148. Jtevlllii. v Unom. i mm. mirna m. um xtiii. Jutranja ixda;a v Ljubljani: vse leto...............K 12*— pol leta...............„ 6-— četrt leta............... 3*— na mesec...... ......... 1*10 Dopisi nnj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaaflova ulica št. 5. (v pritličju levo), telefon št 34. Izhaja vsak dan zjutraj. ttevUka 4 viaarl«. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserciji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jatraala izea|s po posti si vse leto............... K 18 — pol leta............... „ 9'— četrt leta............... „ 4 50 na mesec............... „ 160 Za inozemstvo celo leto......... „ 28-— Upravništvo: Kaaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Najnovejše vestL — Brzojavna in telefonska poročila „Slov. Narodu11. Poslanska zbornica. Dunaj, 1. julija. Seja je vobče mirno potekla- Pri internaciji ma-humskih |M»slaueev zaradi lvovskih nemirov je prišlo pač do denianstra-eij proti vladi, a samo v obliki bur-iih in ogorčenih klicev. Stranke so največ pozornosti posvečevale vprašanju, če s*' bo večina odločila za boj zoper jugoslovansko obstrukcijo ali • , če bodo mogle v tem boju vztra-jati ali ne. Stranke večine pravijo, da bodo vztrajale na vsak način in za vsiko ceno. Zbornica je med temi privatnimi debatami ob jako majhni pozornosti razpravljala o sicer jako važnih stvareh, o predlogih draginj-skega odseka glede delavskih stanovanj. Govorili so Kunschak, finančni minister vitez Rilinski. ki se je deloma izrekel proti predlogom, dalje Zuleger in Mrček, ki je med dragim ; j hteval jezikovno ravnopravnost rudi pri napisih na državnih obligacijah, čemur je pritrdil nemški liberalec Kuranda. Predsednik je naznanil, da je kranjski deželni glavar Šuklje odložil svoj mandat za državni zbor. poslanec Rolsberg pa svoj mandat za proračunski odsek. Xa Rolsbergovo mesto v proračunskem ■ e je zopet sešel proračunski odsek, da nadaljuje razpravo o vladnem načrtu glede italijanske pravne fakultete. V smislu koncem prejšnje seje sklenjenega kompromisa je prvi dobil besedo poslanec Demšar, kateremu je bilo zagotovljeno, da sme govoriti dve uri. Po Demšarju sta govorila samo še dr. Levicki in profesor Hraskv, nakar je bila seja, v kateri se sicer ni nič posebnega dogodilo, zaključena. Prihodnja seja bo jutri. Roj proti obstrukeiji. Dunaj, 1. julija. Stranke vladne večine se resolutno pripravljajo na odločen boj proti obstrukeiji jugoslovanskih poslancev v proračunskem odseku. Ta odločilni boj hočejo začeti v jutrišnji seji. Stranke večine se rote, da bo jutrišnja seja trajala nepretrgoma toliko časa, da bo jugoslovanska obstrukcija premagana in poteptana, pa makar bi morala seja trajati noč in dan od jutrišnjega dneva pa do torka. Dunaj, 1. julija. Za jutrišnji boj vladnih strank se delajo že sedaj prave. Preskrbljeno je, da bo res racija v parlamentu neprestano odprta in da se preskrbi in uredi spalnica. Stranke večine bodo za SVOJe r-lane upeljale »šihte« — eni bodo morali biti pri seji, drugi bodo počivali. Večina ima v proračunskem odseka 39 zastopnikov in jih bo moralo biti vedno 30 navzočih. Nemci in vlada. Dunaj, 1. julija. Nemški »Na-tionalverband« je imel sejo, na kateri se je ostro izrekel proti nastopu poslanea Skedla, ki je v četrtkovi seji proračunskega odseka govorec o italijanski pravni fakulteti še dosti grinta* prijesne se izrekel i> kulturnih zahtevah juge>it»van»kih. Oljski poslane*' Markhl se je pritoževal zaradi izjave naučnega min. grofa Sturgkha v četrtkovi >eji proračunskega odseka. Trdil je. da je i/java naučnega ministra glede slovenskih šolskih zahtev \ direktnem nasprotju z izjavami in zagotovili, ki jih je vlada dala nemškemu » National verbandu«. Dalje jc zastopal Markhl stališče, da se večina na noben način ne sme mlati, nego da mora napeti vse moči do zadnjega, da premaga jugoslovansko obstrukcijo. Oški agrare i. Dunaj. 1. julija. Klub čeških agrareev je odobril pretilog poslanea Staneka. naj izvoli proračunski odsek pt-«Nebeu odbor, ki vzame v pretres vse vsenčiliške zahteve; pripravi popoln zakonski načrt in sicer tako hitro, da se bodo mogli dotični krediti postaviti že v proračun za leto 1911. Poljaki in vlada. Dunaj, 1. julija. Poljski klub je imel jako dolgo in živahno debato o parlamentarnem in političnem položaju ter o razmerju poljskega kluba z vlado. Stavljen je bil celo predlog, naj prestopi poljski klub v opozicijo. Kakor običajno v tem klubu, se je stvar dipkunatično zaključila na ta način, da se je razprava odgodila. Senzacijonalne vesti. Dunaj, 1. julija. Današnji dunajski večerni listi prinašajo popolnoma konkretno formulirana mnenja, da se slovenski klerikalci pripravljajo odnehati od obstrukeije proti italijanski fakulteti, če se dr. Kreku da potrebna prilika glede predloga na definitivno uredbo dr-žavnozborskega poslovnika. Dunaj, 1. julija. Dr. Šusteršič je napram poročevalcu »Slov. Naroda« izjavil, da so te časniške vesti popolnoma prazne in nie drugega kot balon d' essai. Dunaj, 1. julija. V »Zvezi južnih Slovanov« ne verjame nihče, da bi bile vesti o opustitvi obstrukeije pod omenjenimi pogoji utemeljene. Čudno pa je vsekako, kako so mogle priti te vesti v tako konkretni obliki v liste. »Zeit« naravnost piše o pogajanjih med slovenskimi klerikalci in med nemškimi kršč. socialci. Ker se je že večkrat zgodilo, da so klerikalei postopali na svojo roko in rušili solidarnost, so te vesti gotovo vznemirljive. Rienerth na delu. Dunaj, 1. julija. Ministrski predsednik Bienerth je imel posvetovanje z načelniki večine. Poživljal jih je. naj z dolgotrajnimi sejami premagajo jugoslovansko obstrukcijo. O finančnih načrtih ni nič govoril. Dunaj, 1. julija. Glombinski, Levicki in drugi poslanci se odpeljejo v Lvov, da se osebno prepričajo o položaju. Od poljske strani se zatrjuje, da so streljali samo Rusini in da je tudi ustreljeni teolog Kocko bil zadet od lastnih tovarišev. 8 dijakov je težko ranjenih, 12 drugih lahko. Tepež je nastal, ker so rusinski dijaki brez dovoljenja hoteli imeti shod in poskusili šiloma udreti v rektorjevo pisarno. Rusinski poslanci so strašno razburjeni, ker jim je Rienerth rekel, da je vlada že vedela prej. da prirede rusinski dijaki iz-gn de. Poslanci pravijo, da bi bila vlada izgrede lahko preprečila. Prireditelji demonstracije so namreč razposlali :HM) telegramov, poživljajoč z njimi tovariše v Lvov. Policija je te telegrame konfiscirala. Ob K), ponoči je došlo poročilo, da so bili rusinski dijaki oboroženi z browning revolverji. Tudi ustreljeni Kečko ga je imel v žepu. Rusini dolže oblast, da pristransko postopa. V resnici so aretirani zgolj rusinski dijaki in noben poljski. »Slovenec« — Gjalski. Dunaj, 1. julija. »Slovencev« napad na pisatelja in hrvatskega po-slanca Gjalskega je popolnoma neutemeljen. (Jjalski je prišel v parlament iskat Hliboviekega, da se z njim domeni zaradi kongresa v So-siji. V vestibulu je slučajno govoril z nekaterimi Jugoslovani in izrekel dvome, da bi obstrukeija porodila ugoden uspeh. Na taktiko mu še mar ni bilo kaj uplivati. Ves pogovor je trajal samo nekaj minut. Nekateri Jugoslovani Gjalskega še videli niso. Gjalski je govoril tudi z dr. Korošcem in je moral »Slovenec« ta izgovor izrabiti. Vojvod inja Hohenberg. Dunaj, 1. julija. Iz Rudi m peste je došla presenetljiva novica, da hoče cesar povodom desetletnice poroke prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda njegovi soprogi vojvodinji Hohenberg in njenim otrokom podeliti naslov »cesarska in kraljevska visokost«. Češki deželni odbor. Dunaj, 1. julija. Korespondenca »Centrum« javlja iz Prage, da hoče ves deželni odbor z deželnim maršalom knezom Lobkovicem odstopiti v protest proti vladi, ki vprav peba deželne finance v katastrofo. V tem slučaju bo morala vlada za vodstvo deželne uprave imenovati posebnega komisarja. Rojkot mesarjev. Dunaj, 1. julija. Mestu Krems, ki z brezprimerno vztrajnostjo vzdržuje bojkot mesarjev, se je pridružilo tudi mesto Weidhofen. Napredna zmaga, Celje, 1. julija. V Škof ji vasi pri Celju je zmagala pri občinskih volitvah v III. razredu narodno - napredna stranka proti združeni listi klerikalcev in nemškutarjev. Narod no - napredni kandidat je so do1 »ili po 70 glasov, nasprotniki po 25 glasov. Tudi v I. in II. razredu je zmaga zagotovljena narodno - napredni stranki. Ministrska kriza v Srbiji T Belgrad, 1. julija. Opozicijonal-ni listi trde, da je nastala ministrska kriza, kar pa vlada odločno de-mentuje. Izgredi v Lvovu. Lvov, 1. julija. Izjemno stanje se ni razglasilo. Policija je zasedla vseučilišče in drži tamkaj vse dijake ter jih hoče zvečer odpeljati v zapore. Klerikalci med sabo. Že pred osmimi meseci je kranjski deželni odbor razpisal službo deželnega zdravstvenega tajnika, a ta služba Še do današnjega dne ni oddana. Pred so ravno klerikalei najbolj kričali, da potrebuje deželni odbor zdravstvenega tajnika, češ, da je samo zdravnik - strokovnjak sposoben, opravljati zdravstveni referat. To je tudi popolnoma resnično. A ravno tisti klerikalci, ki so prej silili, da se mora zdravstveni referat izročiti strokovnjaku, ga sedaj mirno puste v rokah profesorja literature gospoda Evgena Jarca, ki o zdravstvenih stvareh tudi več ne ve, kakor njegov kolega in somišljenik, iz Simplicissi-ma, znani poslanec Jožef Filser. Ta steber bavarskega klerikalizma je fa-rovški kuharici svojega okraja kot najboljše sredstvo zoper trganje priporočal, naj dobi belega in še čisto nedolžnega mačka in naj ga pripravi do tega, da ji bo o polnoči ob svitu nove lune na popek položil — spomin, češ. boljšega sredstva vsi pa-darji skupaj ne znajo zapisati. Tako nekako bo tudi z zdravniško vednostjo prof. .Jarca. Vzlic temu torej mu pa vendarle klerikalci puščajo zdravstveni referat in ne oddajo že pred osmimi meseci razpisane službe zdravstvenega tajnika. Oficijelni izgovor je; dežela nima denarja. Čudno! Za važne in koristne stvari nima dežela nikoli nič denarja, za nepotrebne klerikalne spekulacije in škodljive strankarske organizacije ga ima pa vedno dovolj- Pri službi deželnega zdravstvenega tajnika se gre za slabih 6000 K. Deželni odbor pravi, da teh 6000 kronie ne zmore, dasi jih je deželni zbor dovolil; tistih tisočakov, ki jih je pa dežela plačala za nakup mlinov pri Kranju, kar dela Tomažu Pavšlarju tako veselje, je pa dežela brez težav zmogla, dasi jih deželni zbor ni dovolil in bi jih deželni odbor ne bil smel izdati. Ali mar misli deželni odbor, da je za Konjsko deželo večjega pomena, da je Tomaž Pavšlar dobre volje, kakor da dobi oskrbovanje zdravstvenih zadev vsega prebivalstva strokovnjak v roke? Pravi vzrok, da deželni odbor še vedno ni oddal mesta deželnega zdravstvenega tajnika je ta, da so si klerikalei med sabo v laseh, kdo naj to službo dobi. Za službo se potegujeta dva zdravnika, oba seveda klerikalca; dr. D o 1 š a k v Ljubljani in dr. Rrecelj v Gorici. Dr. Dolšak meni, da gre njemu ta služba, ker je bil svoj čas predsednik klerikalnega visokega društva »Danice« in je član vodstva klerikalne stranke, dr. Rrecelj pa se opira na to, da je bil vnet organizator klerikalnih dijakov, da je svoj čas v »Katoliškem Obzorniku« ali kje Darwina obglavil, da sedaj že dolgo let petelini na Goriškem in je pač zaslužil, da mu klerikalna stranka preskrbi mirno mesto. Zaradi te službe je sedaj veliko nasprotje. Krakarska sekcija klerikalne stranke priporoča dr. Dolšaka, češ, da se zna bolje obnašati in je sploh meščanski človek, frmkeljska. sekcija pa očita dr. Dolinku da ni pravi demokrat m da je imel eelo konja ter ga javno jezdil, kar da je proti vsem načelom krščanskega socijalizma. Frakeljska sekcija sicer ne pozna dr. Breeelja, poteguje se pa zanj bolj iz naga j i vos t i kakor iz prepričanja, bolj iz sovraštva do dr. Dolšakovih rokavic, kravat in konja, kakor iz stvarnih razlogov. Tej sekciji bi bil kot deželni zdravstveni tajnik najljubši dr. Zaje, ki je znašel tako žavbo, da upa ž njo vse delavce premazati v klerikalce in kdo ve, če ne bo vsega tega preklanja v klerikalni stranki konce ta, da hodeta odletela tako dr. Dolšak. kakor dr. Brecelj in da l>odo službo ponudili dr. Zajcu. Alarmiranje orožnikov. Povodom'zadnjih sokolskih slav-uosti v Ljubijaui je vlada zo|>et alarmirala orožnike. To dela vlada zdaj že skoro dve leti. Pri vsaki najmanjši priliki spravlja orožnike na noge in za otvoritev nemškega gledališča, ki bo sicer šele na zimo, delajo v kazini že sedaj sumljive načrte, prav kakor bi kaj želeli, kar bi se dalo izkoristiti za denuncijacija. V vsem času od septemberskih dogodkov krvavega spomina niso imele orožniki ne enkrat prilike, za kako intervencijo. Ne enkrat se ni primerila niti najmanjša rabuka.niti demonstracija navzlic vsem predrznim nemškim izzivanjem in zlobnim napadom in žaljenjem nemškega časopisja. Ah orožnike alarmirajo vendar in čuje se. da jih hočejo alarmirati tudi v nedeljo, na dan jubileja naše štilske družbe. Da niso čisto nič potrebni, leži na dlani, da provzročajo velike stroške državi, je znano, ali vlada vendar ne odneha. Kazinska hujskanja bi pač sama ne zalegla dosti, če bi pri vladi ne bilo ugodnih dispo-zieij in nagnenja za alarm1 ranje orožnikov. Po letih >tari in po plemstvu mladi baron Schwarz in njegov po letih mladi in po plemstvu stari grof Chorinskv. ki sicer rada drug čez drugega kaj rečeta, sta menda edina v tem, da storita dobro delo, če dasta i alarmiranjem orožnikov dunajski vladi povod misliti, da je v Ljubljani javna varnost jako slaba in da so Nemci varni samo v senci bajonetov. In če pride še sem ter tja na Dunaj kako »spretno« sestavljeno poročilo o kakih »veleizdajniških« klicih, pot^m ni hudič, da bi to ne zaleglo. Posetnikom jubilejne slavnosti! N'nval pri kosilu s** hoče izravnati na ta način, da se bodo obmejni Slovenci po krajevnih skupinah dirigirani po posameznih restavracijah. Da se izve približno število kosil, prosimo nujno, da nam goriški, koroški, štajerski in tržaški Slovenci brzojavno sporoče koliko kosil naj se zanje naročil! Zadnja poročPa se lahko upoštevajo le Še do 9. ure v nedeljo dopoldne. Natančnejšo raz- poredbo obedov prinese po možnosti nedeljski »Slov. Narod« Za vsak slučaj pa naj se zastopniki obmejnih Slovencev oglase v nedeljo od 7. do 12. dopoldne pri načelniku odseka tržnem nadzorniku g. Adolfu Ribni-karju na mestnem magistratu, ki bo dajal potrebna pojasnila. Naslov za brzojavke: Ribnikar, Ljubljana. Slovensko gledališče Sinoči je imela intendanta slovenskega gledališča sejo, na kateri je odobrila proračun za prihodnjo sezono. Stroški so proračun jeni na 124.000 kron. Danes, v soboto, bo imela inteudanca zoiiet sejo. Povabljeni so tudi zastopniki Slov. Filharmonije, da se z njimi doseže sporazumi jen je glede gledališkega orkestra. Za prihodnjo sezono je angažirana tudi gospa Danilova, ki bo čez poletje vodila dramatično šolo. Policijske vesti. V kovčeg je vlomil v nekem tukajšnjem hotelu natakarju Roškarju njegov tovariš, mu ukradel 32 K 70 v ter jo neznano kam odkuril. Preskrbljeno je, da se svoječasne usode ne izogne. 3000 K je poneveril v Žalcu 191etui Jožef Turk in neznano kam pobegnil. Z njim je baje od-šel tudi nek njegov prijatelj. Turk ima bojda tujo delavsko knjižico. Varnostna oblastva ga marljivo zasledujejo. Sreča v nesreči. Po hodni i>oti ob Cesti na južni kolodvor je vozil nek kolesar in za-\ ozil v 51etno Olgo Cenčurjevo, katero je ix>drl na tla, a se deklica k sreči ni nič poškodovala. Kolesar je znan. Pes je popadel na Dunajski cesti steklarja Alberta Kohlhammerja in mu pri obleki napravil 20 K škode. Lastnica psa je znana. Nezgode. Metod Koruza, sobrat pri Sale-zijancih na Rakovniku, se je jieljal na vozu. naloženem s senom po travniku. Nesreča je hotela, da se je voz prevrnil in je pri tem Koruza tako nesrečno padel, da si je zlomil levo roko. — Mestna uboga Marija Šink je šla )>o Sv. Petra cesti domov. Nasproti ji pride neznan voznik s tru-go za pesek. Ker se starka ni mogla urno izogniti, jo je truga ob zid Hafnerjeve hiše pritisnila in j t poškodovala život na desni strani in desno roko. — Dninar Ivan Pilpoh se je peljal z drugimi delavci po Viški cesti v mestni Log seno sušit. Nasproti je privozil tik tega voza neznan voznik in pri tem zadel ob Pil pob ovo roko, ter ji prizadejal težko okvaro. — Martin Janžikovič je snažil na kolodvoru v Spod. Šiški stroj. Ker pa mož ni pazil, se je po rokah nevarno opekel. — V Dednem Dolu je Marija Mikolič, mlinarja žena, padla kakih pet metrov globoko na pod. Poškodbe, ki jih je pri padcu zadobila, so težkega značaja. Tst ujet — kje je denar? Prijeti Pogačar je gotovo strokovnjak v tatinstvu. Sicer se morda nikoli ne bo dalo dognati, kje vse je uzmoval in koliko je pokradel, a da je bil v svoji stroki silno »priden«, to priča veliko število že znanih tatvin, ki so mu vse več ali manj plena dale. Sodišče zelo ugiba, kam je neki spravil Pogačar nakradeni denar. Dobilo se ni pri njem nič, a brez dvoma ima kaj cvenka, pa ga je iz previdnosti dobro skril za vse si u čaj.Med vsemi slučaji računa Pogačar gotovo najbolj na slučaj, da se mu zopet posreči pobegniti. Enkrat se mu je to že posrečilo, ko je namreč pobegnil iz zapora deželnega sodišča v Celovcu. To njegovo upanje, da ga sreča tudi v bodoče ne zapusti, ima prav zanimiv izgovor. Pogačar pravi namreč, da ga je sam angelj peljal iz celovške kehe, kakor svoj čas sv. Petra in da ga je ta angelj tudi še potem varoval. V dokaz, da ga angelj čuva, se sklicuje na to, da se je nekoč na cesti nekoliko zaletel v nekega ljubljanskega detektiva. Ti imajo sicer izborne nosove, a dasi se je zadeti detektiv ozrl in pogledal Pogačarja, ga vendar ni spoznal. Spričo takih dogodkov se pač ni čuditi, da je Poga-čarjevo zaupanje v njegovega ange-Ija varuha zelo veliko. Seveda je pa vzlic temu veliko vprašanje, če se bo Pogačarjevemu angelju varuhu še kdaj posrečilo c. kr. angel je varuhe ukaniti. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Epizoda iz Novega Vod mata. Tam, kjer se je svoje čase razprostirala starim Ljubljančanom dobro znana »Zelena jama«, je danes prozaično predmestje Novi Vodmat. Večinoma stanujejo tam sloji, ki nimajo navade, izražati se v finih oblikah — kdo bi jim to zameril! — Dne 21. junija se je vrila v Novem Vodmatu, v stanovanju sprevodnika južne železnice Matevža Zemljica neljuba epizoda, ki je imela za Zemljica neljube posledice. Popoldne, ko je mož po napornem delu na železnici malo legel, da bi zadremal, pa pride zgovorna Zefa Kačarjeva v kuhinjo in začne z Zemljičevo ženo razgovor. Žemljic nekaj časa posluša, ko pa le ni konca, prime Kačarjevo in jo postavi čez prag v vežo. To je pa napravil tako neokretno, da se je Kačarjeva poškodovala na roki. Zemljicu je zato včeraj sodnik odmeril 5 K ali pa 12 ur zapora. Ne dirjajte prehitro s kolesi! V Ljubljani se udomačuje navada, da nekateri kolesarji dirjajo po ulicah, kakor bi jih vrag podil in semtrtja niti ne dajejo občinstvu znamenj ž zvoncem. Ni čuda, da se vsak čas zgodi kje kaka nesreča. Hlapec Franc Stergar iz Spodnje Šiške je tudi tak patron. Zadnjič bi bil v Šiški kmalu povozil nekega sedemletnega dečka. Le sreči se je zahvaliti, da ga ni prav nevarno poškodoval. Deček je dobil le na nogi majhno poškodbo. Stergar bo zato sedel dva dni v zaporu. — Kolesarje ob tej priliki prav resno opominjamo, naj ne vozijo prehitro, posebno ne na ovinkih, naj ne vozijo po trotoarjih in naj občinstvo opozarjajo z zvoncem — in število kolesarskih nezgod se bo gotovo omejilo. S Pogaearjeve^a trgat. Včeraj je stalo pred tukajšnjim okrajnim sodiščem par prav tipičnih figur z ljubljanskega Pogaearjevega trga. Prišla je kot obtoženka resolutna mokarica Medvedova, kot priče so prišle zeljarica, maslarica, lončarica itd. — kratkomalo po svojih repre-zentantinjah je bil zbran ves Poga-čarjev trg. Kupujoče občinstvo je pa zastopala tožiteljica Kosmačeva, ki toži Medvedovo zaradi žaljenja časti. Kosmačeva najbrže nima v preveliki meri te lepe navade, da bi kupljeno blago sproti plačevala, in zato jo je enkrat Medvedova na trgu malo opomnila, češ, da bi bilo dobro plačati. Kosniačevi se je pa to precej za malo zdelo. Ker ni vedela drugega maščevanja, je pa šla Medvedovo tožit zaradi žaljenja časti. Ker pa nobena priča ni slišala iz ust Medvedove o Kosmačevi nobene žaljive besede — nekatere so celo rekle, da je bilo narobe — je sodnik seveda moka-rico oprostil. Občni zbor „Mladike". Pod predsedstvom predsednice gospe županje Hribarjeve se je včeraj popoldne vršil 5. redni občni zbor »Mladike«. Predsednica je v kratkih besedah pozdravila navzoče, nato pa je o društvenem delovanju v preteklem letu poročal tajnik g. mag. svetovalec E. L a h. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: v začetku lanskega leta je bilo v internatu »Mladika« sprejetih 56 gojenk, koncem leta jih je bilo 53. ker so 3 izstopile. Zdravstveno stanje gojenk je bilo ugodno, disciplina in uspehi povoljni. Osohje se je moralo pomnožiti; 2 prefektinji nista več zadostovali, najelo se je še učiteljico, ki je rojena Francozinja. V prihodnjem letu bodo približno iste razmere. V zavodu ostane še 40 gojenk, od preostalih 13 mest so 4 že zasedena. — Za »Mladiko« se zida ob Šubičevi in Levstikovi ulici novo poslopje, ki bo v jeseni 1. 1911 že porabno. Načrte LISTEK. Zaljubljeni kapucin. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. ^ (Dalj**.) I. Končno je voz z vso množico dospel pred kapucinski samostan, ki je takrat stal na vogalu sedanje Zvezde, nasproti današnjemu deželnemu dvorcu. Samostan je bil skromno, starodavno poslopje, čegar vhod je bil kar pri eesti. Cerkovnik je prav nespoštljivo pograbil Angelika čez pas in ga postavil na tla. Sicer se je Angeli k še nekaj obotavljal in se hotel s primernim ogovorom posloviti od spremljajoče ga množice, ki se je krieee gnetla okrog njega, toda jezni cerkovnik ga je prijel s trdo roko in ga brezobzirno pahnil v samostansko vežo. »Vivat cviček in revolucija,« to so bile zadnje besede, ki jih je množici za klical pater Angel i k, potem so se za njim zaprla samostanska vrata. Zaprla so se za dolgo časa. Ko je pater - vratar, star častitljiv menih, zagledal svojega sobrata Angelika in od ogorčenega cerkovnika izvedel, kako občno pohujšanje je pro-vzročil nesrečni Angelik in kako sramoto je napravil celemu samostanu, ga je prevzela tolika žalost, da se je najprej bridko razjokal, potem pa v sveti jezi treščil svojo tobakiro ob tla in /;ičel nesrečnega Angelika tako oštevati, da se je zasmilil celo grča vem u eerko vniku. Amrelik je slonel ob zidu, roko, v kateri je imel prazen bokal, je držal privzdignjeno in ko je pater-vratar ravno najbolj nanj kričal, ga je prekinil. »Holt!« je zaklical in potem z blaženim usmevom na ustnicah začel polglasno peti: »Mi ga pa pijemo, pijemo . . .« »Molči — pijanec!« je v največji ljut ost i za vpil pater - vratar. »Molči in spravi se v svojo celico.« Pater - vratar in posavski cerkovnik sta prijela Angelika vsak za eno roko in ga vlekla v njegovo celico ter ga položila na njegovo ležišče. »Vi — vat cviček — in — revolu —« je še zastokal nesrečni Angelik in potem z bokalom v roki zaspal. Pater - vratar je še nekaj tre-notkov obstal pri ležišču in z mokrimi pogledi motril svojega smrčeče-ga sobrata. Potem je pa izrekel krepko besedo, oznanjujočo v navadnem življenju boljšo polovico domačega ščetinca, pljunil na tla in odpeljal cerkovnika v pisarno patra gvardijana, da tamkaj pove in popise, kaj je vse počenjal pater Angelik na potu s Posavja do samostana. Tudi pater gvardijan je bil globoko užaljen zaradi sramote, ki jo je Angelik storil celemu samostanu in ker cerkovnik ni pozabil pripovedovati, kako izredne zasluge si je pridobil, da pohujšanje ni postalo še večje, ga je pater gvardijan tako toplo pohvalil, da so se v eerkovnikovem srcu porodila najlepša upanja na lepo in izdatno napitnino. Toda ta upanja se niso izpolnila. Pater gvardijan je pač obljubil cerkovniku bogato plačilo, ki naj bi je pa prejel šele v nebesih, pričakovanega cvenka pa ni nič odrinil. To je cerkovnika tako razkačilo, da je odhaja je iz samostana posnemal izgled patra - vratarja in se tudi poslovil s trpkimi besedami, vzetimi iz živalstva, ter s slovensko hjavo: »Prav je imel pater Angelik, da jim je napravil tako sramoto.« Toda patru Angeliku ni bilo s tem spreobrnenjem cerkovnikovega mišljenja prav nič pomagano. Očetje kapucini so bili ogorčeni in njih nevolja je bila toliko večja, ker jim je bilo znano, da se v deželi vladajoča francoska gosposka prav malo naklonjena in da jih hoče framazonski maršal Mamiont odpraviti iz Ljubljane in njih samostan spremeniti v vojašnico. Očetje kapucini so se zaradi tega posebno trudili, da se čim bolj prikupijo ljubljanskemu prebivalstvu, kakor tudi okoličanom, in da bi se ničesar ne zgodilo, kar bi moglo dati povod pritožbam in nape- ljati vodo na mlin francoske gosposke. Pri večerji v refektoriju je vladal ta dan splošen molk. Vsi so grdo gledali. Gvardijan je bil zamišljen, ostali patri pa se ga niso upali motiti z nobeno opazko in z nobenim vprašanjem, kajti uganili so, da ugiba, kako kazen naj odmeri Angeliku. Srditi izraz gvardijanovega obličja je pričeval, da kuje posebne naklepe glede Angelika, ki je med tem trdno in sladko spal v svoji celici in niti v sanjah ni slutil, kako črni oblaki se zbirajo nad njegovo obrito glavo. Ti oblaki so se že zgostili naslednje jutro, ko je prejel pater gvardjan od francoske policije dolgo pisanje zastran pohujšanja, katero je pro-vzročil pater Angelik. V tem pisa-nju^ je bilo tudi rečeno, da mora policija iz Angelikovega vedenja in vpitja sklepati na mišljenje kapucinskih patrov in na navade, ki morajo vladati v njihovem samostanu ter da bo vsled tega imela odslej jako pazljivo oko za samostan in za njegove prebivalce. Strah, ki ga je to pisanje provzročilo med očeti kapucini je še povečal sveto jezo gvar-dijanovo in utrdil v njem sklep, da zasluži pater Angelik tako kazen, da jo bo pomnil vse žive dni in mu za vselej pregnala veselje javno kričati: Vivat cviček in revolucija. (Dalje prihodnjič.) je napravil arhitekt Koeh. — Šola »Mladike« je napravila v preteklem letu dve metamorfozi: Upravni odbor je namreč šolo ]>onudil preteklo zimo mestni upravi v oskrbo, pokazalo se je pa kmalu, da bi to ne bilo previdno; zato je mestni obč. svet v seji dne 7. junija šolo »Mladiki« zopet izročil. Šola je bila ustanovljena L 1907. kot sukcesivna štirirazredni-ca. Xa njej delujejo gdč. \Vesucrje-va, gdč. Grošljeva, gdč. Pleškova in gdč. Gomilškova. V jeseni se otvori 4. razred. V šoli je bilo 109 učenk, v jeseni jih bo gotovo 160. — Kuharske in gospodinjske šole za zdaj še ni mogoče realizirati, ker ni primernih lokalov. Ko bo lasten internat, bo mogoče misliti tudi na to. — Finance niso ravno v najboljšem stanju, ker »Mladika« dobiva premalo podpore. Na pozive v časopisih se je oglasila edino gospa Pav lino va s 30 kronami in na prošnje na kreditne zavode je odgovorila edino Kreditna banka s ">00 K in županstvo v Postojni z 20 K. Iz blagajniškega poročila posnemamo, da je bilo dohodkov 41.109 K 85 v. stroškov pa !28.*>41 K $7 v. v blagajnici torej ostane l'J.TtiS K 48 v. (idč. Grošljeva se v imenu navzočih zahvali predsednici gospe j Hribarjevi. tajniku g. mag. svet. Lahu. g. vlad. svetniku Senekoviču ter drugim za trud in požrtvovalnost, nakiir gospa predsednica za-kljui-i obrni zbor. — »Mladika« je danes v naši javnosti vse premalo n{>ostevana. akoravno vrši važno \ zcrojevalno nalogo; i>kreno bi bilo želeti zanjo več zanimanja in ve.* podpore. * „Domovina". To vzgoje valno in uaobreže valno društvo je imelo sinoči v mestni I>osvetovalnici svoj redni občui zbor. Zborovanje otvori društveni predsednik dr. K. T r i 1 1 e r s prisrčnim pozdravom zbranim članom, zlasti er«^. podpredsednici Veri dr. Šlajmer-jevi. V nadaljnem svojem govoru P t »vda rja predsednik, da je društvo lahko ponosim na uspeh, ki se je dosegel v prvem letu. Največ zaslug na lepih uspehih imajo pač požrtvovalne narodne dame. zlasti pa marljive odbontiee »Domovine«, potem občina ljubljanska, naši denarni zavodi in sploh \ si podporniki društva. G. predsednik se vsem v imenu podpirane mladine najprisrč-neje zahvaljuje. Posebna zahvala pa cr»' tudi ir. prof. .Tugu. na čejjir ramah jr dolgo r-asa ležalo vse društveno delovanje. G. predsednik želi. da bi društvo delovalo se z večjo vnemo, da bi mogli že v najbližji ImuIoč-n sti ustanoviti nad vse potrebni si edi ješ* -Nki internat. Tz i>oročila društvenega tamika. tržnega nadzornika g. R i h n i k a r -j a povzamemo sledeče: Velika beda med slovenskim srednješolstv om je poklicala dne K*, septembra lf*>9 v življenje društvo »Domovina«. Že 4. oktobra 1909 je "dprla »Domovina« v areni Narodnega doma dijaško ku h i njo. . ki >e je začetkom deeembra preselila v prostore bivšega voja-škejra preskrbovalisea v Gajevo uli-< o ; .ar, ki >ra danes opazujemo v vseh krogih slovenskega naroda, nam vee ne zadostuje, treba je programa tudi narodni obrambi, kajti le sistematično delo nas lahko privede do cilja po katerem hrepenimo. Zanimivo je. da se je ideja prirediti obrambni tečaj porodila ravnj med praškim dijaštvom, ki je že edenkrat krepko sodelovalo pri reorganizaciji družbe sv. Cirila in Metoda, ki je povzročila novo življenje v tej važni slovenski organizaciji. V mnogih stvareh so nam bili Cehi že učitelji in tako so nam tudi v narodni obrambi. Proučavanje obrambne češke organizacij«1, s katerim se temeljito peča »manjšinski odsek« slov. akad. društva »Adrije« v Pragi, nam je pokazalo pomanjkljivost našega obrambnega dela in to postaviti na popolnoma zdravo podlago, naše navdušenje izrabiti, praktično udej-stviti, je bila iskrena želja manjšinskih delavcev, ko so storili prvi sklep stopiti po dolcrem proučavanju čeških razmer s svojimi uspehi pred slovensko javnost. Obrambni tečaj otvori dr. Žer-;av. ki poudari pomen manjšinskega dela. Zahvali se v imenu vodstva narodno-radikalnega dijaštva, zlasti manjšinskemu odseku »Adrije« za delo in za prireditev tega tečaja. Imenuje predsednika eksekutive g. Šemrova predsednikom tega tečaja. Ta pozdravi vs*» navzoč«* t«-r podeli besedo prvemu predavatelju. Nato je predaval o ljudskem štetju Fux Riko. Ljudsko štetje, ki se vrši v začetku meseca prosinca prihodnjega leta je za Slovence velike važnosti. Slovenski narod si bode zopet sam odb>< al usodo za cela desetletja, radi t«-tra je treba temeljite priprave, da se ne bodo vršile nasilnosti kakor pri prejšnib štetjih. Absolutistična vlada in v terezijansko-jozefinskem duhu vzprojena birokracija so dolga desetletja vladala slovenski narod ter mu odrekali vsako pravico do obstanka — Avstrija bi morala |*>stati popolnoma nemška država. Nemci so si priborili večino ter so dolgo odločali o usodi slovanskih narodov v Avstriji. Pri starejših ljudskih štetjih v Avstriji se na narodnost ni oziralo, ker ni bilo to T>f» naziranju takratnih vodilnih krogov v interesu države. Šele po petro-gradskem kongresu leta 1872. se je začelo popisovati tudi narodnost in sicer v Avstriji, kjer je bil prvotni francoski tekst na pritisk Nemcev nalašč slabo prestavljen, na f>oclla-gi olnVvalnega jezika, kar je zelo koristilo Nemcem, ki so na račun Slovencev s tem zelo povečali svoje število. F rad no ljudsko štetje se vrši v Avstriji na podlagi državnega zakona od dne 12. sušca 1869, ki obstoji iz 5 odstavkov, kateri določajo, kdaj se ima štetje vršiti in iz predpisa v 35 para grafih, kateri določajo kako se ima popisovanje vršiti. Na-vaja nadalje nosnmezne paragrafe, ter omenja pri posameznih važnejših točkah delovanje popisoval ni h komisarjev na Češkem, ki so v porabljal i vsa sredstva, da se število Nemcev poveča, nadalje hišnih gospodarjev, delodajalcev in občinskih uradov, ki so v nemških rokah. Naposled poudarja pomen privatnega ljudskega štetja. Pri debati omenja g. Beg, da je dolžnost slov. časopisja, da stori pred ljudskim štetjem svojo dolžnost, da i>oduči ljudstvo o pomenu ljudskega štetja. G. Mačkovšek omenja, da uradi sami ne vedo kaj je obč>val-ni jezik in da ga moramo smatrati za materinski jezik. G. F u x omenja, da je treba osrednjega odbora, ki bi vodil celo akcijo pri ljudskem štetju. G. H r u n č k o omenja, da igra pri ljudskem štetju veliko vlogo panger-manizem, ter da je občevalni jezik vpeljan v Avstriji samo vsled pritiska Nemcev. Omenja privatno ljudsko štetje, ki ga naj izvedejo lokalni faktorji. G. Podkrajšek navaja slučaj iz Istre, ker se je občevalo v treh jezikih; kateri se naj navede kot občevalni jezik je sporno. G. Š e m-r o v navaja, da bi morala potovalna učitelja prevzeti vodstvo za akcijo pri ljudskem štetju. V imenu kluba naprednih r.kadetu ilov v Celju pozdravi tečaj g. Kosi. Nato predava g. Mačkovšek o problemu notranjega izseljevanja in priseljevanja, o statistiki, organizaciji. Izvleček iz krasnega referata priobčimo o drugri priliki. Obrambni tečaj se nadaljuje jutri ob 9. dopoldne. Ljubljanski škof dr. Jeglič, ljubezen in ženstvo. Spisala Zora. (Dalje.) Po cerkvenih naukih je ljubezen v svojem fizijologičnem pomenu greh, devištvo pa ideal. V ljubezni ne vidi cerkev nič dobrega, marveč trajno zlo; sprijaznila se je ž njim a samo zaradi ohranitve človeštva v toliko, da dovoljuje zakonsko ljubezen. V zakonski ženi vidi cerkev samo liferantinjo otrok in nič drugega, ljubezen ji je samo potrebna funkcija za stvarjenje otrok. Posledica te ga naziranja je, da zahteva od ženske, ki ni oinožena. da mora zaduše-vati vsa prirojena nagnenja in biti takorekoč brezspolno bitje. Vsak pogled, vsak poljub je greh, grešno je tudi vse kar more zbujati ljubezenske misli ali čute. kakor na primer ples, izvenzakonsko spolno občevanje pa je grozen smrten greh in neizbrisna sramota. Ce je to naravno, če je to človeško pravično, naj verjame kdor more, jaz tega ne morem. Ženska je ljubezni željna in potrebna,ne iz nagnenja do zlega, marveč ker ji je to vcepila natura. Ljubezen je moč vseh moči in najblažji vseh čutov, ljubezen je najplemenitiji hrepenenje, kar jih je v človeku, ljubezen je izvor vseh najboljših dejanj in prizadevanj in ker je naturna sila. zato ne more biti greh, pa naj ima oblastveno dovolilo ali naj ga nima. Stališče, ki je zavzema ljubljanski škof, sloni na davno zastarelih nazorih, ki slone deloma na naukih cerkvenih modrijanov davno preteklih časov, deloma na tudi že davno ne več veljavni morali. Morala s?1 namreč prav tako spreminja, kakor vse življenske razmere. Morala Grkov in Rimljanov je bila pravo nasprotje morali srednjega veka, kakor je morala naših dni, zopet vsa drugačna kot je bila ona srednjega veka. Bili so časi ko so n. pr. zako-nolomne žene zakopali do pasa v zemljo in jih kamenjali do smrti. Danes jih sodišče razmeroma milo kaznuje in še to le na izrecno zahteva nje prizadetega zakonskega moža, sicer pa sploh ne. Časih je nezakonska mati zapadla smrti, potem sicer milejšim a vendar še krutim kaznim, danes pa seveda ni za to nobene postavne kazni. Ne vem kako misli o teh spremembah v moralnih nazorih ljubljanski škof, najbrž ima o njih siabo mnenje. Jaz pa vidim v tem velikanski napredek in sodim, da spada to med največje pridobitve človeštva Izvor vse ljubezni je pač naturili nagon, nadaljevati svojo osebnost v novem bitju. Vse v naravi se plodi in vse se množi. Nobena moč na svetu ne more tega ustaviti, samo od človeka zahteva škof naj ta nagon zatre, dasi je ta zahteva ravno tako protinatnrna,kakor če hi zahteval,da naj drevo ne cvete in ne rodi ali da naj se ptice ne parijo. In če škof ukazuje ženskam, da morajo ljubezenski nagon zadušiti ako niso poročene, je to ravno tako nesmiselno, kakor če bi hotel ukazati semenu, da ne sme vzkliti če ga ni usejala oblastveno avtorizirana roka. Škof naj iz teh mojih besed nikar ne sklepa, da hočem zagovarjati svobodno ljubezen v navadnem smislu te besede. Svobodna ljubezen v tem smislu, da naj bi moški po po-ljubnosti menjavali ženske, te pa zopet moške, je po moji sodbi blaznost, ker bi morala človeško družbo upropastiti. Odločno stojim na stališču kar mogoče večje nravnosti, kajti gorje posameznikom in gorje narodom ki zapadejo poltelosti in izrabljajo svoje moči samo za uživanje. Sreča in zdravje je v največji meri odvisno od zdržljivosti in je spolns zdržljivost sploh pogoj za vsako dobro, krepko in plodonosno delo. Toda med razumno zdržljivost jo in popolnim devištvom je veliko nasprotje, to sta dva popolnoma različna pojma. (Dalje prihodnjič.) Za kratek čas. Bodoči tast: Zdaj je torej vse v redu. Na dan poroke ti odštejem 15.000 kron dote, bala je pa tudi veljala 5000 kron. Predno pa pokličem svojo hčerko, ti moram, ljubi moj bodoči zet, nekaj razodeti. Moja hči .je skromna, je delavna in štedljiva, samo— kako naj se izrazim! — samo — hm — no, v njeni preteklosti je — hm — nekaj črnih pik. Bodoči zet: Ali te pike — še žive? Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani" Uradni knrzi dunajske borze 1. julija 1910. Naložbeni papirji. Denar Bligo 4-° 0 majeva renta.... 9420 i 94-40 42 0 srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta. . 97*85 9805 9415 94-35 4°/0 „ zlata „ . . 4°o ogrska kronska renta . i 11655 t 116 75 9230 92-50 4°/0 w zlata „ . f 113-45 113 65 4°/0 posojilo dež. Kranjske 9650 — 41 a° o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 99-10 ' 100-10 4 0 češka dež. banka k. o. 94-40 95 40 4J ž o 94-40 95-40 41 t* 0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 109-75 110 50 4 ,° 0 pešt. kom. k. o. z 10" pr...... 10210 , 103 10 4 ,° o zast. pisma Innerst. hranilnice..... 9850 99-50 41 ,° 0 zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . 9875 9975 41 j0 0 z. pis. ogr. hip. ban. 101-40 102-40 4" / „ obl. češke ind. banke 99-75 10075 4° 0 prior, dolenjskih žel. . 97*50 98 50 3° 0 prior. juž. žel. kup. 1 , 264-50 266-50 Srečke. Srečke od 1. 1860' s . . . ' 474 — t 486-— „ od 1. 1864 .... 324 - 330 — „ tizske . . . ... . 312-20 ' 324-20 , zem. kred. I. emisije 295 — 301 *— n m j» II« » „ ogrske hip. banke 27550 281 50 245 50 251-50 „ srbske a frs. 100*— 109 — 115*— Kreditne srečke..... 258-50 25950 530-- 540 — 114 — — 120-— 130*— Ljubljanske , .... * 79-50 83 50 Avstr. rdeč. križa srečke . . 64-50 68-50 Ogr. n 9 „ . . . Dunajske kom. .... 38-50 42*50 531 — 541 — Delnice. 113 65 114 75 Državne železnice .... 74525 746-25 Avstr. kreditne banke . . 668-75 669*75 Ogrske . ... Z i vnostenske „ . . 1824-— _ 261-- 261 — Alpinske montan .... 747-25 74825 Praške žel. ind. dr. . . . 2759- 2769-— 687 40 688*40 Trboveljske prem. družbe . 259 — 262 — Avstr. orožne tovr. družbe . 1 Češke sladkorne družbe 704 — 707 — 229-- 231 — Valute. C. kr. cekin...... 11-38 11-42 20 franki....... 1910 20 marke....... 23-50 _m Sovereigns....... 24 — _ Marke........ 117-40! 11700 Laski bankovci . : . . . 94 82, 9510 Rublji........ 235-50 254 50 Dolarji........ 484 Žitne Dne 1. julija 1910. Ttrala. Pšenica za oktober 1910. . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za juli 1910 . . . Oves za oktober 1910 . . E f • k 11 v. 5 ceneje. za 50 kg 9 19 za 50 kg 6 81 za 50 kg 5 31 za 50 kg 727 Sprejme se takoj v eno tukajšnjo podjetje .SaldokontonstiDja slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožna, samostojna korespo-dentinja, vešča stenografije in pisanja s pisalnim strojem. — Interesentinje z večletno prakso imajo prednost. Ponudbe v slov. in nemškem jezika, s zahtevo plače, sprejme upravnistvo »Slov. Naroda«. H I* lil i\\ww Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. I Preanin sliki nta i ptilji n ptim prelil Iv. Bonač v Ljubljani. 2073 ^© f ^y*p t V založbi JtarodK bjpn !{ , w Ljubljani | K je pravkar izšel [I \ zgodovinski roman izza fran- jj£ 0 coskih časov || j;: x ljubezen :-:: j j Koncanove Klare ■ Spisal Fr. Remec. . Cena bron. K 1-50, E 2-50, Žpa posti 2a y već. I Ta roman je vzbudil že v podlistku „Slov. m ] Naroda" občno pozornost ter se je moral ff x splo-io zahtevo ponatisniti. t l D^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C s X X X X 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulantno vsakovrstna posojila in kredite kakor : trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. X X X X X X X X X J 44 rofUIrotana zadruga s omejenim jamstvom Uradni prostori: Seleflburgova ulita it. 7. nasproti glavne pošte. Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4' ,; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — Ravnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila, se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vsak dan dopoldne od 9. do 12., popoldne od 3. do 5. I □L LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v Ljubljani Delniška glavnica: Rezervni zaklad: =1 K 5,OOO.t Stritarjeva ulica štev. 2. f Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po 41 / o čisto. — Kupuje in prodaja vrednostno papirje vseh vrst po dnevnih knrzih. dr\ižaice v SpljetUL, Ćelavcu, TistM in. S^xaje^r-a.. =-»- " -■- K 450.000- m ][ J t IE /. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 3. .\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Obstoječih vlog nnd 38 Denarni promet do 31. decembri milijonov kron. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada >e mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vao svojo močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravi'ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi, izključena vsaka spekulacija z vloženim denarjem Vloge se sprejemajo vsak dan in se obrestujejo po A1 4° 0 brez odbitka; nevzdignjene obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema 1909 nad 518 milijonov kron. Rezervni zaklad nad 1 milijon kron. vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Posola na zemljišča po 5° 0 obresti in proti amortizaciji po najmanj V4V0 na ^eto- Daje posojila na menice in vrednostne papirje. Za varčevanje ima vpeljane lične domaČe hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa kreditno društvo. 4 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki »SLAV1JI«. Podpiraj m o torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. ■on 11 I „ _ L A VIJ A . vzajemno zavarovalna banka v Pragi j je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. A UmM M. «JJ12.1ff „SLAVLIA" ima posebno ugodne i »SLAVLIA ppSLAVkefA^ razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- jjSLAVIelA^ |e res Slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. gf.AlFl.jfn\H gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim U^^aJJU" V aeJfVj dobrodelnim namenom. - JBjmtA razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbijenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom.--- stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni lastop banko „Slavlje* v Ljubljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojimi« Osamosvojimo se na narodno - gospodarskem polju I Ne podcenjuj mo se 1 Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma I Lastnina la tlak »Narodne tiskarne«. QY 9A 96 10