172. števili®. V LJubljani, t soboto II. Juliju NZO. LIH. leto. I I vmUc dan popoldne, tsTzeoasi nedoite tn praznike. Mer aH : Prostor 1 m/m X 54 ml m za male oglase do 27 m! m viSIne 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski In uradni oglasi 1 m!m K 2'_, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 m/m K V-. Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsak« beseda K 2—. Pri večjih naročilih popust Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. OprivnJitro mS1ot. Naroda« in „Narodna Tiskara«'* Snaflova nlica it 5, Dritllčno. — Telefon št. 314. valja M Slo »enaki Narod* v Jntaelavijli celoletno naprej plačan . K ISO — polletno.......m 90 — 3 mesečno ....,.„ 45"— l M ..*•..«• 15* Pri morebitntm povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno vMfJT po nakaznici Na samo nismena naročila brez ooslaive denaria se ne moremo ozirati. v Ljnkllani in po potu t ▼ laoasaastro: celoletno ...... K 240*— polletno........,120-— 3 mesečno........ 60*— 20 — Uradnlaifo »Ilov« M a rod a" KnaHora ulici št 3, I« nadstropja, Telefon stav. 34. Dopise eprateana le podpisana in radostno Iranko t an«. y>aT Rokopisov no vrača. Posamezna Številka velja 1 krono. Poštnina plačana v gotovini. Dr. Fran Novak: K sfanooanfsheifsii npr^iatalo. Široko javnost moramo opozoriti na naredbo, priobčeno v »Službenih Novinah« št. 159, ki naj bi pospešila grajenje novih hiš. Po inicijativi ministra za socijalno politiko je s tem storjen prvi korak za pospešitev gradbene delavnosti. 25- ozir. 18-, 15- in lOletna popolna oprostitev vseh davkov in tudi doklad za hiše, namenjene v stanovanjske namene, določa citirana naredba. Dalje določa ta naredba lastniku popolno s v o b o d o glede določitve najemnine, ako odgovarjajo hiše namenu čl. 1. te naredbe. Končno poživlja naredba pristojne oblasti, da sprement obstoječe stavbene rede v to svrho, da se olajša in pospeši gradba hiš, da se naj dovolijo konstruktivne olajšave itd. Poudarjalo se je baš v tem listu opetovano, da se hiše ne sme zidati pri strehi! Treba je predvsem ustvariti predpogoje za stavjbeno delavnost; samo z dekret! poverje-ništva za socijalno skrbstvo v Ljubljani se hiše ne postavljajo, kakor s svetopisemskimi čudeži. Začasna davčna prostost, stavbene olajšave, zakonite odredbe glede prometa s stavbenimi prostori, sprememba stavbenega reda in druge gospodarske okoliščine so predpogoj stavbene delavnosti. Tudi valutama stabilnost bi vplivala v prid stavbeni delavnosti. Roke so vezane, recimo, gospodarju, ako rnu ne damo možnosti, da svoj kapital gospodarsko pravilno izkoristi z grajenjem hiš. Smešna je zahteva, naj pride kdo z malimi prihranki sam v kon-kurz raditega, ker tudi drug ničesar nimajo. Naj mu poverieništvo za so-, cijalno skrbstvo za ta slučaj vsaj preskrbi generalni pardon od državnega pravdnika, da ga ne bo preganjal zaradi lahkomišljenosri kride. Će zazida svoj milijon v hišo, potem lahko vtakne tudi svoje zobe v zid, da mu ne bo treba jesti ln živeti. PoverjeniŠtvo za socijalno skrb- lja dekrete — fennane — v kojih posameznikom preti z deložiranjem 3. avgusta 1920. ako se do tistega časa pravoveljavno ne zaveže, da prične do 2t> avgusta 1920 zidati hišo ali pa založi v stanovanjski fona sto-, dvesto-, tristotisoč kron itd. Tendenca gospoda poverjenika za socijalno skrb. da pritiska resnično premožne ljudi h gradbi hiš ali k prispevkom v stanovanjski fond. sama na sebi ni napačna. Toda tudi taki dekreti morajo imeti svojo zakonito veljavo. Ti dekreti so prav ša-blonski; vpiše se vanje samo ime dotične stranke in stotisočake, ki naj jih stranka plača. Umliivo je, da se posamezniki, pred vsem tisti, ki take obvezne izjave niso podali, čutijo pri tem prizadete in da se z vsemi sredstvi upirajo proti ten::i, da bi se jih z dne 3. avgusta 1920 vrglo na cesto. Alternativa, zidati hišo ali pa se iznebiti par stotisoč kron. je za manjše premoženje gotovo katastrofalnega značaja. Ne enega ne druzega se ne sme brez resnične potrebe in zakonite podlage od posameznika zahtevati. Nimamo nič proti temu. da se zbira na zakonit način stanovanjski fond. Navedeni dekret poverleni-Štva pa ne more imeti zvršlilvega značaja, v n*em Izražene prebile tudi ne. Barake, ki se bodo zgradile iz stanovanjskega fonda, utegnejo biti kdaj postavljene: stanovanjska beda pa s tem še zdavnaj ne bo odpravljena. Naj se ustvarijo prej naravni predpogoji za zgradbeno delavnost, potem ljudi ne bo treba siliti k zidanju hiš. Prvi korak je storilo v tem pogledu ministrstvo za socijalno politiko s tem. da je določilo davčne olajšave za nove hiše ter dovolilo prosto določenje najemnine v stanovanjskih hišah tr dovolilo spremembe predpisov stavbenega reda v to svrho. Naj sledijo tem korakom se stvo v Ljubljani sedaj zopet razpoši- i drugi! Dr. Dinko Puc: Drlaonl monopol. V fiiiancijskem zakonu za leto 1920—21 se. predlaga, da se raztegnejo monopolski zakoni, ki veljajo za Srbijo, na vse ostale pokrajine. V poštev pridejo tu zakon o monopolu duhana iz leta 1890., zakon o monopolu soli iz istega leta, zakon o monopolu užigalic, petroleja In ciga- retnih papirčkov iz !. 1893. V principu ne more biti prigovorov proti uvedbi monopola na te stvari. Toda ne gre. da se brez prohodnih odločb vpeljejo srbski zakoni, ki so deloma zastareli, oziroma ne gre vpeljati monopola na gotove stvari (kot na primer sol), dokler ni- so dane garancije, da bo monopolska uprava res brezhibno funkcijonirala. V pogledu tobaka imamo v državi 5 monopolskih zakonov, in sicer srbski, avstrijski za Slovenijo in Dalmacijo, madžarski za Hrvaško in Vojvodino, zakon za Bosno in Hercegovino ter zakon za Črnogoro, ki se med seboj bistveno razlikujejo. Glavna težkoča pa obstoji v tem, da so srbski monopoli zastavllenl tujemu sindikatu, ki ima nadzorstvo nad niirni, dočim so bili monopoli v ostalih pokraiinah svobodni, razen on^rra v Črni^ori, ki je bil zastavljen Italiji. Leta 1895. so bili namreč konvertirani . vsi tedanji dolgovi srbske kraljevine in izdan nov ujedinjen državni dolg po 4 odstotke v nominalnem znesku 355.202.00© dmariev, v zavarovanje katerega so se zastavili vsi dohodki državnih monopolov, zlasti tudi dohodki taksenih mark in carine. Kot nadaljna garancija za plačilo dolga se je ustanovil odbor samostalne monopolske uprave, ki sestoja iz petih članov in enega upravnika državnih monopolov. Ta upravni odbor upravb'a povsem samostalno navedene državne monopole. Pristojen ie, da rešava vsa vprašanja, tičoča se Ie-teh, in njegovim nared-bam se imajo pokoriti vsi nastav-Ijenci. V čl. 6. uredbe o samostalni monopolski upravi so taksativno navedeni slučaji, v katerih mora fin. minister odobriti posamezne sklepe odbora. Na ta način le ustvarjena država v državi, a naihu&e te to, da ie vodstvo državnih mmr »~*^«- Izročene privatnikom, ki so morda dobri bankirji, a ki nimata strokovneea znanja, da bi vodni motiooole v interesu države. Verjetnejše je, da bodo ščitili interese svojih zavodov in šele v drugi vrsti gledali na korist države. V financijskem zakonu je sicer predvjdjeno, da se upravni odbor monopolske uprave pomnoži za šest članov; vrhutega je določeno, da se imajo dohodki monopola za Srbijo posebej vknjižiti ter uporabiti za plačilo zgoraj omenjenega dolga, dočim bi se ostali dohodki stekafl v državne blagajne. Toda jasno je, da taka organizacija ne more biti dobra, ker se upravni odbor, ustvarjen pod drugačnimi premisami in za drugačne prilike, ne bo mogel prilagoditi novim razmeram. Vrhutega pride pri tem v poitev še drugo vprašanje. TJ novi predpisi ne pomenilo nič druzeka kot upravno centralizacllo državnih monopolov. Po enem lem pa imamo skušenj dovoli. Vidimo namreč v vseh panogah, da naša država še ni zrela za centralistično upravo. Za tako upravo je treba iz-bornega uradniškega aparata, treba v centru skrbnih poznavalcev razmer in prebivalstva, treba dolgoletne skušnje. Nam vse to manjka, vsled česar moramo absolutno delati na decentralizacijo urave. Strokovnjaki so mnenja, da na1 bi se namesto razširjenja dosedanje, sterilne v drugem namenu postavljene monopolske uprave ustanovila pri fin. ministrstvu gneralna monopolska direkcija, ki bi imela 2 ali 3 oddelke, za tobak, sol In druge monopole. Razen tega pa naj bi bile za posamezne pokrajine pokrajinske di-rekciie. in sicer v Beogradu za Sr-biio, Makedonijo in Vojvodino, v PodgoricI za Črnogoro, v Sarajevu Bosno in Hercegovino, v Splitu za Dalmacijo, v Ljubljani za Slovenijo in v Zagrebu za Hrvatsko in Slavonijo. Tako bi se varovali državni interesi, pa tudi interesi prebivalstva posameznih pokrajin. Stremeti moramo pa tudi za tem. da osvobodimo Srbijo sramotnega nadzorstva tujega kapitala. Najti bo treba način, da konvertiramo vse državne dolgove, zlasti zaoral omenjeni srbski dolg. nudeči zanj dovoljnih garan-cil, a ne takih, ki hI odiedle državi tak vir dohodkov kot so državni monopoli! Tudi ni mogoče sprejeti določbe, da se srbski monopolski zakon enostavno razširi na celo državo. Ta zakon ni ne demokratski, ne liberalen, dočim je na primer bosanski monopolski zakon idealen na osnovi, ki odgovarja duhu časa in psihi tamošnjega naroda. Ne moremo se spuščati tu v podrobnosti, dasi so posameznosti, na primer načfn odkupa po srbskem in bosanskem zakonu, vrlo zanimive. Kot kurijozum nava-iamo, da dovoliuje srbski zakon samo sajenje tobaka v količini 20 tisoč stebel ali 20 arov zemlje, dočim v-celi Bosni ni ne enega producenta, ki bi sadil tako količino tobaka, dasi Bosna posadi v normalnih letih 120 milijonov stebel! Treba je tedajL da strokovnjaki izdelajo nov, moderen monopolski zakon za celo kraljevino, orl čemer le treba uooštevatl stoletne obfčafe v posameznih pokraiinah. Dotle! oa nai ostanejo v veUavl dosedanji za* koal! Kar se tiče uvedbe monopola za sol in petrolej, smo Izjavili zgoral. da trni načelno nismo protivni. Ali predno se uvede, naj se ustanovi prt. mema organizacija, ki bo v stanu, preskrbovati naše pokrajine s temi stvarmi. Drugače se nam more dogodit! isto. kar se Je lani dogodilo Srbili, da so bili posamezni deli dežel po cele mesece brez soli, dočim so se v Solunu topni vagoni In vagoni sod, nezavarovani na dežju! Josip Kremen: Iluzije! Vsak dan smo za iluzijo uboi-nejši. Kakor bi bilo včeraj, se mi zdi, ko smo korakali za Wilsonovo sliko po razigranih ljubljanskih ulicah, pojoči, vriskajoči, srce kakor plapolajoča baklja. In vzklikali smo z otroškim, naivnim navdušenjem: »Živela Amerika! Živela Francija! Živela Anglija!« — Bili smo pač takrat srečni in objeli bi bili ves svet ter pritisnili na svoje prsi celo največjega sovražnika z iskrenim krikom: »Bodi pozabljeno vse! Vsi smo poslej bratje. Živela svoboda, živela enakopravnost!« Ker smo bili sami dobri in plemeniti, smo verjeli, da je dober in plemenit ves svet. Toda bil je le romantičen sen. Zbudila nas le brutalna istina, da sta nam Nemec m Lah neizpremenjeno ljuta sovražnika: zlorabila sta našo sentimentalnost ter dokazala znova, da priznavata le pest in pulko. Razočarani smo bfll razočarani tem bolj, ker se Francija, Anglija in Amerika ne le nfso zavzele za naše kakor solnce jasne In očlvldne prav* vice, nego so nam krvnega sovraga — Laha postavile celo za jeroba. Oj iluzije! Spominjamo se, kako smo sprejeli prvo trojico francoskih' častnikov po prevratu v LJubljani Sprejeli smo jih kot zastopnike že stoletja najsimpatičnejšega francoskega naroda: njun na čast se Je svirala v Narodnem gledališču prvič, odkar živimo, francoska mar-željeza in v francoskem jeziku Jih le pozdravil Iz lože odličen slovenski predstavnik. In to navdušenje v občinstvu, to vzkljkanje, frlenje robcev, ta cvetlični dež! Oj, iluzije, kako Vas nas je danes sram. ko čitamo francoske časopise! Kako pišejo Francozi o fugo-slovenskem »barbarstvu« ▼ Splitu. Fran Govekar: 80 Soffainle. (Dalje.) »Nič bolje, gospod baron?« je vprašal doktor, ko sta si stisnila roko. »Nič, nič... menda ohromim popolnoma,« je odgovoril Zois potrt. »Slutil sem to že davno, a izkušal sem se tolažiti z goljufivo nado. Zdaj ne upam nič več, nego razmišljam le, kako bi si dal napraviti stol, ki bi se mogel z njim sam voziti vsaj po stanovanju. Strašno je biti kakor Protej prikovan na isto mesto! Zlasti strašno meni, ki sem oblazil vse hribe in sem bil rad povsod prisoten pri svojih podjetjih. Rad bi se premikal vsaj po sobah, k zbirkam, h knjižnici, za obedno mizo in k oknom, odkoder bi mogel vsaj od daleč zreti v življenje, ki mi bo poslej zaprto.« »Nikar ne obupavajte! Medicina napreduje, vsak hip Iznajdejo kako novo zdravilo,« ga je tolažil dr. Repič. »Ne, ne . . . pokopal sem Že vsako upanje. Ce mi dr. Wagner ni mogel pomagati, učenjak In prijatelj, čemu bi se varal še nadalje? Zdaj razmišljam le še o vozu. Ali ni čudno, da ni še takega voza? Pisal sem najrazličnejšim in najboljšim trvdkam, a od povsod sem dobil odgovor, da voza, ki bi ga mogel hromeč izlahka sam premikati in ki bi tekel mirno in tiho po sobah in tudi po ulicah, doslej nI Se nihče izumel. Človeštvo misli le na zdrave ln delavne ljudi in ustvarja pač tudi vedno nova sredstva, s katerimi te zdrave in marljive ljudi najhitreje ubijajo, na uboge hromce, prikovane na stol ali posteljo, pa Je pozabilo. Sam si moram torej pomagati, in če kaj dobrega izumim, koristim s tem tudi tovarišem In tovarišicam svoje usode. In glejte, zdi se mi, da sem tak voziček že zasnoval v mislih!« »Je li mogoče?« se je začudil dr. Repič in se sklonil nad papirji, ki jih je položil preden j baron. Zagledal je baronove risbe, ki so se rodile v težkih nočeh ljutih bolečin in brez spanja. Zois mu je razlagal namen vsakega vijaka, vsake vzmeti in verižice, mu kazal račune, navajal eksperimente ter ga prepričava!, da se vsaj v bistvu ne more varati v svojih kombinacijah. »A kdo vam izvrši vaš Izvrstni načrt?« »Seveda si dam najprej napravit! model,« je pripovedoval Zois. »Ako se mi posreči praktičen model, dobim svoj voziček prav gotovo že kmalu. Da bi le našel spretnega mizarja m mehanika! V Ljubljani nimamo dovolj izbere.« »Posebno v današnjih časih,« je pritrdil doktor. »Ali sploh Se kdo dela? Zdi se mi, da je vsa Ljubljana kakor otrpla od strahu In groze pred francoskimi jakobinci in sansklloti.« »Svoje delavce sem dal pomiriti In doslej mi delajo še povsod, tudi pod Rožnikom,« je dejal baron z zadovoljstvom. »Ali pa veste, da so začeli naši kmetje In obrtniki sumljivo godrnjati zaradi vojnih bremen? Po mestu sem slišal nenavadne besede, ki dokazujejo, da je začelo v našem ljudstvu vreti.« In dr. Repič je pripovedoval Zoisu o prizorih pred vojaškim skladiščem, o hujskajočem govoru brivca Daneta in o upornih klicih kmetov s Posavja. Z zanimanjem je poslušal Zois te novice, pa zmajeval z glavo. »Can che abbaia, non morde! Dane je tip nesimparičnega Ljubljančana, sitnega zabavljača in hujskača. Ti ljudje Imajo vedno polna usta zagrizenega zabavljanja. Govoričijo po gostilnah, kavarnah In cestah, za resnobno delo pa nimajo energije, poguma ln volje. Kleo-nov, Desmoullnsov in Maratov ljubljanska zgodovina ne pozna, pač pa preveliko čenča-vih Terzitov. Daneti nfso prav nič nevarni, kvečjemu so za meščanstvo kompromitujočl neznačajneži. Včeraj še do kosti črnožoltf, so danes vneti za francoske prevratnike, a Jutri bodo že zopet črnožolti lakaji.« »A kmetje! Ljudstvo! To začenja misliti, presojati!« Je ugovarjal dr. Repič. »Kmet? Ljudstvo? Naše ljudstvo?« Zois Je majal z glavo. »Kakor dim nad streho Plove tja, kamor ga puhne veter. Ce začenja res kaj misliti, ne misli z lastnimi možgani. To Je še davno, davno prezgodaj. Ce se kdaj upre, stori to le na sufllranje tistih, ki ga najhuje zlorabijo. Drugim, svojim sovražnikom na korist se zna žrtvovati naš kmet, nase pa ne misli nikdar. Ako ga nahujskajo sedaj proti Francozom, bo krvavel le on sam, hujskači pa se rešijo na varno. A ko nevarnost mine, se vrnejo, da pritisnejo kmeta le Iznova pod svojo peto.« »Ideje svobode prod ero vendar končno tudi k nam In zbude tudi naš narod!« Je vzklikal dr. Repič, ki ga je žalil Zoisov pesimizem, hkratu pa je bil zadovoljen, da je spravil barona iz malodušnega razmišljanja. »Ideje svobode prodirajo med narod od zgoraj navzdol, prijatelj!« se je razvnel Zois in udaril z rokami po knjigah, ki so ležale na mizi na levi In desni. »Živel je Jožef II., a Je prehitro umri. A kaj je danes pri nas še zgo-^ raj? Konservativnost, absolutizem, bigotnost, servilizem! Odkod naj pridejo med naš narod sveže Ideje svobode in napredka, če zajema vse mišljenje le iz cerkve in kancelije? Iz knjig? NI jih, aH vsaj mnogo premalo! Iz našega časopisja? Oa H sploh imamo? Edine Vodnikove »Novice«! Pa naj le poizkusi prijatelj Vodnik zapisati svobodoumnejšo besedo! Naj le napiše resnico! Vlada zatre v istem hipu njegov nedolžni Hstlč pa zapre še njega samega.« »A na Francoskem In na Nemškem so Imeli vendar prav iste razmere, ki jih Imamo danes v Avstriji!« 2. stran. .SLOVENSKI NAROD", dne 31. julija 1920. i72. štev. £rvačtai v Trstu m na Reki, kako tniarnno pišejo danes Francozi o našem narodu, o našem kralju in regentu! Za glavo se mora človek držati in se z grozo vpraševati: Kdo je pravzaprav norec? — Lahi nas more, nam požigajo. ropajo, na* •onečaščaja psujejo in žalijo — mi se jedva branimo ter kvečjmu rahlo protestiramo, a antanta zagovarja iLahe ter obsoja nas! Oj, iluzije! »Svoboda, demo-kratstvo, bratstvo, enakopravnost!« [smo vzdih ali, vsi pijani blaženstva, ico smo prostovoljno sklenili, da se *tmen*> z brati Hrvati in Srbi v eno ftržavo. Mi naprednjak!, že pred volilo m tekom vse vojne preganjam, 'denuncirani, internirani, konfinlrani, 'mnogi celo obešeni In ustreljeni, mi tiaprednjaki smo bfli takrat najsrečnejši. Izpolnil se jim je mladeniški Ideal, za kojega smo toliko delali In prestali! Upali smo: bratje Srbi nam Naprednjakom tega ne pozabijo! Oj. jtluzlje! Naprednlaki srbofili lahko •stoje danes v kotu brez moči in brez 'ugleda, a Stojan Protić izjavlja, da nas »pravzaprav sploh več ni.. .* Oj, iluzija! Na vseh koncih m tjrrajih doživljamo kruta razočaran ta. jln kamorkoli se ozremo, povsod /grenka prevara. Že leto in dan prinašajo vsi naši napredni časopisi kakršnekoli barve zgolj tožbe proti drevni upravi, in naše iluzije glede [svobode, napredka, bratstva, enakost! v Jugoslaviji legajo druga za dru-ltgo v grob. Ne, nikakor si ne želimo drugam in trdno se zavedamo, da ie v (Jugoslaviji vendarle lepše in bolje kot kjerkoli. Ne obupavamo. nego ^vztrajno verujemo v bodočnost! >Toda žal nam je lepih iluzij, ki b! lahko živele dalje, če bi le hoteli nekateri. Kakšne nade smo stavili! na l>rvo Narodno predstavništvo, in kaj smo doživeli? Skoraj vsak teden nove spletke, vsak mesec nove krize, .vsaka dva meseca nova vlada, vsak hip nov kaos, nova zmeda! Zdaj so bratje radikalci Srbi m 't njimi zvezani naši klerikalci na delu, da oropajo državne uradnike ^pasivne volilne pravice. Kar so uživali celo v reakcionarni Avstrifi, kar criStvajo uradniki po vsem kulturnem svetu, to nal se jim vzame 'fcdaj, v XX. veku. v svobodni in demokratski Jugoslaviji ?! To naj bo [napredek?! Zločinci, idi jot je. berač*. Ženske in državni uradniki naj tvo- rijo po ukazu Stojana Protiča in oB pritrjevanju našega dr. Korošca enako Inferiorno brezpravno kasto? — Zakaj, čemu? — Ali naj bodo poslanci le popje, advokati, trgovci, obrtniki in kmetje? 2e dve leti čutimo, kako vrlo se vlada in marljivo uraduje po ministrstvih brez kontrole uradnikov - poslancev! Ministri so ljudje, ki so bili doslej po večini naša nesreča, zastopniki bank, spekulativnih zvez, včasih tudi brez pojma o u radovanju, včasih brez Širokega duševnega obzorja, včasih politikastri, ki so jih vrgle stranke iz sebe, kakor meče morje bele pene na breg. Ti naj imajo pasivno volilno pravico? Zakaj? Za plačilo kakšnih zaslug? Že dve leti se krpa ustava. Že dve leti se pripravljajo volilni in drugi zakoni, se ureja uradniško vpiašanje, se zanemarjalo gospodarska vprašanja, zlasti valuto, a ne skrpa in ne uredi se ničesar. Vsak pameten človek si mora le želeti Čim: več strokovnjakov uradnikov vt parlament, uradnikov, vajenih in vzgojenih za pozitivno, vstrai-no delo, objektivnib in ne strankarsko zastrupljenih. Uradniki so bili in so še danes steber države; brez njih bi obtičala vsa uprava, ves promet, bi zapazili skratka v anarhijo; a uradniki bi bili tudi v parlamentu trdna, neomajna os. ki bi je ne nagnila nobena strančarska vihra. V uradništvu je utelešen cvet narodne inteligence, uradništvo tvori zbor najvišje omike, najglobljega poznanja stvarnih razmer in ljudstva, najširših življenjskih izkušenj in najrevnejše discipline, Uradništvo pa je tudi nad vse patrijotično in kot skala zvesto vztrajajoče v svoji ljubezni do domovine! In to uradništvo hočejo srbski radikalcl in slovenski klerikalci vz-porediti z idijoti in zločinci ter jih opleniri za staro pravico! Vzeti jim hočejo pasivno volilno pravico ter jih ponižati med — polljudi! Oj. iluzije, kje ste!? Vedno lepše stvari doživljamo. A kako dolgo še? — Naša vera in ljubezen, s katerima smo pomagali Jugoslavijo ustvariff, nam bo pomagala, jo rudi ohraniti ter — rešiti. Sklenite torej v Narodnem predstavništvu karkoli! Državno uradništvo in vobče vse javno naimeščenstvo pa Vam bo ob volitvah znalo dati odgovor! Jamčim Vam ca to! Jamčim, da bo takrat konec Vaših — lepih iluzij! Telef pil sku In brm ZASEDBA ŠPILJA. Maribor, 29. julija. Včeraj ponoči le naša posadka zapustila Špilie 3n so vkorakali zjutraj orožniki Nemške Avstrije z godba iz Strassa in ;Cmureka v Špilje. Gostilničar Stel-fcer je napojil posadko tako. da so Ipričeli preganjati Slovence, in sicer •Sta bila izpostavljena nemškemu na-fsilju dva finančna stražnika Klasinc ifn Blatnik, katerega so pretepli, med |fera ko jim je železničar Hutmacher inšel. Aretirali so 12 oseb. med njimi ^upnika, gostilničarja Ploha in staro zenico Krel, pri kateri sta stanovala [oba finančna stražnika Slovenca. Ljudstvo v Mariboru in okolici ie fvsled dogodkov silno razburjeno, posebno še, ker le prišel ukaz za Izpraznitev tako nenadoma, da nihče ni jivedel, kdaj se evakuacija izvrši. Sijoči ponoči so se umaknile tudi naše $ete uri Sv. Duhu na Ostrem vrtin fei teče sedanla mete med Jugosla->Vilo in Avstrijo ob razvodju in ob jnefi mariborskega In Upniškega ioJrrajteea glavarstva. SPILJE IZROČENO AVSTRIJI LDU Špilje, 29. julija. Dunajski leorespondenčni urad javlja: Jugo-jslovenska posadka je bila danes dopoldne odpoklicana Iz Špilj. Ko Je Jugoslovenska posadka odkorakala. |e došlo avstrijsko orožnlštvo. Pri jVkorakanju avstrijskih čet v Špilje |e bil navzoč deželni glavar prof. jttr. Rintelen in šef podeželne osrednje pisarne, dvorni svetnik Olanz. fc>ba sta bila burno pozdravljena po prebivalstvu. Deželni glavar je ukrenil vse potrebno in si je dal na-iznačiti prošnje in želje prebival-fctva LDU Ljubljana, 29. Julija. (Ur.) W zmlsln mirovne pogodbe smo danes izpraznili Špilje in Soboto. NEMŠKO SLAVJE V RADGONI. LDU Radgona, 29. julija. Dunajski korespondenčnl urad javlja: Danes ob devetih dopoldne so došli fv Radgono državni tajnik za zunanje posle, dr. Renner, državni tajnik fea notranje zadeve dr. Brejski m 'drž. tajnik za vojsko dr. Deutsch. Na železniški postaji v Lipnici, kjer so zapustili vlak, jih je pozdravil Vodja okrajnega glavarstva Radgone, okrajni glavar dr. Matthias, nakar so se vsi odpeljali v avtomobilih skozi Cmurek v Radgono, kjer Jih Je kljub neugodnemu vremenu pričakovala velika množica ljudstvu, ki je di-^avne tajnike i&KČQP pozdravila. Pred mestno hišo se je zbralo občinsko zastopstvo ter radgonski župan Kodolitsch, mestno uradništvo in javni funkcijonarjf. Župan Kodolitsch je pozdravil dr-"žavne tajnike v dolgem govoru, v katerem se je zlasti zahvaljeval vladi in dr. Rennerju za njegov trud, da je osvobodil Radgono in okolico in ga prosil, naj mesto še dalje podpira. Državni tajnik dr. Renner je nagovoril ljudstvo in se mu zahvalil za prisrčen sprejem ter izrazil svoje veselje nad tem, da je Radgona postala zopet nemška in da se je prebivalstvo mesta in okolice obvarovalo vseh tujih vplivov ter po svojem mišljenju zvesto ostalo Avstriji. Dr. Renner je obljubil, da bo mesto v vseh ozirih podpiral. Poživljal je prebivalstvo, naj se dobro drži in naj ohrani mladi republiki Avstriji svojo zvestobo še nadalje. Oovor dr. Rennerja je sprejela množica z navdušenim »Heil«. Popoldne je sprejemal državni tajnik dr. Renner deputacije In si dal predložiti prošnje in želje prebivalstva. Ob dvanajstih je bil državnim tajnikom na čast prirejen dejeneur, katerega so se udeležile vse oficlelne osebnosti mesta Radgone. Tekom popoldneva bodo državni tajniki za-pus.ili Radgono. Mesto je slavnostno okrašeno. Maribor. 29. julija. Danes je prispela iz Ljubljane posebna komisija, ki naj uredi vprašanje nastanitve obmejne kontrole in carinarne. Sedaj se iščejo prostori, naval občinstva le že tri dni jako velik. Orožniki spremljajo vlake do št. nja. — V soboto je prišla v Maribor komisija, ki naj ured! železniško zvezo med Mariborom in Ljutomerom. Na progi Maribor — Špilje — Ljutomer naj se uvedeta dva judoslovenska vlaka, v katere ne bi imel dostopa noben Nemec, med tem ko v nemške vlake ne bi smel vstopiti noben Jugoslovan. Kako se bo ta zadeva uredila, doslej še ni jasno. REŠITEV TEŠINSKEGA VPRAŠANJA. LDU DtmajL 29. julija, Poslaniška konferenca je prisodila karvinsko premogovno okrožje In koŠISko-bo-guminsko železnico Češkoslovaški. Reka Olša je meja med obema državama. Tešinsko predmestje na levem bregu ter Jablonkov pripade češkoslovaški, mesto Tešin samo pa Poljski V Orvi gre češko-poljska meja pa mod Junrom In Nedeczem. češko časopisje ni zadovoljno s to odločitvijo. »Narodni LJsttv« in »Pravo Ll-du« ostro obsojata to naredbo posla-niškega sveta in izjavljata, da če-škoslovaki te nasilne odločitve ne bodo sprejeli. Istotako piše »Narodni Politika«. »Tribuna« In »Čas« pa ugotavljata, da je bila edino le ta re» šltev ugodna in možna. Nemško časopisje obžaluje, da se niso ozirali na voljo prebivalstva in da so cvetoče nemške pokrajine odstopili Poljski. POŽAR V BENEŠKEM ARZENALU LDU London, 29. julija. (Brezžično) Po poročilih iz Milana je povzročil požar v beneškem arzenalu 30 milijonov lir škode. DODEKANEZ. LDU Pariz, 29. julija, Kakor javlja »Matin«, ni došlo do sporazuma med Italijo in Grško glede vprašanja Dodekaneza. Italija se brani sprejeti določila dogovora, ki se je sklenil pred letom v Londonu, Pogajanja o Beogradu razbila Fmill In Korošec. Včeraj so se v Beogradu zastopniki Demokratske in Parlamentarne zajednice sešli, da bi nadaljevali razgovore glede sestave koncentracijske vlade. Imela so se vršiti zaključna pogajanja. Kakor strela iz vedrega, sta Protić in Korošec stavila nove pogoje. Zahtevala sta namreč, da se agrarna reforma v bistvu popolnoma ukine. Do sedaj so biii samo proti paragrafu <6. In 7. naredbe od 14. februarja 1920. Tekom časa pa sta Protič In Korošec sklenila intimno prijateljstvo z mohamedanskimi begovi in drugimi veleposestniki. Njih orijentacija je postala popolnoma Veleposestniška. Protič in Korošec sta stavila za pogoj nove vlade nred vsem, da se vsi kmetje, ki so dobili zemljo na podlagi naredbe o agrarni reformi (od 25. februarja 1919), izte-rajk) iz posestva, ako ga sami prostovoljno takoj ne zapuste. Tu sta se pokazala ta dva reakcljonarna politika v svoji pravi luči. Želita si kolone in poljedelski proletarijat na eni strani, na drugi pa veleposestnike, ki bi bili servilni cerkvi In vsaki reak-cijonarni vladi. Demokrati so z ogorčenjem zavrnili ta predlog. Ker so demokrati vestno in v korist malega kmeta Izvrševali agrarno reformo, sta Korošec m Protič mnenja, da je treba ukiniti samostojnost tega ministrstva ter ga postaviti pod kontrolo posebnega ministrskega komiteja. Prepričani smo. da b! ti reakcionarci vse napravili, da bi vpostavfli prejšnje velepo-sestvo. da bi posebno v Bosni in Macedotiif! potlačili malega kmeta v staro mizerijo, kakor je životaril pod Avstrijo. Zaradi tega nezaslišanega proti-socijalnega stališča gospodov okoli Protiča in Korošca so pogajanja za sestavo vlade prekinjena. Kaj pride sedaj? »Slovenec* pravi, radikalci ali demokrati. On si seveda misli, da pridejo radikalci. Hvala bogu, da ne bosta odločevala Protić fn Korošec. Demokrati stojijo na lojalnem In pravičnem izvajanju agrarne reforme, tako kakor je prestolonaslednik v svojem prestolnem govoru od 1. marca 1919 našemu narodu obljubil. Beograd, 29 julija. Včeraj so se nadaljevala pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Imela so se vršiti sklepčna pogajanja, ker so demokrati s svojo popustljivostjo omogočili, dL so pogajanja dobro napredovala. Včeraj pa se je položaj popolnoma izpremenil. Parlamentarna zajednica je stavila nove pogoje glede agrarne reforme. Protić je v imenu Narodnega kluba In Koroščeve stranke zahteval sledeče: 1. Vsi kmetje, ki so prišli na podlagi naredbe o agrarni t reformi od 25. februarja 1919 v posest zemljišča, ga morajo takoj zapustiti aH pa se imajo s silo Iztlrarl s posestva; 2. da država plača vsem begom hak (najemnino) za zemljišče, ki ga obdelujejo kmeti na podlagi agrarne reforme, in sicer z leta 1018., 1919. in 1920. Država bi morala plačati na ta naslov preko 3o0 milijonov kron. Demokrati so se postavili na stališče, da naj se plača odškodnina (hak) samo ubogim begom, ne pa bogatim: 3. da se od sedaj naprej rešujejo vsi posli, ki spadajo pod agrarno reformo, v posebnem ministrskem komiteju, tako da bi bilo ministrstvo za agrarno reformo odpravljeno; 4. da se razveljavi naredba, ki jo je Izdala Protić - Koroščeva vlada dne 25. marca 1920. Beograd, 29. julija. Pogajanja za sestavo koncentracijske vlade so nenadoma zastala. Vsled popuščanja od strani demokratov so bili politični krogi do včerajšnjega dne mnenja, da bo koncem tega tedna sestavljena nova vlada. Parlamentarna zajednica pa je včeraj sporočila, da nikakor ne more stopiti v koncentracijsko vlado, ako vztrajajo demokrati na Izvrševanju agrarne reforme, kakor je bilo svoj čas dogovorjeno med demokratsko stranko in parlamentarno zajednico. Skoro gotovo je, da bodo že danes prekinjena pogajanja, in da ' bo Vesnić vrnil mandat prestolonasledniku. Kaj se bo zgodilo potem, je popolnoma nejasno. PetffiSfie uesfl. as Za Koroško! Nad 500 zboroval-cev, zbranih 25. julija 1920, na protestnem shodu pred cerkvijo sv. Tomaža pri Ormožu, najodločneje protestira proti nameravani opustitvi demarkacijske Crte med conama A in B na Koroškem, 1. ker bi se z odpravo te črte kršila velevažna določila mirovne pogodbe, ki za plebiscitno ozemlje določa na Koroškem dve strogo ločeni coni do konca plebiscita; 2. ker bi s to krivično opustitvijo demarkacijske Črte nastala za našo državo ogromna, nedo-gledna financ, in gospod. Skoda; S. ker bi z ukinjenem demarkacij. črte v najkrajšem Času nastale razmere, ki bi ob-no^Ie krvave izbruhe političnih strasti in sovraštva in privedle do pretepov, ropov in pobojev. Zborovale! pomivajo vlado, da se tej zahtevi nikakor ne ukloni. =s Reševanje krize. Včeraj so bili poodlni klubi obveščeni o poteku dosedanjih pogajanj glede sestave nove vlade. Danes so imeli sejo zastopniki parlamenta, to je parlamentarne in demokratske zaednioe, kjer so došli v gotovih točkah do sporazuma. Zastopnika radikaleev dr. Vesnić in dr. Ninčič sta podala radikalnemu klubu poročilo o dosedanjih razgovorih. Radikalni klub je vzel to poročilo na znanje ter pustil Protiču svobodne roke, da vodi nadalj-na pogajanja do odločitve. Istotako je bil demokratski klub obveščan po svojih poslancih. Narodni klub obstaja pri •roji zahtevi, da ostane dr. Bazala še nadalje poverjenik za presveto in vero na Hrvatskem, dočim Jugoelovenaki khib ni opustil svoje zahteve, da dobe pri občinskih volitvah na Slovenskem vse ženske volilno pravico. V vprašanju izvoza Je dosežen sporazum, kakor ie javtjeno, da se sme koruza prosto izvajati, % pšenica le v kontingentu. Demokrati smatrajo za umestno, da bi se dovolilo prosto kupovanje, dočim menijo radikalci, da je za našega producenta bolje, da izvršuje U posel središnja zadruga za izvoz. Minister za konstituanto je poslal ministru za agrarno reformo dr. Krizmanu pismo, v katerem mu razvija svoje nazore o rešitvi agrarnega vprašanja ter izraža ieljo, da bi s« dr. Krizman na podlagi fc& a£*e*>£ JXW*L sahte- vajo, da se trstanovi agrarni odbor, ohJ-stoječ iz ministrov, katerih resorti so zainteresirani pri rešitvi tega vprašanja. Protič meni, da se mora izplačati begom hak (desetina) za leta 1918, 1919 in 1920 in da morajo seljaki zapustiti posestva begov, ki so jih pred letom sami zasedli. V splošnem vlada mnenje, da se danes ali jutri zaključijo pogajanja, da poda nato dr. Veenič regentu prestolonasledniku Aleksandru isto ministrsko listo in da bo na ta način reaktivirano staro ministrstvo. — Ldu, = Po dnevih razburjenji. »Ooriška Straža« je te dni priobčila ta - le jedrnat' članek: Težko le pisati mirno — po težkih dnevih ifezburjenja. V pero silijo Izrazi ogorčenja, izrazi obsodbe. Toda ne maramo duhov še bolj razburjati, ne, želimo ffh ?e pomiriti. Javno sodbo o dogodkih zadnjih dni prepustimo poznejši dobi. Za danes se hočemo le zavarovati proti očitku, da smo ml IzzfvaČi, da smo ml povzročitelji žalostnih dogodkov. --2e neksj dni pred tržaškimi dogodki smo čitali v laškem nacljonallsučnem časopisju (»Plccolo«, »Nazlone«, »L* Era nuova«) skralno žaljive hi hnjskajoče članke. Pisalo se Je »proti Infiltraciji slo-vanskejra. elementa«, a za infiltracijo *o smatrali vsak slovanski poiav v zasedenem ozemlju. Očitno lih bode 2e to, da žive tu tudi Slovani — Za ostudno to* njo oroti Slovanom so porabili laJM hl-pernacljonalni odbori m časopisi dogodke ▼ Splitu. Sicer so sedaj ti dogodki skoro pojasnjeni. Uradni dopisni urad v Beogradu in preiskava amerlSTcega generala v Splitu kažeta, da krivda radi žalostnih izgredov ni na strani Jugoslovenov. Toda že predno so spoznali prave krivce, so že tržaški »faScisU« sklenili maščevat! se radi slitslon dogodkov nad h*-žašlchnl Slovenci. — Dvojno krivico pribijamo tu. Predvsem je med kulturnimi narodi grdo vsako maščevanje, rodi ce M Imelo kako podlago. Druzič pa Je krivično, maščevati se nad nedolžnimi ljudmi, ki nimajo nobenega stika, nobene krivde nad onimi dogodki. Kako krivdo nal imamo ml slovenski Primorci nad dogodki, Id so se brez naše vednosti odigrali v DalmaclH? Taka maščevalna akcija se obsoja sama ob sebi. — Poglejmo dalje, kje Je Iskati povzročitelje tržaških dcjoUl.uv. Iz Rima it sicer dosk) »Pfccp* m« poročilo (št 210) o ministrski se It. kjer se trdi: *JugoslovenI, izzivajoči agenti iz Beograda, so sprejeli s streli iz rs* volverja in z bombami neoborožene demonstrante, ki so afermirali italijanske pravice do Dalmacije.« K temu rečemo, da so poročila v nemških listih: »Tages-post«, »Wiener Journal«, ne vjemajo povsem s tem opisom. TI listi vedo natančno povedan, kdo in odkod Ie donašal bencin in petrolej in kdo Je zaznal »Narodni dom«. — A nas bolj zanima zvedeti, kdo Je prvi Izzival. O tem nas pouče Italijanski časopisi sami — »L* Era nuova« 8 dne 14. Julija poroča, da so tik pred izgredi ob manifestaciji nastopali razni govorniki. Pletro Dagulno, bivši poročnik ardltov Je množico spominjal na načelo: »Oko za oko, zob za zob!« Advokat Oiun-ta je rekel dobesedno: »Bisogna stablll-re la legge del taglione. Bfsocna ricor-dare ed odlare!« — Po naše: MI moramo začeti: Klin s klinom — mi se moramo spominjati in sovražiti! — Kdo Je torej pozival na nasilje, na sovraštvo? Temu hujskanju primemo se Je razvil strašen vandallzem. A najhujše pri tem je, da se daje takim zločinskim podjetjem, ki spadajo pod kriminalni zakon, značaj plemenitega patrljotjzma! Nobena idealnost ne more opravičiti takega barbarskega, nečloveškega — divjaškega dejanja. Tržaški vzgled je našel takoj odmev v Puljl, na Reki — Imel je dobiti tudi v Gorici posnemovalce. — Neki laški >odbor«, ki si Je nadel ime »meščanskega odbora za narodno obrambo«, je dal nabiti po mest* nih zidovih ta - le veleznačilni lepak* »Meščani! Delavci! Italijani! Našo omiko, našo potrpežljivost razlaga balkanska du-ševnost Slovanov kot šibkost in zaspanost. — Gorica naša, ki le bila In bo vedno Italijanska, bi se imela na ljubo štirim Slovanom, ki Jih Je pokorna Avstrija Importirala, da bi nas v lastni hiši izzivali, priklopiti majhni Jugoslaviji. — Italijani! V balkanski duševnostl se ne upoštevajo civilne metode. Sredstva, preizkušena v minolostl. ki so zamogla ohraniti nas Itaijane kljub varstvu avstrijskih bajonetov, ki so bili Slovanom dovoljeni na našo škodo, Je treba obnoviti ter poučiti Izzivače, da se v Gorici ne Izziva in se ne krši nekaznjrvo ItaJijanstva! ▼ Gorici, 14. julija 1920.« — To Je dokument za nas Slovence! — Zrcali se ti njega skrajno žaljenje in zaničevanje slovenskega naroda. Da poživljajo, naj se proti nam ne uporabi'ajo več civilna sredstva — ampak ... Po tržaških dogodkih vsakdo razume, kaka so ta sredstva: po* Žig in poboj! — in državno pravdnlštvo In policijska oblast Je dovolila svobodno takim obvestilom, da poživljajo k nasilju? V očigled temu pojavu se Je polastilo razburjenje ne le Slovencev — temveč tudi Italijanov. Razburjenje po mestu so množile še razne grožnje In sklepi onega fs» moznega »odbora«. Koliko ie bilo resnice na takih vesteh, ml ne vemo. Le to vemo, da Je bilo vse mesto polno takih govoric. Lokalna vlada se Je baje na po* ziv Iz Rima — po treh dneh vzdramila ki ukrenila vse varnostne odredbe. — TaVo Je mirno prešla grozeča nevihta. In zopet vprašamo, kdo Je v Gotici razburjal mirno meščanstvo? Odgovor daje lepak — nabit še vedno po mestnih zidovih. •— Ce napravimo bilanco škode in dobička, pridemo do tega - le zaključka: Bilanca je za nas — kJJub gmotni škodi in strahu ugodna. — Predvsem pojasnjujejo ti dogodki širnemu svetu naš položaj v sedanjih" razmerah, širni svet ne more več zapirat] oči očitnim dejstvom. Vse to ne bo bres ugodnih posledic za nas . . . Dalje so dogodki na laž postavili vse neiskrene obljube našfh prijateljev. Kako čudno zvene po teh dogodkih zatrdila: »Njihova (Slovencev) narodnost, njihov Jezik, njihova omika, običaji in navade niso v nevarnosti. Ta nevarnost Je Izmišljena od nemirnih agitatorjev. Slovenci dobro vedo, da si pridobe od Italije lahko vsako pravico, vsako svobodo!« »Voce d. Ts.« 7. JuHJa). Opominjani dogodki so vzdramfll v našfh vrstah vse zaspance. Naše vrste so se strnile! Dobiček naš pa le tudi v tem, da le poživila krepko zavest o naši resnični knlturt, ki se ne da primerjati z lopovščinami mlnollh dni. Čvrsto Je oživela vera v našo pravično stvar. Pravica se ne d% potlačiti s požigom te pobojem! Naše geslo Je bilo In Je: Proč z vsakim sovraštvom! Ml Italijanov ne sovražimo, ml J!m nočemo ničesar vzeti. A zahtevamo zase najprimltlvnelše pravfoe. pravice, kfl smo lih Imel! v cerkvi, v šolah, v lavnem življenju pod »barbarsko Avstrijo«, predvsem pa zahtevamo svobodo življenja m Imetja! — Somišljenike pozivi Jama n»4 ohranijo mirno kri, naj zatiralo vsako nekulturno maščevalnost v svojih srcih, m nal se posvete z mirnim, požrtvovalnfcn delom izobrazbi našega naroda! Iz naše kraljevine. — Proces BoSki^. Nadaljnje se obravnava v Sarajevu proti sodnemu svetniku BoSkiču. Zaslišane so bile nove priče in sodni fnnkcijonarji. Toženec in branitelji stavjjajo na obtoženca razna vprašanja, ki ga mestoma zelo razburjajo. Zlasti ga je razburilo vprašanje votanta Vozića Bofikiću o priliki obravnave proti ustreljenim kmetom v Foči leta 1914. On ni vprašal nobenega obtoženca, aH se čuti krivega aH ne. Državni pravdnik ga je na 1b spravil v zadrego z vprašanjem, ali je on v obravnavi proti ustreljenim kmetom vprašal, ali so se oni res borili. Očitajo mu namreč, da se je on izognil temu vprašanju in da je vprašal: >Ali si dobil pu$ko?c Obtoženec se zagovarja In trdi, da se je ravnal po zako-pu, toda državni pravdnik trdi, da tega ni storil. Priče, povečini sorodniki ustreljenih kmetov, so izpovedale skoro vse enako ter ne zahtevajo odškodnine, pač pa glavo obtoženčevo. — Ldu- 172. Štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 31. julija 1920. 3. stran. neodreiena domovina. — D* Annunzio in Radie. >Vedeta«, glasilo D' Annunzia, od torka prinaša na uvodnem mestu dolg članek, posvečen zagovora 8rjepana Radića, V članka se pisec agraža nad načinom, kako se vodi razprava proti »uglednemu jn-goslovenskemu politiku«. Kakor se v splošnem sodi, Jo pisec tega članka znani Sachs. — Lahi se pripravljajo. Iz Zadra Javljajo: Poslednje oni so iz Italije pričeli prihajati večji vojaški transporti, zlasti vojnega materijala in živil. — Teror italijanske poulične drhali In soldateske postaja vedno hujši. Jugoslovani so prisiljeni, da so izselijo, ker ze pri belem dnevu niso ve5 vami svojega življenja; zakaj Italijani napadajo; jugoslo venske hiše in trgovine z bombami. Enake žalostne vesti prihajajo tudi iz drugih krajev zasedene Dalmacije. Yse kaže, da se bodo prihodnjo dni pogromi proti jugoslovenekemu Jivlju še p o večal L — Na otoku žiru gradijo Italijani barake, kjer nameravajo nastaniti intemiranee. glede podražitve premoga zaradi pogajanj ne bo. DneiM^ oesfi. V Ljubljani. 30. julija 1920. — »Slovencu« in poverjeniku za javna dela g. inž. Sernecu. Očitate mi, da sem šel v ogenj zoper podraženje premoga le iz sebičnosti, ker Imam pred očmi zgolj »svoje« velepodjetje, vevško papirnico. Blagovolite vzeti na znanje, da sem udeležen na tem podjetju v resnici z ogromno svoto 40.000 kron, tako da je »moja« Žal natančno le Vboo celega podjetja. Vzllc temu pa sem si štel v resnici v dolžnost, braniti tudi to domačo Industrijo zoper izkoriščanje po proizvajalcih premoga, kajti po mojem mnenju cena papirja ni brez pomena za naše gospodarsko In kulturno življenje. — Če je ta moja skrb morda tista »nesramnost«, ki ml jo je zalučll v lice g. poverjenik v svojem »Slovenče-vem« članku z dne 28. t. m., potem je stvar zame v redu. Psovka je vedno le argument Človeka, ki je v zadregi za druge. Zaradi tega odslej na psovke in slične osebne napade ne bom odgovarjal. K večjemu pred porotniki. So časi preresnl in papir predragocen. Dr. Karei Trlller. — Visoka vlada se pere. Ko smo »Slovenca« s težko silo zdramili iz njegovega sladkega spanja o priliki usodnega podraženja premoga, je sedaj silno nevoljen ter skuša z vsemi sredstvi soflstike dokazati, da je deželna vlada storila svojo dolžnost ter varovala po najboljših močeh ogroženega konsu-menta. Toda trboveljski premog je dober in se trdo drži kože! Posebno one klerikalnega poverjenika za javna dela. Vsaka spodobna stranka bi hipoma obračunila s človekom, ki je v javnosti uradno in neuradno branil z neresnicami podraženje premoga, ki se je sam opravičeval, da bo zanesljiva kontrola cen mogoča stoprav tedaj, ko bodo družbi-ne knjige na razpolago v Ljubljani« v Isti sapi pa se je drznil brzojavitl ministru: »Nove cene so opravičene«! — »Slovenec« pa takega javnega fnnkcijonarja še brani ter daje prostora njegovim člankom, kakršnih bi v naši javnosti niti kandidat za mesto generalnega ravnatelja v Trbovljah ne smel zagrešiti. — Prav! Le tako naprej, potem bodo pri nas morda še slepci spregledali! — Nacionalizirani Vevšk! papirnic!. »Slovenec« ne privošči cenejšega premoga, češ da itak preveč zasluži. Radovedni smo, na čem bi tiskala in kako spravljala v svet naša ljuba SLS svoje modrosti, če bi jej ne bil na razpolago papir iz te naše edine tvornice papir ja? SIcer pa pljuje cenjeni tovariš iz Katoliške tiskarne v slepi jezi v svoj lastni žep — zakaj čim dražji bo premog, tem dražje bo moral naravno tudi on plačevati papir. — 1000 vagonov cenenega premoga za reveže je Izposloval — tako se baha »Slovenec« — njegov poverjenik za javna dela Inž. Semec. Ta premog bo stal samo 400 K za tono, torej le 1102 K več, kakor je bila uradno določena cena za aprovi-zacijski premog februarja meseca. Če to ni očitno norčevanje iz reve-žev, potem res ne vemo, kai nai ie. —Gospod poveiienik dr. Gosar nam je poslal popravek, ki smo ga pisom vred. Ako je bila notica, ki smo jo priočili jrfede častnikov, neresnična ali če je bila resnica hudobno zavita, jo nri samj najbolj obžalujemo. Opetovano smo že poživljali svoje dopisnike, naj bodo v svoiih poročilih skrajno tankovestr,: ter smo odklonu"! že opetovano ć lasno odgovornost za zlobne: .;. ki se vtihotapijajo v naš I v tako kakor v vse druge, iobče-njem popravka smo dali ■:. doktorju popolno zadoščen riplsu k svojemu popravku pa u - r, Oo-sar zagrozil, da »bo pprinUKaa rabiti orožje, ki ie ima v rokah proti enemu najaktivnejših gospodov tistega kr?Ja vaših vrst. ki se teh sredstev nainogosteie poshižule.« Pod besedo »sredstva« razumeva a. dr. Gosar denunc Han sivo. Ker pobija naš list nepoštenost, koruptnost. denun-ciianstvo in vobče vsakršno podbst ne le v drugih strankah, nego predvsem v lastni, ako jo le zapazi, poživljamo g. poverjenika, naj svojo grožnjo nemudoma izvrši. Namiga-vanje brez dokazov ne velja v nobenem boju, pa tudi ne v političnem, ki ga narekuje poštenost — Za milijonarje. »Slovenec« piše: »Občutljivost za žep malega človeka, za prezebanje nagega liud-stva je pri prvakih stranke bančnega kapitala nekaj tako nenavadnega fn. reči moramo abnormalnega, da vzbuja po vsej pravici sum. Ljudje Čakajo zime v vagonih in liberalni prvaki se bore proti naredbi, ki hoče spraviti brezstanovanica pod streho: to je v naravi kapitalistične stranke. Kako da se sedaj liberalni prvaki razgrrevajo. če malega človeka zebe. Ce liberalec govori o ljudstvu: misli na delnice.« Ta stavki so ena sama brezstidna demagogija. Neštetokrat je naš list že naglašal, da mora država poskrbeti, da se c d-pravi strašna stanovanjska mizerija in da se napravi konec bednemu hiranju nižjih, srednjih in rudi najboljših naših slojev, ki so prisiljeni tlčati po vagonih, po kleteh in različnih brlogih. Človeka nedostojnih, iz higijenskih in nravnostnih razlogov, naravnost nemogoči. Naglašali smo. da je nujno potrebno, da se stanovanjsko vprašanje končno temelilto in enotno uredi ter se ljudem omogoči graditi poslopja ali vsaj primerne barake. Sočutje za brezstanovanice je na naši strani gotovo vsaj tako veiiko. kakor na »Slovence v i«. Bili smo le proti načinu, kako rešuje po-verjeništvo za socijalno skrbstvo v LjiibUani stanovanjsko vprašanje. 2 nasilnostjo in z dekreti brez zakonite podlage se ljudstvo le razburja, a revežem se ne pomaga. Pozdravljamo torej naredbo št. 159 v »Službenih Novinah«, ki končno, končno dovoljuje izdatne olajšave za grajenje hiš, ter opozarjamo na tozadevni članek nar. predstavništva dr. Novaka. Strinjamo se ž njim: naj slede tem korakom še drugi pametni, realni! Naš list je tozadevno stavil Že več predlogov, ki se pa, žalibog, doslej niso upoštevali. — Promocija. Dne 21. t. m. je promovirala na dunajskem vseučilišču doktorjem filozofije gdč. D o r a K o k a 1 j iz Ljubljane. — Nova nakana Orlov. Iz verodostojne strani se nam poroča, da nameravajo Orli na taboru v Mariboru premeniti svoje dosedanje ime. Da si pridobe vsaj na zunaj nekak ugled, si bodo nadeli ime: »Krščanski Sokol«. Kakor so si kroj na nepošten način izposodili od Sokolov, tako si sedaj hočejo Istotako nepošteno prilastiti ime. O njih predrznosti ne dvomimo, pomagalo pa tudi to ne bo prav nič. — Slike iz Orlovskega tabora. Maribor, 29. julija. Včeraj ie prispelo iz Zagreba 850, iz Ljubljane istotako 850 katoliškega dijaštva. Na kolodvorih jih je sprejel vladni komisar dr. Leskovar in dr. Verstovšek. Poleg teh je došlo 15 Orlic. 10 Orlic v kroju in 30 civilnih oseb. Ker Mariborčani niso sprejeli teh svojih gostov z velikim navdušenjem, so gosti sami kričali »Bog živi!« nakar se je razvijal »sijajen sprevod«, na čelu katerega je svirala godba. V celem mestu visi doslej pet zastav in pet hiš je okrašenih z zelenjem. Zanimivo je, da je okrasil Jožef Brandl v Strossmayerjevi ulic!, to je Prva ju-goslovenska izdelovalnica klavirjev in orgel, z zelenjem tudi avstrijskega orla. Edino slavolok pred kolodvorom je okrašen z grbi narodov vseh gostov, ki bodo prišli na ta orlovski tabor, in sicer s češkoslovaškim, ameriškim, belgijskim, francoskim in angleškim. V splošnem vlada v mestu mir In se gosti sprejemajo s strani občinstva jako hladno, a dostojno. — Protestni shod v Novem mestu. V nedeljo 25. juilja se je vršil na Glavnem trgu. Zbranemu obllemu narodu iz mesta in okolice so govornik! govorili o zahtevi Nemcev m Lahov, da naj se opusti mejna črta med pasoma A in B na Koroškem in laško-nemška nakana za nas in naše koroške rojake. Omenili so tudi divjaško početje, ki so ga zakrivili Italijani v svojem nebrzdan sm sovraštvu do nas In naših roj jugoslovanskem Primorja. K v . omalovažuje red in svobodo v . u oslavijl. naj gre v zasedeno ozemlje, da se prepriča, da pod vlado Italije nimajo ljudje ne varnosti življenja ne lastnine, ne pravice do kulturnega, ne do gospodarskega razvoja, ne smejo se ondi oglasiti ne slovenska beseda, ne slovenska pesem; celo cerkveno procesijo so napadli laški državni organi s puškami in streljanjem. Kar si je ustvaril naš narod s trudom in težavami za svoj kulturni in gospodarski razvoj, so Lahi ob navzočnosti državnih organov uničili z ognjem in divjim razdejanjem in so ugledne naše rojake iz njih domov izgnali brez obtožbe in preiskave. — Soglasno je shod sprejel dve resoluciji na deželno in na državno vlado. Prva resolucija zahteva, da naj se ne opusti mefna črta med pasoma A in B, ker to nasprotuje pravnoveljavni pogodbi in bi oškodovalo našo državo In privedlo v pasu A do neznosnih političnih in prehranjevalnih razmer. Druga resolucija obsoja italijanska barbarstva v Trstu !n na Goriškem, v Istri in Rek! !n Dalmaciji, zahteva vsestransko zadoščenje in poživlja naše nesrečne rojake v zasedenem ozemlju, naj vztrajajo, kajti rešitev jim pride gotovo. Ker se je Italija izkazala za nevredno, da vrši mandat entente v zasedenem ozemlju, naj ententa vzpostavi potiebni red s četami vseh svojih držav. — Nov premogovnik. Nedavno tega sta kupila gg. Fran Kenda In Jos. Haška iako velike in še ne v polnem teku se nahajajoče premo-gokooe v Št. Jurju ob juž. želez. Z neumornim delom podjetnikov in delavstva, se je našla nova žila 3 do 6 m debela v dosedaj še neznani daljavi, kjer je premog prvovrsten in najboljši v naši državi, ki se da prav lahko z angleškim antracitom primerjati, kojega rabijo za brzo-vlake. To je glasom izjave strokovnjakov ne le za St. Jurij In Celje velikega pomena, ampak za celo državo. Mi St. Jurcani smo se tega veselega dogodka *rav razveselili, ali glej, že je tujec zraven In bi že : Jo kljub vsemu aktiven In da vlagatelj^ rad spravil podje »e pod svojo stre- ne hoćo 1111611 Škode, kakor to, da^ ko. Tonujajo v to svrho lep In zape- t<>d? iw>rali ćakatj nekaj čaaa na redno Ijiv denar, mi pa upamo, da se to ne jffSZ l^^V^iSt^ 1 r» . . i * t t u bitka, nabranega v dolgih letih uspeš- — Pustite klOPi V miru! Mestna nega poslovanja. Odbor, nadzornistvo občina ima to nesrečo, da ji pri Jav- in uradništvo so si v svesti važne in' nih njenih napravah vedno kdo ško- tka naloge in hočejo napeti vse avole do dela, če ne domači divjaki, pa sile, da ohranijo zavod, ki je na gospo-, gotovo neznani tuji elementi. — Po iarskem polju toliko dobrega storil, da parkih in drevoredih gotovi ljudje vzpostavijo pokvarjeni aparat, da čim-i ne puste klopi na svojih mestih. ^re\e vri?°™r?°JZJ££G Premetavajo jih z enega mesta na ^^^Jtnt^t S\ drugo. Mi pa mislimo, da je 10. ali |e, p,.osij0 pa SVoje vlag^.teMe in kn- 11. večerna ura Čas, da gredo taki jente, da uvažujejo nezakrivljeno ne-' mladi fantini in take mladoletne de- srečo, da potrpijo in da ohranijo zavo-i klfne spat, na kar naj bi gledali Star- dn dosedanje zaupanje. Odbor je že vse Ši in VSi, ki SO Za nje OdgOVOrni. j Okrenil v zavarovanje koristi in pra-> — Tobak — letošnji pridelek, ^c zavod^ in **> ^i*1 občinstvu nadai*.. dobimo baje koncem letošnje jeseni I n?a .P°.ro*ila-<> sv,°iem delovanja in o z Ogrskega in iz Romunije, boljše do-i vrste tobak za smotke pa celo s $lera trgovski in obrtniški zbornici v: Hoiandskega.Da bi se ta vest,ki pri- Ljubljani, sme »Vojno - tehnični zavod« W liaja sicer iz tovarniških krogov, le Kragujevcu predati iz svojega sklad!-] obistinila, kadilci si to iskreno že* šča, z ozlrom na veliko pomanjkanjo' Iimo, . obročnega železa primerne množine tak©-4 — V Ljubljani se je osnovala ea že,&za« k* p* se sme porabiti iikUnčno, sekcija za trasiranje novih prog v Ie ™ izdelovanje sodov za kvo« J*kme- C|n„OM:;i Tn ,r __«_ .. . . /a, sliv m dru'ih domicin pridelkov. Pred-. Sloveniji Za vodjo sekcije je ime- memo obvestflo je interesent(>ra v novan stavbni svetnik ing. Rudolf n|čni pisarnI na ^oz\tleondori 310—318, nemške marke, 178—1S0, romunski leji 197—198, 6ečko-J slovaške krone 151—0. ozemlhi iz Gorice se mora pravilno jrlaslti tako. da so h>m aretirali mnogo Slovencev, nri katerih so balo našli orožje in avstrijski vojni materijal izza prevrata. — Potepuh manjše, čokate postave v starosti nad 3u let, v sivo-rjavi obleki, s čepico, nemško govoreč, se klati po mestu, se skuša porihem splaziti se v stanovanja. Ako £a stranke dobe v sobi ali predsobi, navadno povprašuje po »nekem sobnem slikarju«. Danes zjutraj ob 9. so £a prijeli v Beethovnovi ulici 6, toda je še pravi čas utekel grozeči nevarnosti. — Dražbi »v. Cirila in Mttoda je poslal na j>o;*.iv v :>S!ov. Narodu; neimenovan rodoljub vsoto 1000 K. Naj bi plemeniti darovi? n0.-"1 obilo po-snemalcev! Vsak z?veden Slovenec je dolžan po pvojih moreh podpirati C. M. družbo. Prirejajte razne zbirke, zahtevajte narod, kolke, družbene vSigaHeja, po gostilnah plačilne listke in družbene nabiralnike! Le *ko se bodo nomno-žili družbeni dohodki, bo omogočen obstoj slovenskega Šolstva v zasedenem ozemlju. 3 KRVAVI IZGREDI V SICILIJI. Trst, 28. julija. Listi poročajo iz Rima: Iz Katanije javljajo, da Je prišlo včeraj v Randazzu do krvavih izgredov med kmeti In orožniki. Kmeti, ogorčeni zaradi nerednega razdeljevanja živil, so napadi! občinsko poslopje s kamenjem In streli iz samokresov ter ranili trtdi nekoliko orožnikov in vojakov, ki so streljali na množico in ustrelili sedem oseb. BEL* KUN. Berlin, 28. julija. Oficijelno se poroča, da glede vprašanja Izročitve Bele Kuna Madžarski doslej nI prispela iz Madžarske nobena nota, radi česar se nemška vlada ne čuti več vezano, da bi omejevala osebno svobodo Bele Kuna. Nemška vlada je sklenila, da dovoli Bela Kuni in njegovemu spremstvu, da se poda v ono inozemstvo, katero si je sam Izbral za svoje bivališče, RAZKROJ POLJSKE ARMADE. Berlin, 29. julija. Posebn! poročevalec »Achtuhr Abendblatta« poroča iz poljskoruskega bojišča: Med tem ko se napovedana premima pogajanja še niso pričela, se vrši popolni razkroj poljske armade z neverjetno hitrostjo in sigurnostjo. Severni del poljske armade je v popolnem razsulu. Vse ceste so za-basane z begajočimi četami pehote, artiljerije in trena. Vodstvo je popolnoma odpovedalo. Poljska armada trpi na popolnem pomanjkanju municije. Poljske čete, ki se nahajajo še v Litvinski, se skušajo rešiti skozi gozdove in močvirja proti zapadu, kjer jih pa že pričakujejo .Rus*, ki nimajo skoraj nlka-kega arttljerijskega materijala, marveč operirajo z velikanskimi množicami konjenice. TEŠINSKO VPRAŠANJE. Praga, 29. julija. (CTU) Po izjavi češko-slovaškega ministra za. zunanje posle dr. Beneša o odločitvi poslaniške konference v tešin- 1 Druifci@fi£ oesfi In' priredituc — Društvo poštnih uradnikov in uradnic priredi v nedeljo, dne L av*J iriista sestanek v vrtnem salona pr# >Xovem svetu<, na katerem bo poro d^egat o pragmaftki. Člani so vabijo — Produktivna zadruga čevljarj za Slovenijo naznanja svojim clano prodajo usnja v ponedeljek dne 2. av-| gusta ob 3. popoldne. Spodnja SiSka 80.^ ŠoMoIstoo. — Predprodaja vstopni« (»eđežD zsr javno telovadbo ljubijansike IMlM župe dne 1. avgusta 1920 ee vrfei v pa-j tek in soboto od 5. do 8. ure zvečar m sokolski pisarni v Narodnem demo," Opozarjamo na predprodajo, ker je maV lo število sedežev. Vsi sedeži so mnno-j rirani. k skem vprašanjui bo komisija za do- g. amista z|et marJborSke S(h ločitev mefe, ki se ustanovi v 14 , , , s ^ v. . u m v dneh, imela pravico, predlagati KOlSke Zupe V GUStanjU. KoroSkOl krajevne izpremembe ob demarkacijski črti. Izdane bodo tudi politične in gospodarske odredbe, dalje se uveljavi opcijska pravica prebivalstva na podlagi domovinske Pridite vsi! Tnristlha ln sport Floridsdorfer A. C. Wiezi-lUrijaj prostora „ * .__ - , , in1>4 . . . i .v - ; V soboto ob pol 19. se vrsl na iPI? \CniQ°i leaJ914 ,n b;.va»;ca I Ilirije velika internaeijonalna no-o-; leta 1918. Zagotovi se preseljevalna ; metnfi tekma med Drvimi FioJ pravica ter sklenejo pogodbe glede | ndsdorfer Atleric-Cluba z Dunaja in premoga, nafte in drugih potreb. Ilirijo. Moštvo Floridsdorfa Gtoji dane« LDU Praga, 29. julija. (ĆTU) j na četrtem mestu dunajskih prvoraz^ V presojanju sklepa poslaniške | rednih klubov, a pripomniti je treba, da konference v tešinskem vprašamu : i« bi!<> is*° nioMvo v letih 1917—1918 piše praška -Tribuna«, ki sploh naj- i P™£ bivše Avstrije torej na prvem; bolje razume diHomatično stran te- l^LT^ - ... . . _ „ . reprezent-mvnili mralcev: Amon, I star J ga vprašanja: Mimster dr. Beneš je , Hummelberger, Neubauer in Plhak, kt dosel pač na temelju svojega po- ; jQ eden izmed n&jboljiih dunajskih gol-znavanja političnih razmer v Sred- , manov, dočim Veubauer sigurno naj-^ nji Evropi do prepričanja, da bo ! boljši dunajski oenterhaH Moštvo je; našemu političnemu položaju v ko- j telesno izvanredno močno, goji visoko! rist, ako se Čehi uklonijo želii za- ! !>ro' ima Izvrstno tehniko in skupno' veznikov in z vsemi svojimi silami prispevajo v pomirjenje enega dela Evrope, na katerega ima češkoslovaška država vpliv. Gospodarske oestl. — Svoboden izvoz koruze in dogr. >Trgovinski Glasnike priobčuje zva-nično razglasilo o sklepu gospodarskega in finančnega odbora glede izvoza koruze in do g. Dovoli se izjema sklepa ministrskega sveta z dne 16. aprila in pripusti svobodni izvoz koruze v neomejeni množini proti plačilu izvozne carine 20 dinarjev za 100 kg in proti zagotovitvi valute v vse pogodbene države do konca leta 1920. Hkratu se dovoli svoboden izvoz dog v neomejeni množini proti plačilu izvozne carine in osiguranju valute. — Glede novega drobiža po en dinar in H dinarja je ministrski svet naslednje odločil- Ta drobiž predstavlja državni papirni novec. Nikdo ni vezan prejeti pri plačilu več nego 200 dinarjih v komadih po 1 dinar in ne več kakor 100 dinarjev v komadih po pol dinarja. Glavna državna blagajna je pa dolina tako glede plačil nje] sami, ka- igro. Igrali So proti Wiener Sportklufc?! 2:0, Hašku 5:1, Concordiji 1:0, graSkim Amaterjem 4:1, in Gradjanskemu 3:2.; — Vstopnina: sedeži po 24 in 16 K, sto-! iišče 10 K. dijaško (člansko) stojiMe le, v predprodaji 6 K (na prostoru Ilirije v petek od is. do 20.30). Predprodaja; novčanice sprejemati drobiž po en di- i drugih vstopnic v drogeriji Kane, 21-narjn pol dinarja v neomejeni količi- j dovska, ulica in pri tvrdki >Svetla«r Mestni trg. Tekma se bode vršila ob; vsakem vremenu. ■ ni. Nad sto milijonov dinarjev se tega papirnega drobiža ne sme spraviti v promet. Novčano politični del poslovanja za ta državni papirni novec spada v kompeten^o generalnega inšpektorja financ, a blagajniški del v ono generalne direkcije državnega računovodstva. Hpronizaclfa. + Telečje meso. Vnovčevalnioa za živino in mast oddala je za soboto in' . nedeljo, to je 31. julija in 1. avgusta' fm--TFTTposojtliii^a in hranilnica v | aiedečim mesarjem svoja teleta v ra*- TrT1' ^Lre\5*- *nli3a- 0dbor in ' prodajo in sicer: Dolničar, Jesih, Ko- nadzomistvo Tržaške posojilnice m \ s&Tt Eražovee. Mnkovec. Novak, Petric, hranilnice v Trstu razglaša uradno ; prepeluh, Prezelj, Porenta, Rihtar mL, svojim elanom in klijentom: S porube- | R^tar star., 2i?anjar Josip in Zganjar rjem našega Narodnega doma in uniče- | Anton, Zupančič, rZagmeister dobe po rjem našib knjig je zadel naš zavod m teleta. gkrjanec, Skrainer in Zaje l!Ua udarec, katerega bo težko preboli- j Tyan pQ £tiri tc]^ta ter Bizilj, LebCD, ti. Treba bo dosti trudn in tro^kov, do- QrTjr]- p0 pet telet; Sme dobi eno tele. kler vse ponravimo in uredimo. Ra4i Kilogram telečiega mesa velja, spred-tega se mora za sedaj na^e poslovanje njega 19 K, zadnjega 20 K. omejiti le na popravljalno delo in na------N— to. da zahranimo večjo škodo in da sto- Glnvnl urednik: rimo vse potrebno za zavarovanje na- nasi0 pustoslemSeW m koristi. Ugotovili pa smo z velikim Kas!?. F S1,° S1 e * zadoščenjem, da bo naš zavod zamogel Odgovoru! urednik; aado#UU jfmik BBfJB &&t&U*J*+± R^#if1iar iYr° SLOVENSKI NAROD-, dne 3i. julija 1920, i/i. Štev. Imofoa 133 plGšiaeii se proda. K. Sfttitt, KrlfeTPlika nI. «. 5548 M, dobro obraijen naprodaj. Jciovick, Vransko pri Celju. 5972 m več Čevljarskih pomočnl- |B» IG kov za nova dela. Cesta na Loko 20. £610 Kupca za jabolka ilčem. Pišite na F. LeCni*, GnštaaJ, Konriso. 5619 Sprti Nt* ea v pleskarsko obrt kon-m toristlnja ki se raz-Jos. Jug, do 2. ure 5513 ume dobro na kvadraturo. BlMftt oeata 16, od 1 popoldne. Sukanec bel ii trn priporoča trrilka OsfaJd Dobeic. L - ubijana. St. Jakoba trj 9. ____5630 Koncipijenta sprejme odvetnik Dr. Franjo Rosi na v Maribor«. 5602 Kompletne konjske oprave in razni vozovi se nrodajo po zmernih cenah, informacije daje tvrdka J. Ko- sterc, Sv. Petra cesta 4. 543« kjerkoli v Ljubljani aH predmestju išče • 1. septembrom soliden samec. Ponudbe pod »Dobro plačilo 5707« na opravnišivo Slov. Naroda. 5707 Skroeei kallnet, Tntjj za strupe izdeluje in prodaja na debelo in drobno m1 po K 4-80 pri večjih naročilih znaten popust Stelner jLston, LJubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 G Pleteiioe, železne pocinkane, medene in bakrene, Sita in rešeta, pletena žica za ograje, modroce za postelje se dobijo pri Brate Kramer, tvornica za platno i pletivo 'od 2ica, sita i rešeta i. t. d. Novi Sad IffkSfln srec*nJin *et 2a ves bišni po-niisilLu sel z dobrim priporočilom se takoj sprejme k dvema osebama na Zidani most. Ozira se samo na pismene ponudbe z navedbo plače pod »Koetrica 5611* na uprav. Slov. Naroda. Prodai 1200 m3 Krekovih Hodov na Jelovci nad Jamnikom. Keflektantje naj se zglase pismena ali ustmeno pri Ivanu Fftagvaaur t Lescah Oorenjako. Žagaaje drv z motorjem se priaorr ta po najnižji ceni in točni postrežbi Anton Puethar, Fol(a»«kl n.aaii.< Št. 2%, L_5615 If umnim*« vsako večjo količino lAUPUjCiTl bukovih drv in suhega oglja, kakoi tudi medicinske korenine, zemljišča in cvetje. Ponudbe prosim z naznakom cene in kej postavno. Ciril Zagore, Sanja (Hrvatsko). 1605 [vetličoa semena za jesensko seiatev kakor cinerarije, nageljčki, levkoje, pri-mule, mačehe itd. v lepi izberi, jamčeno zanesljiva se dobe pri Sever & Kamp. Ljubljana. Woliova nlica 12. .-444 tla prodaj je vet stavbois parcel v No v t m Vodmatu bluu električne postaje. Proda se tud! večja množina pristnega, dobrega dolenjskega vina po primerni ceni v sodih od 55 ltr. nadalle. Pojasnila daie A. Taclk, Lfnfcllana, Salcska cesta 1«. 5680 nse po globoko znUanlh cenah J. Goreč, Ljubljana, Soiposoctilta cesta 14. — Mešava nlica a g Roman s>Mkafc-PorttatfMi CEMENT : Idobavlja ___jmtum Samsko poduzeće sa Ovije pilane trati tehnički i komercialno naobraženog ravnatelja. Ponude sa oznakom dosedašnjeg služ* bovanja i zahtjevom glede pliće poslati na upravo lista pod ravnatelj/5654 Apoteka namira V. HlkolICa u Kraljevu od prvog septembra 1920, potrebuje . :. -ravnika apotekarskog sa malo prakse. Uslovi su: košta, stan, plata 800—1000 kruna mesečno. 5620 Zahvala. Za vse izkazano mi sočutje ob bolezni in smrti mojega dragega soproga, ozir. brata, svaka in strica, gospoda dr. Viktor Sušnika odvetnika v Piiberku izrekam v svojem in v imenu vseh sorodnikov iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem g. odvetniku dr. Fr. Rosina kot zastopniku odvetniške zbornice ter mariborskih in obmejnih odvetnikov za lep nagrobni govor, dalje zastopstvu Mariborskega Sokola, gosp. ge-rentu mestne občine Pliberške in Pliberčanom sploh, kakor tudi vsem stanovskim tovarišem, prijateljem in znancem, ki so spremili blagega pokojnika k zadnjemu počitku. MARIBOR, dne 28. julija 1920. Milena dr. Sušnikova roj. Kautičeva. ki rezov les kupuje Tavama tssenHi Mljet t Tatn pod Smtm gon. Ženitna ponudba! Vdovec, star 35 let, trgovec In posestnik na deželi, se želi v svrho takojšnje ženltve seznaniti z gospodično od 25 do 28 let iz trgovske hiše ali učiteljico, ki bi imela veselje do trgovina Resne ponudbe s sliko pod .Mirni don' 5681 na uprav. Slov. Naroda. 5681 Sike krala Petra v velikosti 47X65 cm priporoča r srodna bitom v Wm. Cena K 24-—. Prodam razno hišno ln kuhinjsko opravo in neka) posteljnega p- rila dne d. avgusta dopoldne od 8. ure zjutraj v H enovi ulici 17, I nadštr. pri Janezu Bergantu. Dr. zobozdravnik v Ljubljani, Stari trg 2, ne ordinira od 31. julija do 22. avgusta. 5678 Vžigalice po 55 v, manj kot uboj 60 v, ksm-m%i x4roe po K 6 50 k ara m o naoko po K 5 50 nudi trgovina J. Rolc, Se-kvMsstt nri Ljanljasf. 6**« inu mm za razširjeno papirno in celu-liie K ločno tvomiiko podvzetje v državi SHS za tak -janji nastop starejli obratni inženjer, ki nal bode jugoslovanski državljan. Imeti mora popolno znanje za gradbo strojev, kakor tudi za prezidavo ter novozidavo papirnih in celuloznih tovarn ter tovarn za lesno snov (Holzschleiferei) ter naj ima toliko izkušenj na polju fabrikacije, kurjave ter elektrotehnike, kolikor to današnje razmere zahtevajo. Dopisi se prosijo pod „K. T. 570$* na upravništvo Slo-venakega Naroda. 5705 Obvestilo. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da ostane trgovina vsled počitnic osobja od 20. jul. do 3. avg. zaprta. F. ČUDEN sin Mvroti (lam pošte v Wm Sprejme se v ih fino moško in žensko perilo v Zden'i jami it 1», Mlhelie. 5682 Otave kravje se v košap praia več travnikov. Jo«. Pno, Ljnbljaaa, Ora-daska m. 22, telefon 503. 5677 Oprava zi mm soba, *™ ™£ da. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5692 Šivalni stroj prodam. Maslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. f683 litem iiitnMorja za latinHioo. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5694 Gfl'ti!ia se vzame v najem. ^asl v pove upravništvo Slovenskega Naroda. 5686 Bukovo glje suho v vsaki množini F. IL OKI. U Telefon 117. 32 Knjigovodja v lesni stroki izurjen, absolviranee trgovske šole, se takoj sprejme. Zmožnost slovenščine in nemščine v besedi in pisavi, spretnost v strojepisju in stenografiji pogoji. Pismene ponudbe ali osebno predstavljanje pri Petru Pre-potali, lesni veletrgovec v Železni Kaplji 5703 snašla* vsakovrstne ilvlliie potrebščine Gjorgje Grujić geograf piletina mL 15. ■ iz boljše hiše, katera zna nekoliko Šivat! ter ima rada otroke, se tako! sprejme. Več pil gospe Karolini Tree, Sr. Petri e 21. 5695 Ha proda! sta Z krni. L* na času. Po izve se pri Fran Vrhnika it 16. telc- a Kočevar, 5696 firknio brtnfo ve^e množine, kakor iliPiUlC Kllutf, tudi krtače vseh vrst po vzorcu dobavljam. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5691 DrflffS TO rnoško kolo .VVaffenrad" in ril ud :C 2 šivalna stroja znamke .Si mer* eden za krojača, drugi za šiviljo m stroj .Hovve". 2?tkelj, Cegnar-cva olica 4. 5685 kompleten, dobro ohranjen Mayerjev konverzacijskl leksikon, dve violini, usnjato obieko ter parni strojČek, primeren za poučevanje v šolah. Eventueln: reflektanti naj se obrnejo na Zupančič, St Vid pri Stični. 5704 Elektrona v Skorji Loki potrebuje Z monterja za ine Instalacije, aH ustmene ponudbe na elektrarno Skofja Loka in okolica Skofja Loka. 5693 V sa vrate papirja Abadie rrodaja generalni zastopnik iaSoefete dei Paplara Abadla Parta" za celo Jugoslavijo Ante Praael, Ljabliaaa, Rimska resta 19, po originalnih cenah od tovarne. Brzojavi: Praael, LJubljana. Zidno opeko zarezno (utorno) in navadno strešno opeko dobavlja „AVA" Lubečno. Prva specijalna trgovina z ;:: rokavicami in parfumi ::: O. Bračko, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. Brez posebnega obvestila. JOSIP CIUHA, trgovec v Ljubljani, naznanja vsem prijateljem in znancem, da je njegov družabnik, gospod Pfhodnl malinov sirup trgovec danes dne 29. t. m. ob 12. uri opoldne po kratki mučni bolezni mirno preminul. Pugreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 31. t m. ob 4. uri pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Krizu. V LJUBLJANI, dne 29. julija 1920. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. z rafinadnim sladkorjem vkuhan, se dobi po najnižji dnevni ceni v poljubni množini. — Nadalje: EkstraKtl — za umetne soke i. t. d. pri tvrdki — £re2ko Potnik, Metelkova ulica (poprej zaloga mengeškega piva). Prodaja lesa. Iz gozdov Alfreda Voigta na Koroškem se rroda v revirju Ljubelj 1000 kbm v revirju Sele-Kot pa 800 kbm »Baronovih ln macesnovlh hlodov ter 900 prm mehkih in trdih drv. Ponudbe je vposlati do vštevšega 10. avgusta 1920 na državno nadzorništvo za Voigtovo veleposestvo v Borovi,ah, ker se dajo 1 teresentom tudi vsa potrebna pojasnila. PRODAJA LESA. z gozdov LudovUa vV ttgensteina na Koroškem se proda: na Sinji planini pri Oreh nju 930 Mira maoesaoflh hloAOT. v okolišu Sel nad Borovi jami 400 kbm smrekovim l«t macesnovik hlodov, ter 800 prm večinoma mehkih drv. V občini Šrnarjetn v Rožu 800 kbm v občini Slov. Plaiberk 1000 kbm in v ob!ini Loče pa 600 kbm smrekovega ln macesaoveg* okroglega leaa. Tudi se odda več vagonov smrekovega lubja. Ponudbe je pi slati do vštevšega 10. avgusta 1920 državnemu nadzorništvu za VVittgenstei-novo veleposestvo Borovljah, kjer se dajejo interesentom tudi vsa potrebna pojasnila. 5650 Spiritna industrija d. d. Zagreb, Boikovi&eva ulioa T. Brzojavi: Spiritusindustrija. Telefon interurban 4-96. Ima v Ljubljani skladišče finega rafiniranega špirita pri tvrdki „Bal-kam«, trgovska spedlcijska ia komis jska delniška družba, ter dobavlja iz svojih tvornic surovi špirit za tfomice, ocet in denaturirani špirit na veliko. Naročbe sprejema gl. zastopnik Mavro Fflrtt, Ljabljana, Sotloa al. 5. ljubljanska kreditna banka v Ijubijani Oelniitta glavnica »0.000.000 — kron. Stritarjeva ulica itev. 2. Rezervni fondi 20,000.000*— kron. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorld, Celju, Mariboru, Borovljah ter ekspozitura v Ptuju. ur Sprejema ~W H Kupole m prodaje vse vrste vrednostnih papirjev, valut vloge na knjižice in teko« ralun | ^. vsekovrsTne KREDITE proti ugodnemu obrestov«tniu letnim ia tisk »Narodne tiskarn** Za lnseratni del oduovoren Valenun Kopitar«