESA V JOGI
BREZMADEŽNA (RELIG.)
KRALJICA ILIRSKIH ARDIJEJCEV
VRBOV GRM
V
PRISTANIŠČE V DR. KONGU
PLITVA SLANA JEZERA V ARGENTINI
ROBAT ČLOVEK (EKSPR.)
ČIŠČENJE PERILA V
STROJU
21
RIBIŠKA MREŽA
27
NOČNO POPIVANJE (POG.)
ČASNIŠKI STOLPEC
NENASELJEN OTOK V KORNATIH
PRVOTNI PREBIVAL. DANAŠNJE ITALIJE
GLAVNO MESTO GANE
SLOVENSKA <OSTUMOGRAF (VOGELNIK)
OZEMLJE KAKŠNEGA NARODA
SLADKOVODNA ROPARSKA RIBA
USLUŽBENEC, KI VODI EVIDENCO
FRANCOSKA
POLITI ČAR, EDITH
KRAJ PRI KOČEVJU
AZIJSKO DVOKOLESNO VOZILO
14
DOPUSTNI ODMIK OD DOL. MERE
PETER ADAMIČ
NaŠ ČAS
VIKTOR ADLER
SLOVENSKI PEVEC-RAFKO
16
MEŠANICA ŽIVIL ZA POLIVANJE
KRAP (ZAST.)
VKOPAVAN-JE
DROBNA MIVKA
TNALO ZA SEKANJE DRV
PAZNICA V JEČI
VILKO NOVAK
RUSKI KMET, TLAČAN
VELIKA MORSKA RIBA
31
ZVEZA. ZDRUŽENJE, UNION
ELVIRA OZOLINA
ŠVICARSKI SLIKAR-HANS
ČOLN ZA LOVLJENJE TUNOV
STIK DVEH DESK, ZAJERA
RAZVOJNI
STADIJ MALARIJE
KDOR SE VOZI S
KOLESOM
19
DENARNA ENOTA V BANGLADEŠU
STANJE ZMEDENEGA ČLOVEKA
26
SLOVENSKI SKLADATE LJ-OSKAR
OTOK V JADRANSKEM MORJU
PRIMORSKA TOVORNA ŽIVAL
30
HAITSKI KULT, ZABADANJE IGLE V LUTKO
11
POJEM DUŠE V BRAHMAN IZMU
20
6. IN 4.
ČRKA
SLOVENSKI PUBLICIST-ANDREJ
ARISTOFA-
NOVA KOMEDIJA
12
MESTO V SLOVENIJI OB DRAVI
BOLGARSKA KRALJ EVS. DINASTIJA (12-13 ST.)
N
OBRAT ZA PRIDOBIVANJE OLJA
OTRDELO MESTO NA TELESU
29
OSTRA RESA NA KLASU
FILM Z ITO RIÑO V GLAV. VLOGI
25
SLIČICA NA RAČUNALNIŠK. ZASLONU
DEL KROŽNICE
JUGOSLOVANSKA NARODNA ARMADA
ŽEBELJ GROBE OBLIKE (ZAST.)
LASTNOST, ZNAČILNOST TEČNEGA
APETIT, SLAST
TKIVO, KI POVEZUJE MIŠICE
tolmun (nar.)
AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA
MEHKA SVILENA TKANINA
TON E, ZVIŠAN ZA POLTON
KAR JE NASPROTNO OD REDA
FORDOV MALČEK
SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA
ZVOČNI ZNAK ZA PREPLAH
KDOR NOSI PRTLJAGO
HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA
MESTO V NOTRANJOSTI DALAMCIJE
TUJE Ž. IME
RIMSKA BOGINJA NEBA
AMERIŠKI IGRALEC-MORALES
nemški katoliški pesnik-dietrich
NASILEN ODNOS DO KOGA
AVTOBUS V AMERIŠKEM OKOLJU
irski brinovec,
d2in
(angl.)
ŽABJI SAMEC (EKSPR.)
10
FRANCOSKI FIZIK-SALOMON DE
CLAYTON UREY
JAN RAAS
u
DROG ZA PODALJŠ. OJESA (NAR.)
PODJETJE
ZA IZDELAVO USNJA
17
SLOVENSKI DIRIGENTANTON
15
FILMSKA ZVEZDA (ANGL.)
23
KENIJSKI POLITIKDANIEL ARAP
1	2	3	4	5	6	7	-	8	9	10	11	12	13	14	15	16	17	18	19	20
				21	22	23	24	25	26	27	28	29	30	31						
Naš čas, 5. 1. 2017, barve: CM K, stran 13
5. januarja 2017
«»SÜAS
RAZVEDRILO
13
Kitajski horoskop 2017


w
Kitajsko novo leto bo nastopilo 28. januarja 2017 in bo trajalo vse tja do 15. februarja 2018. To je leto napornega dela, potrpežljivosti in doseganja ciljev.
Letu 2017 vlada rdeči ognjeni petelin, kar pomeni, da bomo veliko časa preživeli tako v samoti kot tudi v harmoničnem druženju z nam dragimi osebami. Zanimivo je, da bo to leto, ki daje velik poudarek barvi, ki po verovanju prinaša srečo pri vsem, kar bomo počeli.
Pri poslovnih snidenjih se priporoča nošfnje zemeljsko rjavih barvnih odtenkov. Pri srečanjih s prijatelji in za dobro razpoloženje se priporoča nošenje rumenih odtenkov, medtem ko za osvajanje ljubljene osebe uporabimo nežne rdeče odtenke. Enake barve lahko uporabimo tudi, ko gre za dekoracijo daril, nakup cvetja ali za dekoracijo poslovno stanovanjskih objektov. Ker je tu govora o vzhodnjaški astrologiji, se seveda priporoča tudi uporaba feng shuija, torej vzpostavitve harmonije v našem bivalnem okolju, kar posledično vpliva tudi na naša življenja in uspehe v njem. To je leto, v katerem se priporoča usmerjanje ciljev v specifično delo in cilje, ki jim sledimo že dolgo časa. To je leto poslovnih in drugih naložbj. Petelin je deseti znak kitajskega zodiaka, ki sicer simbolizira ambicije, ponos, pogum, strast in dvorjenje. To je tudi leto, v katerem bodo uspevale pohvale in priznanja. V zraku bo več entu-
ziazffla, updE^psti ter samokontrole. Za sumljive poslej, špekulacije bo to leto neugodno. Bodo pa medčloveški odnosirareni in pošteni. Poudarjena bo povečana želja po izkazovanju čutnih in intimnih vibracij. V zraku bo več hrepenenja po ljubezni ter izkazovanju le-te. Strast bo zaživela tako pri delu, služenju denarja, igrah na srečo kot tudi v medsebojnih odnosih.
To je leto, v katerem ne bomo samo želeli uspeti, ampak leto, v katerem bomo uspeli v vsem, v kar bomo vložili svojo energijo.
Kitajska ima zelo staro, visoko razvito kulturo in tradicijo. V tisočletjih obstoja so razvili kitajsi horoskop, ki se močno razlikuje od zahodnega, nam poznanega hor-skopa. Kitajski horoskop ugotavlja dobre in slabe lastnosti ljudi, prebiramo ga zato, da bi spoznali svoje lastnosti in oplemenitili svoja dejanja. Prebiranje kitajskega ho-
roskopa vam bo pomagalo, da boste iz leta v leto postali boljše osebnosti, bolj boste skladni in zadovoljni sami s sabo.
Kitajska astrologija temelji na luninem ciklu, ki traja 12 let. Leta so dobila imena po prvih dvanajstih živalih, ki naj bi se, kot pravi legenda, odzvale Budovem vabilu na slavnostno pojedino, ko se je odpravljal iz tega sveta. Te živali so: podgana, bivol, tiger, mačka (v nekaterih zodiakih jo nadomesti zajec), zmaj, kača, konj, koza (včasih tudi gorska ovca), opica, petelin, pes in merjasec. Kitajci pravijo, da se žival, v katerem letu si bil rojen, skriva v tvojem srcu.
Namesto štirih vsebuje pet elementov, in sicer kovino, vodo, les, ogenj in zemljo. Vsak element ima svojo pozitivno in negativno silnico, ki ju Kitajci imenujejo Yin in Yang. Ta dva izraza predstavljata sile, ki vzdržujejo vesolje v ravnovesju.
PODGANA - SHU
Kitajsko novo leto (28. januar) bo za vas prelomnica. Premišljena energija bo tista, ki vam bo podarila smisel in dodatno motivacijo. Na delovnem mestu bo vsega po malem in januarja ter februarja se ne boste smeli pritoževati. Konec februarja se vam bo izpolnila srčna želja v ljubezni. Pomlad: ognjena energija bo tista, ki vam bo podarila prepoznavnost in odločnost. Ljudje vas bodo na splošno upoštevali in z lastnimi nasveti jim boste lahko pomagali. Pestro bo aprila v pogledu denarja in doživeli boste razcvet v čustvenem dojemanju. Poletje: prve dni junija se boste zelo dobro počutili doma. Spremljala vas bo sreča. Morda boste celo bolj nostalgični. Julija in avgusta se bo vse odvijalo počitniško, v ospredju bo dobra volja. Jesen: zrelo sadje in počasno barvanje listov bo nakazovalo, da bo kmalu prišla jesen in vi se boste morali popaziti pretirane ostrine besed in mišljenja. V ljubezni bo vladala romantika.
BIVOL - NIU
Kovali boste pozitivne načrte. Mnoge zadeve se vam bodo uresničile. Morda ne boste ravno prožni, pa vendarle vam bo uspelo pokukati v svet filozofije in drugačnega razmišljanja. Pomembna bo telesna aktivnost in športne dejavnosti. Uspehi se bodo odvijali v službi. Pomlad: hrepenenje vam bo v samopomoč in tako boste lahko življenje zajemali z veliko žlico. Varovati se boste morali pretirane trme. Marca bo v ljubezni mešano, več sreče bo pri denarju. Obdobje bo zelo plodno in tako se boste zdravili z umetnostjo. Poletje: vroče julijske noči bodo primerne za raziskovanje strasti. Zelo dobro se boste izkazali v komunikaciji. Prav možno je, da boste več na poti in med ljudmi. Dom bo oaza sreče. Jesen: spodbudno bo, da si boste občutke zapisovali in zadeve boste spravili v ravnovesje. Oktober prinaša priložnosti in nove stike. Decembra boste zelo trmasti in zavarovani vase.
TIGER - HU
Odlikovala vas bo prilagodljivost. Po razpotjih življenja boste stopali diplomatsko. Začetek leta boste doživeli pompozno. Resnica bo ta, da je previdnost mati modrosti. Raziskovali boste vse tisto, kar bo novo in drugačno. Spremljala vas bosta resnost in odločnost v službi. Pomlad: na svoj način se boste poglobili v svet duhovnih zakonitosti. Aprilski mlaj (14. april) vam bo podaril določene novosti v ljubezni. Jasno je nakazano, da boste znali reči bobu bob. Maja boste zelo srečni in izpopolnjeni na delovnem mestu in tedaj boste življenje zajemali z veliko žlico. Poletje: mnogi bodo že kovali načrte, kam bodo odšli na morje, vi pa boste junija in še v drugi polovici julija pridni doma. Prenavljali boste svoj dom. Seveda se boste takoj, ko bo mogoče, odpravili na morje in uživali. Previdnost ne bo odveč konec avgusta. Jesen: ko bo v deželo prišla jesen, bo več priložnosti za pridobivanje novega znanja in utrjevanje tistega, kar vam bo pomembno. Konec leta bo pester pri denarju - bodite zmerni.
MAČKA (ZAJEC) - TU
Življenje vam bo ponudilo možnost za preobrazbo. Potek le-te bo počasen in temeljit. Na delovnem mestu se boste v prvih mesecih tega leta postavili zase in dokončali zastavljene cilje. Pomembne prelomnice se bodo odvijale pri denarnih zadevah. Pomlad: marčevski mlaj bo za vas možnost, da se boste okrepili v čustvenem dojemanju. Napredek bo tako na duhovni kot tudi na osebni ravni. Plodno obdobje prinaša ustvarjalnost in umetniško dojemanje. Sprostila vas bo glasba. Poletje: to obdobje bo v ozkem ali širokem pomenu vezano na glasbo. Prva polovica
junija prinaša uspehe na vseh področjih, toliko bolje bo, če se boste poslušali. Označevala vas bo določena novost ali sprememba na delovnem mestu. Pričakovati bo več presenečenj na morju. Jesen: to bo obdobje, ko boste morali na morebitne težave pogledati kot na izziv. Primerno bo, da telesu dovajate vitamine v naravni obliki. Partnerjeva podpora bo harmonija popolnosti.
ZMAJ - LONG
Naj vam zaupamo, da ste varovanec Sonca in da vas bo obiskala sreča in ugodnosti. Seveda boste na vsak način želeli biti opaženi. To vam bo uspelo po majhnih korakih. Zvezde so prepričane, da je potrpljenje božja mast. Februar prinaša uspeh v ljubezni. Pomlad: drobni trenutki bodo tisti, ki vam bodo polepšali življenje. Dogodilo se bo, da boste na delovnem mestu imeli sami v rokah škarje in platno. Vendar dogodkov ne boste mogli prehitevati. Aprila se boste odločili in naredili premik v ljubezni, podprle vas bodo tudi planetne energije. Poletje: aktiven čas bo pred vami in pričakovati je temperamentne počitnice. Izdelali boste urnik in uživali v tistem, kar se vam bo dogajalo. Finančno boste morali paziti. Partnerjevi nasveti vam bodo v pomoč. Zavedajte se, da vam bo odleglo. Jesen: posamezni listi še ne bodo napovedovali jeseni in vendarle boste več časa namenili intelektualnim izzivom in novostim. Telesu dovajajte vitamine, sprostite se z meditacijo.
KAČA - SHE
V prvih dneh januarja vas bosta spremljala nemir in odgovornost. Sprostili vas bodo narava in sprehodi. Ples posameznih snežink bo opozorilo, da je pomlad še daleč. Več časa boste namenili razmišljanju. Pri tem bo pomembno, da bodo vaše misli pozitivne. Pomlad: marca se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Prirojena vztrajnost bo poplačana. Romantika bo vrhunec doživela v drugi polovici aprila. Sledi več možnosti za ustvarjalni navdih. Poletje: junija boste nekoliko bolj nemirni in nepotrpežljivi. Omenjeno se bo občutilo v službi. To bo razlog več, da boste potrebovali dopust. Počitnice boste preživeli tam, kjer ostaja narava idilična. Partnerju boste ukazovali. Pomembno bo delati za lastno spreminjanje. Jesen: več možnosti bo, da boste pokukali v svet duhovnosti. Pridno boste želeli tisto, kar ste sejali vse leto. Zelo boste marljivi. Doživeli boste določeno prožnost tako v službi kot tudi v ljubezni.
KONJ - MA
Leto Petelina vam bo podarilo notranjo moč in jekleno voljo. Zaznamovano bo s tem, da ne boste delali napak iz preteklosti. Januarja boste zelo trmasti. Protiutež bo diplomacija. Omenjeno prinese harmonijo na delovnem mestu in doma. Iz majhnega raste veliko. Pomlad: spomladanska polna luna (11. april) in z njo velika noč prinašata prijetne in radovedne energije v ljubezni. Partnerju se boste zaupali in v primeru, da boste takrat še samski, bo na delu Amorjeva puščica. Prepustili se boste navdihu, na delovnem mestu boste morali zavihati rokave. Poletje: v vaše življenje bodo prihajali zelo zanimivi ljudje, ki vas bodo osrečili in napolnili z dodatno energijo. Druga polovica julija vnaša prijetne energije. Nekoliko težje bo tedaj, ko ne bo vse po vaše. Sreča vas bo spremljala na počitnicah, kjer se boste sprostili. Jesen: energija jeseni bo delovna in premišljena. Razcvet vas bo čakal na finančnem področju. Novembra boste veliko na poti. Blesteli boste v komunikaciji. Bodite intelektualno ustvarjalni.
KOZA -YANG
V začetku leta se boste nekoliko obremenjevali in vendarle boste dosegli tisto, kar si želite. Umirili se boste s pogovorom. Na delovnem mestu se vam bodo odprla nova vrata. Zvezda stalnica bodo spremembe. Od dvanajstega februarja vas čaka plodno obdobje in simfonija. Pomlad: v tišini boste kovali načrte prihodnosti ter se predajali navdihom strasti. Slednje vam bo koristilo v ljubezni. Prave namige boste zadrževali zase, kajti to skrivnost so vam rojenice položile v zibelko. Maja uživajte v svojem delu in prejeli boste pohvalo. Poletje: na dopust se boste odpravili zelo zgodaj in doživeli harmonijo. Poletje bo za vas priložnost za osebno in duhovno rast. Popaziti boste morali na svoje besede in se predajati harmoniji popolnosti. Malo pred godom svetega Lovrenca (10. avgust) je nakazana ugodna poslovna poteza ali dobiček. Jesen: septembra se bodo odvijale novosti in nove ideje. Če boste imeli pri hiši šolarja, se boste tudi vi kaj novega naučili. Tišina jeseni prinaša notranjo povezanost ter moč in željo po preobrazbi.
OPICA - HOU
V prvih dveh mesecih se boste učili potrpežljivosti. Dejstvo je, da vam bo to enkrat bolje in drugič slabše uspelo. Pričakovati je določene novosti in željo, da boste življenje zajemali z veliko žlico. Blesteli boste na finančnem področju. Resnica je, da se bo pretirana zapravljivost kaznovala. Pomlad: ugodne možnosti in pozitivne priložnosti vas bodo spremljale na razpotjih s tujino. Poslovni uspehi bodo v tujini šli za med. Ne pozabite negovati lastnih čustev in vedite, da bo laskanje godilo srčnemu izvoljencu. Odzvali se boste glasu srca. Poletje: poslovni uspehi se bodo nadaljevali. Naučiti se boste morali prilagodljivosti. Bo že pravilno tako, da ne bo vse po vaše. Vroči julijski dnevi in predvsem noči bodo primerne za ljubezenska razmerja in za spoznavanje novih ljudi. Agusta obstaja možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Jesen: prijetna glasba vas bo osrečevala. Več časa boste namenili raziskovanju. Ostrina besed bo močna, zato vedite, da največkrat šteje diplomacija. Iskali boste nove poti in priložnosti.
PETELIN - JI
Trdnost in odločnost sta vrlini kitajskega znamenja Petelina in ravno tako se boste tudi vi soočili z resno in delovno energijo. Zadevam boste prišli do dna in tako uspeli. V ljubezni boste iskali in našli ravnovesje. Seveda boste morali pokazati svoja čustva in podati bolj odločne namige. Pomlad: toplo sonce se bo sramežljivo skrivalo za oblaki, a vendarle boste vi v duši veseli in razigrani. Energije pomladi vam bodo podarile navdih in novo upanje. Nekaj previdnosti ne bo odveč v aprilu. Takrat boste morali prebrati tudi drobni tisk. V ljubezni bo nenavadno. Poletje: iskrice v očeh bodo pripovedovale zgodbe o uspehu. Sprostitve ne bo, kajti več časa boste namenili službenim obveznostim. Toda poletje bo čas, da si naberete nove in sveže energije. Na dopustu službenih zadev ne boste obdelali, na zahtevo srčnega izvoljenca delo pustite doma. Jesen: nakazano je, da boste morali pošteno zavihati rokave in se lotiti obveznosti doma. Zvrstili se bodo tudi razni mojstri, vaš dom pa bo postal oaza. Partnerjevi namigi in motivacija vam bosta v pomoč.
PES - GOU
Začetek leta boste preživeli v tišini in globokem razmišljanju. Vsekakor bo to pozitivno, kajti omenjeno bo obrodilo sadove. Doživite lahko tudi čustveni razcvet. Za kitajsko novo leto (28. januar) se vam bodo na delovnem mestu odprle novosti. Zelo se jih boste veselili. Pomlad: marca boste hodili pogumno naprej po svoji poti in iskali lastno srečo. Priložnosti se bodo lesketale poslovno in tako boste cveteli tudi finančno. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo veliko naučili. Seveda se boste soočili tudi z duhovnim znanjem. Poletje: privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovalno delo. Julija boste odšli na neko pot v tujino in tam boste nadvse uživali. Avgust bo zelo dinamičen in poln nepredvidljivosti. To bo poletje, ki si ga boste zelo dobro zapomnili, kajti v njem bo do izraza prišla samoiniciativnost. Jesen: ko bodo dozorela jabolka in bo v deželo prišla jesen, boste tudi vi pridobili določeno znanje, ki vam bo v pomoč in oporo. Poslovno boste blesteli v tujini.
MERJASEC - ZHU
Objela vas bo določena radost in sočutje. Življenje bo tisto, ki vam bo že kmalu pokazalo, da boste morali ločevati zrno od plevela. Januarja in februarja bo čas, da boste delali sami s seboj, prebujali skrita znanja duhovnosti in ezoteričnih zakonitosti. Od sredine februarja se boste čustveno prebudili. Pomlad: spremljale vas bodo harmonične energije in dobre iztočnice za ljubezen. Dogodkov ne boste mogli prehitevati, ampak se bo treba z njimi soočiti. Aprila vas bo spremljala sreča. Doživeli boste tudi službene uspehe. Maj bo bolj miren in tih. Poletje: vsekakor se bodo zadeve odvijale s svetlobno hitrostjo in zato boste zelo uživali. Počitnice boste preživeli nekje, kjer je doma turkizna barva. Medtem boste poslovno aktivni in pridobili boste nove priložnosti. Nakazano je, da se tudi finančno ne boste smeli pritoževati. Jesen: septembra boste reševali stare stvari. Ujeti boste v primež preteklosti. Oktober bo zelo spodbuden v ljubezni. Vzeli si boste čas zase in za tisto, kar vam bo blizu. Sprostila vas bo meditacija.
Pripravila Dora Mar, mag. astrologije
GSM: 031 830 751
Podgana
1912
1924
1936
1948
1960
1961
1962
1963
1964
1965
1966
1967
1968
1969
1970
1971
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
1983
1984
1985
1996
1997
1998
1999
2000 2001 2002
2003
2004
2005
2006 2007
2008
2009
2010 2011 2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018 2019
Pokukajmo še v svet ujemanja kitajskih znamenj ..
Podgana
Se ujema: Bivol, Zmaj, Opica Nevtralno: Pes, Podgana, Koza, Kača, Merjasec, Tiger Se ne ujema: Konj, Zajec, Petelin
Bivol
Se ujema: Podgana, Petelin, Merjasec, Kača Nevtralno: Bivol, Tiger, Opica, Zmaj, Zajec
Se ne ujema: Koza, Konj, Pes Tiger
Se ujema: Merjasec, Pes, Zajec, Konj, Petelin Nevtralno: Koza, Podgana, Bivol, Tiger, Zmaj, Kača Se ne ujema: Opica
Mačka - Zajec Se ujema: Pes, Merjasec, Tiger, Koza
Nevtralno: Kača, Opica, Bivol, Zmaj, Konj, Zajec Se ne ujema: Petelin, Podgana
Zmaj
Se ujema: Petelin, Opica, Podgana, Koza, Kača Nevtralno: Tiger, Merjasec, Bivol, Zajec, Konj, Zmaj Se ne ujema: Pes
Kača
Se ujema: Opica, Petelin, Bivol, Zmaj
Nevtralno: Zajec, Konj, Tiger, Koza, Kača, Podgana Se ne ujema: Merjasec
Konj
Se ujema: Koza, Pes, Tiger Nevtralno: Zmaj, Opica, Petelin, Merjasec, Zajec, Kača, Konj Se ne ujema: Podgana, Bivol
Koza
Se ujema: Konj, Zajec, Merjasec, Zmaj
Nevtralno: Opica, Koza, Kača, Petelin, Podgana, Pes, Tiger
Se ne ujema: Bivol
Opica
Se ujema: Kača, Podgana, Zmaj
Nevtralno: Konj, Koza, Bivol, Merjasec, Petelin, Zajec, Pes Se ne ujema: Tiger
Petelin
Se ujema: Zmaj, Bivol, Tiger, Merjasec, Kača Nevtralno: Petelin, Pes, Koza, Opica, Konj Se ne ujema: Zajec, Podgana
Pes
Se ujema: Zajec, Tiger, Konj, Merjasec
Nevtralno: Podgana, Kača, Pes, Koza, Opica, Petelin Se ne ujema: Zmaj, Bivol
Merjasec Se ujema: Tiger, Zajec, Petelin, Koza, Bivol, Pes Nevtralno: Merjasec, Opica, Zmaj, Podgana, Konj Se ne ujema: Kača
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 14
14
ŠPORT, REKREACIJA
"^AS
5. januarja 2017
Šport združuje in presega mnoga nasprotja
V Zgornji Savinjski dolini prvič v zgodovini razglasili naj imena v športu za leto 2016 - Priznanje za življenjsko delo Danilu Dobovičniku
Tatjana Podgoršek
Mozirje, 29. decembra - Zadnji četrtek v letu 2016 je v športni dvorani v Mozirju potekala prireditev, ki bo zapisana v zgodovino vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline. Na njej so namreč prvič razglasili športnika, športnico, mladega športnika, mlado športnico, ekipe in
iger ter mnogo mladih športnikov in športnic, ki so uspešni v svojih kategorijah in katerih čas šele prihaja.«
Po mnenju Katarine Prelesnik, ki je v imenu vseh sedmih županov pozdravila udeležence prireditve, jim z dogodkom izražajo priznanje za njihove dosežke in se jim zahvalijo za predstavitev skupnosti tudi zunaj meja Slove-
cev lokalnega časopisa Savinjske novice. Blizu 500 jih je prispelo, bralci pa so - po zagotovilih strokovne komisije - potrdili odločitev njenih članov. Pri posameznikih so izbirali med tremi kandidati, kandidatkami, pri ekipah pa med petimi predlogi.
Naj športnik Zgornje Savinjske doline za leto 2016 je postal strelec Franček Gorazd Tiršek,
Prejemniki prvih laskavih naslovov na področju športa v zgodovini Zgornje Savinjske doline
prireditelje tekmovanj za leto 2016. Podelili so tudi priznanje za življenjsko delo. Tega je prejel Danilo Dobovičnik.
Pobudnik in predsednik organizacijskega odbora prireditve Ivo Milovanovič nam je ob tej priložnosti takole obrazložil razloge za prireditev: »Zgornja Savinjska dolina ima veliko znanih in uspešnih športnikov ter športnic in prav je, da tukajšnjo ter slovensko javnost nanje opozorimo. Zaslužijo si to. Ne smemo pozabiti, da so v tukajšnjem okolju doma štirje udeleženci olimpijskih tekmovanj, nosilec dveh srebrnih medalj s paraolimpijskih
nije. Vedno bolj, je menila, se v okolju zavedajo, da šport združuje, prispeva k sožitju, omogoča in spodbuja prijateljstvo ter presega mnoga nasprotja. Pozvala je športnike in športnice, naj ne izgubijo poguma, »mi pa se bomo potrudili in vas podprli tudi takrat, ko ne bo šlo vse po načrtih,« je še menila Prelesnikova.
Naj športniki, športnice, ekipe ...
Kandidate za naj športnike in športnice, ekipo ter prireditelja tekmovanj so izbrali po mnenju strokovne komisije (ta je izbrala kandidate) ter glasovnic bral-
Nordijska kombinacija, skoki
Aljaž Osterc štirikrat na stopničkah
Engelberg, 27. in 28. decembra
- 17-letni Aljaž Osterc je v Engel-bergu na svoji prvi tekmi celinskega pokala takoj stopil na oder za zmagovalce. Odličen je bil že na treningu in v poizkusni seriji, vse skupaj pa je potrdil s tre-
tjim mestom na tekmi. V prvi seriji je skočil 134,5 m, v finalni pa 129,5 m, kar ga je z oceno 287,3 točke popeljalo na tretje mesto.
Tretjeuvrščeni z državnega prvenstva v Planici Nejc Dežman (133,5 in 129,5) je z 277,9 točke v finalu napredoval na peto mesto. Miran Zupančič je po 137,5 m v prvi seriji v finalu zdrsnil na sedmo mesto. Enajsterico najboljših je zaokrožil Tilen Bartol.
Aljaž Osterc je bil odličen tudi naslednji dan na drugi tekmi celinskega pokala v Engelbergu in tokrat osvojil drugo mesto. Po prvi seriji je bil peti, v finalu pa je s 133 metri skočil tik pod vrh. Član SSK Velenje, ki je poleti blestel v pokalu FIS, zimsko sezono pa je odprl s tretjim in prvim mestom na alpskem pokalu v Seefeldu prejšnji konec tedna, je tako na četrti tekmi v tej zimi osvojil četrte stopničke. Dijaka kranjske gimnazije je v finalu premagal le tretjeuvrščeni iz prve serije, Avstrijec Daniel Huber. Nejc Dežman je končal na 13., Tine Bogataj na 17. in Tilen Bartol na 29. mestu.
Odličen vikend
Ta vikend pa so se skakalke, skakalci in nordijski kombina-torci Smučarsko skakalnega kluba Velenje spet zelo izkazali. Na Alpskem pokalu so kar trikrat stopili na vrh zmagovalnih stopničk.
V avstrijskem Seefeldu so se na Alpskem pokalu pomerili skakalci in nordijski kombinator-ci. Skakalec Aljaž Osterc, ki je že na treningu pokazal zmagovalne skoke, je na nedeljski tekmi s skokoma dolžine 106,5 in 108 osvojil 1. mesto. Dan prej je Aljaž osvojil 3. mesto. V skupnem seštevku, v katerem so
naj športnica atletinja Maja Mi-halinec; pri mladih športnikih do 21 leta sta naslova pripadla smučarju Nejcu Naraločniku ter od-bojkarici Niki Cigale; med ekipami je naslov osvojil Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC, med prireditelji tekmovanj pa pričakovano Organizacijski komite v smučarskih skokih Ljubno.
Organizatorji prvega izbora naj imen v športu v zgodovini Zgornje Savinjske doline in tudi župani tamkajšnjih občin upajo, da bo prireditev postala tradicionalna in jo bo poleg lokalnih skupnosti podprlo še več pokroviteljev.	■
vštete tudi tekme poletnega dela, je na vrhu Osterc z 275 točkami. Nordijski kombinatorec Vid Vrhovnik je na nedeljski tekmi (HS 109 in 5 km teka) tudi osvojil prvo mesto. Na sobotni tekmi (HS 109 in 10 km teka) pa je bil zaradi težav s skakalnim kombinezonom diskvalificiran. Gašper Brecl je na sobotni tekmi osvojil 25. mesto in točke, na nedeljski pa je bil manj uspešen - 43. Rok Jelen je bil 39. in 38. Ožbej Jelen pa 47. in 60. V skupnem seštevku alpskega pokala, v katerem štejejo tudi tekme poletnega dela sezone, je Vid Vrhovnik tretji.
Alpski pokal se bo nadaljeval 14. januarja v nemškem Schona-chu, konec februarja pa bodo na sporedu tekme v Kranju.
Ta vikend pa so se na prvih tekmah v Alpskem pokalu pomerile tudi smučarke skakalke, in sicer v nemškem Rastbuechlu. V petek je Jerneja Brecl s skokoma 72,5 in 77 metrov osvojila 3. mesto, na sobotni tekmi pa sta skoka 82,5 in 74 metrov Jernejo ponesla na sam vrh zmagovalnih stopničk.
V avstrijskem Ramsavu pa so se v svetovnem pokalu pomerili člani nordijski kombinatorci. Marjan Jelenko je na sobotni in nedeljski tekmi osvojil 39. in 40. mesto. Svetovni pokal se bo nadaljeval 7. januarja na prizorišču svetovnega prvenstva v Lahtiju.
a Saša
Šmarčani igrali že osemindvajsetič
Šmartno ob Paki, 31. decembra 2016 - Nogometno igrišče z umetno travo pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki tudi na zadnji dan v letu 2016 ni samevalo. V zgodnjih popoldanskih urah na silvestrovo so ga že po tradiciji »zavzeli« nogometaši domačih ekip: Kluba 81 in Malega Ajaxa. To je bilo njuno že 28. silvestr-sko srečanje po vrsti. Razšla sta se z neodločenim rezultatom 4 : 4. Tudi tokrat je tekma minila
brez kakršnegakoli sodnikovega žvižga.
Organizator tekme je vsa leta Klub 81, ki je v dosedanjih srečanjih zmagal 13-krat, njegov nasprotnik pa 10-krat, 5-krat se je srečanje končalo neodločeno. »Igramo ne glede na vremenske razmere, tokrat so bile tudi tribune ob igrišču polne, kar dokazuje, kako ljubitelji nogometa v kraju cenijo tradicijo. Čeprav rezultat ni zanemarljiv, ve-
liko šteje to, da se družimo in se ob obujanju spominov na malici v gostišču Malus zabavamo ob obujanju spominov,« je povedal predsednik Društva za šport in rekreacijo Klub 81 Šmartno ob Paki Matija Molnar. Sodelujoči so napovedali, da bodo tradicijo nadaljevali, in tako že povabili na 29. silvestrsko tekmo zadnji dan leta 2017 na istem kraju in ob istem času.
• Tp
Ekipi sta se razšli z neodločenim rezultatom.
Za šport namenjajo 125.000 evrov
Šoštanj - Občina Šoštanj je objavila razpis za sofinanciranje športa v letu 2017. Celotna višina sredstev, namenjena programom športa, znaša 125.000 evrov. Čas za prijavo na javni razpis se izteče 30. januarja.
a mkp
Novoletni šahovski turnir
Šoštanj, 28. decembra - Na novoletnem šahovskem turnirju, ki ga je v sredo v Šoštanju organiziral Šahovski klub Šoštanj, je kot gost zmagal Gregor Goršek iz Velenja, najboljši domači ša-hist pa se je z drugim mestom pokazal Mehmed Huskic.
a mkp
Župan sprejel mlade karateiste
Velenje, 28. decembra - Velenjski župan Bojan Kontič je skupaj s sodelavci v mestni hiši sprejel mlade karateistke in karateiste Karate kluba Rudar Velenje. Eden najmlajših karate klubov v Sloveniji je v letu 2016 postal najuspešnejši klub v katah. Letos so bili tudi tretji v skupnem seštevku za Pokal Slovenije 2016 v športnih borbah in katah. V prihodnjem letu jih čaka kar nekaj napornih izzivov, in sicer se bodo udeležili nastopov na pomembnih državnih ter mednarodnih tekmovanjih ter nastopa na 22. Balkanskem prvenstvu za mlajše kategorije v Turčiji. Župan se jim je zahvalil za promocijo Velenja zunaj meja Šaleške doline in Slovenije ter za odličen zgled, ki ga kot uspešni športniki dajejo ostalim.
Že osemnajstič po 'Sončni poti'
Športno društvo Cirkovce je tudi letos - podobno kot že sedem-najstkrat pred tem - razveselilo krajane z novoletnim pohodom po tako imenovani Sončni poti, ki so jo 'urezali' po obronkih kraja.
Sončen, a obenem hladen ponedeljkov drugojanuarski dan je privabil približno petdeset krajanov različne starosti. Najmlajši ljubitelj tovrstne rekreacije je
imel komaj štiri leta, najstarejši pa krepko čez osemdeset. Veseli so, da se pohodov ne udeležujejo le isti ljudje, ampak se jim vsako leto pridružiti kakšen nov ljubitelj hoje. Doslej se je na njih zvrstilo že dvesto različnih poho-dnikov. Ob koncu približno pe-turnega pohoda so novince tudi krstili. Vsak je prejel nekaj krepkih udarcev po 'tazadnji'. Vendar ne s kakšnim navadnim kolom,
ampak s palico, ki jo skrbno pri hoji uporablja že od vsega začetka eden od članov društva. Na njej vrezan datum 1. 1. 1999, ko so se prvič podali po obronkih tega kraja. Če k novoletnemu prištejemo še nekatere druge pohode (spomladanski, jesenski), ki so jih pripravljali, dokler se ta ni 'prijel', jih je bilo vseh skupaj doslej že okoli štirideset.
a S. Vovk
■

Naš čas, 5. 1. 2017, barve: CM K, stran 15
5. januarja 2017
«»SÜAS
KRONIKA, UTRIP
15
MODROBELA KRONIKA
HOROSKOP
Malo tudi kradli
Velenje, 28. decembra - V sredo je varnostnik v trgovini Spar zalotil moškega pri tatvini čokolade. Zadržal ga je do prihoda policistov. Ti so zanj napisali kazensko ovadbo. Zvečer pa so pri tatvini kozmetike zalotili še žensko. Tudi ta se bo za svoja dejanja zagovarjala na sodišču.
V nedeljo, 1. januarja, so policisti obravnavali vlom v župnišče v Vinski Gori, od koder je tat odnesel okoli 300 evrov. Na Koželj-skega ulici pa je neznanec vlomil v klet. Ukradel je orodje in kolo.
Zagorela savna
Velenje, 29. decembra - V
enem od stanovanj na Foitovi je v četrtek zagorela savna. Vzrok za požar je bil kratek stik na električni napeljavi. V požaru so se vnela oblačila, ki so bila na peči. Požar je savno uničil, k sreči pa v požaru ni bil nihče poškodovan. Gmotna škoda je ocenjena na 3.000 evrov.
Verižno na Celjski
Velenje, 29. decembra - V četrtek je na Celjski cesti prišlo do prometne nesreče, v kateri so bila udeležena štiri vozila. Do verižnega trčenja je prišlo zaradi
prekratke varnostne razdalje. V nesreči k sreči ni bil nihče poškodovan. Povzročitelja nesreče so oglobili.
Padel na prehodu
Velenje, 31. decembra - V soboto je na Policijsko postajo prišel Velenjčan in povedal, da se je poškodoval, ko je padel na prehodu za pešce. Skupaj z ženo je prečkal cesto, ko je opazil, da se jima približuje avto, voznik pa ne zmanjšuje hitrosti. Ženo je porinil naprej in tudi sam pospešil korak. Na drugi strani pa mu je spodrsnilo in je padel. Policisti dogodka niso obravnavali kot prometno nesrečo.
Nasilni partner silvestroval v pridržanju
Velenje, 31. decembra - V soboto zvečer je v zdravstvenem domu iskala pomoč ženska, ki jo je pretepel partner. Policisti so kasneje ugotovili, da ne prvič. Za tovrstna kazniva dejanja je bil že večkrat obravnavan. Glede na prej zapisano so mu odvzeli prostost in ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta je zanj odredil sodno pridržanje.
V nedeljo, 1. januarja, pa so policisti obravnavali še eno nasilje v družini. Mož je pretepel ženo. Nasilnemu možu so policisti izrekli prepoved približevanja, sodišče pa bo odločilo o primerni višini kazni za nasilneža.
Pokanje prestrašilo bike
Šoštanj, 31. decembra - Brez pokanja tudi tokrat marsikje ni šlo. V Skornem pri Šoštanju je bilo tako močno in nadležno, da so se prestrašili biki. Ušli so in se pred tovrstnim nasiljem zatekli v bližnji gozd. Vidno pretresene bike so našli šele naslednji dan.
Hudo poškodovan kolesar
Žalec 31. decembra - Zadnji dan starega leta se je na območju Policijske postaje Žalec, v Gotovljah, zgodila huda prometna nesreča. Okoli 20. ure je na lokalni cesti 39-letni voznik osebnega vozila trčil v 51-letne-ga kolesarja, ki je zunaj naselja vozil ob desnem robu vozišča iz smeri Gotovelj proti Podlogu. Kolesar se je v trčenju huje poškodoval.
Zagorela
stanovanjska hiša
Žalec, 2. januarja - Na območju Žalca je v ponedeljek okoli 13. ure zagorela stanovanjska hiša. Do požara je prišlo zaradi preboja dimnika. Ogenj je uničil ostrešje hiše in poškodoval zgornje prostore. Škodo ocenjujejo na dobrih 30.000 evrov.
Ledeno bo
Velenje, 3. januarja - Po
božično-novoletnih praznikih se je v torek znova začel pouk, zato policisti opozarjajo voznike, da so pozorni na otroke. To je namreč čas, ko so ti bolj kot s prometom zaposleni s pogovori o darilih in počitnicah. Ker se napovedujejo zelo nizke temperature, policisti opozarjajo voznike tudi nanje in jim svetujejo, da prilagodijo hitrost in vožnjo razmeram na cesti. Pešcem svetujejo, da se primerno obujejo in pazijo na svoj korak, zlasti na izpostavljenih legah. Nič pa ne bo narobe, če bodo tisti malo mlajši na poledenelih delih nudili pomoč starejšim.
Iz POLICIJSKE
beležke
Nadlegoval stranke
Velenje, 28. december - V sredo je v prodajalni DM možakar nadlegoval stranke. Policisti tam njegove identitete niso uspeli ugotoviti, so ga pa zato privedli na Policijsko postajo in tam izpeljali postopek tako, da so na njegovo ime lahko napisali plačilni nalog.
Policistom izročil petarde
Velenje, 29. decembra - V četrtek je krajan Pesja policistom izročil petarde, ki jih je našel v bližini svoje hiše. Zanje so policisti ustrezno poskrbeli. Vsekakor pokale niso in ne bodo.
Ga je res varnostnik?
Velenje, 31. decembra - V soboto je policiste poklical občan, ker naj bi ga v enem od velenjskih lokalov udaril varnostnik. Policisti so šli na kraj. Tam klicatelja ni bilo več, nihče v lokalu pa tudi ni vedel ničesar o kakšnem udarcu.
Z avtobusom skozi Penk ne bo več šlo
Šoštanj, 31. decembra - Izletnikova avtobusa, ki sta pred prenovo ceste (do lanskega oktobra) dvakrat dnevno vozila na relaciji Velenje-Šoštanj-Mozirje, ne bosta več vozila skozi Penk. Tako so se odločili zaradi varnosti in morebitnih poškodb avtobusov. Linijo bodo preusmerili skozi Lokovico.
Cesta skozi Penk je bila od oktobra do konca decembra zaprta. Na njej so potekala obnovitvena dela. Nadvoz v Penku je bil že prej prenizek za velike in sodobne avtobuse, ki imajo skorajda vsi na strehi tudi klimatsko napravo, s preplastitvijo ceste pa se je višina še zmanjšala.
a mkp
Na Desnem bregu še en defibrilator
Velenje - Mestna četrt Desni breg je skupaj z lokalnim odborom SMC Šaleške doline in Rdečim križem uspešno izvedla akcijo zbiranja donatorskih sredstev za nakup zunanjega defibrilatorja. Občanom ga bodo v uporabo predali januarja, nameščen pa bo na pročelju Mercatorjeve Tržnice.
■ mkp
gmfito se je
od 6. 1. do 12. 1.
-	v začetku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev;
-	6. januarja je praznik Svetih treh kraljev, imenovan tudi tretji božič, ko Cerkev slavi epifanijo oziroma razglaše-nje Gospodovo; ta praznik je rimska Cerkev sprejela zelo pozno in danes z njim končuje božično dobo, s katero je dala poganskim - volčjim nočem - novo, blago krščansko vsebino; večer pred praznikom Svetih treh kraljev je tretji sveti večer in vse se dogaja kakor na večer pred božičem, samo polnočnice ni; stara navada je bila tudi blagoslavljanje sob po hišah, in kjer je duhovščina ta bla-
goslov začela opuščati, ga je prevzel hišni gospodar in med tem domačim obredom na vrata s kredo, s tremi križi zaznamoval začetnice svetih treh kraljev in letnico novega leta; napis ostane na vratih do prihodnjega leta;
7.	januarja leta 2005 je umrl znan velenjski fotograf Vol-beng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in ljudi;
- 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz Šoštanja;
8.	januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so življenje izgubili štirje rudarji;
Dušan Mravljak - Mrož (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
■	9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju;
■	9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj; izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških
občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci;
-	9. januarja 1978 se je rodil velenjski in slovenski glasbenik Robert Jukič;
-	10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine;
-	od novega leta 1990 dalje so lahko državljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize;
-	11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem.
a Damijan Kljajič
Oven od 21. 3. do 20. 4.
Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne, vas bo čas spet prehitel. A vam ne bo več težko. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu prvega tedna v novem letu res veliko, a tokrat zaradi dobre družbe. Uživali boste, kot že dolgo ne. Le dajte, kot kaže, prihaja bolj naporen čas, zato se morate nanj pripraviti. Kaj lahko se zgodi, da se že prihodnji teden zgodi nekaj čisto nepričakovanega. Ne razburite se preveč, saj se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha.
Bik od 21.4. do 21.4.
Zima se bo vrnila v deželo, vi pa bi raje še naprej uživali v zeleni zimi. Letos imate zato prav poseben razlog. To je vaše zdravje, ki vam že nekaj časa nagaja. Zato se veliko bolje počutite, če je vsaj vreme lepo. Boste pa v naslednjih dneh razrešili nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas in vam, se še ne boste počutili bolje. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste čutili. Če bi hoteli, bi jo lahko. Nekdo še vedno čaka na vas.
Dvojčka od 22.5. do 21.6.
Odločili se boste, da ne boste več tiho. Vsega boste imeli dovolj, zato boste v teh dneh, ko se bo življenje po praznikih vrnilo na stare tirnice, vendarle ukrepali. Ob tem vas bo hudo strah, saj se boste zavedali, da se morda tokrat ne bo izšlo po vaših željah. Težava je v tem, da čas zadnje čase ni na vaši strani. Če boste končno spregovorili in povedali, kaj občutite in kaj vas moti, boste naredili največ, kar lahko. Bolje tako, kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda. Neko srečanje ob koncu tedna bo zelo prijetno. Morda se bo prelevilo v praznovanje. Dobili boste okus po zabavi, zato jo boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da ne bo spet leto naokoli.
Rak od 22.6. do 22.7.
Tisti, ki so vam blizu, vas bodo povsem razumeli, drugih pa vaša odločitev, ki je zorela nekaj tednov, tako nič ne briga. Domači vam bodo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja in se osamosvojite. Obisk prijateljev vam bo godil kot že dolgo ne. Res bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bodo odprli oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam prijatelji prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. Tiha simpatija bo taka ostala še nekaj časa. Na poslovnem področju se vam bo odprlo še pred polovico januarja. Zagrabite priložnost.
Lev od 23.7. do 23.8.
Medtem ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo in vas res polnijo z energijo, bo življenje doma teklo mimo vas. Kar naenkrat boste ugotovili, da pod isto streho živite kot veliki tujci. To pa ni najboljši znak. A s tem se boste ukvarjali šele ob izteku januarja, saj boste ta in prihodnji teden zaposleni s povsem drugimi stvarmi. Takrat bo res treba krepko zavihati rokave. Če želite vsaj nekaj dni v tej zimi preživeti na dopustu, res nimate več časa za lenarjenje. Zato dela ne odlagajte več niti za en dan. Sploh, ker veste, da vas stres, ko vam začne teči voda v grlo, resnično utrudi. In lahko se zgodi, da vam jo zagode še zdravje. Med prazniki si namreč niste napolnili energij, prej ste jih še dodatno izpraznili.
Devica od 24.8. do 22.9.
Čeprav bo prava zima šele pokazala svoje zobe, se boste počutili vse bolj pomladno. Zato boste dogodke, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh, vzeli kot lepe, čeprav se večini ne bodo zdeli taki. Ljubezen je tista, ki vas v teh hladnih zimskih dneh res močno greje. Zato boste življenje zajemali z veliko žlico. Več boste v naravi, več časa si boste vzeli zase in za svoj videz, več boste tudi počivali in se razvajali. Če se boste odločili, da nekaj dni pazite, kaj dajete v usta, bo počutje kmalu veliko še boljše. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. Vabilo bo prijazno, zato naj tako tudi odgovorite. Pa četudi ga boste verjetno zavrnili.
Tehtnica od 23.9. do 23.10.
Čutili boste, da postajate preveč direktni in zato velikokrat poveste preveč. Ker resnica boli, boste z besedami v teh dneh prizadeli kar nekaj ljudi, ki tega od vas nikoli niso pričakovali, saj ste se doslej lepo razumeli z njimi Nakopičenih težavic, ki vam ne pustijo spati, ne bo rešil nihče. Lotiti se jih boste morali sami. Spraševati se boste začeli, ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da na zelo pomembnem področju začnete dobesedno iz nič. Odgovor že poznate, zato se ne sprenevedajte. Ne bi bilo slabo, če bi se kdaj odzvali na vabilo tistih, ki so vam včasih veliko pomenili. Ne pretrgajte vseh stikov s preteklostjo, ker bo prihodnost brez nje pusta.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Veselite se nekega srečanja, ki pa bo zelo drugačno, kot si ga zamišljate. To po svoje veste že vnaprej. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in se rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. Sicer pa imate v teh prvih dneh leta več razlogov za smeh kot za skrbi. Brez slednjih sicer ne znate živeti, vendar boste nanje ob vseh dobrih dogodkih vsaj malo pozabili. Zdravje bo žal občutljivo, zato ne pretiravajte z napori. Naslednje dni vam bo lepšala ljubezen. To velja tako za sveže zaljubljene kot tiste, ki to že dolgo niste več.
Strelec od 23.11. do 22.12.
Še nekaj dni boste na trnih. Željno boste namreč pričakovali pomembne novice, pa jih ne bo od nikjer. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel precej napeti ritem življenja, ki se vleče že od začetka decembra lani, umirjati. Vsaknaslednji dan si boste lahko vzeli nekaj časa le zase. To ste res pogrešali. V naslednjih dneh boste polni življenjske energije, ideje bodo kar vrele iz vas. To pa je tudi zelo dobra garancija za prihodnost. Če boste pametni boste znali vse, kar se vam dogaja v teh dneh, tudi unovčiti. Nova pot se vam bo odprla tudi tam, kjer ste najmanj pričakovali.
Kozorog od 23.12. do 22.1.
V novo leto ste vstopili slabe volje. Če boste še nekaj dni kuhali mulo in molčali, bo res ogenj v strehi. Imate neverjetno potrpežljivega partnerja, a tudi njemu bo kmalu vsega dovolj. Manj prizadet bo, če mu odkrito poveste, kaj se dogaja z vami, kot pa če se obnašate, kot da ga ni. Tega si res ni zaslužil. Če bo on tisti, ki mu bo vsega dovolj, bo hudo. Morda celo usodno za vajino zvezo. Tistemu, ki vam bo na poslovni poti še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Tako boste presekali vozel spletk, ki se pletejo čisto predolgo, zaradi njih pa niste nesrečni le vi. Na glas povejte, da niste za takšne igre. Zdravje bo še občutljivo. Največ težav bo s sklepi.
Vodnar od 23.1. do 18.2.
Še vedno kratki zimski dnevi ne bodo dobro vplivali na vaše duševno zdravje. Naredili bi prav vse, da bi vas le vsi pustili na miru. Dovolj imate ljudi, ki vam zadnje čase kradejo energijo, nikoli pa vam niso znali vračati, kar ste vi že naredili za njih. Nekaj dni boste še tiho prenašali tudi to, karse bo dogajalo doma, potem vam bo vsega dovolj. Zato vam naslednjih nekaj dni ne bo lepo, vseeno pa si boste oddahnili. Če odločitve ne bo, vas prav tako čakajo napeti, negotovi dnevi, v katerih boste iskali odgovor na vprašanje, kako naprej. Klopčič se bo začel razpletati prihodnji teden. K sreči bo potem šlo le še navzgor!
Ribi od 19.2. do 20.3.
Prehitevate sami sebe. Bolj, ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Tudi nekaj naslednjih dni boste prav zato precej nervozni. Pa ne zaradi službe ali denarja, predvsem zaradi zmede na čustvenem področju. Ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, karse vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Če partner že sluti, kaj se dogaja z vami, je od njega odvisno, ali se bo vdal v usodo ali pa se bo potrudil in vam pokazal, koliko mu resnično pomenite. Ne bojte se, brez vas bi bil izgubljen.
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 16
16
TV SPORED
«»^AS
5. januarja 2017
Četrtek, 5. januarja
Petek, 6. januarja
Sobota, 7. januarja
Nedelja, 8. januarja
Ponedeljek, 9. januarja
Torek, 10. januarja
Sreda, 11. januarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.40	Kultura	05.35
05.45	Odmevi	05.40
06.55	Dobro jutro	06.55
07.00	Poročila	07.00
07.08	Dobro jutro	07.08
08.00	Poročila	08.00
08.08	Dobro jutro	08.08
09.00	Poročila	09.00
09.08	Dobro jutro	09.08
10.00	Poročila	10.00
10.08	Dobro jutro	10.08
11.15	Vem!, kviz	11.15
11.45	Turbulenca	11.55
12.30	Naš vsakdanji kruhek, 3/18	12.25
13.00	Dnevnik, vreme, šport	
13.30	Polet iz Planice na Luno, dok.	13.00
	film	13.30
14.30	Slovenski utrinki	15.20
15.00	Moj gost, tv Lendava	16.05
15.30	Kako nastane človek, 3/3	16.20
16.30	Poskusiva znova, 3/8	17.00
17.00	Poročila, šport, vreme	17.30
17.30	Ugriznimo znanost	17.55
17.55	Novice	18.00
18.00	Utrinek - zgodbe priseljencev,	18.15
	svet. odd.	18.20
18.05	Knjiga o džungli, ris.	18.55
18.20	Vem!, kviz	19.00
18.55	Vreme	20.05
19.00	Dnevnik, vreme, šport	
20.05	Slovenija v letu 2016	21.25
21.55	Vreme	22.00
22.00	Odmevi, šport, vreme	23.05
23.00	Osmi dan	01.00
23.35	Sveto in svet	01.25
00.30	Ugriznimo znanost	01.50
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji	02.45
01.20	Dnevnik, ponov.	
02.15	Info-kanal	
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Vetrnica, ponov. 08.05 Zgodbe iz školjke: Pod sveto Trojico v Slovenskih goricah 08.35 To bo moj poklic: Metalurg, 1. del 09.20 Slovenski vodni krog: Ledava 10.00 Posebna ponudba, izob. odd. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro
14.35 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
prenos iz Zagreba 15.50 Gib stene, dok. feljton 16.30 Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, kvalif., prenos iz Bischofshofna 17.50 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja,
prenos iz Zagreba 19.00 Biatlon - sp, sprint (M), posn. 20.00 Mejniki zvoka, 4/8 20.50 Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij 21.15 Krvne vezi, am. film 23.20 Slovenski jazz scena 00.00 Glasbeni spoti 01.05 Zabavni kanal 03.20 Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, kvalif., posn. 04.30 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, posn.
05.25 Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Žuža, ris.
07.15	Viking Viki, ris.
07.30	Turbo, ris.
07.55	Polona ga žge
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Srčna kraljica, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Ostani z menoj, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Sestrske vezi, nan.
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Ljubezen na prvo tačko, kanad. film
21.45	24ur zvečer
22.20	Princ podzemlja, nan.
23.10	Kosti, nan.
00.00	Talci, nan.
00.50	Borgijci, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Ugriznimo znanost Naš vsakdanji kruhek: Najboljši par, 4/18
Dnevnik, vreme, šport Svet v letu 2016, ponov. Mostovi Hidak Duhovni utrip: Božična sled Profil
Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Piknik s torto, ris. Vem!, kviz Vreme
Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav - Jesenska turneja 2016 Turizem 365 - Kirgizija Odmevi, šport, vreme Mož, imenovan Konj, am. film Profil, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški program 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke 08.40 To bo moj poklic: Metalurg, 2. del 09.20 Slovenski vodni krog: Ščavnica 10.00 Prirejanje stav, dok. film 10.40 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja - 10 km (M), prenos iz Toblacha 12.05 O živalih in ljudeh 12.55 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja - 5 km (Z), prenos iz Toblacha 14.10 Biatlon, sp, sprint (Z), prenos iz
Oberhofa 15.50 Na vrtu, svet. odd. 16.30 Nord. smuč., sp, novoletna skakalna turneja, prenos iz Bsichofshofna 19.05 Timi gre, ris. 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 20.05 Monica Z., šved. film 21.55 Derren Brown: Morilec 22.45 Polnočni klub: V službo po
zdravje 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Zabavni kanal 02.10 Nord. smuč., sp, novoletna
skakalna turneja, posn. 04.05 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja - 10 km (M), posn.
04.45 Glasbeni spoti
05.50 Kultura 06.00 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš:
Jaz sem mraz 07.05 Zgodbe iz školjke: Moja sestra
Tina, igrani film 07.20 Smrkci, ris. nan. 07.45 Tabaluga, ris. nan. 08.10 Studio kriškraš: Nogometna
tekma 08.30 Ribič Pepe 08.55 Mulčki, ris. 09.00 Firbcologi 09.25 Mulčki, ris. 09.35 Male sive celice, kviz 10.20 Infodrom 10.35 V svojem ritmu: Indie rock 11.20 Tednik, ponov. 12.35 NaGlas z dr. Zeljkom Čuricem 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Osamljeni planet - 1000
fantastičnih doživetij 15.00 V katerem vesolju smo, dok. odd. 15.55 Teater Paradižnik: gost oddaje
Andrej Šifrer 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Peče na Slovenskem, dok. film 17.45 Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, dok. odd. 18.00 Sladko življenje z Rachel Allen:
Osveženi recepti 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Hvala, Tina!, prenos prireditve iz
Maribora 21.30 Prevara (III.), 1/12 22.30 Poročila, šport, vreme 23.05 Šolski zvezek, franc. film 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal
TV SLO T
05.45 10 domačih
06.30 Turizem 365 - Kirgizija
07.00 Najboljše jutro
07.55 Derren Brown: Morilec
08.55 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Maribora 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja,
prenos iz Adelbodna 11.25 Biatlon, sp, zasled. tekma (M),
prenos iz Oberhofa 12.10 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja,
prenos iz Maribora 13.30 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja,
Rrenos iz Adelbodna ord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skupinski štart (Z), prenos iz Val di Fiemmeja 15.25 Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skupinski štart (M), prenos iz val di Fiemmeja. 16.15 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z),
prenos iz Oberstdorfa 17.55 Bjatlon, sp, zasledovalna tekma
(Z), posn. 18.45 Kje si Vučko?, dok. feljton 19.15 Infodrom
19.30 V svojem ritmu: Indie Rock, dok. odd.
Sladka Irma, am. film Kraljevi variete 2015 sbe
20.05 22.25 00.25 01.25 02.20 04.25
Glasbeni spoti Zabavni kanal
Alp. smuč., sp, VSL (Z), posn. Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skupinski štart (M), posn. 04.55 Glasbeni spoti
pop pop
n£ nn Idil, nnnnwibw
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Zuža, ris.
07.15	Viking Viki, ris.
07.30	Turbo, ris.
07.55	Polona ga žge
08.25	Tv prodaja
08.40	Dr. Oz, am. ser.
09.35	Tv prodaja
10.05	Srčna kraljica, nan.
11.10	Tv prodaja
11.25	Ostani z menoj, nan.
12.20	Tv prodaja
12.35	Sestrske vezi, nan.
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Klik - za popolno življenje, am. film
22.00	24ur zvečer
22.35	Princ podzemlja, nan.
23.25	Eurojackpot
23.30	Primer št. 39, am. film
01.35	24ur zvečer, ponov.
02.10	Zvoki noči
^^	u¿.iu ¿voKinoci
© ©
stvlra 7ahavnih in narnr1nn7ah
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Zupan z vami, Darko Menih,
župan Občine Šoštanj
11.10	Pop Corn, Skalp, Gašper Rifelj
12.10	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.35	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.05	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš, živali in rastline v gozdu
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Bonton, Trkanje in pozdravljanje
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.25	Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Naj viža
11.20	Videospot dneva
11.25	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Popotniške razglednice
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Še enkrat, Camille, komedija
23.00	Videospot dneva
23.05	Iz oddaje Dobro jutro
00.05	Lestvica zabavnih in narodnozab.
00.35	Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15	Gospodična Zuža, ris. 07.25	Radovednica Bibi, ris. 07.55	Telebajski, ris.
08.10	Radovednica Bibi, ris.
08.15	More fun with Flupe, ris.
08.25	Polona ga žge
08.25	Turbo, ris.
08.50	Lego prijateljice, ris.
09.15	Oddbods, ris.
09.25	Lego Nexo vitezi, ris.
09.50	Divja brata Kratt, ris.
10.15	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.40	Ninja želve, ris.
11.05	Tv prodaja
11.20	Nasa mala klinika, nan.
12.15	NaSa mala klinika, nan.
13.10	Tv prodaja
13.25	Zdravnica malega mesta, nan.
14.20	Zvit in prebrisan, nan.
15.15	Svetilničarji, am. film
17.05	Nora Roberts: Padli angeli, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Mi smo Millerjevi, am. film
22.00	Dekle z zmajskim tatujem, am. film
00.55	Igra prestolov, nan.
01.55	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Mis mas
09.40	Ustvarjalne iskrice (185)
10.00	Napovedujemo
10.05	Videospot dneva
10.10	Koncert ans. Golte
11.50	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.20	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Mis mas, živali in rastline v gozdu
pozimi
18.40	Videospot dneva
18.45	Napovedujemo
18.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.15	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2445. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Koncert melodij dinastije Strauss
v izvedbi K&K Filharmonije
22.15	Iz oddaje Dobrojutro
23.45	Ponarejevalec, črna komedija
01.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
01.45	Videostrani, obvestila
07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.30 08.40 08.45 09.00 09.10 09.20 09.45 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25
14.45 16.40 17.00 17.20
18.40 18.55 19.00 20.00 20.25 21.15 22.05 22.30
23.20
23.40 00.05 01.00
Ziv žav
Ozi bu, ris.
Poldi, ris.
Minka, ris.
Krtek, ris.
Timi gre, ris.
Kioka, ris.
Liki, ris.
Fletni gaji, ris.
Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
Medo in Mica, ris.
Peter Zajec, ris.
Tilka in prijatelji, ris.
Dinotačke, ris.
Pujsa Pepa, ris.
Kalimero, ris.
Zu, ris.
Knjiga o džungli, ris. Smrkci, ris. nan. Frančkov Fonzek, ris. Bacek Jon, ris. Danov Dinosvet, nan. Na obisku Ozare
Obzorja duha: Plečnikov evangelij Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav - Jesenska turneja 2016
Nekateri so za vroče, am. film Kino Fokus
Poročila, šport, vreme Lahko noč, ljubezen moja - film o Simoni Weiss Tilka in prijatelji, ris. Vreme
Dnevnik, šport, vreme Več po oglasih, 7/18 Vojna in mir, 2/8 Intervju
Poročila, šport, vreme Festival Sredi zvezd, posn. koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture, 2/2 Trenutek vročice - Pet mozaikov sodobnega plesa v enem ogledalu: Goran Bogdanovski Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.00 06.30 07.20 08.55
10.25
11.30
12.15 13.30 14.35 15.25
16.20
17.55
18.50 19.50 20.00 20.55 21.25 22.20 23.55 00.55 02.50
Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja. Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, prenos iz Maribora Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja,
Rrenos iz Adelbodna ord. smuč., sp, novoletna tekaška.turneja - zaključna etapa (Z), prenos iz Val di Fiemmeja
Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja, prenos iz Maribora Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna Biatlon, sp, skup. start (Z),
Rrenos iz Oberhofa ord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja - zaključna etapa (M), pren. iz Val di Fiemmeja Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), prenos iz Oberstdorfa Biatlon, sp, skup. start (M), posn. iz Oberhofa Z glasbo in s plesom Zrebanje Lota
10 največjih dosežkov Nase, 1/2 Inside - Offside, dok. odd. Avtomat za zasvajanje, dok. odd. la, špar
V vsaki roki pištola, span. film Glasbeni spoti Zabavni kanal
Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja, posn. iz Maribora 03.50 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja,
posn. iz Maribora 04.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja,
posn. iz Adelbodna 05.25 Glasbeni spoti
pop
06.00 24ur, ponovitev
07.00	OTO čira čara
07.01	Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15	Gospodična Zuža, ris. 07.25	Radovednica Bibi, ris. 07.55	Telebajski, ris.
08.10	Gospodična Zuža, ris.
08.15	More fun with Flupe, ris.
08.25	Turbo, ris.
08.50	Lego prijateljice, ris.
09.15	Oddbods, ris.
09.20	Lego Nexo vitezi, ris.
09.45	Divja brata Kratt, ris.
10.10	Kako izuriti svojega zmaja, ris.
10.35	Ninja želve, ris.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nasa mala klinika, nan.
12.10	NaSa mala klinika, nan.
13.05	Tv prodaja
13.20	Zdravnica malega mesta, nan.
14.10	Zvit in prebrisan, nan.
15.05	Kvartet, ang. film
17.00	Vesele nogice 2, avstralski film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Kradljivka knjig, am. film
22.25	Na razpotju, am. film
00.15	Igra prestolov, nan.
01.15 Zvoki noči
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Mis maš, Kako deluje filmska
industrija 09.40 2444. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Zupan z vami, Darko Menih, župan Občine Šoštanj Abba the show
Popotniške razglednice, Slovenija v štirih letnih časih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (UI 184), Krogla lepih želja Silvestrska zabava z Mojca Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, ponovitev Napovedujemo Pop Corn, Skalp, Gašper Rifelj Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
11.05 12.05
13.05 14.15 14.45 17.25 17.55 18.00
18.20 19.00 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20
05.55	Utrip
06.10	Zrcalo tedna
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
10.15	Sladko življenje z Rachel Allen
10.40	10 domačih
11.10	Vem!, kviz
11.55	NaGlas z dr. Zeljkom Čuricem
12.25	Naš vsakdanji kruhek, 5/18
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.30	Sveto in svet: Edinost -
prihodnost
14.25	Osmi dan
15.00	Dober dan, Koroška
15.30	Firbcologi
15.55	Z glasbo in s plesom
16.25	Profil
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	V svojem ritmu, 2/7
17.55	Novice
18.00	eRTeVe
18.10	Ozi bu, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Tednik
20.55	Studio city
22.00	Poročila, šport, vreme
23.05	Platforma
23.40	Glasbeni večer
01.05	Profil
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
TV SLO T
06.30	Otroški kanal
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Fletni Gaji, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.50	Bacek Jon, ris.
08.00	Vetrnica, ponov.
08.05	Zgodbe iz školjke: O hišici sladici
08.25	Sturio kriškraš: Nogometna tekma
09.00	To bo moj poklic: Dimnikar, 1. del
09.40	Slovenski vodni krog: Triglavska
jezera, dok. nan.
10.20	Pogled v prihodnost, dok. film
11.25	Dobro jutro
13.55	Polnočni klub: V službo po zdravje
15.25	Ljudje in zemlja, svet. odd.
16.30	Ruska kapelica - elegija pod
Vršičem, dok. film
17.40	Ti, jaz in oni, 1/6
18.25	Najboljši nogometaši leta,
prenos iz Zuericha
20.00	Zadnji tango v Halifaxu (III.), 3/6
20.55	Zločini v Walesu (II.), 1/5
22.30	Babičino stanovanje, dok. odd.
00.10	Glasbeni spoti
01.15	Zabavni kanal
03.50	Najboljši nogometaši leta, posn.
05.25	Glasbeni spoti
05.35	Kultura	05.35	Kultura
05.40	Odmevi	05.40	Odmevi
07.00	Dobro jutro	07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila	08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro	08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila	09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro	09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila	10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro	10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz	11.15	Vem!, kviz
11.45	Obzorja duha: Plečnikov	11.55	Platforma
	evangelij	12.30	Naš vsakdanji kruhek, 7/18
12.25	Naš vsakdanji krukeh, 6/18	13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.00	Dnevnik, šport, vreme	13.30	Intervju
13.30	Studio city	14.35	Duhovni utrip
14.40	eRTeVe	15.00	Mostovi - Hidak
15.00	Potepanja, TV Lendava	15.35	Male sive celice, kviz
15.45	Studio kriškraš: Nogometna	16.30	Poskusiva znova, 5/8
	tekma	17.00	Poročila, šport, vreme
16.05	Ribič Pepe	17.25	Turbulenca, svet. odd.
16.30	Poskusiva znova, 4/8	17.55	Novice
17.00	Poročila, šport, vreme	18.05	Zajček Belko, ris.
17.25	Posebna ponudba	18.10	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
17.55	Novice	18.20	Vem!, kviz
18.10	Poldi, ris.	18.55	Vreme
18.15	Pavle, ris.	19.00	Dnevnik, vreme, šport
18.20	Vem!, kviz	20.05	Negovalka, češki film
18.55	Vreme	21.35	Kratki film
19.00	Dnevnik, vreme, šport	22.00	Odmevi, šport, vreme
20.00	Beseda na A, 6/6	23.05	Ludvik II. Bavarski, 2/2
20.55	Kurdistan - sanje ali resničnost?,	00.40	Posebna ponudba
	dok. odd.	01.15	Dnevnik Slovencev v Italiji
22.00	Odmevi, šport, vreme	01.40	Dnevnik, ponov.
23.05	Pričevalci: Matevž Traven, dok.	02.35	Info-kanal
	odd.		
00.10	Dnevnik Slovencev v Italiji	TI	a slo r
00.35	Dnevnik, ponov.	i 1	
01.25	Info-kanal	06.30	Otroški kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 To bo moj poklic: Dimnikar, 2. del 09.15 Slovenski vodni krog: Paka, dok. nan.
09.55 Ris, kralj gozdov, dok. film 11.00 Pogled na ... Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, dok. odd. 11.35 Dobro jutro 13.55 Dober dan 15.00 Ti, jaz in oni, 2/6 15.50 Hvala, Tina!, posn. prir. iz Maribora
17.40 Alp. smuč., sp, SL (Z), 1. vožnja,
prenos iz Flachaua 18.55 Deskanje na snegu, sp, paralelni
SL, prenos iz Bad Gasteina 20.40 Alp. smuč., sp, SL (Z), 2. vožnja,
prenos iz Flachaua 21.40 Prava ideja 22.15 Votla krona, 2/10 23.00 Ljubezen na tujem, am. film 00.55 Glasbeni spoti 02.00 Zabavni kanal 04.10 Deskanje na snegu, sp, paralelni
SL, posn. 05.25 Glasbeni spoti
06. 0 07.00 07.10 07.20 07.45 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 22.10 22.45 23.35 00.25 01.15 02.15 02.50
08.25 08.55 09.00 10.00 10.05
10.25 10.30 10.35 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00
19.20 19.25 19.30 19.55 20.00 21.45 21.50 22.50 23.10 23.40
05.25 Glasbeni spoti
POP pop
24ur, ponov. Chuggington, ris. Gospodična Zuža, ris. Turbo, ris.
Anubisova hiša, nan. Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Sčrna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Vrtičkanje Utripajoča srca, nan. Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Sestrske vezi, nan. Varuhi podeželja, nan. 24ur vreme 24ur
Lepotica pod krinko 2, am. film
24ur zvečer
Princ podzemlja, nan.
Kosti, nan.
Talci, nan.
Borgijci, nan.
24ur zvečer
Zvoki noči
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo
2445. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Obuti maček: resnična zgodba, animirani film Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Nanga Parbat, avanturistični film Regionalne novice 3 Iz oddaje dobro jutro Dotiki gora, Kraljestvo Ojstrice Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Zuža, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	TV prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Preverjeno
21.00	Modrooka morilka, am. film
22.45	24ur zvečer
23.20	Princ podzemlja, nan.
00.10	Kosti, nan.
01.00	Razuzdanec, nan.
01.55	Borgijci, nan.
02.50	24ur zvečer, ponov.
03.25	Zvoki noči
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Skrbimo za zdravje, Kako preprečimo bolezni dihal?
11.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
12.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Otroški program
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2445. VTV magazin, regionalni
informativni program
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Še enkrat, Camille, film
22.25	Iz oddaje Dobro jutro
23.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.55	Videostrani, obvestila
07.00	Zajček Belko, ris.
07.05	Pipi, Pupu in Rozmari, ris.
07.10	Fletni Gaji, ris.
07.15	Tilka in prijatelji, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.50	Bacek Jon, ris.
08.00	Zgodbe iz školjke
08.30	Kanape, tv Lendava
09.15	To bo moj poklic: Čevljar, 1. del
09.55	Slovenski vodni krog: Hudinja
10.35	10 domačih
11.05	eRTeVe
11.35	Dobro jutro
14.25	Biatlon, sp, štafeta (M), prenos iz
Ruhpoldinga
15.50	Dober dan
16.50	Prava ideja
17.20	Ti, jaz in oni, 3/6
18.00	Halo TV
19.00	Timi gre, ris.
19.10	Robotki, ris.
19.20	Ribič Pepe
19.50	Zrebanje Lota
20.00	SP v rokometu, uvodna oddaja, 2017
20.35	Rokomet, sp, Francija : Brazilija,
prenos iz Pariza
22.35	Sen znala jes, koncert Rudija
Bučarja
00.50	Glasbeni spoti
01.55	Zabavni kanal
04.05	Biatlon, sp, štafeta (M), posn. iz
Ruhpoldinga
05.20	Glasbeni spoti
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuggington, ris.
07.10	Gospodična Zuža, ris.
07.20	Turbo, ris.
07.45	Anubisova hiša, nan.
08.00	Dr. Oz, am. ser.
08.55	Tv prodaja
09.10	Srčna kraljica, nan.
10.10	Tv prodaja
10.40	Ostani z menoj, nan.
11.35	Tv prodaja
11.50	Sestrske vezi, nan.
12.45	Tv prodaja
13.00	Vrtičkanje
13.35	Utripajoča srca, nan.
14.35	Srčna kraljica, nan.
15.35	Ostani z menoj, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Sestrske vezi, nan.
17.55	Varuhi podeželja, nan.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Charlie, am. film
21.50	24ur zvečer
22.25	Princ podzemlja, nan.
23.15	Kosti, nan.
00.05	Razuzdanec, nan.
00.55	Borgijci, nan.
01.50	24ur zvečer, ponov.
02.25	Zvoki noči
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2445. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.20	Kultura, informativna oddaja
10.25	Mura Raba TV
10.50	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.10	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.40	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Ustvarjalne iskrice (186)
18.20	Zogarija
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Vidnost managerk - Pod
žarometi
21.05	Regionalne novice 3
21.10	Pop Corn
22.10	Videospot dneva
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.15	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.45	Videostrani, obvestila
Naš čas, 5. 1. 2017, barve: CM K, stran 17
5. januarja 2017
«»SÜAS
PRIREDITVE
17
KNJIŽNI kotiček
MALiK, Jan: Žogica Nogica
ml - Mladina / C - Sz Slikanice zaboji
rostne stopnje. Naloge so seveda zabavne, pri čemer ni zanemarljivo, da se bodo otroci mimogrede še kaj naučili.
SHAFAK, Elif: Čast
od - Odrasli / 821-311.2 Družbeni romani
H
V-rf ELtF S11A J A K
Druga, dopolnjena izdaja vsem znane Žogice Nogice prinaša nove slikovite ilustracije Petra Škerla, priložena pa je tudi zgoščenka, da si otroci še lažje predstavljajo dogodivščine poskočne in nagajive Žogice Nogi-ce. Simpatična zgodbica bo zagotovo všeč otrokom, na marsikaterem obrazu staršev pa bo zarisala nostalgičen izraz, ko bodo otrokom pripovedovali o prigodah babice, dedka in male žogice.
MAJHEN, Zvezdana: Planet ugank
ml - Mladina / C - S Slikanice
Ob poslušanju ugank se otroci urijo v pozornem razmišljanju in seveda poslušanju. Planet ugank prinaša 123 novih ugank, ki so, če jim pozorno sledimo, domiselno nanizane tako, kot si sledijo letni časi. Pri reševanju ugank otrokom priskočijo na pomoč nazorne ilustracije Urške Stropnik Šonc, ki naredijo knjigo seveda še bolj privlačno. Če pa bi se zgodilo, da bi bili ugankarski orehi kljub vsemu za koga pretrdi, pa lahko ob koncu knjige pokukajo v rešitve.
OVERDECK, Laura: Matematika za lahko noč
ml - Mladina / 51 Matematika
Matematika za lahko noč? Se zdi čudno? Po besedah avtorice niti najmanj. Matematika je lahko še kako zabavna in v spanec lahko otroke zaziba tudi računanje in ne samo štetje ovac. Lahko pa je tudi dober izgovor za ponočevanje, kot pravi avtorica. V knjigi so zbrane različne zanimive zgodbice in pri vsaki so postavljene tri naloge za tri sta-
tii i. .¿j*. '■.. :
Večkrat nagrajena in hkrati najbolj brana in prevajana sodobna turška pisateljica je ponovno napisala roman, ki bralca v hipu posrka. Pripoveduje o Londončanki, turški Kurdinji Esmi, in razkriva težko preteklost svoje družine, vključno z bratovo vrnitvijo po prestajanju 14-letne zaporne kazni. Parajoča zgodba o emigraciji in odlomkih življenja med robom Evfrata, Istanbulom in živahnim Londonom. Ter o družinskih odnosih, molčečnosti, celjenju ran in prepletu preteklosti s sedanjostjo.
JEZERNIK, Jerneja: Nisem le napol človek: Alma Karlin in njeni moški
od - Odrasli / 929 Biografije
Alma Karlin: sinonim za žensko svobodnega duha in veliko željo po enakopravnosti med spoloma. V življenju slavne popotnice so moški zagotovo igrali pomembno vlogo, začenši z njenim očetom, ki ji je, za razliko od matere, znal prisluhniti, vendar pa je umrl, ko je bila Alma stara osem let. Bogata biografija prikaže pisateljičine odnose z moškimi, ne samo v ljubezenskem smislu, temveč tudi prijateljske odnose, ki jih je imela s številnimi visoko izobraženimi in družbeno angažiranimi posamezniki. Jezernikova si je pri pisanju biografije v veliki meri pomagala tudi s še neobjavljenimi rokopisi, ki jih hranijo v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.
a Metka Pivk Srdic
Odličen koncert v Glasbeni šoli
Glasbena šola Velenje vabi na koncert "United together", v katerem se bodo povezali mladi evropski simfoniki. Nastopila bosta dva odlična mednarodna mladinska simfonična orkestra: LJBO - Landesjugendblasor-chester Steiermark iz avstrijskega Gradca ter ESYO - European Spirit of Youth Orchestra s skupno 110 mladimi glasbeniki, s tremi dirigenti - Wolfgang Jud (Avstrija), Miro Saje (Slovenija) in Igor Coretti Kuret (Italija), z dvema solistoma (opernima pevcema) ter z osmimi mednarodnimi docenti (člani vrhunskih evropskih orkestrov). V mladinskem evropskem orkestru
ESYO, v katerem se je od njegove ustanovitve leta 1994 zvrstilo že več kot 2500 mladih glasbenikov, sodelujejo tudi dijaki Glasbene šole Velenje.
Koncert v Velenju bo eden od štirih koncertov v okviru mednarodne koncertne turneje, ki bo potekala v štirih različnih mestih: poleg Velenja, še v Gradcu, Trstu in San Vito al Tagliamen-to (Italija). Izvajali bodo dela G. Verdija, J. Straussa ml., F. Lehar-ja, E. Elgarja, G. Faraceja.
Koncert bo danes, v četrtek, 5. januarja, ob 19. uri, v veliki dvorani Glasbene šole Velenje. Vstop je prost.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 5. januar
17.00 Galerija Velenje
Javno vodstvo po razstavi Iskanje matrice 17.00 Velenjski grad
Sodobno literarno ustvarjanje v Šaleški dolini - literarni almanah Hotenja
18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov Gobarskega društva Marauh 19.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana
Koncert mladinskih simfoničnih orkestrov LJBO in ESYO
Petek, 6. januar
19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Učinek kobilice, 1. ponovitev gledališke predstave KD Gledališča Velenje
19.30 Glasbena šola Velenje, orgelska dvorana
Nikola Pajanovič, violinski recital in pogovor 21.00 eMCe plac
Ponovoletni Chill
Sobota, 7. januar
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica
Mestna tržnica Velenje 9.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana
Črni saksofon, glasbena pravljica 10.30 Galerija Velenje
Galerijske sobotnice, grafično-kiparska delavnica s Sanjo Stropnik 20.00 Dvorana Centra Nova, Velenje
21.0
Patetico, koncert eMCe plac Ponovoletni Chill
Nedelja, 8. januar
17.00 KAC, Efenkova 61 b
Mesečno srečanje stezosledcev
Ponedeljek, 9. januar
16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila Rožle
Predavanje - Zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov - hrana za možgane 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Zvočna kopel, delavnica
Torek, 10. januar
17.00 Vila Rožle
Torkova peta - koledar, ustvarjalno druženje 17.00 Velenjski grad
Z lučjo v Novo leto, glinene kreacije 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Taja Metličar: Številka trenutno ni dosegljiva, predstavitev knjige
Sreda, 11. januar
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Mahmud, gledališka predstava MG Ptuj in Mini tetra Ljubljana 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Zdravje ima dober okus, predavanje
ŠOŠTANJ
Četrtek, 5. januar
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic - Raymond Briggs: Snežni mož in snežni kuža
Petek, 6. januar
9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine
10.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov - sodobna tehnologija
Sobota, 7. januar
17.00 Kulturni dom Šoštanj
Novoletni koncert MePZ Skorno
19.00 Športna dvorana Šoštanj
2. SKL, 10. kolo: Elektra : Mesarija Prunk Sežana
Ponedeljek, 9. januar
8.30 Zbirno mesto pred občino Šoštanj Generacije v gibanju - pohod
10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem
18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir
ŠMARTNO OB PAKI
Petek, 6. januar
16.30 Dvorana Marof
Delavnica ščetkanja zob, predšolski otroci v spremstvu staršev Dvorana Marof
Delavnica ščetkanja zob, otroci od 1. do 5. razreda; DPM ŠOP Dvorana Marof
Poker turnir; KŠŠF
Sobota, 7. januar
ob 7. 00, izpred trgovine Mercator
Ogled tekme v veleslalomu za Zlato lisico; Fan klub Ane Drev
Ponedeljek, 9. januar,
18. 00 Knjižnica Šmartno ob Paki Ta vesela urica
Lunine mene
M
17.20
12. januarja, on 12:34, polna luna - ščip
CITY CENTER Celje
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure.
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54
ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra.
19. 00
Kratko
Pestro dogajanje na gradu
Do 8. januarja si obiskovalci Velenjskega gradu še lahko ogledajo praznične razstave (Novoletne smrečice, Praznične voščilnice, Jaslice in likovno razstavo Pisano slovo od leta 2016) ter si ob obisku Kamre privoščijo toplo okrepčilo. V prvem tednu januarja bodo tam pripravili tudi še nekaj dogodkov.
Včeraj sta v Kamri zapeli in zaigrali Fani-ka German in Nevenka Jurčec.
Šaleško literarno društvo Hotenja pa bo danes, v četrtek, 5. januarja, v sodelovanju z Muzejem Velenje v Kamri ob 17. uri pripravilo literarni večer z naslovom Sodobno literarno ustvarjanje v Šaleški dolini - Empirični dokaz literarnega almanaha Hotenja. Na prvem »hotenjevskem literarnem večeru« v novem letu bo Valentina Jazbec Zečiri predstavila svojo diplomsko nalogo, v kateri je na znanstveni način obravnavala literarno ustvarjanje v Šaleški dolini in literarni almanah Hotenja.
Danes ob 19. uri bo tudi v Kamri koncert mladih glasbenih ustvarjalcev. Predstavili se bodo Doroteja Kadliček, Primož Benko in Berti Pučnik.
V soboto, 7. januarja, bodo ob 18. uri v Kamri predpremierno predstavili album treh lokalnih umetnikov. Avtorji albuma so Vas-
ja Mihajlovic - Woody, Adnan Buljubašič in Domen Oštir.
V torek, 10. januarja, pa bodo ob 17. uri v atriju Velenjskega gradu odprli razstavo sekcije Društva šaleških likovnikov Gambatte z naslovom Z lučjo v novo leto.
Novoletni koncert MePZ Skorno
Šoštanj - Mešani pevski zbor Skorno vabi na novoletni koncert, ki bo v soboto, 7. januarja, ob 17. uri v kulturnem domu v Šoštanju. Na odru se jim bo pridružil SkorBand. Brezplačne vstopnice bodo na voljo pred koncertom.
a mkp
O hrani za možgane
Velenje, 9. januarja - V Vili Rožle bo v ponedeljek ob 17. uri tretje predavanje, namenjeno staršem otrok in mladostnikov v okviru letošnjega projekta Otroci so naše največje bogastvo. Tokrat bo strokovnjakinja za prehrano Nataša Forštner Holešek predstavila zdravo prehranjevanje otrok in mladostnikov. Staršem bo predstavila, kaj je prava hrana za možgane. Predavanja so za udeležence brezplačna.
a bš
Reprizi igre Učinek kobilice
Velenje, 6. januarja - Na silvestrovo je KD Gledališče Velenje pripravilo premiero nove predstave. Melodrama Roka Vilčnika Učinek kobilice, ki je nasmejala in navdušila občinstvo, s predstavo pa so bili zadovoljni tudi režiser Dejan Spasic in vseh 9 v igri nastopajočih igralcev. Jutri ob 19.30 uri bodo v veliki dvorani doma kulture Velenje izvedli prvo ponovitev. Če boste zamudili tudi to, imate priložnost ogleda še v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri, ko bodo predstavo postavili na odru male dvorane v okviru abonmaja ljubiteljskih gledališč.
a bš
Tradicionalni koncert
Topolšica - Člani pihalnega orkestra Zarja Šoštanj pod vodstvom Mirana Šumečni-ka se že nekaj let prijazno odzovejo povabilu Bolnišnice Topolšica za novoletni koncert. Podarjajo ga upokojencem in zaposlenim v bolnišnici ter seveda tudi občanom občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Letošnji novoletni koncert pihalnega orkestra bo jutri (v petek) ob 17. uri v kinodvora-ni v Topolšici. Organizatorji si želijo, da se bo vabilu nanj odzvalo čim več občanov Šaleške doline. Vstop je prost.
a tp
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
VSE ZA PRSTAN
Bling, drama, 94 minut (ZDA) Režija: Kyung Ho Lee Glasovi: Miha Rodman, Marjan Bunič, Maša Tiselj, Matevž Mueller, Uroš Buh, Srdan Milovanovic, idr. Sobota, 7. 1., ob 18.00 Nedelja, 8. 1., ob 16.00, otroška matineja
POTNIKI
Passengers, drama, 94 minut (ZDA) Režija Romantični ZF pustolovski triler, 116 minut (ZDA) Režija: Morten Tyldum Igrajo: Jennifer Lawrence, Chris Pratt, Michael Sheen, Laurence Fishburne, Kim-
berly Battista, idr. Petek, 6. 1., ob 19.45 Nedelja, 8. 1., ob 18.00
POJDI Z MANO
Mladinski pustolovski triler, 91 minut
(Slovenija)
Režija: Igor Šterk
Igrajo: Ivan Vastl, Mak Tepšič, Ronja Mati-jevec Jerman, Matija Brodnik, Dare Valič, Ivanka Mežan, idr.
Petek, 6. 2., ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 8. 2. ob 17.00 uri - mala dvorana
PATERSON
Komična drama, 118 minut (ZDA, Francija, Nemčija)
Režija: Jim Jarmusch
Igrajo: Adam Driver, Golshifteh Farahani,
Helen-Jean Arthur, idr.
Sobota, 7. 1., ob 18.15 - mala dvor.
Nedelja, 8. 2. ob 19.00 uri - mala
dvorana
ASASINOV NAZOR
Assasin's Creed, ZF akcijska pustolovščina, 116 minut (VB, Francija, ZDA, Hong Kong)
Režija: Justin Kurzel
Igrajo: Michael Fassbender, Marion Cotil-lard, Ariane Labed, Jeremy Irons, Brendan Gleeson, Brian Gleeson, idr. Petek, 6. 1., ob 22.00 - 3D Sobota, 7. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 9. 1., ob 17.30 - 3D
SKRITA LEPOTA
Collateral Beauty, drama, 94 minut (ZDA)
Režija: David Frankel
Igrajo: Will Smith, Keira Knightley, Kate
Winslet, Edward Norton, Helen Mirren,
Michael Pena, idr.
Petek, 6. 1., ob 18.00
Nedelja, 8. 1., ob 20.15
DEŽELA LA LA
La La Land, romantična glasbena drama, 126 minut (ZDA) Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Emma Stone, J.K. Simmons, Finn Wittrock, Rosemarie DeWitt, Sonoya Mizuno, idr. Ponedeljek, 9. 1., ob 20.00
■
■
radio VELENJE
88.9 Mhz 187.8 Mhz
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 18
18
OBVEŠČEVALEC
"^AS
5. januarja 2017
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
PRIDELKI
KOCKE sena, okrogle bale, domače žganje in vino, prodam. Gsm: 051 388 874 FIŽOL sivček prodam. Gsm: 041 905 999
SENO v kockah, jabolčnik, domači kis,
mali OGLASI
borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
NEPREMIČNINE
POSLOVNO stanovanjski objekt na frekvenčni lokaciji, 300 m2, 158.000,00 evrov prodam ali oddam. Primeren za trgovino, gostinstvo. Gsm: 041 714 488 STANOVANJE, cca. 80 m2, na Ljubnem (Prod 5), takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046
RAZNO
MASIVNA miza, za udobno in neu-trujajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami
za kable.Gsm: 041 692 995 TV APARAT LCD Sony, diagonala 102 cm", v odličnem stanju, črne barve, prodam za 380 evrov. Gsm: 041 692 995
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽIVALI
TELICE, sivorjave in čb, breje 9 mesecev, A-kontrola in sivorjavega bikca, starega 10 dni, prodam. Gsm: 041 776 450 ZAJCE, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945
nue narocni
'"WAS
Za naročnike do 8 številk zasloni!
Pokličite 03/ 898 17 51.
Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
CM 5
oo 5?
0©"»3 _ O

EMMm M
Šola za pilota	k
jadralnega letala ^
Pričetek tečaja: 7. 1. 2017
Informacije:
zvonimir.mavri@gmail.com 03 5892 306
NA VSO KOLEKCIJO JESEN/ZIMA
UNIFOREST prodoioino Latkova vas 81d SI-331 T: 03 777 14 23 M: 051 665 566 E: proda|aina@uniforest.si www.uniforest.si [J DELOVNI ČAS: ponedel|ek-petek: 7.00-17.00 sobota
mali OGLASI
habit
nepremičnine
Hablt, d.o.o., Kofoika AS, Velenje
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
Prodaja, stanovanje, 3-sob-
no: VELENJE, DESNI BREG, 69,22 m2, adaptirano l. 2003, 4/4 nad., ER: G (210 - 300 kWh/ m2a). Cena: 65.000 €
Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 66 m2, adaptirano l. 2003, 1/4 nad., ER: E (105 - 150 kWh/m2a). Cena: 66.000 €
Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!
Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje ponedeljek: med 7.00 in 16.00, torek, sreda, četrtek in petek: med 7.00 in 14.30.
Naročniki imate 50 % popust.
več na
■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si

Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedaiku Naš čas, 22. decembra, so:
•	Franc Omladič, Šmartno ob Paki 41, 3327 Šmartno ob Paki
•	Valesko Rot, rečica ob Paki 36, 3327 Šmartno bo Paki
•	Nevenka Privšek, Jenkova 15 3320 Velenje
Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik. Rešitev križanke: ELEKTRO JEZERNIK D.O.O.
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 26. decembra do 1. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 26. decembra do 1. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
RADIO VELENJE

m Zdravniški nasveti: Lorena Hus, mag. farmacije z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Tema: prehranska dopolnila
ČETRTEK, 5. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 6. januarja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 7. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP
NEDELJA, 8. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 9. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 10. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 11. januarja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 26. decembra do 1. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, ob2čine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 26. decembra do 1. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
v
Nas cas, 12.1.2017, barve: CM K, stran 15
12. januarja 2017

OBVESCEVALEC
AS	19
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do
14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 7. - 8. 1. Mojca Pusovnik, dr. dent. med.
VETERINARSKA POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
GIBANJE
prebivalstva
nnlio VBLENJB
88,9 Mhz 107,8 Mhz
Upravna enota Velenje
POROKE
Witmajer Vladimir, Velenje, Škale 173 in Janžekovič Slavica, Velenje, Škale 173.
SMRTI
Ana Miklav, roj. 1923, Velenje, Kono-vska cesta 12; Dragica Pečečnik, roj. 1964, Velenje, Ljubljanska cesta 35; Ciril Slatinšek, roj. 1925, Velenje, Koželjskega ulica 1; Alojzija Fajdiga, roj. 1930, Velenje, Partizanska cesta 29; Robert Omladič, roj. 1959, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 33; Štefanija Terbul, roj. 1942, Velenje, Prešernova cesta 22 e; Zofija Fujs, roj. 1930, Topolšica 78 a, Topolšica; Frančišek Florjanc, roj. 1923, Velenje, Tomšičeva cesta 14; Ida Marija Ring, roj. 1942, Podkraj pri Velenju 13 b, Velenje.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu starosti zapustila naša ljuba žena, mama, sestra, tašča, babica in prababica
VIKTORIJA HRIBAR
Velenje, Cesta VII/15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe, za podarjene sveče in cvetje. Zahvala ekipi nujne medicinske pomoči za njihov trud. Zahvala govorcu za besede slovesa ter pevcem okteta Topolšica za odpete žalostinke. Hvala tudi vsem tistim, ki ste pokojnico pospremili na njeni zadnji poti.
Vsa toplina njenega srca bo ostala vedno z nami.
Žalujoči svojci
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala, toda ni besed več tvojih, in več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga žena, mama, stara mama, sestra
ŠTEFANIJA TERBUL
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje. Posebna zahvala osebju Zdravstvenega doma Velenje in Pogrebni službi Usar.
Žalujoči mož Alojz in hči z družino
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Ob njih so brez pomena razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica, prababica in teta
ANA MIKLAV, roj. JAN
Konovska 12, Velenje 29. 7. 1923 - 26. 12. 2016
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala ga. dr. Herlah, ga. dr. Lahovnik, Urgenci Bolnišnice Slovenj Gradec, osebju Bolnice Topolšica, Dežurni službi Velenje. Hvala za čustven govor ga. Magdi, pevcem, g. Rezarju za opravljen obred ter pogrebni službi Usar.
Žalujoči: hči Ana z možem, sin Jože z ženo, vnuk Robi z družino,
vnukinja Petra z Laro.
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si ! ceneje.
Profesionalno in s pielelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
ZAHVALA
IDA MARIJA RING
Podkraj pri Velenju 13/b (zadnji naslov: dom Zimzelen)
14. 4. 1942 - 29. 12. 2016
Iskrena zahvala vsem, ki ste našo drago ženo, mamo in babico pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse darovano.
Žalujoči mož Cveto, hči Metka in vnuka Žiga in Aljaž
Ne jokajte ob mojem grobu, privoščite mi večni mir, izčrpal sem svoje moči, zaprl sem trudne oči.
ZAHVALA
Zapustil nas je ljubi oče, dedek in pradedek
JOŽE ŠPEH
Podgorje 7/a, Velenje 16. 3. 1933 - 16. 12. 2016
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih njegove bolezni stali ob strani. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot ter darovali sveče in cvetje.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni je dotrpela naša ljubljena žena, mama, babica in sestra
w	w
Telo počasi onemi, korakov po polju nič več ni. Prijateljem ne seže v dlani, odvisnost od tuje pomoči, in dobre volje ne sme manjkati.
Glava razmišljati hiti, ne more vse povedati. Dobro, da bistre so oči, hitijo po ekranu švigati, občutke vse napisati.
Življenje se pač tako vrti, da zdravje nikoli naprodaj ni. Še sreča, da so prijatelji, ki znajo prisluhniti, ko najhujše so godi.
(Dragica Pečečnik)
DRAGICA PECECNIK
rojena Verdev 20. 9. 1964 - 25. 12. 2016
Zahvaljujemo se vsem, ki so ji ob dolgotrajni bolezni vztrajno stali ob strani.
V globoki žalosti vsi njeni
Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 20
Na vodi zapozneli Božiček, v njej pa potapljači
Novoletni potop v Velenjsko jezero privabil veliko gledalcev - Zrak je imel 6 stopinj, voda prav toliko -Sezono začeli tudi veslači na deski, surfarji, kajakaši in jadralci
Bojana Špegel
Velenje, 1. januarja - Prvi letošnji dan je bil sicer mrzel, a obsijan s soncem. Velenjska plaža je bila zato malo po 13. uri prav živahna. Večina je ob obalo Velenjskega jezera prišla zaradi tokrat že 22. potopa, ki ga po tradiciji pripravlja Društvo za podvodne dejavnosti jezero Velenje. A so jim pravo zimsko pašo za oči pripravili tudi člani Zoo Stationa, ki so prvi dan v novem letu prav tako odprli sezono na Velenjskem jezeru. To v nedeljo res ni kazalo tipične zimske podobe.
Medtem ko so se potapljači še pripravljali na potop v hladno vodo, je po jezeru že »supal« zapozneli Božiček. Kmalu so se mu pridružili še drugi navdušenci nad tem športom, pridružili pa so se jim tudi surfarji, kajakaši in nekaj jadralcev. Zato je bil v sončnem dnevu pogled na
jezero skoraj poleten. Pri čolnarni, kjer imajo svoje prostore tudi velenjski potapljači, pa je dišalo po čaju in zakuha-nem vinu, s katerim so se greli obiskovalci prireditve. Na letošnjem potopu se je zbralo le 10 potapljačev, tokrat pa se jim ni pridružila nobena potapljači-ca. Poleg domačinov so se v vodo, ki je imela tokrat 6 stopinj Celzija, spustili tudi kolegi iz Kranja, Bleda in Ljubljane. Pod vodo so s tremi šampanjci nazdravili novi potapljaški sezoni, v njej pa so se zadržali kar nekaj časa, saj je bila vidljivost menda dobra.
Tudi letos so se potapljači na obali jezera pod čolnarno začeli zbirati že kakšno uro pred potopom. Prav tako obiskovalci, ki so jih prišli bodrit. Zanimivo je namreč pogledati tudi, kako se potapljači pripravljajo na spust v vodo. Med tistimi, ki so se na prvi dan v letu v Velenjsko jezero spustili največkrat,
Potop v Velenjsko jezero je vedno poseben izziv. Sončno vreme pa je letos na gladino jezera privabilo tudi druge ljubitelje vodnih športov, zato pogled na jezero
ni bil prav nič zimski.
sta bila člana domačega kluba Benjamin Strozak in Jernej Herman. Lahko jima že rečemo veterana, saj sta se oba doslej udeležila kar 21 potopov. Strozak nam je povedal: »Sem eden prvih organizatorjev tega potopa. 1. januarja 1996 smo se prvič potopili pod gladino Velenjskega jezera. Bilo nas je 12, razmere pa so bile res zimske. Snega je bilo pol metra, potapljali smo se na drugi lokaciji, do obale so nas vozila terenska vozila. Pomagali sta nam je policija in teritorialna obramba. Že prvič je bilo lepo in še vedno je, saj si pod vodo v nekem drugem elementu. Slišiš samega sebe, svoje dihanje. Pri tem opazuješ prečudovito okolico.« Letos je bila udeležba med najslabšimi doslej. V preteklosti so v rekordnem letu našteli celo 52 potapljačev in potapljačic.
Vsi letošnji udeleženci novoletnega potopa so v dogodku tudi letos vidno uživali, saj so nekateri po tem, ko so prišli iz vode, kot za šalo še malo skočili vanjo. Kljub mrazu pa so na obali vztrajali tudi gledalci in naključni sprehajalci, ki jih je zaustavilo pestro dogajanje pod gladino jezera in na njej.
■
Dedek Mraz se od otrok v tukajšnjem okolju tradicionalno poslovi na silvestrovo ob 18. uri, ko jim Mestna občina Velenje pripravi tudi program. Tokrat so jim plesali plesalke in plesalci vseh treh velenjskih plesnih šol. Tudi letos je bilo rajanje prisrčno in veselo, saj si je Dedek Mraz vzel kar nekaj časa za kramljanje in veselo rajanje z otroki. Obljubil jim je, da se čez leto dni znova srečajo.
■
Živahno na Solčavskem
V Solčavi so se od starega leta poslavljali že od božičnih praznikov dalje, pod nezasneženo Raduho, Olševo ter sivimi Ka-mniško-Savinjskimi Alpami pa je bilo radoživo, živahno in nasmejano. Od starega so se poslavljali skupaj z res številnimi gosti, ki so napolnili Solčavsko. Vrhunec pa je zaznamoval 20. novoletni koncert, ki je izzvenel kot bajka iz starih časov, ko so pod skalnimi vršaci baje bivali čudni trije škratje Belen, Saunek in Klubašuc. Ob številnih prazničnih prigodah, miniaturnem sejmarjenju, domačih ustvarjalnih delavnicah, druženju s tradicionalnimi starimi in novimi gosti na kmetijah ter vrvežu v domala vseh gostiščih je bil kljub pomanjkanju snežne idile odklop od leta eno samo prijetno doživetje. V petek, predzadnji decembrski dan, so združeni
organizatorji tamkajšnjega Turističnega društva Solčava, zavoda Rinka, Občine Solčava ter številnih domačinov s Solčavskega pripravili Novoletni koncert z udeležbo domačih umetnikov in kulturnikov.
Tako so Bernardka Ipavec, Nejc Slapnik, Dejan Ikovic, Franci Pod-brežnik, kulturniki KD Franc Herle Solčava ter solčavski otroci pod mentorstvom Katje Nara-ločnik prikazali zgodbo, ki jo je v živo pripovedovala bela botra Zima. Ko je zbrano množico nagovorila županja Katarina Prele-snik, voščila uspehov in zdravja v novem letu 2017, se je prijeten zabavni program nadaljeval s profesionalno skupino The Moonlighting Orchestra. Zapeli in zaigrali sta vrhunski glasbenici Ana in Kristina Golob, orkestru se je pridružil - tokrat brez citer - Karli Gradišnik, nato pa še pevke Maja
Šturm, Kristina Strašek ter Janja Dakovič. Ob čarobnem ognjemetu pa se je druženje nadaljevalo v bolj toplih prostorih.
■ Jože Miklavc
Sklenili res čarobni čas
Velenje, 30. decembra - V okviru čarobnega decembra se je do konca leta v Velenju zvrstilo okoli 150 dogodkov, ki so jih pripravili različni organizatorji. Bili so namenjeni vsem generacijam in večina je bila tudi dobro obiskanih. Če smo prejšnja leta pogrešali druženje na prostem, je praznino že drugo leto zapored zapolnila Čarobna promenada. Ob ognju, toplih napitkih in pestrem programu je sploh zadnje dni v letu privabljala veliko obiskovalcev. Organizatorji - MO Velenje, Festival Velenje in MC Velenje -
so bili ob zaključku dogajanja v njej zelo zadovoljni. Čisto zadnji dogodek na promenadi je bil no-stalgičen; zato so poskrbeli člani Don Mentony Banda, skupine, ki je pred leti nizala hit za hitom. In na Čarobni promena-
di smo dobili potrditev, da ti še niso pozabljeni. Pester je bil tudi program za otroke, saj se je vsako popoldne ob 17. uri na odru zvrstila vrsta nastopajočih, ki so pritegnili njihovo pozornost.
a bš
Dogajanje na čarobni promenadi je sklenil nekoč zelo priljubljen Don Mentony
Band. Njihov koncert je bil prav nostalgičen.
Anketa
Skok v novo leto
Eni so v novo leto skočili na katerem od številnih silvestrovanj na prostem, drugi ob silvestrski večerji v kakšni restavraciji ali hotelu, tretji so silvestrovali doma.
Nekaj naključno izbranih Velenjčanov smo vprašali, kakšna je bila zanje najdaljša noč v letu.
Amira Mahmic: »Moje silvestrovanje je bilo odlično, nepozabno in neponovlji-
r
i
vo. S prijatelji, med njimi so bili tako mlajši kot starejši, smo zakupili prostor v v eni od gostiln in se pošteno zabavali. Sama še posebej. Ti prazniki so bili eni najlepših. Pred novim letom sem dobila delo. Z njim je bila povezana tudi največja želja, to pa je, da ga tudi obdržim.«
Nedeljko Kneževič: »Z ženo sva bila na novoletno noč doma. Pripravila sva dobro večerjo, malo pogledala proti televizorju in bilo nama je lepo. Pokanje naju ni prav nič motilo. Zdi se mi, da ga je bilo celo manj kot prejšnja leta. Ob polnoči sva si zaželela zdravja. Ker
kjer je zdravje, je tudi vse drugo.«
Barbara Šoba: »Praznovala in silvestro-vala sem v krogu domačih. Bilo nam je zelo lepo. Večer seje odvijal ob pogovoru in dobri hrani, ki sta jo pripravili snaha in hči. Nazdravili smo s penino, novoletne želje pa so bile povezane predvsem z zdravjem. Sama si zelo želim, da bi me noge še nosile, da bi lahko hodila v trgovino, kdaj kaj dobrega skuhala in sama pospravila po stanovanju.«
a mkp