Our Write U« Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA « List slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE V, C "GLAS NAROD A 'f , PO POŠTI NARAVNOST NA ff SVOJ DOM Saj šc ni niti dogotovljen. V resnici je še napol ogrodje. Bremen pa — je povsem nekaj drugega!" Prvi Ceh ubit v Franciji PARIS, 5. marca. — Vojaško ministrstvo je naznanilo narodnemu čehoslovaš k e 111 u odboru, da je padel na zapadel fronti prvi Ceh v francoski tuji legiji; to je bil Jaro-?dav Basi. Padel je 9. januarja v spopadu v zgornjem Si-erek okraju. Temu poročilu pripisujejo diplomati veliko večnost, ker po celem Balkanu vleda velika tesnoba vsled bojazni, da bo Rusija od Romunske zahtevala, da ji vrne Besa rabijo, ki jo je dobila po svetovni vojni. Romunska je zgrad!la utrdbe proti Rusiji Na dolgo in široko je bilo objavljano, da je Romunska proti Riiriji zgradila močne u-trdbe in da je kralj Karol pri pregledovanju utrdb rekel, da bo Romunska svojo zemljo branila za vsako ceno. Tudi Italija je izjavila, da se bo postavila proti vsaki ru-ski kampanji na Balkanu. Balkanska konferenca razpravljala o položaju Na zadnji konferenci balkanske zveze so delegati obširno razpravljali o političnih od-nošajih med Rusijo in Romunsko in četudi ao vnanji ministri zatrdili, da hočejo njihove dežele ostati v sedanji evropski vojni atrogo nevtralne, so vendar 12j*vili, da *e bodo z vso svojo vojaško silo zoper- stavili nemškemu ali ruskemu prodiranju na Balkan. Besarabija je glasovala za Romunsko Leta 1918 je besarabski narodni svet glasoval, da pripade Besarabija Romunski. Rusija tega glasovanja ni odobrila, toda Kalija, Anglija, Francija in .Japonska so priznale Besa rabijo Romunski leta 1920. Od tedaj je 4 bilo že mnogo obmejnih spopadov in sporov. V Besarabiji, ki ima 3,000,000 prebivalcev, večinoma žive Ro muni, toda je tudi mnogo Rusov, Bolgarov, Nemcev, Poljakov in Ukrajincev. Glavno mesto je Chisinau (Kišinev) in ima okoli 100,000 prebivalcev, med katerimi je mnogo Židov in Armencev. Sodnik na strani fl PI /I V QT V#l Delodajalec se mora pri-^^ družiti zvezi, s katero i- ma unija pogodbe. — Značilna razsodba sodnika vrhovnega sodišča. International Ladies; Garment Workers unija je proglasila stavko proti Keystone Button Works in šestini drugim družbam, ker so izstopil'* iz Covered Button and Buckle Creators, Inc., s katero i-ma unija pogodbo. Družbini zastopnik je hotel izposlovati ustavno povelje proti Davidu Dubin^kemu, načelniku International Ladies Garment Workers. Zadeva je prišla ipred vrhovno sodišče v New Yorku, in sodnik Pecora je razsodil liniji v prid. Soglasno z njegovo razsodbo ima unija pravico prisiliti tovarnarja, da se pridruži zvezi, s katero ima unija pogodbo. Po mnenju Eliasa Lieber-mana, pravnega zastopnika organiziranih izdeloval c e v ženskih oblek, je ta odločitev velikega pomena za v>e organizirano delavstvo v krojaški industriji. Kratke dnevne vesti SABOTAŽA VZROK POŽARA? V torek zvečer je izbruhnil ogenj v velikem hangarju na newvor>kem mestnem letališču. Povzročena škoda znaša nad pol milijona dolarjev. Ob lasti k» spočetka domnevale, da je ogenj zanetel iz maščevanja kak delavec, kajti istega dne je bilo odslovljen:h na letališču 300 WPA delavcev. Pozneje se je izkazalo, da ta domneva ni upravičena in da v tem slučaju ne gre za sabotažo. Ogenj je povsem slučajno nastal v baraki, kjer je bila velika množina barv in terpen tina. Hangar so bile najele Transcontinental and Western Airlines. Sest sinov na vojni, ladji WASHINGTON, D. C., 7. marca. — Mornariški tajnik Edison je pismeno čestital Clarence F. Pat tonu v Odebolt v low i, ker ima šest sinov -mornarjev na vojni ladji "Nevada". — To je pomemben izraz praktičnega patriotizma, — pravi Edison. Vseh I 2 je ostalo živih MEXICO CITY, (i. marca. — Telefonsko poročilo pilota po nesrečnega tri motornega zrakoplova 4Mexican airliner', ki je treščil v pustinji 30 milj od Minatitlan in na katerem se nahaja 12 potnikov, pravi, da so vsi ostali živi. Dva sta ranjena, vendar pa ne smrtno. Mehikanska avijatična družba je mnenja, da je pilot Sanchez Cardenas telefoniral it Zoquiapana, male naselbine, oddaljene 20 milj od ponesrečenega kraja. Potniki, kakor posadka, poskušajo dobiti konje, s pomočjo katerih Iri prišli iz pustinje do Minatitlan. Bioff se ni smatral krivini Delavski voditelj je bil trdno prepričaj, da mu je bila kazen odpuščena. — 17 let ga ni nihče nadlegoval. CHICAGO, III., t. marca. — Will iam Biolf je zadnja leta posvetil v\-e svoje napore or-ga n i zi ra n ju ki nema t ograf >k!i 11 uslužbencev. Njegova organizacija šteje več tisoč članov in je ena najmočnejših na za|*i-dni obali. Voditelji konkurenčne delavske organizacije mu zavidajo ta uspeh. Začeli so stikati po njegovi preteklosti ill so dognali, da je bil pred sedemnajstimi leti obsojen v Chieagu zaradi zvodništva na šest me-ocev ječe in da kazni ni odsedel, pač je pa pobegnil na zapadno obal. Zadevo so pritirali tako daleč, da je californijski gover-ner izročil Bioffa čikaškim oblastim. Včeraj je v sodišču izpovedal: — Leta 1922 sem bil obsojen na šest mesecev ječe. Moj za- Jgovornik je vložil priziv. Položil sem bond in v svobodi čakal, če se bo priziv obnese!. Po devetih mesecih uii je rekel advokatt — Zmagala sva. Iz dokumentov je razvidno* I da je apelacijsko sodišče potrdilo razsodbo nižjega sodišča 111 da Bioff ni odsedel naložene mu kazni. ; — Zagovorniku sem verjel. — je nadaljeval Bioff in se' i se podal v Californijo. Izza o-nega časa sem bil najmanj šti-I ridesetkrat. v Chieagi. Poznam skoro vse ljudi v poslopju kriminalnega sodišča — policiste, odvetnike, uradnike državnega pravdništva — pa ni nikdar nihče omenil moje zadeve. Bil sem trdno prepričan, da ne dolgujem oblastim ničesar. Z ozirom na vse to, mu bo skušal njegov sedanji advokat izposlovati svobodo. California in relief WASHINGTON, D C., 7. marca. — Carey McWilliams, californijski priselniški in stanovanjski komisar pro.-i zvezni reliefni urad za pomoč ter je s temi besedami posvaril reliefne uradnike: — Ce ne bosta reliefni problem in problem selečih se delavcev zadovoljivo rešena, bodo zavladale v Ca-liforniji peklenske razmere, i Po najnovejši californijski i postavi bo črtanih najmanj sto j tisoč selečih se (migrant) delavcev z reliefnih seznamov. — j ln lahko ste prepričani, — je dostavil, — da ti ljudje ne bodo tega mirno prenesli. Nova postava je po njegovem j mnenju "krivogleda". Njen namen je v prvi vrsti pognati seleče se delavce iz države. — Sprejem postave je izsilila ista nazadnjaška ga 11 ga, ki je gospodarila Californiji petnajst ali dvajset let. Ta ganga deluje sedaj potom Fariner-ske zveze, v kateri so organizirani californijski veleposestniki. Po novi postavi ne bo dobil reliefa nihče, ki ni že v>aj tri leta v državi. Tujezemci bodo morali izpričati postavno domovinsko pravico, uveljavljene bodo določbe, kako se sme potrošiti reliefni denar, in 110-'bena družina ne bo. dobila več kot petinpetdeset dolarjev podpore na mesec. Po novi postavi bodo zamegli črtati z reliefnega seznanit* slehernega, ki bo kupil zobno krtačko. Postava namreč določa, da ne sme biti reliefni denar porabljen za nobeno drugo stvar, kot izključno le za hrano, stanovanje, obleko, kurjavo in razsvetljavo. — Veleposestniki, ki imajo to postavo na vesti, skušajo pregnati iz Californije vse se leče se delavce. Člani Workers Alliance (organizacija reliefnih delavcev ne bodo smeli z denarjem, ki ga bodo dobili za relief, plačevati organizaciji mesečnih prispevkov. — V Californiji dobiva relief 400,000 oseb. V dveh letih se je to število povečalo za 7'. odstotkov. Med njimi je nad polovica ljudi, ki so prišli v Californijo iskati dela. Kaj bo žnjiiiii, ne vem. — Vsled nove postave, ki je bila uveljavljena navzlic vetu govemerja Olsona, bo črtanih z državnega reliefnega sezna uia najmanj stotisoč oseb. IV mojem mnenju se bodo začele vršiti resne demonstracije. I11 srečni bomo lahko, če ne bo še kaj drugega kot samo res ne demonstracije. Welles dospel v Pariz ŠVICA PRIPRAVLJENA NA IZPRAZNITEV LAUlSANNE, Švica, (i. nuirca. — Švicarska vlada se je odločila za načrt, da izprazni gosto naseljeni severni del, ki ineji na francosko mejo v okolici Genove, za slučaj, da bi Nemci vdrli v švicarsko ozemlje z namenom, da se izognejo Maginotove črte. -Ta načrt tudi vključuje izpraznenje Basela in Ciriha, (Zurich) ki se nahajata v bližini nemške meje. Ker poročila naznanjajo, da se nemške armade zbirajo ob švicarski meji, se je vlada odločila, da tri dni pred navadnim časom vpokliče k vojaškim vajam 70,000 več rezervistov. PARIZ, Francija, 8. marca. — Ameriški državni podtajnik Sumner Welles je včeraj zjutraj dospel v Pariz in na železniški postaji sta ga pozdravila podtajnik vnanjega urada Auguste Carpentier de Ribe* in ameriški poslaniški namestnik Robert Murphy. Popoldne je Welles obiskal predsednika Albert Lebruna in njun razgovor je trajal dalje časa, kot pa je bilo nameravano, tako da je mogel obiskati ministrskega predsednika l)a ladiera šele proti večeru. V Daladierovem uradu sta se razgovarjala nad dve uri. Daladier je Wellesu povedal, da miru ne more biti, dokler je v Nemčiji na čelu vlade Hit- ler, kajti Hitlerju in drugim Jutri bo imel Welles razgo nacijskini voditeljem ni mogo-1 vor s francoskim finančnim če verjeti. Predno bo mogoče /.'ministrom Paiflom Revnaii Nemčijo skleniti mir, bo morala Nemčija dati poleg besednega zagotovila tudi materjal no jamstvo. dom, (popoldne pa z zastopniki poljske vlade. V nedeljo se bo z aeroplanom odpeljal v L011 don- RIBBENTROP NAPOVEDUJE KONEC VOJNE BERLIN, Nemčija, 8. marca. — Nemški uradni list "Dien-. aus Deutschland" prinaša vest, da je vnanji minister Joaahir.i von Ribbentrop izrazil svoje mnenje, da bo vojna v enem letu končana. To izjavo je von Ribbentrop podal pri sprejemu jugoslovanskih časnikarjev, katerim pa je tudi rekel, da je Nemčija pripravljena na 'petletno vojno. Dalje je rekel von Ribbentrop, da Nemčija ne išče nikake-ga ozemlja v jugovzhodni Evropi in je zatrdil, da angleška blokada nima nikakega učinka, medtem ko ima nemška pro-tiblokada mnogo več uspeha. meti iiBoei«.»•«TMC , New York. March 8, 1940 "GLAS NARODA" cftfci mi nbvup) Ovm Od pablietod to lUlMfi miiMINe MMMKI Ck OwtIM) Mnlt j. LM BM. Maoe of hnrin— jf tke Mrporalkc o« Uii wm ot Above oMotn: NEW I0KK, N. X. 47th Year iB8uw> ran n DAT ttOBP r stnmiTs ahd houda« _Advertleeawat on Agreement Sa eetO Mo velja U la Xaiade__ » Od Ma MU. Sefctrt leta Mae Ameriko « «MMM IC.00 MMMMM 98.00 MHn nM 2a New York ea celo leto ... 97 00 Za pol leta............ MM $S.8G Za inoaenurtvc. ea eelo kito .. 17.00 Em pol leta ............... tUO Sobeeriptiea Yearly - m WABODA" IZHAJA VSAKI 1>AN IZTZBHflt NIDIU W PRAZNIKOV KASODA", ti« WWST Mik BIMAl, NBW TOSUt, N. I TtlfiPHONE: C9Moea •—lttt POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI UST s tem, da imate vedno VNAPREJ pfe-čano naročnino. Časopis mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. HITLERJEVI POGOJI Tekom pogovora z ameriškim državnim podtajnikom Sumner Wellesom aii predložil Hitler svetu mirovnega načrta, pač ipa enostaven ultimatum. Nacijski voditelj ni zahteval le nadvlade nad Evropo, pač pa podjannljenje vsega evropskega kontinenta. Nemci morajo imeti "življenski prostor'* (kar je na-cijska označba za nemški imperij) in v to svrlio bodo obdržali vse, kar so doslej zasedli, poleg tega pa zaiitevajo še Madžarsko. Poleg tega mora imeti Nemčija tudi kolonije. An-' giija ji mora odstopiti vse svoje obrambne točke pri Suezu, Gibraltarju in Singapuru. Ko bi Hitler vse to dofcil, bi !bil pripravljen razpravljati o nekaikšni "gospodarski neodvisnosti", ki naj bi jo za-jamčila "gospodarska organizacija Evrope." Po Vsem tem naj bi šele prišla razorožitev na vrsto. ' Ce bi se Hitlerjeve zahteve vresničile, bi imela K v ropa v svojem osrčju fašistično državo, ki bi bila večja in boga tejša na surovinah, z morebitno izjemo Sovjetske unije in Združenih držav. Nova država bi izaseučila Skandinavijo, Italijo, Špansko in Francijo, dočim bi bil angleški imperij izpostavljen napadu na vsaki ranljivi točki ml Sredozemlja do Indijskega oceana. Hitler poziva zaveznike, naj se bore ž njim do britkega konca ali se naj pa zadbvolijo z ogromno državo, ki se je po-' rodila v Hitlerjevih sanjah in bi ji razen Sovjetske unije nihče ne bil kos. In Hitler je iSumneru Wellesu kar v lice »povedal, da se prokleto malo briga za ameriško javno mnenje. Po njegovih mislih je za Ameriko najbolje, če se briga za svoje lastne za-, dere in naj s>e ne praska tam, kjer je prav nič ne srbi. Kot smo že v včerajšnjem članku omenili, se je skliceval na "Monroe doktrino" ter si je drznil primerjati od-nočaje med Združenimi državami ter Centralno in Južno A-meriko z odnošaji, ki jih vzdržuje Nemčija z uropanim avstrijskim, čehoslovaškim in poljskim ozemljem. Izrazil je trdi svoje pomisleke o ameriški nevtralnosti ter namignil, d:i mora biti Nemčija oprezna pred vsemi demokracijami. 'Mogoče ot do neke ženske, ki stanuje v okolici. Ljudje I'O ipo slikah s/poznali, da je bil to Haee. Orožniki so takoj ikrenili za njim v tej smeri. Haiceta .sicer nis o našli, pač pa j-o aretirali na nekem kozolcu »nekega moškega iz Pisec na iBizeljskem, ■ki je znan prijatelj tuje Ipstnine. Pri njem ^o nais-'.i izvode listov, v katetrih -ic popihani zločin rabzoj-inika Grobertška in tovarišev, Iki iso bili pred nekaj meseci obsojeni v Celju. Sumijo, da |ii bil ta moški v zvezi z Gre-ben&kovo tol^K). Iz Tuhinj? so sporočili. da so tam videli moškega, v katerem, so ■spoznali Haceta. Orožniški ipoveljnik jV Celju .ie prejel iz Škofje Lo-,ke .pismo, v katerem mu neki Fiioški »poroča, da bo izplačal JOfX) din nagrade onem«, ki bo riobil Haceta živega a1 i mrtvega. MLAD TRGOVEC USTRE LJEN SKOZI OKNO. )Dne 15. febr. Je bil v Stra-ihovici pri Kamniku izviren zločin, ki je globoko pretresel i\tso kamniško okolico. Neznan nVrilec je ustrelil uglednega trgovca Franceta Prod-inika. Ko je sedel v pisarni, tje morilec trikrat ustrelil sko-7A okno in je tretji .strel zadel ^Prodnika na ravnost v srce. Po istreli'h so .prihiteli Prodniku na pomoč dr. Jurij Polec in dr. Pncelj, ki pa sta mogla ugotoviti le smrt. Orožniki fso bili takoj obveščeni o urno-ii u in preiskavo je izvedel sam jkaipetan Lazarevič. V teku dne so bile izvršene vsestranske poiizvcdibe in je upanje, da jbo mreža okrog rza.v rat nega morilca knmlu strnjena. PONAREJEN DENAR IZZA MEJE. i K 'ez noč so se pojavili v štajerskih krajih |x> narejen i kovanci. Ca-opiwi so opozorili fla «se je v Ptuju in po okolici zadnji čais pojavRo dosti ponarejenih kova-ircev po 50 in 'JO din. Dočim so,petdesetaki nekoliko manjši a>- premeni, se dvajsetaki ra#li«kiujejo samo po zvoku. Mariboivko oblast vo je storilo primerne ukrepe da i-e razširenje ponarejenega de-»uarja omeji. Poizvedbe so talk oj pokazale, da Mk-ušajo raz- SINOČNI SIMFONIČNI KONCERT. /The New York City Sym-Iphony Orchestra, k i pod pokroviteljstvom župana F. H. Tja Guardia prireja koncerte v Metropolitan Opera House, je sinoči priredil četrti k once it., čegar častni kapehiik je bil M. Abravanel, kot klavirski solist pa Misclia Levitizki. Ta koncert je bil že dragi, ki je proizvajal samo francoske skladbe, v katerih so bili zastopani Lialo, DdbiMsv, Rarvel in Berlioz. IZadnji koncert v omenjeni dvorani l>o 19. marca. Tedaj »bodo pro izvajan a dela samo a-imeriških skladateljev pod vodstvom ameriškega kajielnika Izler Solomona. Pred tremi temini smo omenili, da imamo v zalogi še 400 Nlovensko-Amerikairskrh Koledarjev za 1940, V teh treh tednih so nam čitMcUji šli toliko na roko, da "smo jih prodali več kot 200 izvodov. Torej imamo jih iše 200. Ako »e kateri nima Koledarja in želi uredništvu pomagati v njegovem delovanju. peča vati ponarejeni denar osebe, ki so pri..-]pele v Maribor z o rast ram meje. • |Por.arejeni k v Jugoslaviji. (Swli se, ria je (bilo poroarejenga za kakih 20 milijonov din denarja, katerega tihotapijo čez mejo. češi zamižala. Ker butlegerji niso bili organizirani, se je razvila med njimi silna konkurenca, ki jim je manjšala dobičke, obenem pa skrbela, da ni bilo brezpo-trebne žeje nikjer. NESREČB. .Rudolf Završnik iz Komende je pati in si zlonii'1. levo novo. . 'Posestnik Ivan Petrin iz iBraislovč je doma rezal drva, pa mu je odletela trska v oko iin m»u ga olwiufcno ]>oškodo-vala. . i Delavčev .sin Rudolf Volčič iz Stražišrn pri Kranju se je smučal nekje pod lS-v. Joštom, ipa je padel in .si zlomil nogo. V bolnišnico so prej>eljali idninarnioo Jero Križinan iz (Horjula, ki je padla na gozdni }poti in si zlomila roko. SNEG RUŠI STREHE IN POSLOPJA. iMočno zmnznjen in pod ledeno ploščo južen sneg je j>o-ntal zeh> t«'žalk, da je jK»vzro-iČil jh) raznih krajih mnogo l&ode. Veni h treh go-ii>oorusil >neg ipri |K*>estniei Heleni Markež . |jstreho na gos,podanskem poslopju in povzročil škode za i2000 din. Enaika nesreča je zadela tudi .posestnika Zigerta fna Sp. Šoavnici, občina Gornja Radgona, kjer se je >eWeii-Io ogrodje velike strehe in o-graiža tudi stene jx>slopja. da Bo morali hleve izprazniti. Žrtev težkega snežnega ok-'epa je postala butli streha gospodarskega poslopja pri posestniku RovkeV.)u na ftčavniei, občina Sv. Ana .v Slovoniskih goricah. . ko rženega in koruznega kruha se je na peklo in kako ogromnih množin kvasa je bilo treba, da je uspešno vzhajalo z rozinami prenasičeno testo za potico in kejk! (Ja, kttkopa! Opomba stavca.) V zadnjem, večjem prostoru, kjer je bila znotraj vedno veriga na vratih, se je pa kršita postava z naglico petilj galon žganja in dvajsetih ir.t-lon vina na dan. Včasi je bil ob provizorični bari kar črno žejnih odjemalcev. Drink žganja petindvajset centov, koza rec vina petnajst. ■Grnen je imel nad sto gostov, nad sto dobrih prijateljev, in je vsakega po prvem imenu poznfel. Tako stanovitni so bili in tako so mu bili vrtani, da ni bilo med njimi nikogar, ki bi si drznil uesti svoj«-cente drugam. To pa zato, ker ŽRTEV PRETEPA. V Begunjah na Notranjskem jdruen ni poznal vere in lipase je zibrala v neki gostilni Sija, in pozral ne svinčnika ne večja družba donmčinov, ki -o krwle in ni nikomur dal na kre-ise -sprva prav prijetno zabava- jdit. Ji iu zbijali šale. Že dopoldne! Njegovi bližnji in daljni kon-ipa so prišli v gostilno firirtje kurenti so imeli dolge seznam, iz sosednje vasi, ki so pričeli dolžnikov. Z večanjem teh se-jKzivati in nadlegovati mime znamov se jim je manjšalo šte go *tnj\-robe za*tonj razdal, bi imel vedno dvesto procentov dobička. »GLZt »X»ODr»-IfitT( New York, March 8, 1940 WLUVBJW (YUQOULXT) ITUL« ' .. L,1! 1 K. Kil HAH: V OGLEDALU i Tako je iKjslala dva posebno vesk-u sla tudi na kraljev dvor. . i fLept-ga dne sta torej priša Jia Severtoiuv dvor vitek, mlad ■pevec, strastnih ognjevitih oči, in nilada preoadežua krasotioa p kateri so dejali, da je baje pevčeva sestra. tO ijk"vcu je sel glas. da premore sojini nebeško sladkim petjem prevzeti in do dna Ipretrcsti sleherno žensko nree in da je njegova zmagoslavna •pot po>mta s strtimi srci žen, solzami zapuščenih otrok in divjimi maščevalnimi naklepi .zakonskih mož. 'Enak glas .jo še! o lepi kra-8otici, da se je poigravala z 'Mladi kralj Severin »e je poročil s prelefK) nedolžno devico Grize Id o. Ko so mi rtu le dvorne oereiikouije rn ae je celo «iaj>rjul»ša kraljičina spletivna odstranila iz raizkošnih soban, rta globoko oddahnila in prijeta za roke. Toda mahoma, kafcor bi priplavalo nekje t7iiK>d stropa, se je pojavilo .pr«*d njima vilin^ko bitje. •"Jaz sem vila Ratlmila," je dejalo to bitje. "Jaz sem spre-iiiIjala .vajino usodo od rojstva do danes in vaju srečno pri-.veaKa skupaj. Nrsta me nikoli «lo .*> jo nuivzočnost. ko sta ee prvič srečala i.n se za ljubi ba. Rvoj cilj sem do«egla in sedaj me č ikajo druge naloge. Da'{moškimi srci. -ko da bi bili li-Va nikoli ne bosta )>ozaibila ,da Vtiči,, ki jih v jeseni meče vesta rasla pod vanstvom vile ter na tla in jih mimoidoči (Radmile, ki vaju je — čeprav rpohodijo. O, tutfi kralj in kra- ljica sta čula te vesti. toda sta i-e temu smehljala. Bila sta preveč 4 u verjen a o trdnosti f^voje inodsebojre zvestobe in •tega ne vesta — mnogokrat okvaro vaj a hudih -nesreč, vama prinašam svoj poročni (dar.*' In razgrnrla je pred nji-imi dva prelestna s ftirferotn in cdatoni frkana pbsča tanka in nežna kot najrahlej-iniajna. Zato nista pokušala £a ;pajčevina lahno drhteča, virahlega notranjega klica, ki ■ju je sva nil, in sta puvahila oba Nova knjiga v angleščini o Slovencih jV vanstv** svojih vilinskih pla-Bila sta včev sta se čutila povsem ueo- •FunVnem svitu in tako lahka, da si oba kihko skril v eno sa-iiio dlan roke in vendar sta to-|>lo in mehko pokrila vse telo. • 'Ko sta Severi n in Grizelda vsa zaeudena držala te dve umetnini v rokah, jima je vila še za šepetala: ^4 Vzemi ta in cenita moj dar, kajti teli pladčev ni tkala človeka roka. Tkala sem jih jaz Minul iz niti vajine a-ode. Vse .vajine otročke zl-ate sanje Nem pora/bila, vzela >em vajin Uneh, vajine čiste, nedolžne ■uladeniške in dekliške misli, vHkirla sem vajino zrelo hre/pe-nien,je. vtkala vajine odpovedi fin žrtve, delo in razvedrilo. »Vse je tu pt«tro pomešano in ni je zle misli, ki bi doslej skalila vajino preteklost. Plašča hta čudovito ogledalo vajine vesti in jaz, ki sem čula nad vajino usodo, sem srečna, da vama ju moreni pdkloniti. Toda pomorita, plašča lx>sta odslej ogledalo vajine zakonske fcvc4-tobe. Vdahnila eem, vanju čudovito moč, da bosta po-kaizala vsako, tudi najmanjšo nezvestobo. Pomni Severi n. če prelomiš zvestobo G'rizel-di, pa četudi le v mislih, bo dobil (tvoj plašč takoj grd madež, kot viden dokaz *voje nezvee-4 obe. Isto se zgodi s tvojim plaščom, Grizelda, Če ^e izneveriš svojemu soprogu. Plašča naj vama bosta sponwn na čisto nVl-adost in obenem stalen opomin, da živita trajno v inetkč»bojni zvestobi in ljubez-ti i in da dajeta dober zgled tudi svojim podanikom. Ofova-rujta torej plašča pred vsakns-inim madežem." • 'Po teh besedah je vila Ra-d-tnila i ogrnila. • ISedem polnih let sta živela (Severin Ln Grizelda v sijaju svojega dvom sredi premnogih. oW'tHovalcev, zahrbtnih :in odkritih, ki so se jima las-ka^i in dolmčikalL Kljtrb te-tifn sta ostala f-tetih sne ln stta modro in pravično vladala nad svojimi podaniki. Ostala M a zvesta svoji zakonski o<>-Jjnbi iu njena plašča sta se lesketala ko soitee v svoji čarobni č h-tot i. . • Zgledno življenje kraljevske dvojice pa ni bilo p^jru'Hi InudoMi vili IfTiHitiji. Obji je hotela d« Hi b¥.\ vsi IjiMje zli in j»dkvarj«*ni, kot ona sama in je y^iU> po vsem sveta ra-z-l«»oši^iala svoje sle. da ^ sladico zgovornostjo ta pespiijo o-indrtujb slabotna človeška area in jih iJrtpeljejo na pot dla i« itujca, da ostaneta nekaj dni na dvoru. • 'Prišel je večer preizkušnje, i Na' naglo prirejenem odru v mogočni viteški t lv<» in ni, okrašeni z orožjem in slikami starih slavnHi prednikov. je pel ■tuji ij)evec in njegova prekrasna -ostra gii je spremljala na diarfi. i V dvorani so se zbmli vsi vitezi iu plemen i Uiši od dalee Iiaokrog jli skoro brez diha ]ki-f*!iršafi nadnaravno lepi glas jpcvcov in se drvi I i ljubkotsli spremljevalke. i V prvi vrsti sta sedela Se-veri n in Grizelda. Ob začetku 'sta se skrivaj prijela za roke, talko ju je prevzel čar prve ipesmi. . I Po \ Ve v gla-' se dvignil ikot sikrjaireek in zaplaval da-Ječ, daleč in seje v krogih spet »vrača-l iz neskončnosti. Osamil jen in sebe prepoln tu žen in f»pet v<* prevzet neke tajne sladkosti, kakor slavec v mesečini majske noči hrepeneč. •Nenadoma, hote ali neliote se je sreča! tujčev pogled s |m>-gledom Griizeldinitii. Vse bolj ppojue so }K>stale njegove melodije, rasle so. kaikor do nedostopne ipečine. zaigorcle so v de«toničnem ognju in prebliski strasti so se v žiga 1 i v njih. . iT.edaj je Grizelda spustila soprogo vo rtfco in se čim dalje ibolj prestajala t^fii vabljivim gfaso\ om. . i Severin niti čutil ni, kdaj «nu je GrLzeMa odtegnila roko. (Ni ga yirevzeiual samo pevčev /glas. Se bolj ga je očarala Jjubka pevčevi opremljevalca. jXjene čutlovito prebele roke čvrsto, a vendarle rahlo, ko sen prebirale liarfine strune. .Nenaden hiter odkret glave in so se ji preko ramen raz-pustili zlatoplavi valovi h us. kakor dvoje tihih goiskili I jezer so »e od časa do časa sramežljivo — plaho vpr.le vanj in njih modrina ga je pritegnila natse, ta rdel'a in bledela in kakor v vročici čakala konica predstave. Nato sta >e, kakor hitro je dovoljeval dvorni običaj, odstranila v svoje sobane. torila nič hudega." 'Zvita sobariea je ]x>ložila pi*st na svoj topi nosek in dahnila: 4'Kaj, ko bi ga brž poslali v kemično, čiščenje f" i Toila to je vendar vilinski plnšv. ki mu nobeno kemično čiščenje ne more d«» živega." je žuhastno odmahnila kralji--iglculahi svojo -ipletično. Zo-H>et jo je skrivno>*ten glas sva ril prml prevaro. Toda (iri-zelda je nuijceno,. inak'ciio slo-'}>ila na upoleko pot. da ji drsi in .ali. ko bi veiklar mogla čisto nazaj. A pot je tako vabljivo g!ailka in lahka, da se kar nič več ne boji iti malce fiiaiprej. iSrce morda ši» noče, toda lista že govore: " Pojdi. Rozai-nsunda, hitro, to je edini izhod »da si rošim življenj«1 in čast. Toda glej, da te kralj ne o^wi-zi!M Rozogled vanj je že izadostova-i., da ponomo zbledi iin omahne. Žalost gre skozi V teku enega tedna izide nova zgodovinska, na multi-,graf tiskana knjiga, ki bo med Šimenci brez primere, pisana v anglvščini. Knjigo izda Works Project Administration. District 4, Cleveland, t >.. in je bila jnevi-dcna v angleščino in prirejena za ti k po lovelamMcein Foreign l^m-guage Newspaiper Dige-t Projects. Knjiga sestaja iz izčrp-kov elevelandskih isloveuskih o]>ade-iii v provotlu vsi ur»*dni^ki članki obeh li-tov. doberšiMi del "škrata" in "Kaj pravite"; dopisi vseh dopisnikov v tistem letu., ]>e-nikarji in rar/.-jni drugi podatki. Vsebina je razdeljena na še-1 poglavij in sicer: i '1. dogodki posameznikov; 2. iuiš<* narodne organizacij**, cerkve, društva, listi, naro.lni domovi, eitatelnice; .'». lokalni dogodki splošnega značaja naše narodnosti; 4. nova domovina, dopisi, uredti/^vi komentarji o ameriških splošnih zadevali, ki ne spadajo jmhI lokalno rubriko; o. stara domovina. dopisi, uredniški članki in komentarji o notranjih in zunanjih zadevah starega kraja 'kar se tiče Slovencev; 1». |m> svetu, dopi-i in ure«lniški ko-.'lientarji na razne svetovne zadeve. Ta nova knjiga o Slovencih se bo dobila v vseh javnih knjižnicah v Cuahoga okraju, v Ohio. Knjiga ima oh-ega čez 7(X> strani tn je največja med vsemi narodnostmi, kar jih je bilo izdanih |m> tem Pro-j<'cku. Slovenci smo tudi «*di-cii, ki dobimo knjigo sami zase o naših zadevah. Doslej je izšlo že več knjig t«* vrste od drugih na rod nos I i, pa so vse uredili talko, da so od dve do štiri narodno-li v eni knjigi skupnj. Na primer je italijanska in nemška zgodovina sku-f mi j v eni knjigi in obe imajo samo 550 strani. Slovenci smo po številu veliko manjši od navedenih, pa imamo nad 700 strani knjiiru -ami, ki je res na.vvečja o«l v>eh drugih. To kaže, tla srno še precej živi in jako aktivni v društvih in politiki v primeri z drugimi narodi. Imamo mnogo društev, ki jih drugi nimajo, imamo narodim domove, ki jih drugi nimajo in št' marsikaj. -Pa če 11 rti opisovati, pot indite se satiri, kateri >e zanimate za to knjigo in |>ojdite v najbližjo javno knjižnico in vprašajte za to knjigo "Foreign Language Newspaper Digest, Slovenian station. Poglejte notri, .pa se bo-te kmalu našli če st«» dopisovali v liste leta 19.'?7. Zlasti bodo presenečeni KOLIKO TEHTA SNEG. M-0&&4T'-JMdKMHM Vprašanje, koliiko -neg prav za prav tehta, je v tej zimi, ki se izkazuje s tolikšno trdo vratnustjo, in tolikšno množino siK»ga. |m«- zanimivo. <)«1 govor ni t«Tco hihek. kajti -iiclt je |m» teii lahko ra^;»ič»Mi. 'Kalili, praMkar zapadli sni'g tehta za vsak kubični meter iiiormaliio d»» SO kg, če Kelo rahel, pa more v ) m »sobni h okoliš«'inali tehtati tudi samo .'10 k^. Ta vrata snega je -hub •prevodnik toplote in rastline ter mlado setev |M>d seboj zato izvrstno varuje. Zemlja sama sobnost tisti, ki >o pesni kovali, ko bo snega je zelo velika. Topli zrak, jHK-obno fen, in dež pripomoreta bolj do tega, da -tn*^ skopni nego s pomočjo -onca. IPri ten»j|>eraturah blizu ničle ali nad njo sneg ne pada v po-edinih kristalih, U*mive»" v ko--mrh. V zmernem pasu sneži zlasti ob temperaturah malo pod ničlo ali nad njo. vendar pa so opazovali že snežne mc-teže pri tenipiM-aturah Ist -topili j nad ničlo. (Po drugi strani so v kontinentalnih in polarnih |>odnch-nih ozemljih opazovali že snežne meteže ob temjM'raturi 4<> stopinj ]>od ničlo. V vrinVm pasu snega v nižjih legah ni, v polarnih ozenUjih labko zsi-paile ob vsakem letnem času. (Nadaljevanje na 4. strani. KLOBASE in vsakovrstno SUHO MESO pošiljam proti poštnemu povzetju in sicer: Klobase in želodec 28c lb Suhe sunke--25c lb Suha plečeta--20c lb Suho slanino (bacon) 20c lb Picnic Hams (krače) 1 7c lb KRAMER MEATS 5301 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio zagleuali svoje |>e-nii, prve ver/.e ali kitice v angleščini. Zabavali se boste tudi \~-i, ki ste se tega leta prepirali radi tega ali onega. Skratka, \i-i |w>ste imeli ve rk užitek s či-lanjem lastne slov^n-ke. ele-velandske zgodovine v angleščini. Jaz sie<*i- ne morom ničesar Igotovega reči, vendar pri|M>-ročaiii, da naj uradniki cleve-landskih -lovei*>kih narodnih čitalnic vložijo pismeno prošnjo uradno iu naslovijo na Mr. Osear Dan, Project Supervisor Foreign Language Newspaper Digest. 1270 Ontario S\. Cleveland, <). On bo vašo prošnjo predložil svojim predstavnikom in če bodo odobrene, bo vsaka čitalnica dobila en iztU te knjige in molila tudi naslednjih. ki tej sledijo. Vsekakor je važno, da narod sam »Mitom svojih organizacij ]>o-kaže zanimanje za to knjigo, Jvi j«' za -edaj ogromnega pomena za na- narod in nihče ne mor«' prerokovati, kakšne ocene l»o 11 to deležni od Aiiierrkan-cev za naši* gibanje, fstotako naj bi uredniki li>to\ in glasil vrprašali za kopijo te knjige, ker jim 'bo imenitno služila kot leksikon dogodkov dotič-Jiega leta. Foreign Language Xewspa per Project je v (Mevelandu I od v odi-1 voni spretnega Mr. Oscar Da n-a, ki je bil svoj čas urednik madžarskega dnevnika v (Mevelandu. On si mnogo prizadeva, da bo to delo doseglo namen, kateremu je bilo po-vcčclio. . »Znano dejstvo je, da je med Anverikanci vedno obstojalo neko n i »zr'lipa n je do priseljencev in njih časopisja. Vsa razkritja j Hitom prevodov pa bodo pokazala naše gibanje in miselnost Amerikancem in bodo odslej precej drugače mi.-Ii-li o nas, kot so pa doslej. Torej, le čitajte knjigo, zato smo jih naredili, pa tudi napišite kaj o nji v listu. Erazem Gorshe. ADVERTISE IN "GLAS NARODA" pošil jatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem ktarzu. V ITALIJO $ 5.90 11.50 17.00 28.00 55.00 Lir 100 " 200 " 300 " 500 " 1000 KEJt S K CKNK HTDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CR SE POIiVItŽENB ^PU£lfBai»l GORI AXJ DOM .M4.NA NAKAZILI IZVKfeH AJEMO PO CABLE LKTTBS Z.% PRISTOJBINO $1— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVZl. BUREAU) SI« W. lMh ST.. NKW VOKK Antarktidi je r-uežna meja «.e -v vi-ini mon-»ke gladine, v lliiiudajih pa -e moreš dvigniti tudi olMlO m visoko, da do-t-jM»- do snega. Xa tiruimiiitih ji* snežna meja v višini :iti!) m. v ozemlju Mont BUtnca pa ^e-le v višini ui. Seveda gre tu za mejo stalnega snega. nmiwsMBBWSBisaaains^ai: '^T»t>as>!i«ganepgrg» ir. i MM. ■»•-^wriMiMiiiin NflTF ZA KIAVIR All H AR MflNIKO PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOEO0A MO NASLEDNJE MUZI KALI JE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI rm mo^kl zbor.........................-M ŠEST NARODNIH PESMI z» moški zbor .................... Sest narodnih pesmi u mr- šani zbor ................................jI 1. SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ____________ M PO JEZERU KOLO ______________________________ M s. BARČ1CA MLADI KAPETANB____ M 1. OHIO VALLEY SILVIA POI.KA ................ JS j. TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ_________ - JI SP.VVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ________________ JU* Zorko Prelovcr—15 SAMOSPEVOV z« clas s klavirjem..........1.25 ŠEST PESMI ZA (jLAS IN \IK .......................~ ALItLM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za slas in klavir 1.— Al. 0 ZRAlCOPLOVn STR A 7un I An IF Velika skupina angleških trgo vskih parnikov, ki jih bojne ladje m aeroplani varujejo pred napadi nemških podmornic. »ranr Vcnturini—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... frrdo Juvanrt-IZ MLADIH LET, moški zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (moški in mešani) .............. .€5 .6!» Moški zbori OSKAR DEV: Barčica; OJ, m«»i Soeel ^e gor; Kam ml, fantje, drer t vas poj* demo ...................... J60 OSKAR DEV: ..SreOno, ljubca moja; Ko pttči-ca na tuje gre; S or i; Moj očkm *iua koujičkt dva; I>ol»iv st-ui i»l-«>m|i Mirka ijowo; Kaj druse- liorem; Zdravicn ........JM \ AS1I.IJ MIKK in A. UKOBH1NO : Votrič; 1'« Kradlui ..........JU KKKIM » Jl'VANKC: Zjutraj.......................'J® Slov:tuska ....................3® t»ETKR JEREB: Pelin r«ia; VASILIJ MIKK : Podoknlca........M /.llHKO PREIA>VET!: Ko M« fautje proti vasi ftll---- 1 jt- enkrat še ............... Slava »lelu .................. dlt. vni.ABIČ: K«>*uiarln; JOS. PAV^lO: Potrkan plea ......JS DEKLE NA VRTI: OJ. MARINKA. PE(iL.\J _____ 55t Zidana marela (polka) VESELI BRATCI (mazurka)---- S5c DEKLI-: NA V RT L' OJ. MARlCKA, PE0L.AJ______ Js SPA VAJ, MILKA MOJA KIROTEK .................................. JZ STARK ZALOGE pa iina ruo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cone: Ameriška slovenska lira, (Holmar) JM Orlov tke himne (Vodopivec) ------- £0 Slovenci akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Malica) -------------------------------- .Si V pepelntfni no* i. kan t a ta sa sol©, zbor in orkester. škl ali žeii.»ki r.lM>r ...'......... 1T5 II. zvezek. 77 |M>smi za moftkl ln mcšiini /t*ir ................1.25 IM narodnih pesmi za mofkl in mešani zbor. Krnil Adamič ,...1.— FANTJE NA VASI. 18 narodnih za mc£kl xbor. drli Precelj.. M Naročilo pošljite na: (C Glas Naroda 9* 21« WEST 18th STREET NKW YORK. N. V. M t ' ^ New York,-March 8, 1a wito, ker ni hotela izgubiti ravnotežja. Sedela je na robu, za katerim je bila v ju Gonjaču globoka vdolbina. Y>i >o molčali. Gospod Felieijan je pjpu-šoal proti stropu J»r« «re dima in sicer taiko npretno, da je manjši krog vedno } p aval skozi večjega. Z ustnikom pipe si je večkrat pogladil po ustnicah, kot da bi si hotel popraviti brke, katerih seveda ni imel. 44Vesel >em vajine -sreče! To mi laliiko verjameš, Ro-i um. Toda, kaj bo pa Valdhofer rekel?** Roman *e je skušal nastnehniti. Pogled-ul je Beti v oči in ji siknil roko. 44Ko bo oče enkrat Elizabeto spoznal, bo ntsc dobro. O I« mii sem prepričan." To je bila beseda grbavega apostolu. Zdaj v tej uri. •V>i so bili |>o)n mir. Roman je glolnAo vzdilrnil: ' 'Glede vsega s? z očetom Še nir-va spo razumel a. Toda zdi .-e mi . . .** "Roman,'' se je oglasila Liinarica. "svojo srčno kri bi dala za srečo svojejre otroka. To voljen. ' Delati razdor med teboj iu tvojim očetom . . .*' *4Le pomirite -e, mamica,*' go-|k>d Felieijan je pritisnil Limnrici cev ipipe na usta. "Romun naj govori, on se ženi, •?e \ a e dobro.*' i 'Roman je jrlcči. "Vi, gospod župnik, bi laliiko dosti pomagali. Pri očetu 'ii pri ljudeh. In zato mi y.di, da bi bilo 'najbolje, če bi m ju, go> j mm I župnik, že jutri prvič oklieali. Potem bo oče vmh<. pri čem je. hi ljudje.* Ko bodo izvedeli, da Vald-ju ferjev K< man noče nobene druge kot Elizabeto, IkhIo morali dati uiir. Xa\-ezadnjr pa je le nekaj zaleže, če je človek županov sin.** ' tiospod Felieijan se je eitielrljal. "Takoooof Da bi vr ju oklicaJ? Potem pa mora biti še nocoj spraševanje.** "l>a, gti.s|KMl župnik." K:?lko naglo je odgovoril Iio-HK.n. 41 Mene ni treba več sprašvvati, mene ste že. .laz Vnam katekizem.** \ 44Xo no seveda, vem. Policija Pilata si v veri j>ozabil, pa ti odpustim. Kaj pa ti. Ej i zaLe ta?" od Felicijar. se je s komolcema naslonil na mizo in gledal dekletu nararno^t v oči. ' 44Kako pa je s tvojim katekizmom? Ali ga imaš rad« tegale Romana?" iXobene besede. Toda če bi Beta povedala celo knjigo, bi ne mogle več povedati, kot je jKjvedakt s tem tihim vzdi-htm s>vojega srca. ' W4Dobro.** je ]K)kim*ul gospod Felieijan. Zdaj pa že vi-ciiifT. da znaš katekizem in tako vwju torej moram . . .*' V kotu pri poči je nekaj zaropoiarlo. Gospodična Katarina je vstala rn odvihrala iz sobe. . (iospod Felicijar. je pogledal v vrata, katere je bila go*i>o-dična Katarina precej trdno »uprla. Xato je vstal iu postavil pipo v kot. "Počakajte malo. Takoj se boni vrnil!'* Istopil je v vežo. , "Katarina, kaj pa jo zopet?" "Saj nisem nič rekla,** je odvrnila kuharica razdraženo. "K«'i sta pa sami zičeli, vam moram povedati, da sem odšla kei nisem mogla več prenašati vašega ntrovrjenja ktekizma.** i •tfvaaaaj?" ' "Saj sami dobre veste, da je naročila škofija, da morate hi'i pri spraševanju o Jinje goste Ik)Ij spoštovala, ko jih ti spoštiuješ." Katarini se je zavihal nos. Molče in prepadena je stala sredi veže. Medtem je pov^onilo. * "Kdo je?** je vprašal župnik. 1 » ".Jaz sem. Odprite!" zvenelo jedrno, kot da bi si pozni go>t pred vrati pipo basa!. "Malo odprite. Xekaj vam moram j«v«lati." e stvari poč-no v Itaki ->veti noči!** (ilas se mu je tresel. • Vrata je zaprl za seboj kot da bi s« bul, da ee bo slišalo vpitje v sobo. . •"Dober večer, gospod župnik." je rekel mirno občin?4ci friuga. 44Petra naj bi šli oihliajat." i 44>Jveta Marija! * Koga?** ''Grbarvega apostola." t W4Ali je Peter zi>olel?" lri rekel, da ne. iv. nima krvavi. Ti»ika gora! Bo že pričakal plačila za uoeoj^njo noč. Toda žimdar. Seveda, iunxlar misli, da je najbolj pameten. Zandar misli, da ne bo več toiu so i>cljali po cesti brizgalno. V gr-^n en je velikega Kvona se je mešido cingljanje mrtvaškega zvončka. iMežnarjeva žena in hči sta zvonili, mežnar umi je pa |*>-vedal, kaj so 44mulci** med vstajenjem v eerfcvi pocVli, kako so zažgali Limarici in kako je Peter v svoji jezi tri poliladH, četrtega ]ki zavedno ]K»lmil>iL ' CiosjkhI Felieijan je onemel, kot da so mu od groze v-i čuti odpovedali. S tresočima rokama je vzel iz taberuaklja -obliajSini kolih. Molče sta hitela skozi rdečo noč. Ljudje so ju sreča val i, toda nihče ni slišal mežnarjevega zivončka. -nihče se ni pokriza«I ali pokleknil. Vse je drvelo proti |H»go-rišču, vsak se je ha! za svojo lastno streho. (Konec prihodnjič.) V OGLEDALU \__ (Nadaljevanje s 11. at rani.) Prstan Faraonov prinaša nesrečo Egiptr-ka vlada hrani dragocen, zelo star prstan, ki so ga nosili faraoni. Prstan je zlat in lup ter zasluži že zaradi lega (iosebiio (nazornost. Xaš i so ga. ko so odkrivali izkopanine v (iizeh v začetku prejšnjega -toletja. Ta prstan inni zelo zanimivo zgiMlovino tudi v novej-i dobi. Prinašal je ne-rero vsem lastnikom, dokler gn .nitso izr«H*ili v ••gi|>-tovski držiivni muzej v Kairu. Leta 1ST»4 je lisnxlui pi*stan daroval egiptovski kediv ka-IH'lniku svojega orkcistra Geo. Fnmcku. v prizmrije njegovili izrednih dirigentskih sposob nositi. 1'ozneje je (J. Franck odfMitoval v Evropo ter vzel s seboj dragoceni ]u-stan. Odtlej je prinašal pr-tan rodbini staln<» uie>r«M*o in je pri tem najbolj čudovito, da so se nesreče ]xjoajvljale vnukih 7 let. I a-t a 1865 je Franck rzgnbil ži*no iu otroke in istega leta jc tudi sam umrl, zadet od srčne kapi. V oporoki je za'pustii prstan svojemu znancu Johnu Calellu, ki je umrl tragično 1. 1872 torej eilem let po Fran-ckovi *nnrrti. Prstan je podedoval CaleRov sin, ki je leta 1870, torej zoj>et čez sedem let po tragični smrti prejšnjega lastnika prstana, izgubil vse svoje premoženje in umrl v ječi. Lota 188G je umrl naslednji član Calcllove družine, ki je nosil usodni pivtafi. TereČ4> \ rele j čez xmIoiii let. To se je iKjniavljalo tudi v naslednjih letih 1!KX), PJ07, itd. do P.rjs. ko je zopet tragično umrl član rodbine Calellov, ki je našel yinii pri železnični »ne->rivtaii že skoiej sedem let ter se je b i/a hi modno leto l !K»J>. se je žarel bati za svoje življenje. Zato je |Nislnl usodni prstafn egiptowki vladi s s|Miročilom, da ga iznw'a muzeju, ker se boji. da bi ga doletela nesreča, kakor j«' prejšnje nj<'gove lastnike. Zadnji lastnik se je res izognil nesreči, ker je še vedno živ in zdrav. . IPrstan je sed«tj -hranjen, v muzeju v Kairu v oddelku za dragocenosti. Upajo, da se ne bo pripetila ravnatelju muzeja, Ica'kor tudi ne kustosu nobena nesreča, saj see in jdejal: 144 Poslušaj. Grizeldat moram ti nekaj izpovedati. Na mojem vilinskem -plašču se je pokazal pni madež. Ne zavedam se nobene krivde in vendar me strašno muči ta najdba. Dovoli vendar, da uničim oba plašča preden |»ostaneta nm-rilcvi najinega z;ikonskega miru in najine dosedanje sreče. Kaj so mii-di ? Pene so in >a-«je! Kdo jih more krotiti, kadar se same od sebe prikrade-i v možgane! Xikdo! Xiti kralj ne Ai naj na.ru torej misli ločijo in razdvajajo?" - IS pravo velikodušno kraljevsko kretnjo, je vzela (iri-zeLda svoj iu soprogov plašč v roke in dejala: 44Pra.v imaš. dragi prijatelj. Naj naju misli ne raalružijo. Kaj so misli? Pene so in sanje, kot si pravkar rekel. Le dejanja so resnična, kaj moremo torej za inifsli in sanje?** "Xič," je zadovo'.jno dejal Severi n, "zato nam tudi ni treba biti zanje odgovornim.'* • Grrzelda je zamahnila in vrgla plašča v ogenj, ki je gorel v kamnih. » Mahoma je stala pred njima »vila Radmila. Ena sama kretnja roke in že je ugasnil ogenj v kaminu in plašča sta nedotaknjena obvisela v njenih rokah. Jezno je dejala prestrašeni dvojici. • V4Xesrečnieža! Kako hitro vaju je speljalo zlo! In kako jbrž so vaju prevzele misli, ki so začetek zla! Kaj je po vajinem preje: misel ali dejanje? »Brez misli dejanja ni. kajti vsako dejanje se porodi naj-fpreje v mislih. Misli, ki jih mislimo ob polni zavesti in zdravem razumu, niso sa-nje in pene, za katere nismo krivi. •V naiši moči je, da ugonobimo vsako kal zle niioli in v naši fiioči, da pospešimo še ta'ko rahlo »amisel dobrega, da pre-rde v dejanje. Za svoje misli srno prav tako odgovorni, kakor za svoja dejanja, da še bolj, ker so le te izvor naših dejanj. V« ji na nezvestoba v mislih je prav tako velik madež, kalkor da ?ta bil« nezvesta R dejanjem. Z uničenjem pla-«eev sta hotela že vnaprej prikriti svoje nezvestobe v bodočnosti, ki pa sta si jih za-misli'la že kot dejanja." i (Dallrnila je v plaeča in vrnila vsakemu sivojega in nadaljevala: 44 Plašča sta odslej negi niči j rva! Nikoli vaju ne bo-ista zapustita in vaju bosta spremljala pri vseh vajinih dejanjih. Vsak večer, ko bosta sama, bosta primorana "pogledati svoja pj'asca. In čim »več bo madežev na njih, tem dlje jih bosta morala opazovati. Sen bo bežal z vajmih oci, nemir bo prejemal vajini du-pi in čim bolj se bosta utapljala v zlu, tem bolj bosta hrepe- ★ knjiga, ki Vas bo i J ŽIVI VIRL Spisal Ivan Matičič. (41i{{ strani.) Najznamenitejše delo pi ff satelja 44Na krvavih |>oljanali.*' Pi ^ satelj je segel v najbolj zgodnjo zgo dovino ter mojstrsko razvil snov d< ji današnjih dni. Lepo vezana knjig; ^ bo kras vsaki knjižnici in vsak j' jf H bo čital z zanimanjem. fj Motena M H O -## }} o OPOMBA: Knjige označene z v platnu vezane. JJ zanimala! GORNJO KNJIGO LAHKO NAKOtlTE PKI: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. V. nela |h> njem in ga obenem sovražila. Xaj ostane pri tem Iprvem madežu, ki naj vaju i-vari pred nadaljnimi. V za-retjku se je lažje obrniti z napačne poti. kajti jMjzneje bi ibi-o mogoče prepozno." SMRTNA KOSA i Xa Ely, Xev., je pred par dnevi umrl Frank Bat lin, samec. v starosti 60 let in rojen k Gradežu pri Turjaku na Do-Jenjskcui. i »V Lowellville. O., je nedavno umrla Mrs. Francis Koin-ke!a, roj. Jardas strra ."»S let in doma iz Breze pri Krstavu v Istri. Zapušča družino. i .V San Franci-sco, 1'al., po ipar tedenski bolezni umrla SMns. Terezija Sterbenk. v sta--rosti .">1 let. Doma je bila od Žužemberka na Dolenjskem. iZapušva moža in dva odrasla sinova. 'V Dunlo, Pa., je preil dnevi umrla Margareta Poje, doma iz Zilj-ke doline na Koroškem. Bolehala je 1.°» mesecev in za-jpušea možii. sina in dve omo-■ženi hčeri. t ('laridge. Pa., je umrl Fr. Kesnik. star 71 let in doma iz Trobevnega pri Kamniku. Bii je vdovec Ln v Jeaiiettu, Pa., ea pušča sestro. t » V Jenny Lind. Ala., je 12. febr. umrla Jožefa Ocejiek, ro jena Juvan iz va^i Iješe. pri JLitiji. Stara je bila 69 let. Za-Ipušča štiri hčere in dva sinova ter sestro, v starem kraju »l>a eno sestro. Mož ji je umrl meseca januarja. t A* Pueblo. Colo., je umrl Peter Perše, star 71 let in doma -iz Sirfiorja pri Vinici v Beli Krajini. V Pueblu je živel o-krog 45 let in tu zapušča ženo, šest sinov in še-1 hčera. t IV Cbisho^in, Minn, je umrla iMary Novak za srčno kapjo. Rojena je bila v Mali Slivnici »na Dolenjskem in v Ameriko 'je prišla pred 27 leti. Poleg moža zapušča hčer, omož. O tkoren, v starem kraju pa dve ihceri.. t S V Waukegan, BI., je po daljši bolezni umrla stara pionirka Mire. Jennie Sede j, ki je več let vodila goetilno na 10. cesti in je bila zelo priljubljena med tamkajšnjimi rojaki. iPokdjnioa je bila doma iz Kamnika pri Preserju na No-tranjsfkem. t V Eveleth, Mirni., je dne 18. /ebr. preminula Mrs. Terezija Skutic. roj. Rus, v starosti 51 Jet. Na Evelefhu je bivala 27 ilet. Rojena je bila v vasi Gornje Brezovo pri Višnji go-iifi. Zaprtje a žalujočega moža in štiri i»idftove ter exu> hčer, ^hl:||ri,||lllll|||| l!fHIIII||i) ,.iiail|||| ,|llll »iiiinii*■''»Minitii' •>•^l>^nllW, li'-»iimii*1*l|'uig MEHKO VEZANE KNJIGE M\azp roda~ja KNJIG Da napravimo prostor za novo zaloga smo znižali cene teh knjig, da vsakemu jih je mogoče naročiti. Storite to še danes, ker bo zaloga kmalc iztekla. ( VltoJ JelMir) L BcIcrmJflM BImt t Burskft Voj»W» I. Cvetke «>U) iS. Iran Baron Trrnk M i juri* l'au«iurlr) 1». Korrjskm Brala, frtira I« nov v Koreji (Joarf S|iillDi*ul 21. Mrsijm «1>». Jeglifi) 22. Mladim Srce«. i«»vt>sil na Uilaillnu (KsMVor M»-Ako> 21. M a run, klanski drtrk i IJha 2«. 38. 31. 32. 33. M. 35. 36. 38. 13. 45. IB. 18. 49. 51. 56. 57. Cl. Oh 50- Lrlniri dr. Janeza Kv. Kreka Paniki Zlatar 1'atria, Povntl i« Irnkr junaftk* dobe (II. Kederer« raherkl i« Ruta (Ivan Albrehti Popotniki, novele in frllee (Milan Tujselj) Požigalee Pravljleo (II. Majan Pravljice In pripovedke r.a mladina (S. K»3utnik> Povesti in Slike (Ksaver Meško) Praški Jutlek (Jo«i|. Voir\ Pre sanjanje Indijanskih miNljo-narjev (Ji»!«ef Si»illmau> Revolucija na Portucalskrai S i sto n Seat o (H. Fed»*r«»ri Spisi Krištofa Smida Student naj ho t S. Flntean Suneški Invalid (S. Ko«utn!k> Volk Spokornik in dni{« po v eat l za mladino (K^rer Mefiko) Vojtiimir aH l oeanHtvo in krM (Josip Ocrlnec Zbrani apisi za mladina (Bngelbert (ianeb Zbirka narodnih pripovedk ra mladina (J. Plaulnakli •S. Zlaiokepi (Jnaef SpHlmaol (Vexava nekaterih knjig Je od M> oja nekoliko Iskaiena.) A ko ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR I Ker imamo nekaj teh knjig v omejenem številu, navedite pri naročila več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET HEW YORK