Kronika Ptuj • »Vse je bilo rdeče od prahu, zunaj in znotraj!« O Stran 12 V središču Podravje • Maska in PCT-pogoj glavna krivca za šolanje otrok na domu Z> Strani 6 in 7 POLI K1DS * .Več mesa • Zmanjšana oKf vsebnost soli C I poli.si Štajerski Ptuj, petek, 3. septembra 2021 Letnik LXXIV • št. 68 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Markovci • Prodaja bioplinarne Sobetinci vnovič neuspešna Kako je država zapravila 20 milijonov evrov Stečajnemu upravitelju koroške družbe Korent & Korent Klemnu Kmetiču tudi v tretjem poskusu na dražbi ni uspelo prodati bioplinarne v Sobetincih v občini Markovci. Na tretji dražbi pred nedavnim je za prodajo določena izhodiščna neto cena znašala borih 780.000 evrov. Več na strani 3. Kmetijstvo Podravje • Za čebelarji je leto, ki . v 1 • • v* • si ga želijo čimprej pozabiti O Stran 2 Aktualno Ptuj • Preveč praznih poslovnih prostorov v centru mesta O Stran 3 Ljudje in dogodki Ormož • Martinovanje v Ormožu 2021 bo! O Stran 11 Črna kronika Cirkulane • V občini pet novih plazov, skupaj jih je že 67 O Stran 12 Podravje • Če politika ne bi $ h »popravljala« lestvic, v. bi morali zapreti vse vodovode ... Ptuj • Pri zobozdravniku 7-letno deklico I pustili pred zaprtimi vrati ^H A^irodno M TFabavne ^fa h lasbe Ptuj 2021 PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 3. septembra 2021 Ptuj • V Zdravstvenem domu sprožili disciplinski postopek zoper medicinsko sestro Pri zobozdravniku 7-letno deklico pustili pred zaprtimi vrati „Kerje sedemletno hčer močno bolel zob, sva šli k zobozdravniku, kije delal popoldne. Naslednji dan nas je čakal še pogreb, saj je umrla babica, zato smo vedeli, daje to treba nujno urediti. Na sprejemu pa šok. Medicinska sestra, kije takrat delala pri zobozdravniku, naju ni želela sprejeti, češ zakaj nisva prišli dopoldan. Ne morem razumeti, da se tako obnašajo, sploh do otrok. Kakšno zdravstvo imamo, res nimamo pacienti nobenih pravic," svojo izkušnjo z obiskom dežurnega zobozdravnika v Zdravstvenem domu Ptuj začenja Ines Smiljan. Številni pacienti imajo občutek, da se je dostopnost do zdravstvenih storitev zaradi koronakrize zadnje leto močno poslabšala. Dolge čakalne dobe, prenaročanje iz takšnih in drugačnih razlogov, telefonski „pregledi" in podobno so že tako precej načet sistem zdravstva dodatno okrnili. A so stvari, ki enostavno niso in ne morejo biti sprejemljive. V kategorijo nujnih in neodložljivih stvari vsekakor sodi zdravje otrok. »Če bi mene bolel zob, bi potrpela, otrok pa ne more ...« „Prav zato, ker je šlo za otroka, ne morem razumeti obnašanja medicinske sestre. Če bi mene bolel Tantegel: »Če otroka boli zob, gaje treba takoj sprejeti, ne glede na vse!« V reševanje zadeve seje vključila tudi Tatjana Tantegel, vodja zobozdravstva v ptujskem ZD. Kot pravi, so se takoj odzvali na podano pritožbo. „Če otroka boli zob, gaje treba sprejeti in opraviti pregled, ne glede na vse. Res je, imamo veliko dela, sploh zato, ker so dopusti, poletje. Sestra se ni pravilno odzvala, kar smo jijasno dali vedeti. Ne vem, kaj je šlo takrat narobe, saj gre sicer za izkušeno in dobro medicinsko sestro. Smo pa zaradi vsega navedenega morali sprožiti disciplinski postopek" pojasnjuje Tanteglova. zob, bi že potrpela, otrok pa tega ne zmore," pravi Smiljanova, ki je imela pred kratkim zelo slabo izkušnjo v Zdravstvenem domu Ptuj. Njena hči je imela v popoldanskih - W1 i \J \ r J r jgnt Vodstvo ZD Ptuj se je odzvalo, sprožen je disciplinski postopek. urah močan zobobol, zato jo je peljala k zobozdravniku. „Zbrali smo se pri mojih starših, ker je umrla moja babica. Naslednji dan smo imeli pogreb. Mlajšo hčer je začel močno boleti zob. Ko sem pogledala, je bil ves gnojen. Po navodilu osebne zobozdravnice, da naj se v primeru, če bi bilo karkoli narobe, oglasiva v popoldanski zobozdravstveni službi, sva to tudi storili. Velikokrat sem jih klicala, a se ni oglasil nihče. Nato sva se odpravili tja. Pri vratih me je na triaži pričakala zelo prijazna medicinska sestra, ki je poklicala v ambulanto in povedala stanje. Torej, da otroka boli zob, da imamo smrtni primer v družini, da je naslednji dan pogreb itn. Nato mi je podala telefon in rekla, naj sama sestri zobozdravnika razložim situacijo in stanje," se spominja Smiljanova. Ta naj bi jo najprej začela napadati, zakaj ni šla dopoldan k osebnemu zobozdravniku otroka. Čeprav naj bi ji Smiljanova skušala razložiti, da otroka še takrat zob ni bolel, naj bi se razburjala naprej: „Rekla je: 'Kaj ste čakali do zdaj, saj vaša zobozdravnica dela jutri, pridite takrat.' V tistem trenutku, priznam, sem tudi sama spremenila ton in povzdignila glas. Rekla sem, da se bomo že znašli drugače in da jim je očitno kovid situacija pisana na kožo. Odložila sem službeni telefon, se obrnila in šla." Vmes naj bi ji sicer sestra rekla, da če je tako nujno, da jo bodo pač sprejeli, a tega po odnosu, ki ga je bila deležna, Smiljanova ni želela. Z otrokom je odšla k zasebniku. Ta ju je sprejel nemudoma in za 40 evrov je bila zadeva urejena. „Taki odnos ni človeški," dodaja Smilja-nova. Odziv vodstva ZD: »To • 1 11* ni sprejemljivo« O neljubem dogodku je nemudoma obvestila tudi direktorico Zdravstvenega doma Ptuj Metko Petek Uhan. Nad hitrostjo odziva je bila presenečena. „Odgovorila je res takoj, še isti večer. Strinjala se je, da je to nedopustno in da bi otroka morali sprejeti," pravi Smiljanova. Zaradi neustreznega vedenja bo medicinska sestra najbrž dobila opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, a kot pravi Smilja-nova, je to dovolj: „Zato, da se ne ponovijo takšni dogodki še komu drugemu. Verjamem, da so verjetno zaposleni v zdravstvu ponekod obremenjeni, mogoče nekateri delajo za nizke plače, a mene to ne zanima, ko mojega otroka boli zob. Kot starš si zanj pripravljen narediti vse. Res je tudi, da plačujemo zdravstveno zavarovanje, zato pričakujemo ustrezno storitev, ko jo potrebujemo." Zobozdravnica, ki je delala tisti dan, pa o dogajanju v sprejemni pisarni in nastalih težavah sprva sploh naj ne bi bila obveščena. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Spodnje Podravje • Vreme krivo za 80-odstotni izpad pridelka Za čebelarji je leto, ki si ga želijo čimprej pozabiti Ze predlanska in lanska sezona čebelarjem nista bili naklonjeni, letošnja pa je že na meji katastrofe, pravijo obupani in se ozirajo v nebo, ki jim prinaša samo zelo muhasto vreme. Čebele so bile najprej zaradi spomladanske pozebe prikrajšane za pašo na sadnem drevju in akaciji, nič kaj bolje ni bilo z oljno ogrščico in travniškim cvetjem, saj je bil tudi maj hladen in deževen. Čebelarji so jim sicer pomagali s sladkorjem, ki pa ne more enakovredno nadomestiti nektarja, zato so lahko samo upali, da jim ne poginejo od lakote. Letos je šlo vse narobe Nato so računali vsaj na kostanj in lipo, a se jim tudi tu ni izšlo. »Dežja sicer potem res ni bilo, a smo se bali, da ne bi naenkrat udarila huda vročina. Dokler namreč temperature ne presežejo 30 stopinj, se za občutljive cvetove kostanja ni bati. Če pa pride vročinski val, sonce kostanjev cvet povsem ožame, ga 'skuri', nektar izhlapi, cvet se posuši in odpade, s tem pa odpade tudi čebelja paša. In na žalost se je zgodilo točno to,« razlaga Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali iz Apač v občini Kidričevo. Kostanjeve paše je bilo na koncu le kakšnih 40 % od običajne bere, pa tudi kakovost je daleč od želene, saj jo Bali ocenjuje kot srednjo, skratka takšno, ki »ni za tekmovanja«. »Tam, kjer kmetje spomladi travnikov niso takoj pokosili, smo dobili nekaj cvetličnega medu, zdaj čakamo na ajdo, a ne kaže nič obetavnega, saj so nočne temperature prenizke. Pri osmih ali devetih stopinjah nobena rastlina ne medi. Nektar se namreč naredi ponoči, zdaj pa je premrzlo in se ne izloči. Konec septembra nam ostane še bršljan, ki pa je precej težaven za čebele, saj je njegov med trd kot kamen in bolj služi čebelam samo-tarkam in osam za hrano, manj pa je uporaben za skladiščenje.« Pomoč zgolj kaplja v morje Da bo letošnjo sezono najbolje čimprej pozabiti, meni Bali. V primerjavi z dobrimi sezonami izpred nekaj let bo izpad približno 8o-od- stoten, ponekod še večji. »Kakšna katastrofa nas je doletela, najbolj nazorno kažejo številke: v normalnih sezonah pridelamo med 38 in 45 kilogramov medu na panj. V našem čebelarstvu jih bo letos med 8 in 9 kilogramov. So pa čebelarji, zlasti na Gorenjskem, ki so od enega panja dobili samo dva kilograma medu, kar je praktično nič.« Zato s kmetijskim ministrom Jo-žetom Podgorškom te dni intenzivno tečejo pogovori in pogajanja glede pomoči čebelarjem zaradi katastrofalne letine, končna odločitev o načinu in višini pomoči pa naj bi bila znana v prihodnjih dneh, je svojim kolegom sporočil predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč. »Tudi sam sem v delovni skupini za obravnavo predlogov, veseli me, da se sploh pogovarjamo, a se bojim, da bo pomoč, ki bo odobrena, nekaj pomenila le ljubiteljskim čebelarjem, za tiste, ki od čebelarstva živimo, pa bo to zgolj kaplja v morje,« je kritičen Bali. Neenakovreden status čebelarjev Govora je o petih do desetih evrih po panju, kar ne pokrije niti dvomesečne plače. »Predlagali smo interventni zakon, do katerega čebelarji kot edini v kmetijski dejavnosti še vedno nismo upravičeni. Konkretna pomoč bi bila odpis socialnih prispevkov za leto dni. Profesionalnih čebelarjev je v Sloveniji največ 200, zato ta odpis ne bi predstavljal nekega velikanskega bremena za državni proračun, nam pa bi pomenil ogromno, saj bi si lažje opomogli od sezone, ki bo pomenila ogromen izpad prihodka.« Spomnimo, da čebelarji že leta zaman opozarjajo, da so del kmetijstva in da je skrajni čas, da so enakovredno vključeni vanj. Ko namreč kmeta prizadenejo suša, poplave, pozeba ali toča, je upravičen do odškodnine, proti nekaterim vremenskih nevšečnostim se lahko tudi zavaruje: proti suši z namakalnim sistemom, proti toči pa s protitoč-no mrežo. V to mora res investirati, a ima vsaj možnost. Senka Dreu petek • 3. septembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Markovci • Prodaja bioplinarne Sobetinci vnovič neuspešna Kako je država zapravila 20 milijonov evrov Stečajnemu upravitelju koroške družbe Korent & Korent Klemnu Kmetiču tudi v tretjem poskusu na dražbi ni uspelo prodati bioplinarne v Sobetincih v občini Markovci. Foto: ČG Glede na tri neuspele dražbe je pričakovati, da se bo sobetinska bioplinarna prodala za drobiž. Edina vrednost kompleksa so zemljišča, saj je večina objektov in naprav na bioplinarni iztrošenih oziroma uničenih. Prva dražba je bila v začetku februarja, prodajna cena za kompleks bioplinarne pa nekaj manj kot 2,5 milijona evrov. Na drugi dražbi so prodajno ceno znižali na 1,2 milijona evrov (neto cena, brez davka), vendar tudi ta poskus prodaje v maju ni bil uspešen. Tretja dražba je bila 24. avgusta, za prodajo določena izhodiščna neto cena je znašala 780.000 evrov. Prodaja je bila v tretjem poskusu neuspešna, je za Štajerski tednik povedal upravitelj Kmetič. Četrti poskus prodaje bi po njegovih besedah lahko izvedli v jesenskem času. „Cena in način prodaje bosta stvar upnikov. Vsekakor pa je interes, da se kompleks čim prej proda," je pojasnil sogovornik, ki mu je sicer iz preostalega Koren-tovega premoženja letos uspelo prodati vsa kmetijska zemljišča na Ptujskem in Dravskem polju. Za 11 zemljišč je skupno s prodajo iztržil dobrih 120.000 evrov. Ne samo državni kredit, temveč tudi državna subvencija Zanimivo bo spremljati, za kakšno ceno bo prodan kompleks nekdanje Vargazonove bioplinar-ne na okoli 2,5 hektarja velikem zemljišču na robu naselja Sobe-tinci in neposredno ob lovskem domu Lovske družine Markovci. Denar za gradnjo bioplinarne so investitorju Vargazonu, ki je sodeloval s poslovno skupino Keter, posodile državne banke; največ med njimi NKBM. Vargazonovo poslovanje so hitro po zagonu bio-plinske naprave zaznamovale rdeče številke. Najprej so šli v prisilno poravnavo in nato v stečaj, za njimi so ostali ne samo milijonski dolgovi državnim bankam, temveč tudi dobaviteljem. Med sanacijo bank je država iz Vargazonovih bioplin- skih poslov na takrat ustanovljeno DUTB prenesla za okoli 10 milijonov evrov terjatev (dolga). Približno toliko ali še kakšen milijon evrov več je znašala investicija v sobetinsko bioplinarno, finančne vire so zagotovile državne banke. Dodatno je država sobetinskim bioplinarjem v devetih letih namenila osem milijonov evrov podpor za proizvodnjo električne energije. Izplačane so bile podjetjem Vargazon, Pulverem in Gea Nova. Slednja sta bila po Vargazonovem propadu najemnika bioplinarne. Po desetletju finančnih in drugih mahinacij je bioplinarna uničena, nikoli ni imela pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja (v zagonu je bila devet let, za vprašati se je, kje so bili inšpektorji), polega tega je državljane stala okoli 20 milijonov evrov. Več kot 10-milijonski bančni dolg ne bo nikoli poplačan, preostali znesek so izplačane državne podpore za proizvodnjo elektrike, ki so šle na račune treh podjetij. Mojca Zemljarič Denarja za štiri markovske proračune, dve kidričevski obvoznici ali tri urgentne centre Za denar, ki seje izgubil v poslih, vezanih na bioplinarno Sobetinci, bi lahko zgradili dom upokojencev in urgentni center, pokrpali vse dotrajane državne ceste v regiji ali zgradili kakšno obvoznico, vrtce in šole, skratka marsikateri objekt družbenega pomena. 20 milijonov evrov so štirje proračuni občine Markovci, ki ima med spodnjepodravskimi podeželskimi občinami ene izmed najvišjih prihodkov. Z vidika manjših občin v regiji, na primer Zavrča, pa 20 milijonov evrov pomeni 12 občinskih proračunov; lanski je znašal 1,6 milijona evrov. In še: v Kidričevem trenutno gradijo obvoznico za okoli 10 milijonov evrov. Za državni denar, vložen v sobetinsko bioplinarno, bi lahko zgradili dve! Ptuj • Gradbena dela na več lokacijah v polnem teku Mesto je te dni gradbišče: podirajo Staro steklarsko Gibanje na območju Vrazovega trga in okoliških ulic je te dni precej ovirano. Začela so se namreč izvedbena dela. V teku je rušitev samega objekta nekdanje Stare steklarske, ki je dalj časa kazila podobo tega dela mesta. Sočasno pa se izvajajo pripravljalna dela še za nekatere druge segmente, ki bodo urejeni v sklopu te naložbe. Ureditvi gradbišča, montaži žerjava in odstranjevanju odvečnih elementov iz objekta so sledila ru-šitvena dela. Najprej so odstranili stavbno pohištvo, strešne kritine, lesene pode, keramiko, zidane in montažne stene, zdaj se začenja rušenje celotnega objekta. V neka- terih ulicah v neposredni bližini že odstranjujejo tudi asfaltno prevleko. »Trenutno rušijo stavbo Stare steklarske, odstranjujejo asfalt v Ulici Tomaža Šalamuna in v zgornjem delu Jadranske ulice. Asfalt je odstranjen tudi na »lijakastem trgu« (od Vrazovega trga proti Aškerčevi ulici). Na odsekih, kjer je odstranjen asfalt, dela izvajajo arheologi. Smo na začetku izvedbe, predviden rok za dokončanje projekta je 17 mesecev od podpisa pogodbe,« so terminski plan pojasnili v podjetju Javne službe Ptuj. V nekaterih ulicah v centru mesta zapora Pogodba je bila podpisana konec junija, torej morajo dela končati do novembra naslednje leto. Pod asfaltno prevleko, ki so jo »slekli«, je ponekod že možno videti ostanke preteklosti, mačje glave. Čeprav hoja po njih predstavlja precejšen izziv, so trenutno v boljšem stanju, kot je bila razpokana in zakrpana asfaltna prevleka. Vse to dokazuje, da je bila revitalizacija tega dela mesta potrebna. Občina ima z njim velike načrte. Nov objekt, ki bo zgrajen na območju sedanjega, naj bi poskrbel ne le za lepšo podobo, pač pa tudi namembnost. Lepih praznih objektov ne potrebujemo. Zato nameravajo pod isto streho nekdanje Stare steklarske združiti kulturo, mladostniško ustvarjalnost, Center interesnih dejavnosti, najbrž tudi televizijsko dejavnost in marsikaj drugega. Tudi zato, da bodo znižali materialne stroške in upravičili to investicijo. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Preveč praznih prostorov v centru mesta Občina išče najemnike Ogromno poslovnih prostorov v centru Ptuja je že dalj časa praznih. Del jih je v lasti zasebnikov, kar nekaj pa v rokah občine, ki intenzivno išče nove najemnike. Enako kot najti nove partnerje bo pomembna vsebina, ki bi jo ti ponujali. Samo ta bo prispevala k obujanju življenja v centru mesta. Prav to je problem, s katerim so se ukvarjali vsi dosedanji župani. Foto: CG Občina išče nove najemnike in lastnike Zaključek epidemije je razkril, da so bili nekateri ptujski lokali dejansko zaprti zaradi ukrepov, nekateri pa so svoje poslovanje v vmesnem času zaključili za zmeraj. Vsaj v strogem centru mesta. V zadnjem letu se je izpraznilo kar nekaj poslovnih prostorov. Zaprla se je kavarna Legend pub v Murkovi ulici, še pred tem trgovina, ki je delovala nasproti. Enaka usoda je doletela tudi osrednji lokal na glavnem ptujskem Mestnem trgu, v katerem je delovala Teta Frida. Gre za še en spodleteli poskus obujanja dogajanja v tem lokalu, ki so ga nekoč polnile množice. Že nekaj časa neuspešno iščejo novega najemnika. Ta objekt je sicer v zasebni lasti. Po novem so prazni tudi prostori, v katerih je leta delovala Loterija Slovenije. Vse od selitve trafike na novo lokacijo, v neposredno bližino ptujske tržnice, pa so brez vsebine tudi prostori v Miklošičevi ulici. Leta in leta pusto podobo mesta predstavlja velik objekt v Murkovi ulici, v katerem je nekoč delovala trgovina Merkur. Po izpraznitvi prostorov antikvariata v Prešernovi ulici je tudi ta brez najemnika. Po selitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka tudi „rdeča" šola prazna čaka boljšo usodo. To je le peščica najvidnejših prostorov, ki samevajo, pa glede na lokacije ne bi smelo biti tako. Foto: ČG Nekateri lokali se polnijo, a najpogosteje z javnimi zavodi Nekateri občinski lokali so se v zadnjem času tudi zapolnili. V Mu-rkovi ulici si je v nekdanjih prostorih Zavoda za turizem svoje mesto uredila Zveza društev kurentov. Ta ima s temi prostori velike načrte, a jim do realizacije manjka še kar nekaj korakov - in očitno tudi sredstev. ZRS Bistra je s projektom Poni zapolnila prostore na Slovenskem trgu, kjer je delovala kavarna KPŠ. Na Mestni trg se je preselil Zavod za turizem Ptuj, nasproti njega pa delujejo pisarne podjetja Javnih služb Ptuj. Nekaj občinskih prostorov se je torej v zadnjem letu zapolnilo, a bolj kot z vsebino, ki bi vabila širše množice, z dejavnostmi javnih zavodov. Kjer so nekoč bili gostinski lokali in trgovine, so zdaj poslovni prostori s povsem drugačnimi nameni. Vsekakor je vsaka dejavnost boljša od praznih prostorov, bo pa treba poskrbeti še za drugi segment te zgodbe, da bo staro mestno jedro imelo primerno ponudbo tako za domačine kot turiste. Občina ponuja prodajo in najem S selitvijo Zavoda za turizem Ptuj na novo lokacijo se je preselil tudi Turistično-informacijski center (TIC). Prostori na Slovenskem trgu 5 so tako ostali prazni. Občina zdaj želi čim prej najti novega najemnika. Ta lokal v najem ponujajo za 450 evrov na mesec. Prost in primeren za zagon kakšne dejavnosti je tudi prostor v Prešernovi ulici 15, kjer 60 kvadratnih metrov površine mesečno ponujajo za 314 evrov. Tudi v Murkovi ulici 4 si vodstvo Mestne občine Ptuj želi novo dejavnost, ki bi polnila mestno jedro. Ta lokal, v katerem je nekaj časa delovalo podjetje Arbadakarba, ki se je preselilo v trgovski center Qcenter, zdaj ponujajo za 416 evrov na mesec. Občina pa se je odločila za prodajo poslovnega prostora na Muzejskem trgu 2a. Rok za prijavo na dražbo se izteče 17. septembra, 511 m2 velike prostore ponujajo po izklicni ceni 106.000 evrov. Dženana Kmetec 4 Štajerski Podravje petek • 3. septembra 2021 Slov. gorice • Gradnja dela kolesarske mreže Na vrsti je prvih 18 kilometrov Župani slovenjegoriških občin so minuli petek podpisali gradbene pogodbe za kolesarske poti na območju ORP Slovenske gorice na relaciji Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas. Foto: RASG Kot prva od štirih kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice se je začela gradnja na relaciji Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas. Kot je znano, aktivnosti koordinira Razvojna agencija Slovenske gorice. V prvi fazi, ki se po sklopih začenja z letošnjim 1. septembrom oziroma 1. januarjem 2022, pa je v projekt vključenih deset občin: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Andraž, Sveti Jurij, Trnovska vas in Šentilj. Načrtovane kolesarske povezave ne bi bile možne brez sodelovanja Direkcije za infrastrukturo (DRSI), ki hkrati gradi državno kolesarsko mrežo na tem območju. Prva faza vredna skoraj 21 milijonov evrov Do sredine leta 2023 naj bi torej občine v prvi fazi gradnje dobile skupno 82,5 kilometra kolesarskih poti, od tega 23,4 kilometra državne in 59,1 kilometra občinskih kolesark iz omenjenega projekta. Skupna vrednost te investicije znaša 20,7 milijona evrov, od katerih bodo državne kolesarske poti DRSI stale 5,5, milijona evrov, občinski projekti pa so ocenjeni na 15,2 milijona evrov, ki jih bosta z 11,25 milijona evrov sofinancirali EU in država. V drugi fazi, ki bo potekala od 2023 do 2027, se bo projektu pridružila še občina Sveti Jurij ob Ščavnici. Takrat bo zgrajenih še 12 kilometrov lokalnih kolesarskih povezav in 30 kilometrov državne kolesarke, kar pomeni, da bodo Slovenske gorice skupno pridobile 124,5 kilometra kolesarskih poti. Foto: SD Kolesarska mreža na območju ORP Slovenske gorice bo vodila v štiri smeri. Prva bo na relaciji Lenart-Cerkvenjak-Trnovska vas, na kateri bo zgrajenih dobrih 18 kilometrov kolesarskih poti v skupni vrednosti 4,35 milijona evrov in deležu sofinanciranja dobrih treh milijonov evrov. Druga bo šla po 7,1 kilometra dolgi poti Lenart-Sveta Ana-Trate, stala pa bo nekaj več kot 1,7 milijona evrov, od katerih bo EU prispevala dobrih 1,3 milijona evrov. Kolesarka Lenart-Benedikt bo dolga štiri kilometre, investicija znaša 1,8 milijona evrov, sofinancerski delež pa skoraj 1,36 milijona evrov. Zadnja smer, ki je dolga kar 30 kilometrov, bo speljana na relaciji Jarenina-Lenart-Zg. Senarska. Stroški gradnje so ocenjeni na 7,3 milijona evrov, država in EU pa bosta primaknili levji delež v višini dobrih 5,5 milijona evrov. Štiri trase, dva gradbinca Letošnji začetek šole je pomenil tudi konkretne premike glede gradnje slovenjegoriške kolesarke po občinah Lenart, Sveta Trojica, Cerkvenjak, Sveti Andraž in Trnovska vas. Dela so se namreč začela na sklopu 3 in 4, torej na trasi Cerkvenjak-Čagona-Vitomarci in Vitomar-ci-Trnovska vas. Prva bo brez DDV stala slabih 424.000 evrov, druga pa nekaj manj kot 1,15 milijona evrov. Januarja bodo stroji zabrneli še za sklop 1 in 2 oziroma na trasah Lenart-Porčič-Sv. Trojica-Osek (skoraj 1,25 milijona evrov) in Osek-Cerkvenjak (dobrih 406.000 evrov). Z izjemo trase Vitomarci-Trnovska vas, ki jo bo gradilo Cestno podjetje Ptuj, je izvedbo ostalih treh tras prevzelo mariborsko Podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo. In koliko bo gradnja štirih tras stala občine? Omenjenih pet občin je moralo v svojih proračunih skupaj zagotoviti nekaj več kot 3,22 milijona evrov. Od tega imajo v Lenartu rezerviranih 291.000 evrov, v Sveti Trojici 1,35 milijona, v Cerkvenjaku dobrih 17.000, v Svetem Andražu 837.000, v Trnovski vasi pa slabih 727.000 evrov. Senka Dreu Kidričevo • Spremembe v občinskem javnem podjetju Vzdrževanje in gradnje Nova direktorica, zaganjajo kurilne peči, decembra drsališče Mojca Meško, zaposlena v upravi občine Kidričevo, je postala direktorica občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Zeleno luč za njeno imenovanje so najprej dali nadzorniki podjetja, nato pa na seji konec avgusta še občinski svetniki. Meškovi organizacija in potek dela v občinskem podjetju nista tuja, saj je bila začasno na čelu podjetja že v obdobju pred nastopom dosedanjega direktorja Davida Merca. Ta se je letos poleti po petih letih odločil za zamenjavo službe, zato je občina Meškovo najprej želela imenovati za vršilko dolžnosti, in sicer za čas, ko bi z razpisom poiskali direktorja s polnim mandatom. Ker je ptujsko okrožno sodišče po pojasnilu kidri-čevskega župana Antona Lesko-varja vpis vršilca dolžnosti v sodni register zavrnilo, so se odločili, da se sklep o imenovanju Meškove za vršilko dolžnosti spremeni in se jo imenuje za direktorico. Sb ^ Za mesto direktorja se poteguje 12 kandidatov Seveda ni nujno, da bo Meškova kidričevsko občinsko podjetje vodila celoten mandat. V teku je namreč še vedno razpis za to delovno mesto, na katerega se je prijavilo 12 kandidatov. V sklepu občinskega sveta je navedeno, da je imenovanje Meškove prehodnega značaja, izvedli so ga zaradi nemotenega delovanja podjetja. Nova direktorica v podjetju ne bo zaposlena, temveč ostaja v delovnem razmerju na občini, kjer je vodja projektov in skrbi za prijave na razpise. Na občini je zaposlena že blizu 20 let, v tem obdobju je veliko sodelovala tudi z občinskim podjetjem, največ pri organizaciji drsališča in dogodkov v Parku pod tisočerimi zvezdami. Povedala je, da ji je delo v občinski upravi bolj blizu kot biti Vodenje podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo je prevzela Mojca Meško, sicer zaposlena v upravi občine na delovnem mestu vodje projektov. Meškova bo za vodenje podjetja z devetimi zaposlenimi poskrbela ob redni službi v občinski upravi. na čelu podjetja, vendar ji tudi sled- vega delovodjo, ki so ga to poletje nje predstavlja izziv. Kidričevsko prav tako iskali z razpisom, saj je občinsko podjetje zaposluje devet dosedanji dal odpoved, odpovedni sodelavcev, trenutno uvajajo no- rok se mu izteče jeseni. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar napoveduje, da bodo letos ponovno postavili drsališče, imeli bi ga tri mesece, saj so šli v nakup svoje drsalne ploskve. Minula leta so si jo izmenjevali z občino Starše; decembra so drsališče imeli v Kidričevem, januarja v Staršah. „Drsališče želimo imeti tri mesece, od začetka decembra do konca februarja, ko se končajo zimske šolske počitnice. Kupili smo ploskev velikosti 10 x 23 metrov, imamo tudi 200 metrov drsalne steze. Skupna površina, namenjena drsanju, bo dobrih 600 m2. Uporaba drsališča ostaja brezplačna, plačljiva je le izposoja drsalk. Objavljen imamo tudi razpis za društva in organizacije, ki bi želeli sodelovati pri upravljanju drsališča. Med društvi je za to kar veliko zanimanja, saj imajo priložnost, da si s ponujanjem napitkov in prigrizkov na drsališču nekaj zaslužijo in s tem obogatijo društvene proračune. Izdelali bomo razpored prazničnih dogodkov, vendar bomo potem izvedbo prilagajali epidemiološkim razmeram." V nekdanji Revitalovi (Talumovi) kurilnici bodo jeseni zagnali dve peči na lesne sekance in pridobivali toploto za daljinsko ogrevanje Kidričevega. Peči je (bo) najelo podjetje Silkem, ki je dobavitelj toplotne energije koncesionarju - Petrolu. Zagnali bodo nekdanje Revitalove peči in ogrevali naselje Podjetje Vzdrževanje in gradnje Kidričevo upravlja s kanalizacijskim sistemom, skrbijo za javno razsvetljavo, vzdrževanje občinske prometne infrastrukture, pokopališč, dvoran, igrišč in stanovanj, izvajajo manj zahtevna gradbena dela, skrbijo za plakatiranje in drsališče ter urejajo okrasitve naselij. Po napovedi župana Leskovarja se bodo letos vključili še v sistem daljinskega ogrevanja Kidričevega. „Sedaj se Kidričevo ogreva z energijo, ki jo proizvede kogene-racijska naprava na plin v podjetju Silkem, koncesionar na sistemu daljinskega ogrevanja pa je Petrol. Ker je proizvodnja toplotne energije v kogeneraciji povezana z nakupom emisijskih (CO2) kuponov, ti pa so vedno dražji, smo iskali alternativni vir. Odločili smo se, da zaženemo dva kotla, ki sta v kurilnici podjetja Vzdrževanje in gradnje (nekdanja Revitalova kurilnica pri nekdanjih rastlinjakih, op. a.) in začnemo ogrevati z lesno biomaso, kurili bomo lesne sekan-ce. Sam sistem in distribucija bosta dejansko ostala enaka kot doslej, razen tega, da prehajamo na druge peči in spreminjamo energent. Peči so last podjetja Vzdrževanje in gradnje, Silkemu smo jih oddali v najem. Računamo, da se cena za uporabnike ne bo spreminjala, kar pa v primeru, če bi ostali na koge-neraciji, verjetno ne bi bilo možno, saj so CO2 kuponi vedno dražji." Mojca Zemljarič Foto: CG Destrnik • Nadomestne volitve za novega svetnika Na listi so štirje kandidati V nedeljo, 12. septembra, bodo občani volilne enote 2 (volilno območje Ločki Vrh-Vintarovci) odločali, kdo jih bo do rednih volitev prihodnje leto zastopal v občinskem svetu. Kot je znano, je njihova predstavnica Doroteja Muršec odstopila kot svetnica županove koalicije, nadomestne volitve pa je bilo treba razpisati, ker je do rednih še več kot leto dni. Čeprav je sprva kazalo, da bosta kandidata samo dva, bodo volivci zdaj izbirali med kar štirimi, in sicer med univ. dipl. pravnikom in vodjo oddelka na UE Matijo Zorcem, ki ga predlaga Kse- nija Zorec in skupina volivcev, upokojenim strojnim tehnikom Marjanom Irglom, ki ga predlaga SLS, dipl. vzgojiteljico Majdo Kunčnik, za katero navijata Srečko Lovren-čič in Lista za Urban, ter delovodjo v gradbeništvu Dušanom Mastna-kom, za katerim stoji NSi. Prebivalci Ločkega Vrha bodo volili pri Branku Kosu na Ločkem Vrhu 60a, prebivalci Vintarovcev pa v gostišču Grozl v Vintarovcih 45d. Možno bo tudi predčasno glasovanje, in sicer v sredo, 8. septembra, med 7. in 19. uro v občinskih prostorih, za bolne bo organizirano glasovanje na domu, volivci, ki so v priporu, zavodu za prestajanje kazni, v bolnišnici ali v social-novarstvenem zavodu za institucionalno varstvo pa so se lahko do 1. septembra občinski volilni komisiji prijavili za glasovanje po pošti. Destrniške nadomestne volitve so zelo pomembne za razmerja v občinskem svetu, saj župan Franc Pukšič zaradi trenutne pat pozicije petih svojih in petih opozicijskih svetnikov težko računa na podporo pri vseh projektih, ki jih predlaga. 12. septembra bo postalo jasno, na katero stran se bo nagnila tehtnica. SD petek • 3. septembra 2021 Podjetništvo in turizem Štajerski 5 Slovenija • Ptujčani v mednarodnem vodniku Gault&Millau 2021 Najboljši kažipot do najkakovostnejših ponudnikov V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, je dobila že tretji uveljavljeni mednarodni gastronomski vodnik Gault&Millau 2021. Kot je ob letošnji izdaji poudarila Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, k prepoznavnosti Slovenije kot destinacije turističnih gastronomskih doživetij pomembno prispevajo tudi ugledni gastronomski vodniki. V svoji tretji slovenski izdaji vodnik Gault&Millau poleg najboljših restavracij predstavlja tudi kulinarična zbirališča, vinarje in pivovarje ter nabor avtohtonih slovenskih živilskih izdelkov, ki imajo ustrezno slovensko ali evropsko zaščito. Zagotovo pa gre za vodnik, ki bo za vse, ki želijo odkrivati in uživati v slovenski gastronomski ponudbi, najboljši kažipot do najkakovostnejših ponudnikov. Mira Šemic, direktorica Gault&-Millau Slovenija, pa je ob izidu letošnjega vodnika še posebej poudarila, da se z njim klanjamo prizadevanjem, odrekanju in trudu gostincev, njihovi strasti in prednosti, ki jih kljub težkim razmeram ženejo naprej, k doseganju še boljših rezultatov. Čestita vsem, ki predstavljajo bogate in raznolike okuse Slovenije tako na krožniku kot v kozarcu. Že prvo leto izida gastronomske-ga vodnika Gault&Millau v letu 2019 je imel tudi Ptuj svoja predstavnika. Kot prva gostilna se je vanj uvrstila Gostilna Grabar, od vinarjev pa je ta čast pripadla vinarju, vinogradniku, enologu Bojanu Kobalu. Po treh izdajah sta še vedno v družbi najboljših, kar potrjuje njuno kakovost, saj je le kakovost pot do uspeha, za uspešno podjetniško, turistično in osebno zgodbo, kot umetnost kreiranja kulinaričnih in vinskih okusov. Zgodba gostilne Grabar je zgodba avtorske kuhinje, ki temelji na lokalno pridelani surovini, kot so vina Kobal (Kobal Wine Estate) kreacija vinskih okusov, ki prihajajo iz kakovostno prestižne destinacije Haloze. V letošnji tretji izdaji vodnika Gault&Millau je tudi gostilna Ribič, ki je priljubljeno zbirališče gurmanov, predvsem pa ljubiteljev ribjih jedi. Z vinsko ponudbo pa se z območja Podravja (Štajerska Slovenija) v vodniku Gault&Millau za leto 2021 s svojimi vrhunskimi vini predstavljajo tudi Ptujska klet, Puklavec GaultíiM¡llau Slovenija Gauft; Millau SfotCfiJM I ž <3 lili 2021 Foto: Črtomir Goznik Vodnik kakovosti, uveljavljene in preizkušene ponudbe. Family Wines iz Ormoža in Vino Kupljen (Svetinje, Ivanjkovci). Tudi po treh letih od prve izdaje tega mednarodnega vodnika v slovenskem jeziku ga poznajo le redki. Tudi večina gostinskih in turističnih delavcev ga še ne pozna. Za Ptuj še to posebej velja, saj ga ni najti niti na mestih, kjer bi ga človek pričakoval, ker gre za gastronomski in vinski kažipot za vse, ki na neki destinaciji iščejo kakovostno in prepoznavno ponudbo, ki zadovolji še tako zahtevne brbončice. MG Ormož • O projektu »Zeleni trikotnik« Veliki turistični načrti občine Dejavnosti v okviru projekta Zeleni trikotnik so se avgusta končale. Direktorica občinske uprave Milena Debeljak je na predstavitvi omenjenega projekta orisala dosežene cilje in prihodnje občinske načrte za razvoj turizma. Skupna vrednost interaktivnih igral je znašala okoli 19.000 evrov. Ob tem so po besedah Debelja-kove izvedli tudi idejno zasnovo za naravoslovno pot ob območju reke Drave, vse od t. i. (nekoč znanega) Majeričevega kopališča do Kavčičevega mlina in lagun. »Pohvalila bi našega izdelovalca idejne zasnove Vojka Strahovnika, ki je vse te točke natančno obdelal in nam podal določene usmeritve, ki jih sedaj lahko uporabimo pri izdelavi projektov za prijave na najrazličnejše razpise.« Naravoslovni center z akvarijem sladkovodnih rib Na območju Kavčičevega mlina naj bi po Strahovnikovi zamisli nastal naravoslovni center. V njem bi svoj dom v akvariju našle sladkovodne ribe, drugi del pa bi bil na razpolago opazovalcem ptic. Na širšem območju namreč ni akvarija sladkovodnih rib, zato bi bila ta novogradnja ob Kavčičevem mlinu po mnenju Debeljakove izjemna prido- ■ Foto: DZH Milena Debeljak, direktorica občinske uprave Ormož: »Enkrat je treba začeti!« bitev. Novogradnja je sicer ocenjena na dva do tri milijone evrov. Na lokaciji bivše TSO postajališče za avtodome Načrti pa segajo še dlje; v okviru projekta so predvidena še parkirišča med bivšo tovarno sladkorja in lagunami, kjer bi vzpostavili po- stajališče za avtodome. »Vsi vemo, da je turizem z avtodomi v vzponu, zato bi na omenjenem mestu želeli ponuditi dodatne kapacitete. Naprej nadaljujemo v območju do lagun, ki pa imajo že tako same po sebi dobro razvito vsebino. Tako bi lahko celotno območje povezali v zanimivo turistično ponudbo oz. zgodbo. Potenciale nam naše okolje in narava ponujata v izobilju, pot- rebujemo pa nekaj, kar lahko dolgoročno pritegne ljudi. Seveda pa so za to potrebne določene naložbe,« je povedala Milena Debeljak. Do potrebnega denarja prek razpisov Da obiskovalcev oz. turistov že dolgo ne privabljajo zgolj slogani o neokrnjeni naravi in odlični kulina-riki (s čimer se, mimogrede, ponašajo prav vse slovenske občine), je znano že dolgo in v tem kontekstu je razmišljanje Debeljakove pravilno. Res pa je, da bo za izvedbo zgolj potrebne infrastrukture potrebnih še precej sredstev, ki jih bo možno pridobiti tudi iz evropskih razpisov: »Za naprej načrtujemo prijave na vse ustrezne razpise, ciljamo pa predvsem na regionalne vzpodbude in čezmejne projekte. Je pa res, da je to obsežen projekt, zato zahteva določen čas, najprej za izdelavo projektne dokumentacije, nato še za pridobitev gradbenega dovoljenja itd. Ampak enkrat je treba začeti,« je zaključila Debeljakova. Darja Žganec Horvat Podravje • Na celjsko sejmišče se vrača Mos Mednarodni obrtni sejem odpira vrata Na celjsko sejmišče se letos med 15. in 19. septembrom v prenovljeni podobi vrača Mednarodni obrtno-podjetniški sejem (Mos), na katerem se bo predstavilo okoli 1000 razstavljavcev iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Srbije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Za družbo Celjski sejem je po besedah izvršnega direktorja Roberta Otorepca težko obdobje, ki so ga prebrodili z veliko mero potrpežljivosti, zdaj pa se končno vračajo k sklepanju poslov v živo in na štiri oči. Tokratni, že 53. Mos bo usmer- jen na pet področij, in sicer Mos Dom, Mos Turizem, Mos Tehnika, Mos B2B in Mos Plus. Po besedah Otorepca se Mos Dom poleg ponudnikov za gradnjo in obnovo doma odpira tudi za podjetja in institucije, ki ponujajo trajnostne energetske rešitve. Mos Turizem ohranja tradicijo predstavitve najnovejših trendov v kampingu in karavanin-gu, dodaja pa ponudnike s področij trajnostnega in zelenega turizma ter kulinarike. Znotraj tega segmenta bo Slovenska turistična organizacija predstavljala projekt Evropske gastronomske regije 2021. Na vprašanje, koliko obiskovalcev letos pričakujejo na Mosu, je Otorepec odgovoril, da je v preteklih letih sejem obiskalo približno 100.000 obiskovalcev, če jih bo letos polovico manj, pa bodo zadovoljni z obiskom. sta Starše • V Zlatoličju že po prenovljenem mostu Milijonska investicija je končana V Zlatoličju so konec julija končali sanacijo 160 metrov dolgega mostu čez kanal reke Drave. Slednji omogoča povezavo med naselji levega in desnega brega kanala in je bistvenega pomena za potrebe dnevnih migracij lokalnega prebivalstva, kakor tudi za vse druge udeležence v prometu. Z obnovo mostu sta se podaljšali tako trajnost kakor tudi uporabnost objekta. Med drugim sta se izboljšali tudi pretočnost in prometna varnost vseh udeležencev v prometu. Ker gre za regionalno cesto, je investicija v višini nekaj milijon evrov v domeni Direkcija RS za infrastrukturo (Direkcija), gradbena dela pa je izvedlo podjetje IPI Rogaška. Spomnimo, da je Direkcija sprva nujno potrebno obnovo načrtovala komaj v letu 2025, nato pa so načrte nekoliko spremenili. Poškodbe na vozišču in pločniku so bile namreč nujno potrebne čimprejšnje sanacije. Kot so sporočili z Direkcije, je bil pogodbeni rok za dokončanje del konec novembra, vendar so bila dela končana kar nekaj mesecev prej. Gradnja je potekala nemoteno in brez posebnosti. Zanimivo je morebiti to, da je bilo vgrajenih okoli 1.100 kvadratnih metrov asfalta. Foto: EK Most v Zlatoličju je že odprt, tako da promet z obeh strani poteka nemoteno. Za prihodnje leto napovedana obnova ceste skozi Starše Direkcija na območju starške občine načrtuje ureditev ceste skozi naselje Starše (center občine) v dolžini kilometra. Izdelana je že projektna dokumentacija in podpisan sporazum o sofinanciranju z Občino Starše. V sklopu del je poleg obnove vozišča predvidena še izgradnja treh krožišč (»Jager«, »šola« in »Starše zahod«), ureditev obojestranskih površin za pešce in kolesarje ter ureditev odvodnjavanja in cestne razsvetljave. Prav tako bo izvedena tudi prestavitev in zaščita vseh komunalnih vodov. Trenutno poteka urejanje zemljiškoknjižnih zadev. Če bodo pridobljena vsa potrebna zemljišča, bi lahko javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del objavili v prvi polovici prihodnjega leta. Ocenjena vrednost investicije znaša 3,3 milijona evrov, od tega je delež Direkcije 2,4 milijona evrov in delež občine 0,9 milijona evrov. V teku priprave na obnovo ceste v Brunšviku Na cesti Rače-Kungota-Kidričevo je prav tako predvidena ureditev ceste v dolžini 1.600 metrov skozi naselje Brunšvik. Projektna dokumentacija za obnovo ceste, ureditev kolesarskih stez in pločnika, preureditev križišča z lokalno cesto v krožišče je izdelana, prav tako je podpisan sporazum o sofinanciranju. Ocenjena vrednost investicije znaša 2,3 milijona evrov in jo bosta financirali Direkcija v višini 1,7 milijona evrov in Občina Starše v višini 630.000 evrov. V teku so odkupi potrebnih zemljišč. Objava javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del bo objavljena po pridobitvi potrebnih zemljišč, predvidoma še letos. Estera Korošec www.tednik.si Štajerski tednik - časopisznajb na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski 6 Štajerski V središču petek • 3. septembra 2021 Spodnje Podravje • Starši množično izpisujejo otroke iz šol, se povezujejo in najemajo inštruktorje Maska in PCT-pogoj glavna krivca za šolanje otrok Število otrok, ki se šolajo na domu, se iz leta v leto povečuje. V šolskem letu 2018/2019 seje v podravski regiji na domu izobraževalo 42 učencev, v lanskem pa že 135. Podatki za prihajajoče šolsko leto bodo znani po 10. septembru, saj se starši za šolanje na domu odločajo do 31. avgusta. Pričakovati je, da bodo v letošnjem šolskem letu številke še višje. Število otrok, ki se bodo izobraževali doma, je namreč po posameznih šolah Spodnjega Podravja še višje, kot je bilo v lanskem letu. Staršem razlogov za to odločitev ni treba pojasnjevati, dovolj je, da povedo, kdo bo otroka poučeval in kje. Neuradno pa smo izvedeli, da je večina staršev otroke izpisala zato, ker v prvi vrsti nasprotujejo nošenju mask in ostalim ukrepom, kot je na primer izpolnjevanje pogoja PCT. Da je delo ravnateljev vse bolj oteženo, je izpostavila Tatjana Vaupo- tič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj: »Starše ob začetka šolskega leta prosimo, naj nam pustijo v miru izobraževati njihove otroke -to je naše osnovno poslanstvo. Za- Število učencev v Podravju, ki se izobražujejo doma Šol. leto 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj 2016/17 16 7 7 4 6 0 1 0 1 42 2017/18 11 17 7 11 5 6 4 2 0 63 2018/19 17 13 21 11 13 9 4 3 1 92 2019/20 17 12 13 18 13 16 6 11 1 107 2020/21 13 19 15 15 18 19 14 7 13 135 p i v • •• 1 •• Starši se povezujejo v skupine in najemajo inštruktorje Kot je možno prebrati na družbenih omrežjih in spletnih forumih se nekateri starši, ki bodo svoje otroke šolali sami, odločajo, da se bodo med sabo povezali v skupine in osnovali nekakšno neuradno vzporedno osnovno šolo. »Šest staršev bo za svojih šest otrok najelo učitelja inštruktorja, ki jim bo pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku dvakrat na teden po nekaj ur pomagal pri učenju, drugače pa bomo doma delali sami. Otroci in učitelj se ne bodo držali ukrepov, v našem mehurčku ne bo korone in njenega vpliva,« je na spletu najavila ena od mam osnovnošolca. Dodala je še, da bodo ravno s tem, ko se povezujejo in otroci ne bodo ločeni drug od drugega, zadostili največji kritiki šolanja na domu - pomanjkljivi socializaciji. »Naši otroci torej ne bodo izolirani, imeli bodo stike z drugimi svojimi vrstniki, ni bojazni, da ne bi bili vpeti v svoje okolje in ne bi usvajali socialnih veščin.« V lanskem šolskem letu se je na domu šolalo za 75 % več otrok kot leto prej. Povečanje pričakujejo tudi letos, podatki bodo znani po 10. septembru. V šolskem letu 2015/16 je bilo šolanja na domu deležnih okoli 210 otrok, v letu 2019/20 392, lansko šolsko leto pa skoraj še enkrat toliko: 687. Največ je bilo prvošolčkov, in sicer 126. Sledijo otroci iz drugega razreda osnovne šole. Teh se je na domu šolalo 106. Število otrok, ki se bodo v novem šolskem letu šolali doma (OŠ v Spodnjem Podravju) Osnovne šole: Število otrok Razredi Ljudski vrt Ptuj 4 prvi, četrti, deveti (2) Olge Meglič Ptuj 8 tretji razred (1), četrti (2), peti (2), šesti (2), sedmi( 1) Breg (Ptuj) 6 drugi razred (4), osmi razred (2) Mladika (Ptuj) 4 prvi razred (2), drugi razred, sedmi razred Starše 4 drugi, tretji, peti, sedmi Markovci 1 sedmi razred Gorišnica 2 drugi, tretji razred Žetale 2 drugi in četrti razred radi epidemije moramo izpolnjevati določene ukrepe, ki so jasno zapisani v veljavnih odlokih in nanje nimamo prav nobenega vpliva. Zato so izjave posameznikov, da bodo račune za plačilo testiranja poslali ravnateljici, zares neumestne.« Nekateri starši so torej sprejeli odločitev, da bodo otroke raje obdržali doma, kot da bi jih izpostavljali vsem »nevarnostim«, ki jim v času epidemioloških razmer prežijo V vseh ptujskih osnovnih šolah je v šolskih prostorih. Vsak starš ima pravico, da odloča, na kakšen način se bo njegov otrok izobraževal. Res pa je, da večina ravnateljev osnovnih šol Spodnjega Podravja ne podpira izobraževanja na domu. Prepričani so, da je to verjetno bolj želja staršev kot otrok. Po besedah Vau-potič Zemljičeve bodo vsi ti otroci prikrajšani za stike z vrstniki, sposobnosti prilagajanja v skupini ter doživljanje uspehov in porazov: »Za socialni razvoj otroka lahko to pomeni velik primanjkljaj, zato upam, da so vsi ti starši dobro premislili, ali je odločitev glede šolanja na domu zares v korist njihovega otroka.« Promocijsko sporočilo Bogata jesen v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru na Puhovi, je ob začetku novega šolskega leta izjemno pestro. Minulo soboto se je z žrebom nagrad zaključila velika poletna nagradna igra, ki je številnim nagrajencem narisala nasmeh na obraz. Podelili smo 25 Qcenter bonov za 20 evrov ter še štiri izjemno lepe nagrade - otroško kolo je prejela Ines Repinc, žensko kolo bo prevzel Nejc Serk, moško kolo Avgust Drobnič, nov televizor Android TV Toshiba pa je prejela Klementina Cestar. Dogajanje so popestrili nastopi plesnih parov in skupin plesne šole Samba, ki ta mesec odpira svoja vrata v Qcentru Ptuj. Sicer pa je tudi v prvem septembrskem tednu ponudba v Qcentru izjemno pestra in bogata. V trgovini Gamp boste našli kakovostna ženska in moška oblačila višjega kakovostnega razreda. V trgovini KIK so po izjemno ugodnih cenah na voljo jesenska oblačila za vstop v šolo. V prodajalni NKD boste ženske, moški in otroci našli oblačila za prosti čas, šport in vse druge priložnosti. Do 19. 9. ob nakupu v NKD dobite bon za 20 % popusta na celoten nakup ob naslednjem nakupu, ki ga boste opravili po 20.septembru. V trgovini MANA so police bogato založene z dekliškimi, fantovskimi, moškimi in ženskimi oblačili. V trgovini Pami je na voljo velika izbira čevljev, pa tudi šolski copati, copati za športne aktivnosti in prosti čas. Udobni modeli športne obutve in obutve za prosti čas so na voljo v prodajalni Pitarosso, vse za športne navdušence pa ob začetku nove sezone športnih aktivnosti in treningov najdete v trgovinah Sportsdirect in Tomas sport. V prodajalni Bags and more je na voljo vse, kar šolarji še potrebujejo ob začetku šole. V prodajalni Sinsay lahko modna oblačila po ugodnih cenah zase kupite odrasli, ob tem pa poskrbite še za ugoden nakup oblačil, ki jih ob začetku jeseni in novega šolskega leta potrebujejo otroci. Njihov slogan 'Super moda, super cene' še kako drži, saj so ves čas na voljo različni popusti, da bo nakup res ugoden. Novost v Sin-sayju je moda za najstnike - torej točno takšna oblačila, kot jih najstniki najraje nosijo. V prodajalni Pepco velja načelo Več za manj - vsak dan. Mlade bodo navdušila oblačila z motivom Harryja Potterja, ponujajo pa popuste vse do 50 odstotkov. V Pepcu bo vsak našel nekaj zase - poleg oblačil tudi vse za dom in kuhinjo. mm ©•Qcenter 1 Vir: MIZS Foto: CG Vir: MIZS petek • 3. septembra 2021 V središču Štajerski 7 na domu Šolanje na domu lahko prikrije marsikatero stisko »Šolanje na domu je diskriminacija učiteljskega poklica«,je izpostavil Ivan Štrafela, ravnatelj OŠ Markovci, in dodal, da učitelj po novi zakonodaji lahko poučuje samo to, za kar je usposobljen. Na njihovi šoli je na primer učiteljica likovnega pouka poučevala še gospodinjstvo, po novem pa tega več ne sme. »Ne razumem, kako lahko starš otroka poučuje vse povprek, če je usposobljen za to ali ne. Poleg tega šola med šolskim letom sploh ne more preveriti, kako uspešen je otrok pri usvajanju znanja. Gre za zakon, ki bi ga morali čim prej spremeniti,« je jasno poudaril Štrafela. V nekaterih primerih pa starši možnost izobraževanja na domu izkoristijo za to, da bi prikrili morebitne druge težave ali stiske. Posledično to pomeni, da šola nima več nobenih možnosti nadzora oz. prijave morebitnih zlorab pristojnim službam. V takih primerih so otroci prepuščeni sami sebi in pravočasnemu ukrepanju centrov za socialno delo. Šolski delavci namreč nimajo pravice obiskati otroka na domu ter preveriti njegovo znanje in dejanske razmere, v katerih poučevanje poteka. že precej otrok, ki se bodo izobraževali na domu. Če otrok ne opravi Učna gnezda staršev, ki zaključnih izpitov, se bodo poučevali otroke vrne v šolo na domu Na OŠ Ljudski vrt Ptuj sta se v zadnjih tridesetih letih na domu izobraževala le dva otroka, in sicer iz razloga potovanj. V novem šolskem letu se bodo na domu šolali štirje učenci različnih starosti. Med šolskim letom si starši sicer še lahko premislijo in otroka vrnejo v šolo, vendar nato spremembe niso več mogoče. In še v enem primeru se otroci vrnejo v šolske klope - to pa je, če ne opravijo zaključnih izpitov, vendar v tem primeru izgubijo eno leto šolanja. Učenci prve triade opravljajo zaključni izpit iz matematike in slovenščine, enako velja za drugo triado, le z dodatnim izpitom iz znanja tujega jezika. Šolarje od 7. do 9. razreda pa čakajo izpiti iz kar devetih predmetov, kar pomeni, da mora tisti, ki šola otroka doma, imeti kar veliko širino znanja oz. pomoč strokovno usposobljene osebe. V primeru otrok s posebnimi potrebami pa mora šolanje na domu odobriti Zavod za šolstvo in šport. Na OŠ Olge Meglič Ptuj so se v lanskem letu na domu šolali samo trije otroci, letos jih bo že osem. Starši so se organizirali v tako ime- novana učna gnezda, kar pomeni, da se bodo skupaj učili otroci tistih družin, ki nasprotujejo trenutnim higienskim ukrepom v šolah. Poučevanje otrok pa si bodo starši med seboj porazdelili. Trenutno so v to skupino vključene štiri družine. Po besedah Helene Ocvirk, ravnateljice OŠ Olge Meglič, je to očitno sedaj postal neki hit. »Učenci, ki se bodo šolali doma, bodo v tem šolskem letu veliko izgubili, predvsem socialnih veščin, pa tudi znanja.« Temu pritrjuje tudi Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše, kjer se bodo v letošnjem letu na domu šolali štirje otroci, od tega sta dva na novo. »Otrokom se dela velika škoda, hkrati so postavljeni učenci v neenak položaj, saj redno šolajoči učenci med šolanjem spoznajo bistveno širši nabor vsebin in znanj ter so hkrati socializacijsko vpeti v družbo,« je dodal Kekec. Podobnega mnenja sta tudi gorišniški ravnatelj Milan Šilak in Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika. Estera Korošec Foto: Arhiv M24 Ker starši zavračajo nošenje mask v šolah, bodo raje otroke šolali na domu. Markovci • Dostop do zdravil še vedno otežen Kdaj se bo končno odprla lekarna? Markovčani morajo po zdravila še vedno v nekaj kilometrov oddaljen Ptuj ali Gorišnico. Napovedano odprtje lekarne v prvi polovici letošnjega leta se namreč iz meseca v mesec zamika. Spomnimo, da je markovska občina že pred časom pristopila k soustanoviteljstvu javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj. Nato pa je za namen ureditve lekarne odkupila prostore v poslovno-sta-novanjskem objektu v središču ob- čine, za kar je odštela nekaj manj kot 125.000 evrov. Po prvih napovedih Milana Gabrovca, župana občine Markovci, naj bi lekarniška podružnica svoja vrata odprla že v lanskem letu, kar pa je bilo preveč optimistično. Vprašanje glede odprtja lekarniške podružnice v Markovcih smo naslovili na vodstvo Javnega zavoda Lekarn Ptuj. Po besedah Tanje Novak, vršilke dolžnosti direktorice, se bo lekarniška podružnica v Markovcih predvidoma V Markovcih še vedno čakajo na težko pričakovano odprtje lekarne. odprla do konca letošnjega leta. »Natančnega termina odprtja v tem trenutku še ne moremo napovedati. Prostori v velikosti okoli 100 kvadratnih metrov so načeloma v celoti opremljeni, manjka še nekaj opreme in drobni lekarniški inventar, kar ne predstavlja težav. Pri projektu smo imeli nekaj težav zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo, ki je dela zaradi izredne situacije precej podaljšala. Pred nami je še administrativna ovira, ki bo predvidoma odpravljena do konca oktobra,« je pojasnila Novakova. V novi lekarniški podružnici bosta sicer zaposlena dva strokovna delavca, magister farmacije in farmacevtski tehnik. Podrobnosti o delovnem času pa za zdaj še niso znane. Estera Korošec Podravje • Ponekod težave s kompleti za samotestiranje V enem dnevu zmanjkalo testov V lekarnah je v ponedeljek stekel prevzem testov za samotestiranje dijakov in osnovnošolcev, ki obiskujejo zadnjo triado. V Lekarnah Ptuj je v enem samem dnevu brezplačne komplete prevzelo 200 upravičencev, precej pa jih je ostalo praznih rok. Podobne težave z zagotavljanjem testov so imele tudi nekatere druge lekarne po državi. SIEMENS ' Heoltftineers ■■• IP CL1NITEST® Rapid COVID-19 Antigen Self Test Marsikje je že prvi dan zmanjkalo testov za samotestiranje. V zasebni lekarni Top-lek pa jim testov, zanimivo, ni zmanjkalo. V sredo smo stopili v novo šolsko leto. Država je kot enega izmed ukrepov za zamejitev širjenja koronavirusa določila samotestiranje dijakov in osnovnošolcev zadnje triade. »V enem samem dnevu smo razdelili 200 kompletov, v vsakem je pet testov. Upravičenci imajo tako mesečno zalogo. Komplete prevzamejo z veljavno zdravstveno izkaznico, v kateri koli lekarni v državi. Zanimanje ta teden je bilo zelo veliko, nismo pričakovali tega,« priznava Tanja Novak, v. d. direktorice Lekarn Ptuj. Država je določila ceno posameznega kompleta, ki jo bodo krili: 12,5 evra. A so se marsikje pojavile težave z dobavo kompletov. Že po enem dnevu se je namreč izkazalo, da so zaloge pošle. »Spomladi se je testirala manj kot tretjina dijakov, zato smo pričakovali, da bo tokrat podobno. A je bilo tokrat drugače. V prvih dneh smo imeli zelo veliko povpraševanje, zato smo morali poskrbeti za nabavo dodatnih testov. Težave z dobavo so trajale nekaj časa, zdaj nam je končno uspelo te zadeve urediti,« še doda Novakova. Ministrstvo poziva: naj se samotestirajo! S čim pa?! Da je v številnih lekarnah prišlo do pomanjkanja testov, so bili obveščeni tudi na ministrstvu za zdravje. Kot so zapisali, je razlog predvsem različno povpraševanje upravičencev do testov po lekarnah: »Po zagotovilih dobaviteljev je sicer testov dovolj, tako da do pomanjkanja zalog ne bo prišlo. Glede na to, da samotestiranje ni obvezno, težav za šolarje in dijake pri vrnitvi v šolo ni bilo, pozivamo pa k odgovornemu vedenju in čimprejšnjemu prevzetju testov za samotestiranje.« Da bo to možno, bodo seveda najprej morali zagotoviti zadostno zalogo testov za vse upravičence. V nekaterih lekarnah testov premalo, drugje preveč Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, je potrdila, da je v številnih lekarnah testov zmanjkalo že prvi dan. Prepričana je, da je to le začasno, saj dobavitelji teste dnevno dostavljajo v lekarne. Po njenih podatkih je sicer velika večina zainteresiranih teste dobila kar v prvi lekarni: »So pa seveda izjeme!« Razlog za zaplete naj bi bil v tem, da je potrebe po testih za samotestiranje težko oceniti. Prav zaradi tega so v nekaterih krajih/lekarnah testi ostajali, drugje pa jih je zmanjkalo. Po podatkih predsednice Lekarniške zbornice Slovenije naj bi se lekarne med seboj obveščale in ustrezno svetovale otrokom oziroma staršem. Ponekod so jih napotili v druge lekarne, spet drugje svetovali, naj pridejo dan kasneje: »Po podatkih Ministrstva za zdravje se je ob zaključku šolskega leta za samotestiranje odločalo okrog 30 % dijakov. Imam občutek, da je bilo zdaj zanimanja več.« Eden izmed vzrokov za težave pa naj bi bil v tem, da so dobavitelji zagotavljali, da imajo zadostne zaloge, a očitno ni tako. »Prepričana sem, da se bo že do konca tega tedna zadeva uredila in da bodo v naslednjih tednih zadeve tekle brez težav, saj bomo vsi razpolagali z bolj konkretnimi podatki in bo lažje oceniti potrebe, zato bodo testi pravočasno nabavljeni. Seveda pod pogojem, da ne pride spet do kakšnih sprememb v ukrepih, ki jih sprejema država,« sklene Potočnik Benčičeva. Dženana Kmetec Foto: arhiv Svet24 Foto: CG Foto: CG Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo in podeželje petek • 3. septembra 2021 Ormož • Matic Sever o urejanju vrtov Prave trajnice za moj vrt Matic Sever je eden najprepoznavnejših in najbolj dejavnih strokovnjakov na področju okrasnih zelnatih trajnic in načrtovanja zasaditev za vrtove ali druge zelene površine. Izkušnje je nabiral najprej v Botaničnem vrtu v Ljubljani, nato pa tudi pri znameniti Jeleni de Belder Kovačič v Belgiji, že med študijem agronomije pa je odprl butično vrtnarijo s trajnicami Carniola, ki je prerasla v podjetje z največjo ponudbo trajnic in drugih izbranih rastlin. Foto: arhiv knjižnice Zbrani so v okolici knjižnice spoznavali strokovnjakov pristop pri oblikovanju zasaditev na praktičnih primerih; desno predavatelj Matic Sever. »Po nekaj letih pisanja in predavanj se mi je začelo dozdevati, da se z osnovno definicijo trajnice ponavljam kot lajna, ko pa so se razcvetele Facebook skupine, sem hitro uvidel, da ogromno ljudi še vedno ne razume trajnic in množično objavljajo vrtnice, hortenzije, javorje,« je povedal Sever in dodal, da so »trajnice v vrtnarskem jeziku vse zelene rastline, ki v naših podnebnih razmerah preživijo vsaj tri leta. Večini jeseni nadzemni del umre in ponovno poženejo spomladi, nekaj pa je tudi zimzelenih in vednozelenih. Botanično pa je trajnica vsaka rastlina, ki živi več kot dve leti. Taka je torej tudi afriška vijolica, ki jo pri nas lahko gojimo le kot sobno rastlino, saj zunaj ne prezimi - vrtnarsko gledano torej v Sloveniji ni trajnica. Tudi čebulnice, gomoljnice in tiste s korenikami so trajnice, če seveda prezimijo na prostem. Večina vrtnarij s trajnicami goji tudi sivko, vrtni timijan, kraški šetraj in še druga podobna zelišča ter dišavnice, ki so dejansko polgrmi.« Večletnica je po besedah strokovnjaka tista zelnata trajnica, ki za razvoj cvetov potrebuje več kot dve leti, po cvetenju pa propade. Tak primer je netresk. Rozeta, ki zacveti, propade. Osnova dobre grede Strokovnjak je zbranim povedal, da se moramo pri zasaditvi trajnic že v sami osnovi odločiti, ali želimo imeti na vrtu poudarek na cvetenju, na barvitem listju ali nam je bolj všeč zelena podlaga z različnimi oblikami. »Če striktno nočemo samo cvetja, moramo ubrati drugo pot. Izbirati moramo med kontrasti in teksturnimi prehodi. Berginije z ogromnimi širokimi listi, zraven potem čaše, travasti ozki listi, kar predstavlja velik kontrast s krasnimi teksturnimi prehodi. Posvetimo se celotnemu izgledu rastline. Hermelike tvorijo gmoto, kar deluje težko in pa statično, zato dodamo zraven nekaj zračnega in lahkega, kar dosežemo z večino trav in spet naredimo kontrast. Tudi teloh da krasen poudarek tudi v temni okolici, ker je tako lepo temno zelen, kaj šele, ko začnemo zraven dodajati barvno cvetje. Če gremo samo v cvetočo verzijo, moramo biti zelo pozorni na barve, na odtenke, saj dve rumeni nista isti. Če hočemo doseči lep izgled, se moramo omejiti na določene barve, če pa znamo spretno uporabiti tudi listje, ga lahko vključimo kot aranžiranje. Podpora listja na cvetoči gredi naredi res najboljši efekt za cvetoče rastline.« Zasajanje gred je stvar okusa »Razporejanje rastlin na gredi določi tudi njen izgled. Lahko gremo v zelo enostavno zasaditev vseh enakih trajnic v isti sklop , taka greda bi izgledala veliko bolj poštirkano, dorečeno, čisto; če pa hočemo, da je malo bolj divje, malo več dinamike, pa začnemo zadevo razpirati - iz tega sklopa premaknemo en del tja, drugega tja. Če je greda velika, je fino oblikovati trojčke, če pa hočemo še bolj divje, potem določene stvari samo še dobesedno razmečemo po gredi.« Obiskovalcem zelenega predavanja je bila predstavljena tudi nova knjiga Matica Severja - Prave trajnice za moj vrt, ki je odlična iztočnica za najboljšo možno izbiro trajnic za sleherno situacijo na našem vrtu, saj so izbori in nasveti kar se da prilagojeni našim razmeram. Darja Žganec Horvat Ptuj • Danes se začenjajo 32. Dobrote slovenskih kmetij Dobrote so prerasle v festival Letošnjega praznika slovenskih kmetij, ki že 32 let poteka na Ptuju, organizatorji zaradi epidemije niso izvedli v maju, kot je sicer običaj, ampak so ga preselili v prvi septembrski vikend. Dobrote slovenskih kmetij se začenjajo danes, v petek, in se zaključujejo v nedeljo. Tako kot lani bodo tudi tokrat še vedno nekoliko okrnjene, saj zaradi epidemiološke situacije in omejitvenih ukrepov v minoritskem samostanu ne bo tradicionalne razstave, bo pa zato bolj pestro na dvorišču, kjer bodo obiskovalci lahko na stojnicah poskusili in kupili izdelke s kmetij. Za brbončice bo poskrbljeno tudi na parkirišču na Minoritskem trgu, in sicer v šotoru, v katerem bodo ponujali jedi iz svežih in kakovostnih lokalnih sestavin. Spodbuda za dopolnilne dejavnosti Prireditev, ki je prerasla v festival, poteka v letu, ko je Slovenija evropska gastronomska regija, zato je promocija avtohtone slovenske hrane in pijač še pomembnejša, so povedali organizatorji na torkovi tiskovni konferenci v prostorih Mestne občine Ptuj. Županja Nuška Cajšek je vesela, da jim je sploh uspelo organizirati letošnje Dobrote, obenem pa dodala, da gre za festival, ki je za Ptuj izjemnega pomena. »Res je, da smo mestna občina, a z bogatim kmetijskim zaledjem, zato smo hkrati tudi slovenska prestolnica podeželja.« Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko gozdarskega zavoda, je spomnil, kako so Dobrote v dobrih treh desetletjih rasle in se razvile v dogodek, ki je pomemben tako za pridelovalce kot obiskovalce. »Napredek Peter Pribožič, Nuška Gajšek in Andrej Rebernišek na tiskovni konferenci pred odprtjem letošnjega festivala Dobrote slovenskih kmetij. v kakovosti ponudbe je ogromen, kmetje nam priznavajo, da so se številnih dopolnilnih dejavnosti lotili prav zaradi Dobrot, na katerih so se lahko predstavili in preverili kakovost svojega dela.« Predsednik organizacijskega odbora festivala Peter Pribožič je ponosen, da je zaživela spletna stran www.dobroteslovenskih-kmetij.si, ki bo pripomogla k še večji promociji blagovne znamke. »Kmetije se že vpisujejo v platformo, potrošniki bodo dobili natančen vpogled v sezname pridelovalcev, njihovo lokacijo in prodajne kanale, na spletni strani pa je objavljen tudi najnovejši katalog ocenjenih izdelkov.« Goveje specialitete z vseh koncev Strokovni posvet je tokrat namenjen govedoreji. V skladu z evropsko gastronomsko regijo bodo govorili o slovenski govedini v prehrani in gastronomiji s posebnim poudarkom na zorjeni govedini in shemi Izbrana kakovost. »Po današnjem posvetu in svečanem odprtju pod pokroviteljstvom kmetijskega ministra Jožeta Podgorška bo dobrote iz govedine mogoče tudi brezplačno poskusiti. K sodelovanju smo povabili kmetijsko-gozdarske zavode z vse Slovenije, da nam predstavijo goveje jedi, ki so zna- čilne za njihovo območje,« je povedal Rebernišek. Na festivalu bodo tradicionalno podelili priznanja za nagrajene izdelke na ocenjevanjih in razglasili najboljša vina 18. grajskega ocenjevanja vin iz Slovenskih goric in Haloz. Nedelja bo med drugim praznik sira, v cerkvi sv. Petra in Pavla bo sveta maša, na sporedu pa bo tudi oddaja Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci. Poskrbljeno bo za najmlajše, bogat bo glasbeni program, predstavili se bodo starodobni traktorji, v soboto pa se bodo Dobrote s Kuhno na dvorišču širile tudi na mestno tržnico. Senka Dreu Slovenija • Nepovratna sredstva že preko 1.400 mladim kmetom Največ mladih prevzemnikov iz Podravja Kmetijsko ministrstvo finančno pomaga mladim kmetom pri zagonu dejavnosti oziroma medgeneracijski pomladitvi kmetij. Vse do konca lanskega leta je tako nepovratna sredstva prejelo že 1.418 mladih kmetov, samo v letu 2020 pa je bilo na dveh javnih razpisih odobrenih 269 vlog. Skoraj petina oziroma natančneje 19,4 % mladih kmetov prihaja iz Podravja, kar je največ glede na ostale pokrajine. Na drugem in tretjem mestu po številu mladih kmetov sledita Savinjska (18,8 %) in Pomurska regija (13,6 %). Med mladimi prevzemniki kmetij prevladujejo moški, saj je bilo doslej mladih prevzemnic le 265 oziroma 18,7 %. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je za pomoč za zagon dejavnosti med mlade kmete razdelilo 52,8 milijona nepovratnih sredstev. Kot je razvidno iz grafičnega prikaza, lahko zanje kandidira kmet v starosti od 18 do 40 let, ki je edini nosilec kmetije pa tudi njen (so) lastnik, ki ima med šest in 80 hektarji obdelovalnih površin ali 15 do 160 glav vzrejnih živali, poleg tega pa ima tudi ustrezna poklicna znanja in usposobljenost. Zaprosijo lahko za 45.000 ali za 18.600 evrov, odvisno od tega, ali bo pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan na kmetiji ali kako drugače. ii Mladi kmetje med 18 in 40 let edini nosilci prvič nosilci kmetijske- imajo ustrezna in (so)lastniki vzpostavljajo ga gospodarstva, poklicna znanja kmetijskega kmetijsko in/ali samostojni in uspo- gospodarstva gospodarstvo podjetniki in/aLi sobljenost družbe z enim družbenikom M prevzem vzpostavitev 6 - 80 ha primer- kmetijskega knjigovod- ljivih kmetijskih drugi pogoji gospodarstva stva oz. pOvrSin ali 15 - 160 iz uredbe o največ 24 ¡¿polnitev cilja/ glav istovrstnih živali izvajanju poslovni mesecev pred mejnika iz pos- za vzrejo ali SO - 200 podukrepa za načrt prijavo na razpis lovnega nafrta čebeljih družin mlade kmete SPODBUJAMO MEDGENE-RACIJSKQ POMLADITEV Podporo prejelo že 1.418 mladih prevzemnikov iMttk' 'i'l',', - Nepovratna sredstva za mlade kmete Sredstva tudi hoteli ali morali vrniti Zanimalo nas je, ali obstaja kakšen rok, do katerega morajo mladi prevzemniki ta status obdržati. »Obveznosti po oddaji zahtevka za zadnje izplačilo mladi kmetje nimajo več. Pet let po tem, ko se vpišejo v register kmetijskih gospodarstev kot nosilci, pa lahko ob izpolnjevanju ostalih pogojev zaprosijo za dodatna sredstva iz naložbenih 52,8 milijona C nepovratnih sredstev ••••h ti: ukrepih, kot so podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva in za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov, in sheme za mlade kmete na neposrednih plačilih,« pojasnjujejo na MKGP in dodajajo, da pa je nekaj mladih prevzemnikov moralo vrniti sredstva za zagon dejavnosti. »Nekateri so od obveznosti odstopili sami in želeli vrniti sredstva, ker so ugotovili, da ne bodo mogli izpolniti vseh pogojev iz javnega razpisa, nekateri pa so morali vrniti del ali vsa prejeta sredstva zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Delno vračilo sredstev se nanaša predvsem na zmanjšanje obsega primerljivih kmetijskih površin v uporabi, celotno vračilo sredstev pa je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja zahtevala zaradi prekinitve zavarovanja iz kmetijske dejavnosti, nevodenja knjigovodstva ali neizpolnitve izbranih razvojnih ciljev.« Senka Dreu petek • 3. septembra 2021 Podravje Štajerski 9 Ormož • Dominik Bombek o dragocenosti in (ne)samoumevnosti vode Bombek: »Vodo smo že davno razprodali!« Naše območje je zelo vodnato, kar nam daje tisto lažno uteho in varnost, da imamo ogromno vode, vendar vse ni tako super, kot mislimo, da je. Prave vrednosti vode se še vedno ne zavedamo. Brez nje zagotovo ne bi bili to, kar smo,« je na predavanju o dragocenosti vode povedal Dominik Bombek in poudaril:»Po svetu pomanjkanje vode povzroča velike konflikte, celo vojne, pri nas pa imamo obilico vodnih virov, zato jo razumemo kot nekaj samoumevnega.« Drava je včasih vijugala in s tem bolj polnila podtalno vodo kot pa sedaj kanal. Kanal zaradi toka pomeni črpalko, ki na nek način sesa podtalnico in zelo malo, nič ali pa celo negativno prispeva k dovajanju vode k podtalnici. Nekoč je reka s 300 m3 vijugala od Maribora pa do Središča ob Dravi, vse tisto, kar se je prej razlivalo, je sedaj zoženo. To pomeni, da so se smeri podtalne vode morale spremeniti, je razlago začel Bombek in nadaljeval: »Nekdo, ki reče, da iz reke, ki jo zajeziš, dobivaš čisto energijo, nima povsem prav. Drava je ujeta in tako se spremeni rečna dinamika, ki bi morala narediti gola prodišča. Tega več ni, saj zaradi premajhnega pretoka pride do zaraščanja in pregrevanja. Padavine so vedno bolj skoncentrirane, kar je posledica podnebnih sprememb, ki povzročijo, da so ujme vedno bolj katastrofalne in vedno bolj intenzivne. Prej je gospodarstvo bolj obremenjevalo reko kot danes. Recimo, obrata Tam in Henkel sta reko močno obremenjevala. Po osamosvojitvi je ta težka industrija malo padla in s tem se je tudi kakovost vode izboljšala.« Bombek se je dotaknil tudi problematike Ptujskega jezera: »Ptujsko jezero izkoriščamo za šport in ribolov. Zraven pa je mesto, tudi čistilna naprava, kjer so imeli v začetku kar velike probleme, saj se je zaradi preveč mastnih odpadkov v odpadni vodi zamašila tudi sama naprava, ki nekaj časa ni delovala ,kot bi morala. Mikroorganizmi so propadli in dejansko so morali to neočiščeno vodo odplakniti ven, v V vodi vedno več nevarnih, tudi rakotvornih snovi Ob tem je Bombek opozoril na dejstvo, da vse, kar pride v vodo, dobimo ljudje po pipi nazaj; od kislega dežja do fekalij. S tem se v (človeške) organizme vnašajo bromirani difeniletri, ki jih je v vodi čedalje več. So namreč v vedno več izdelkih: igračah, strojih, avto industriji ... Nadalje je v vodi vse več prisotnosti akrilnih etanolov (detergenti), ki so derivati bencina in so rakotvorni. V vodi je zaznati tudi paracetamol iz zdravstva, ki se sicer v čistilnih napravah očisti, določen del pa Domnik Bombek je opozoril na konstantno onesnaževanje vode, ki se ga niti ne zavedamo prav. Poleg vsega imamo v Spodnjem Podrauju uodouarstueno območje sredi njiv ... Kaj imajo skupnega Radenska, Union, Fructal ... Poleg vsega povedanega se Bombek sprašuje, čemu se je človek za bolj zdravo okolje in pitno vodo sploh pripravljen odpovedati. Danes praktično ničemur: »S prstom kažemo na nerazviti svet, na Brazilijo, ki seka gozdove, na Indonezijo, kjer kurijo gozdove in sadijo kokosove palme. Kdo je največji potrošnik vsega tega, oni? Ne, oni sekajo in pripravljajo. Potrošniki vsega tega smo mi - Evropejci, Amerika, Kitajska. Če bi se mi temu odpovedali, za koga bi potem oni sekali?! Koncentracija ogljikovega dioksida leti v nebo, permafrost (prst ali kamenje, ki ima temperaturo nižjo od nič) se topi, metan gre v nebo. Včasih smo govorili o požarih v Avstraliji in ne vem kje še vse, pri nas pa ne, zdaj pa že na Balkanu vse gori. Masa ogljika, ki je bil ujet znotraj rastlin se je spet sprostila!« Čeprav se sliši, da je vse povedano še nekje »zelo daleč od nas«, pa je Bombek prepričan, da še zdaleč tako in da najhujše šele prihaja: »Kaj imajo skupnega Radenska, Union, Laško, Fructal, Magnum? Tuje lastnike vodnih virov, ki so poleg znamk kupili še naša vodna črpališča. Voda je naše največje bogastvo in mi smo jo razprodali.« Darja Žganec Horvat Če politika ne bi »popravljala« lestvic, bi morali zapreti že vse vodovode... Dominik Bombek je zelo kritičen tudi do okoljevarstvenih meril kakovosti vode, kijih določa politika - bolj po potrebah kot dejanskem stanju: »Vse gre skozi, ker je v vodah pač manjša koncentracija strupenih snovi od tiste, kije dovoljena. Kdo pa določa lestvico? Ministrstvo, ki dobro ve, kaj je na terenu, kajti v nasprotnem primeru bi morali zapreti vse vodovode. Če bi našli vse to, kar je danes v vodi, na policah za hrano, bi izdelke zapečatili za vedno, v vodi pa je lahko vsa ta svinjarija in tega se vsi izogibajo!« Opozarja tudi, daje pri analizah vode vse vezano na eno snov: »Kaj pa sinergijski učinek - vzajemno delovanje tega koktajla spojin?! Odgovora nimamo.« vseeno gre v vodo. »Nadalje so tu še antibiotiki, ki se ne prečistijo. Kar gre v vodo, v vodi tudi ostane, saj ne razpade! Pa mikroplastika, ki se kopiči v mikroorganizmih. Zelo majhni delci mikroplastike prehajajo iz prebavil v meso živali, kar pomeni, da lahko plastiko že jemo. Zdravila za rakave bolnike, kemoterapije, hormonske tablete, žal, gre vse to v vodni sistem. V Temzi so ribe zaradi koncentracije hormonov v vodi že začele spreminjati spol. Pri nas je bilo svoj čas v vodi ogromno atrazina. Najhujše je bilo takrat, ko je še bila sladkorna pesa. Atrazin je zelo mehek, povzroča spremembe spola, vpliva na menstrualne cikle, skratka vse, kar je povezano s hormoni. To se mogoče ne kaže v tej generaciji, kaže pa se lahko pozneje. Atrazin je pri nas prepovedan, zato ga na prodajnih policah več ni in tudi v vodi ga več ne bi smelo biti. A od kod se pojavi, saj je prisoten v reki Dravi?! S škropljenjem se spira in se potem vsako leto za nekaj milimetrov premika navzdol. Poleg tega je vredno razmisleka, da imamo sredi njiv vodo-varstveno cono!« Slovenija • Raba mineralnih gnojil v letu 2020 V povprečju 95 kg na hektar Po podatkih državnih statistikov so kmetje v letu 2020 porabili približno 131.000 ton mineralnih gnojil. Poraba glavnih rastlinskih makrohranil na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, Slovenija, 2020 Omenjena količina naj bi bila za pet odstotkov manjša kot v letu 2019, medtem ko je bilo na hektar kmetijskih zemljišč porabljenih za tri odstotke manj glavnih rastlinskih hranil iz teh gnojil: dušikovih, fosforjevih in kalijevih rastlinskih hranil. Mineralna gnojila so vsebovala 46.012 ton rastlinskih makrohranil, kar predstavlja pol odstotka manj kot v letu poprej. Porabljenih je bilo 27.692 ton dušikovega rastlinskega hranila ali za odstotek manj kot v 2019, 9.918 ton kalijevega rastlinskega hranila ali dva odstotka manj kot leto poprej, ter 8.402 toni fosforjevega rastlinskega hranila, kar predstavlja štiri odstotke več kot leta 2019. Če posplošimo, ugotovimo, da so kmetje hektar svojih njiv lani pog-nojili s 95 kilogrami rastlinskih hranil, in sicer s 57 kilogrami dušika, 17 kilogrami fosforja in 21 kilogrami kalija. Na slovenskem statističnem uradu ocenjujejo, da poraba glavnih rastlinskih hranil iz mineralnih gnojil v kmetijstvu že vse od leta 2010 ostaja na približno istem nivoju oziroma je zaznati zelo rahel upad. »V obdobju po letu 2005 je poraba dušika iz mineralnih gnojil v povprečju nekoliko pod ciljno vrednostjo za leto. V obdobju do leta 2012 se je ta zmanjševala, zatem se je v letih 2014 in 2015 ponovno nekoliko povečala, v obdobju 2016 do 2018 pa se je spet zmanjšala. Povečanje porabe v letih 2014 in 2015 pripisujemo izjemno ugodnim letinam in s tem povečanim potrebam kmetijskih rastlin po dušiku. Kljub povečanju porabe dušika iz mineralnih gnojil v letih 2014 in 2015 pa smo imeli v teh letih zelo majhne bilančne presežke dušika, zato pričakujemo učinkovite ukrepe za racionalnejšo rabo dušika v kmetijstvu,« pravijo na Agenciji RS za okolje (Arso). SD Poskrbimo za naše zdravje na delovnem mestu z aktivnimi odmori. Pridobimo več koristnih nasvetov za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu z uporabo brezplačnega spletnega orodja: www.pkmo.si pkftio Promocija aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu Predklon k iztegnjeni nogi stoje Število ponovitev: 1-3 Ena ponovitev: 15-30 s [z vsako nogo] V vodi je vse več strupenih, rakotvornih snovi, tudi antibiotikov, zdravil za rakave bolnike, kemoterapijskih sredstev, ki sploh ne razpadejo ... NIJZ © REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI _| EVROPSKA UNIJA NALOŽBA V VAŠO PRIHOD ti OPl f* coa^X^ Vir: SURS Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 3. septembra 2021 »Priti moraš na Ptuj, da vidiš, kako ljudje cenijo poezijo!« Ptuj • 25. festival Dnevi poezije in vina Jubilejni, 25. festival Dnevi poezije in vina se je v soboto za eno leto poslovil. Z dogodki, udeležbo pesnic in pesnikov, glasbenikov, kulturnih skupin, vinarjev, drugih udeležencev, direktorjev pesniških festivalov pod okriljem platforme Versopolis, je pokazal, kako velik sloves si je v teh letih ustvaril. Foto: Črtomir Goznik Sobotno popoldansko dogajanje, s katerim so želeli napolniti ptujske ulice in trge, se je zaradi napovedanega dežja preselilo na dvorišče minoritskega samostana, vključno s promenado okusov: poezijo okusov. Promocijsko sporočilo Priporočljivo je, da tretjino ■ V ■ | ■ ■ ■ svojega življenja prespimo -pa je v praksi tudi tako? REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Foto: Črtomir Goznik V dominikanskem samostanu se je z avtorjem Odprtega pisma Evropi 2021 Dursom Griinbeinom, nemškim pesnikom, esejistom in prevajalcem, pogovarjal Peter Rak. V njem razmišlja o Evropi kot otoku, ki ga ni. V obdobju globalizacije Evropa že dolgo ni več otok, obstane lahko le, če se ne pusti raztrgati na političnih vrhovih. Bolj ali manj pa gre z letošnjim pismom za zagovor evropske ideje. Foto: Črtomir Goznik Svojo poezijo je na petkovem velikem pesniškem branju predstavil tudi turški pesnik Efe Duyan (na fotografiji). Njegove pesmi so prevedene v 27 jezikov in vključene v mednarodne pesniške antologije. Na odru so se mu pridružili tudi Dejan Aleksic (Srbija), Kim Moore (Združeno kraljestvo), Feri Lainšček (Slovenija) in Durs Grunbein (Nemčija), preko videa pa Ana Luisa Amaral. Ormož • Zelena ustvarjalna delavnica za otroke »Vrt na glavi« Otroci že pridno nabirajo nova znanja v šolskih klopeh, vendar spomini, številni izdelki in fotografije z dvotedenskih počitniških ustvarjalnih delavnic iz ormoške knjižnice še ostajajo. Foto: arhiv knjižnice Otroci so skupaj s knjižničarko Bernardko Viher na knjižničnem vrtu spoznali veliko zanimivih in neodkritih kotičkov, nabirali cvetlice, zelišča in druge rastline in ustvarjali po vzoru mehiške slikarke Fride Kahlo. In kot je dejal srbski pesnik, dramatik ter avtor otroške in mladinske literature Dejan Aleksic, čigar nekatera dela so obvezno osnovnošolsko branje v Srbiji, moraš priti na Ptuj, da vidiš, kako ljudje cenijo poezijo. Redkokje se namreč dogaja, da bi toliko ljudi na enem prostoru prisluhnilo pesnikom in pesnicam iz 20 držav. Aleš Šteger, programski vodja fe- Spanje predstavlja človekovo osnovno potrebo, ki omogoča počitek, čas za obnavljanje ter je pomemben del zdravega telesa in uma. Nacionalna fundacija za spanje odraslim priporoča med 7 in 9 ur spanja na dan. Ali ste vedeli, da ima več kot četrtina ljudi težave s spanjem? Delež posameznikov, ki imajo težave s spanjem, se v času zdravstvenih, ekonomskih in socialnih kriz še poviša. Poznamo kar 90 različnih motenj spanja, med katerimi je najpogostejša nespečnost. Zanjo so značilne predvsem težave z zdrsom v spanec, slab in nemiren spanec, vključno s prezgodnjim prebujanjem. Akutna nespečnost, kot posledica pozitivnih ali nega- NAP^no ^ stivala, je zadovoljen. „Poezija išče pot, kako globalno opozoriti nase, tudi skozi platformo Versopolis se želimo povezati, da se bo slišal naš glas. Vsi skupaj smo v neki točki preživljanja, prebujanja, preizkušnje. Že to, da je toliko direktorjev mednarodnih pesniških festivalov prišlo na Ptuj, je nek znak, ne samo za naš festival, za lokacijo, temveč znak za poezijo kot predmet. Prihodnost tivnih stresnih dogodkov, ni nevarna za zdravje, vseeno pa vpliva na slabšo koncentracijo, kar posledično poveča tudi možnost napak. Posebno problematična je kronična nespečnost, saj pomembno okvari kakovost življenja in škoduje zdravju. O kronični nespečnosti govorimo takrat, kadar se težave s spanjem pojavljajo vsaj trikrat na teden in trajajo vsaj tri mesece, prav tako se kot posledica težav s spanjem pojavijo motnje v razpoloženju, npr. anksioznost ali depresivnost. Posledice nespečnosti se lahko pri posameznikih kažejo na miselnem, čustvenem, telesnem in vedenjskem področju. Nespečnost je lahko posledica telesnih bolezni, kronične bolečine, stresnih dogodkov, duševnih motenj, določenih zdravil, alkohola ali prepovedanih drog. Nespečnost in ostale težave s spanjem so v veliki meri obvladljive, veliko lažje pa jih vidimo v povezovanju, ne v nekih ozkih nacionalnih zgodbah. Sicer pa je bil festival uspešen, ocenjujem ga pozitivno. Preizkušamo pa tudi nove modele, v povezovanju z drugimi festivali, kot festivalom Salon Sauvignon. To je tudi eden izmed naših ciljev v prihodnje, da skupaj rastemo. Vsi organizatorji festivalov in drugih kulturnih prireditev pa opažamo upad obiska med premagamo z ustrezno strokovno pomočjo. V okviru projekta »Celovita psihoso-cialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) - Zdravo in aktivno v prihodnost!« so več kot 11.000 zaposlenim iz sedmih sodelujočih pilotskih podjetij in njihovim ožjim družinskim članom na voljo strokovna svetovanja v primeru doživljanja duševnih stisk, težav v medosebnih odnosih, težav s spanjem ipd. Dodatno lahko zaposleni preko spletnega portala do-stopajo do raznovrstnih vsebin s področja ohranjanja in krepitve duševnega zdravja v obliki člankov, novic, spletnih seminarjev, vprašalnikov ter kvizov, ki prispevajo k višji osveščenosti na tem področju ter spodbujanju samopomoči in iskanja pomoči v stiski. Projektne aktivnosti in vsebine lahko spremljate na spletni strani www.naprej.eu. starejšimi obiskovalci. Tu je korona naredila svoje. Zato se bomo morali toliko bolj potruditi pri mladih, da jih bomo pritegnili. Le-ti pa so pretežno digitalno usmerjeni. To pa je svojevrsten izziv za vse," so prve strnjene misli Aleša Štegra ob koncu 25. festivala Dnevi poezije in vina. Ptuj ne more peljati vseh zgodb Pri festivalski ponudbi pa je tako, ali rasteš ali propadeš, ne moreš stagnirati, zamrzniti stanja. Realno stanje je takšno, da se je produkcija bistveno podražila, ne samo storitve, tudi vsi ukrepi za zagotavljanje varnosti so zahtevali svoje. Vsi organizatorji festivalov so v organizacijskem in finančnem krču. „Vsi bi si želeli nadaljevati s festivali. Brez neke profesionalizacije to ni mogoče. Vprašanje pa je, ali je Ptuj kot mesto to sposoben videti kot svojo razvojno strategijo. Neko mesto te dimenzije, velikosti, tudi omejenih finančnih zalog, ne more peljati vseh zgodb. Mora najti zelo premišljeno, dolgoročno pot, na kakšen način se bo soočilo z izzivi. Eni so ekonomske narave, drugi, nič manj resni, pa so beg možganov, demografija, motivacija mladih, da ostanejo doma, da v rojstnem mestu vidijo svojo perspektivo. Dokler pa delamo festivale, ostajamo optimistični. Nič, kar delamo, pa ni samoumevno," pa Aleš Šteger razmišlja o ptujskih festivalih v prihodnje. MG Med njimi je tudi spomin na spoznavanje vrtnih živali in rastlin. Otroci, ki so se udeležili te delavnice, so zbrani material prenesli v ustvarjalni kotiček, kjer jih je čakala pravljica Najlepši vrt. Z odprtimi usti so polsušali zgodbo o tem, kako je župan razpisal tekmovanje za najlepši vrt. Ljudje so se zares potrudili. Ocvetličili so svoje balkone, vhode v hišo, parkirišča, celo strehe, zasadili so nova drevesa. Mesto je oživelo ne samo v barvah, ampak tudi z druženjem ljudi in tako popolnoma spremenilo svojo podobo. »Vrt na glavi,« je zmagovalko oznanil župan in vsi pogledi so se uprli v zmagovalkin klobuk. V resnici so bili zmagovalci vsi, kajti celo mesto je postalo en sam velik vrt. »Navdih zelene ustvarjalne delavnice sem našla pri mehiški slikarki Fridi Kahlo, ki je svoje avtoportrete slikala na način, da je v svoje lase vnašala različne pisane sezonske cvetlice, kar izhaja iz mehiške narodne noše, zato je kot ponosna Mehičanka tudi sama sebe predstavljala skozi to barvitost. Otroci so v ustvar- jalnem kotičku že narisanemu obrazu iz nabranega materiala izdelali »zelene lase«. Bili so zelo ustvarjalni in iznajdljivi. V skupini je bilo veliko fantov, zato sem se ustrašila, da je mogoče to preveč dekliška tema, po drugi strani pa, - če jim damo priložnost in jim ponudimo raznovrstne vsebine, mogoče tudi sami odkrijejo kak potencial, ki ga imajo v sebi,« je še povedala BernardkaViher, ki je za konec ob pomoči zadovoljnih fantov in deklet pripravila še zeleno razstavo. Darja Žganec Horvat petek • 3. septembra 2021 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ormož • Povabilo turističnega zavoda Martinovanje v Ormožu 2021 bo! »Prleki prihod svetega Marina doživljamo predvsem kot čas veselja, razvajanja brbončic - najpogosteje z gosko, mlinci in rdečim zeljem ter druženjem ob dobri kapljici. Tudi v Ormožu, kjer Martinovo predstavlja eno večjih organiziranih prireditev pri nas, je tako. Lani žal prireditve zaradi vsem znanih razmer nismo izpeljali, zato smo se letos odločili, da bo »odprta« za vse tiste, ki bodo izpolnjevali pogoje - kakršnikoli že novembra bodo,« je povedal Andrej Vršič, direktor Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport. *T.NOVANV ORM ■ syanj( Utrinek z enega od preteklih Martinovanj »Jaz verjamem, da so ljudje, ki so cepljeni, preboleli in testirani, upravičeni, ponavljam, so upravičeni, da grejo na prireditve, saj so zdravi. Zakaj bi zdrave ljudi zadrževali nekje doma. Vsi tisti, ki pogojev ne bodo izpolnjevali, pa naj bodo doma, jaz se s tem popolnoma strinjam. Zakaj bi bili tisti, ki se držijo vseh pravil, prikrajšani za nekaj zaradi nekaterih, ki se tega ne držijo! Leto in pol se nam je življenje zaprlo, prikrajšani smo bili za veliko zadev, pa vsi vemo, kako je življenje kratko. Martinovanje bomo organizirali za tisto publiko, ki bo izpolnjevala pogoje,« je odločno povedal Vršič, ki se letošnjega nadgrajenega Martinovanja, ki se bo dogajalo po celem Ormožu in vinskih cestah destinacije Jeruzalem Slovenija, od 11. pa vse do 14. novembra, že zelo veseli. Kot že tradicionalno bodo pripravili festival vin, odprta bo Martinova tržnica, domača društva bodo predstavljala goričke običaje, pa Martinov krst mošta, kuhal se bo prleški pisker, dva avtobusa bosta vozila po destinaciji Jeruzalem Slovenija, potekalo se bo tekmovanje godb, pripravljajo srečanje pevskih zborov gasilskih društev cele Slovenije, predstavila pa se bodo tudi domača kulturna društva. »Letos pričakujemo tudi obiskovalce iz mariborskega in ptujskega območja, Haloz, Ljutomera in Prekmurja.« »Letošnja novost bo sejem vinogradništva in vinarstva z nazivom »Sejem vinogradništva in vinarstva vitica 2021«. Obrtnim zbornicam so že bila poslana vabila, tudi na sejmu v Gornji Radgoni smo novačili ponudnike, ki bodo svoje produkte predstavili našim vinogradnikom in vinarjem, pa tudi splošni publiki. Predstavljena bo tehnologija, tehnološki procesi, stroji za delo v vinogradih in v kleteh, pa tudi somel-jerska in gostinska oprema ter vse za prodajo vina. V šotoru pri Avtocentru Ormož bo potekal zabavni program, v drugem zraven se bodo predstavljali razstavljavci, v tretjem za glasbeno šolo bo dnevni program, pripravljamo tudi razstavo malih živali. Vsem, ki nas želijo obsojati, da bomo spet organizirali prireditev in omogočili širjenje bolezni, pa želim povedati: življenje mora teči naprej za tiste, ki bomo imeli izpolnjene pogoje. Tega več na takšne in drugačne načine ne smemo zaustavljati. Eno leto in pol nam je bilo odvzetega druženja, zabave in to se prav vidi na ljudeh. Zakaj ne bi prireditve organizirali, če imamo vse pogoje. Martinovanja v Ormožu ne bo le v primeru, če vlada ukine vse prireditve in bo zares vse zaprto, vendar sem prepričan, da do zaprtja v taki meri več ne bo prišlo, saj je že veliko ljudi cepljenih. Bolezen pa bo prisotna vedno. V kakšnih razmerjih, ne vem, saj tisti dan in čas pač pokaže, kako je.« Darja Žganec Horvat Podravje, Videm • Množično romanje na avguštinsko nedeljo Pri svetem Avguštinu odzvanja nov zvon Zadnja avgustovska nedelja je med številnimi romarji in pohodniki rezervirana za pohod k svetemu Avguštinu pri Veliki Varnici v Halozah. Gre za že tradicionalno romanje, ki ga sama poznam samo iz pripovedovanj, letos pa sem se na hrib podala še sama. Romanje na avguštinsko nedeljo je namreč znano daleč naokoli, k čemur so pripomogla številna domača društva, ki vsako leto poskrbijo za dobro vzdušje in kulinarične specialitete. Že pred odhodom so mi številni pripovedovali o svojih doživetjih izpred trideset let in več, spominjali so se predvsem veselic, res strmega brega in slastnih pečenk. »Ko smo se vračali po bližnjici proti avtu, so me kolena kar pekla,« je pripovedovala ena izmed obiskovalk, ki sicer ni vajena strmih hri- Za haloškega človeka, ki je vajen hoje po bregu, je vzpon na vrh »mala malica«. Eden izmed domačinov je povedal, da je kot otrok pot od Podlehnika do Varnice in nato do hriba svetega Avguština brez težav prehodil peš. Cesta se večinoma vije po makadamu, ponekod je bilo tudi tokrat veliko blata. Je pa res, da so letos krajši odsek tik po vrhom asfaltirali. Otrokom je bil seveda najbolj pri srcu sobotni pohod z baklami, ki ga organizirajo še danes. Letos je sicer zaradi slabega vremena odpadel, je pa sonce toliko bolj vabilo romarje in pohodnike na nedeljsko romanje. . ¡ Si I4 Ml BiTOTIMii» Foto: EK Cesta k sv. Avguštinu vse do vrha polna avtomobilov PGD Leskovec je že v dolini postavilo klopi, v velikih kotlih pa so se pripravljale pečenke. Cesta k svetemu Avguštinu je bila tokrat veliko preozka za preštevilne avtomobile, marsikateri obiskovalec se je namreč želel s svojim jeklenim konjičkom odpeljati čim bliže vrhu. Večina jih je parkirala levo in desno ob cesti, srečanja avtomobilov so bila tako precej nevarna, še posebej proti vrhu, kjer je strmo, zaradi dežja pa je bil teren še nekoliko moker. »Kuplunga vam fejst smrdi, da je niste skurli?« je eden izmed mimoidočih vprašal voznika, ki se je uspel z avtom pripeljati skoraj do cerkvice. Pa se ni nihče preveč sekiral, ne zaradi blata, kaj šele, da bi lahko bilo vse skupaj zelo nevarno. Nekoliko zahtevnejši vzpon se sicer začne dobrih 20 minut pred ciljem, vendar ga velika večina z veliko dobre volje tudi premaga. Tudi neverjeten razgled je tisti, zaradi katerega se splača vztrajati. Pohodniki in romarji vseh generacij Srečala sem veliko družin z majhnimi otroki, pa večjih skupin Osrednja nedeljska slovesnost je že potekala na novem odru. Sveti Avguštin je zavetnik teologov, tiskarjev in pivovarjev Cerkev sv. Avguština pri Veliki Varnici v Halozah je zgrajena na hribu, ki se ponaša s svetnikovim imenom. Tam je poleg njegove še ena cerkev, posvečena sv. Magdaleni, tik ob meji s Hrvaško. Obe sta bili zgrajeni konec 18. stoletja. Cerkev sv. Avguština je priljubljena romarska pot, ki jo na zadnjo avgustovsko nedeljo, tam imenovano kar »avguštinska nedelja«, obiščejo romarji z obeh strani meje. Hrib Sveti Avguštin se ponaša tudi s čudovitim razgledom. Sv. Avguštin je zavetnik teologov, tiskarjev in pivovarjev; priporočajo se mu za dober vid. Njegov god obhajamo 28. avgusta, dan po godu njegove matere sv. Monike. pohodnikov in starejših ljudi. Verniki so v prvi vrsti hiteli k sveti maši, ki se je začela ob 10.30. Nekateri so se že vračali z vrha in nam v smehu zagotavljali, da je že zmanjkalo pijače in slastnih pečenk, ker se je že vse pojedlo in spilo. Druge, ki so bili prvič na tej romarski poti, je zanimalo, kako daleč je še do vrha. Po debeli uri in pol hoda (op. a., z majhnimi otroki) sem le prisopihala na vrh, kjer me je presenetilo zares veliko število ljudi tako iz Slovenije kot Hrvaške. Med obema cerkvicama je ravno potekalo obredje, nedeljsko mašo je daroval minoritski novomašnik p. Klemen Slapšak, ki je svojo duhovniško pot začel pri sv. Vidu. Letos pa so bili verniki še kako veseli dveh novih pridobitev, in sicer novega zvona v cerkvici svetega Avguština in odra med obema cerkvicama, da so lahko praznovanje obhajali na prostem. Po končanem obredju so se ljudje ustavili še pri stojnicah domačih leskovških društev, ki so pripravila že tradicionalne pečenke. Le redko kdo se je lahko uprl slastnemu vonju pečenega mesa in zelenjave ter kozarcu dobre ka- Pri svetem Avguštinu je bilo skozi ves dan več sto romarjev in pohodnikov. Otroci so se lahko poveseslili tudi ob stojnicah z igračami. Iz starega nastal novi zvon V cerkvi svetega Avguština seje letos oglašal novi zvon, katerega posebnostje uglašenost na ton C2. Stari zvon je počil tako močno, da popravilo ni bilo več mogoče. Mojstri v Žalcu so ga po posebnem postopku prelili v nov zvon, ki tehta 336 kilogramov. Za prevoz in namestitev nazaj v cerkveni zvonik je poskrbelo PGD Leskovec. Novi zvon je stal 3.500 evrov, denar pa so v celoti darovali župljani. Še enkrat toliko je prispevala videmska občina za nabavo elektronskega zvonjenja. Druga pridobitev je novi oder, postavljen med obema cerkvicama, da lahko obe praznovanji - avguštinovo in magdalenino, obhajajo na prostem, saj se ob lepem vremenu na hrib zgrne tolikšna množica, da evharistije preprosto drugače na prostem ne morejo obhajati. Oder je stal 900 evrov, sredstva pa je zagotovila župnija sveti Andraž v Halozah. Letošnjega romanja seje na povabilo videmskega župana Branka Mariniča udeležil tudi župan iz sosednje hrvaške občine Bednja. Prostovoljno gasilsko društvo Leskovec je pripravilo pečenke. pljice. Otroci so tako kot v starih časih izbirali igrače ob stojnicah in prosili starše za kak spominek na avguštinsko žegnanje. Ob vračanju v dolino smo se ustavili na enem izmed domačih dvorišč, kjer so pogostili mimoidoče z gibanico in drugimi dobrotami. Domače gasilsko društvo je namreč za utrujene romarje pripravilo več stojnic z okrepčilom za vsak okus. In na koncu smo sklenili, da gremo naslednje leto spet! Estera Korošec Foto: EK Foto: DZH Foto: EK 12 Štajerski Črna kronika petek • 3. septembra 2021 Ptuj • Stanovalci ogorčeni zaradi mletja gradbenih ostankov nekdanjega Koteksa »Vse je bilo rdeče od prahu, zunaj in znotraj!« Medtem ko so rušitev stavbe Koteksa stanovalci bližnjih objektov sprejeli z navdušenjem, pa jih je način nadaljevanja gradbenih del močno razburil. Gradbinec, zadolžen za rušitev je namreč v ponedeljek ostanke ruševin začel mleti kar na licu mesta. „To je nevzdržno, saj imamo prah povsod. Enostavno ni sprejemljivo, da to počno v centru Ptuja, naše fasade in dvorišča so rdeča od prahu, ta je povsod, tudi v notranjosti hiš. Naj to odpeljejo in meljejo na primernejši lokaciji," je vztrajala ena izmed stanovalk bližnjega objekta Zora Kozel. Podjetje Hidrokop iz Murske Sobote, ki je bilo zadolženo za rušitev objekta v Dravski ulici, je z deli pričelo v sredo minuli teden. Rušitev je bila hitra in dobro izpeljana, brez večjih zapletov. Čeprav so se številni Ptujčani spraševali, celo posme-hovali, zakaj to počno z majhnimi bagerji, so očitno izvajalci izkušeni. Njihov pristop se je dejansko izkazal za smiselnega in primernega, pa tudi varnega. V nekaj dneh so celotno stavbo dobesedno zradi-rali, ostanke ruševin pa do tega tedna pustili nedotaknjene. Šele ko so povsem zaključili z rušitvenimi deli, so se lotili odvoza. Prah ob rušenju so sprejeli, mletja ostankov na lokaciji ne „V ponedeljek so nas presenetili, ko so začeli ruševine, opeko in ostalo kar mleti na Dravski. Povezali smo se sosedje, poklicali na občino in prosili za pomoč. Takoj so nam prisluhnili in obljubili, da bodo ukrepali. Nikakor nismo proti rušenju. Razumemo, da je to treba urediti, tudi OŠ Olge Meglič sanirajo, pa smo pripravljeni sprejeti dejstvo, da se kadi. Staro ostrešje je pač prašno. Mleti ostanke opeke in ostalega kar na lokaciji rušitve stavbe, to pa ne more biti normalno. Kontaktirali smo med drugim tudi predstavnika podjetja Hidrokop in zahtevali, da prenehajo," pravi Kozelova. Tudi stanovalka sosednjega objekta na Dravski ulici Milena Vogrinec dodaja, da se z rušitvijo samega objekta nekdanje usnjarne strinjajo, saj je dejansko ta objekt le kazil veduto: „Nikakor pa ni primerno to, kar so želeli početi kasneje. Mikroprah imamo povsod. V starem mestnem jedru malo kje okna tako tesnijo, da si prah ne bi našel poti v notranjost. Kdo nam bo plačal čiščenje notranjosti, pranje fasad, oken ... ?! Nenazadnje so zdaj ti objekti nova veduta mesta. Prahu smo se morali navaditi že ob rušitvi Koteksa, a verjemite, to ni nič v primerjavi s tem, ko so začeli mleti ostanke." V torek zjutraj so se stanovalci odločili ukrepati še bolj odločno. Nekaj jih je v zgodnjih jutranjih urah sprožilo akcijo. Na licu mesta so poiskali izvajalca, poklicali predstavnike občine in zahtevali, da nemudoma prenehajo z mletjem. Županja: dovoljenja občine za mletje niso imeli „Očitno je šlo za nesporazum. Takoj, ko so nas stanovalci obvestili, da gradbinec ostanke melje kar v Dravski, smo jih kontaktirali in zahtevali, da prenehajo s tem početjem. To so počeli na lastno pest," Kdo nam bo plačeval čistilke1 „Ko so objekt nekdanjega Koteksa rušili, smo se zavedali, da bo prah in da se temu ne moremo izogniti. Veselili smo se novega pogleda. Res je, tudi takrat bi lahko bolj intenzivno polivali z vodo, pa bi zadeve bile bolj zdržne, ampak smo to tiho sprejeli. To, da pa bi mleli ostanke gradbenega materiala kar v mestu, na sami lokaciji, pa enostavno ni sprejemljivo," pravi stanovalka iz Dravske ulice Milena Vogrinec. je zatrdila županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek. Dejansko je gradbinec takoj v torek zjutraj - po posredovanju - začel z drugačnim sistemom dela. Ostanke opeke so naložili in odpeljali na drugo lokacijo. „Dogovor je tudi, da se uporabne zadeve, kot je opeka, strešniki in podobno shrani. Vsa dela nadzo- ruje nadzornik Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS," še doda županja. Zaveda se, da je prah, ki ga je povzročila rušitev za bližnje stanovalce problem. Kot pravi Gajško-va, so to vsaj delno skušali omiliti s posredovanjem gasilcem ob sami rušitvi. Ti so ves čas zalivali objekt. V celoti se seveda prahu ob takšnih posegih ni možno izogniti. Si je pa kasneje gradbinec očitno želel olajšati delo. Z mletjem materiala bi bilo ostankov precej manj, kar bi pomenilo tudi manj odvozov. A, ker to ni bilo skladno z dogovorom, je po intervenciji občine in stanovalcev z mletjem prenehal. Dženana Kmetec ■ * .-■'-v v -v $ v, m W | Že ob nalaganju ostankov na kamione je bilo jasno, da se prah vije daleč naokrog. Foto: CG Foto: cg Stanovalci rušitev stavbe nekdanjega Koteksa pozdravljajo, moti pa jih način, kako je gradbinec nameraval poskrbeti za odvoz ostankov. Foto: CG Cirkulane • Po poletnih neurjih nove težave in stroški V občini pet novih plazov, skupaj jih že 67 Občine na gričevnatih in hribovitih območjih se nenehno srečujejo s plazovi. Čeprav jim gre država pri sanaciji nasproti, saj je možno za ta namen pridobiti denar iz državnega proračuna, se po drugi strani znova in znova pojavljajo nova žarišča, kjer zemljina drsi po pobočju. Plazovi so strošek, ki občinarjem v hribovitih krajih povzrča nemalo sivih las. Vsako leto sanirajo, vsako leto se sprožajo novi plazovi Direktorica uprave občine Cirku-lane Nina Horvat je povedala, da se z izvajalcem, ki je opravljal dela, dogovarjajo v reklamaciji. Horvato-va je dodala, da imajo od leta 2016 v občini evidentiranih 67 plazov. Sanacije so vsakoletne. Lani so sanirali plazova v Paradižu in na Mejah, letos bodo poskrbeli za sanacijo največjega in najbolj zahtevnega plazu v občini, to je plaz Gradišča. Občina bo s pomočjo države za dela na plazu namenila dobrih 600 tisočakov, sanacijo bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj. Plaz se po pobočju Gradišč razteza v dolžno 300 metrov, razlog zanj bi po mnenju cirkulanske županje Antonije Žumbar lahko bilo tudi zajedanje Drave v vznožje griča naj strugo. Dela na plazu bodo končali letos, zaradi narave terena in resnosti situacije so tudi dokaj zahtevna. Poleg plazu v Gra-diščah namerava občina Cirkulane letos poskrbeti še za dela na manjšem plazu v Gruškovcu v vrednosti okoli 50 tisočakov. MZ Največkrat oživijo med jesenskim deževjem ali v času poletnih nalivov in neurij. S takšno situacijo so se to poletje srečali v občini Cirkulane, kjer so evidentirali pet novih plazišč: v Cirkulanah, Velikem Vrhu, Gru- škovcu in dva na Mejah. Kakšen je obseg plazov in kakšno potencialno nevarnost predstavljajo, na občini Cirklane še ugotavljajo. Eden izmed njih, v Gruškovcu, se je sprožil ob nedavno obnovljeni cesti. Foto: Občina Cirkulane Poškodovana kamnita zložba ob cesti Gruškovec, ki so jo začasno že sanirali. Kadar prve dni kimovca pogostoma grmi, bo dosti tepkovca in rži. Danes bo povečini sončno, zjutraj bo ponekod v notranjosti megla ali nizka oblačnost. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju okoli 14, najvišje dnevne od 22 do 27 °C. OBETI: V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V nedeljo bo večinoma sončno. 4-dnevna napoved za Podravje 15 Dopoldan 21 Popoldan H Hitrost veira1.8m/s petek • 10. septembra 2021 Kultura Štajerski 13 Knjigarnica Počitnice samo z očkom Morda porečete, spoštovani bralci, da je zgornji knjižni naslov izbran neposrečeno, ko pa se je ravnokar začelo novo šolsko leto. A z vsakim začetkom šolskega obdobja se bližajo tudi nove počitnice, pa tudi obujanje spominov na prijetne počitniške dni lahko ublaži nekatere šolske zagatnosti. Knjiga Počitnice samo z očkom je pred kratkim izšla v založniški hiši Miš v nešteti zbirki Prva z(o)renja. V vzajemni knjižnični bazi je to ena izmed dvanajstih izdanih knjig, ki so manj obsežne, lahko berljive, po malem presenetljive in pripovedujejo o družinskih, družbenih in drugih težavah, ki še kako vplivajo na otroke in njih osebnostni razvoj ter čustveno, socialno inteligenco. Zbirka nudi odlične možnosti dialoga v domačih in šolskih klopeh ter nikakor, kot velja za dobro literaturo za otroke, ne žuga s pedagoškimi ukrepi in ocenjevanjem, marveč pomaga razvijati empatijo in širiti obzorja otrok in odraslih. Gudrun Mebs (1994) je priznana in nagrajevana nemška avtorica, ki so jo doslej (žal) slovenski bralci poznali le po knjigi Nedeljka. Tako je ime deklici, ki je bila rojena v nedeljo, kar naj bi prinašalo otroku srečo, vendar Nedeljka dvomi, da je to res. Zivi namreč v domu za osirotele otroke, v sirotišnici. Leta 1990 je bila izdana knjiga Nedeljka v prevodu Irene Samide pri založbi Mladinska knjiga v zbirki Knjižnica Sinjega galeba številka 275, nato pa še ponatisnjena leta 1994, obakrat prevedena po 7. izdaji, kar priča o odličnem branju. Kako veliko let je moralo miniti, da je Tina Štrancar za založbo Miš prevedla imenitnico Gudrun Mebs, eno najbolj priljubljenih in tudi prevajanih nemških sodobnih avtoric! Kot vabilo k branju sledi začetek prvega od štirinajstih kratkih poglavij: Očka prihaja! Rekli bi, da večina otrok po vsem svetu to zakliče vsak dan. Tisti, ki tega ne počnejo, nimajo očeta ali pa imajo takšnega, ki se pri njih pojavi le občasno. Jaz sem ena od njih. Večina teh otrok ve, zakaj so ti očki samo občasni očki. Jaz pa ne. Mami in oči sta mi nekoč najbrž povedala, zakaj je tako, morda je bila samo mama. Ampak saj je vseeno, pozabila sem. Morda pa sem bila premajhna in nisem razumela. Pa tudi če bi, to ne bi ničesar spremenilo. Če živiš samo z mamo, ima to tudi svoje prednosti. Zagotovo ima svoje prednosti tudi branje kakovostnih knjig, takih, ki pripovedujejo z veliko odgovornostjo, resnostjo in omogočajo empatijo do vsakršnih oblik bivanja in sobivanja. V zgodbi Mebsova zelo občuteno in s prijetno mero humorja in empatije do mladega bralca razplete dramatično življenjsko počitniško izkušnjo dekletca, ki »je noge ne ubogajo« in je njen invalidski voziček najboljši prijatelj. Kakor je zaznati tudi iz mnogih zgodb Gudrun Mebs, je humorni pogled eno izmed zelo pomemben pri premagovanju življenjski težav in nasploh. Zato vam, cenjeni bralci, mali in veliki, na začetku tega šolskega leta priporočam zabavno in hkrati mikavno poučno slikaniško noviteto, ki jo je odlično prevedla za založbo Mladinska knjiga Urška P. Černe. Na prvi pogled se je zdela ta slikanica pač še ena izmed premnogih, ki izhajajo v deželi, toda osebno me je zelo navdušila in tudi prve bralce. Njena odličnost (Werner Holzwarth, ilustracije Wolf Erlbuch) je v ritmizirani pripovedi, enostavnosti in hkrati je besedilno bra-vurozna. Takšen je tudi prevod, ki obuja nekatere pozabljene, lepe domače besede, ki izumlja odlične medmete, in to ob ilustracijah, ki so tako prisrčno realistične in daleč od pogosto osladnih slikani-ških prijemov in oblikovanj. Na koncu slikanice je nepričakovani, morda celo komu manjvzgojni obrat, a prav zaključek daje slikanici piko na i. Naj se vsem šolskim »deležnikom« dobro godi in lepo vabljeni med knjige v vse oddelke Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, kjer ni več poletnega odpiralnega časa. Liljana Klemenčič Ptuj • 46 let MoPZ KD Grajena Zborovska pesem, ki povezuje generacije Grajenski pevci s svojimi ubranim petjem razveseljujejo že 46 let, od svoje ustanovitve 17. februarja leta 1975. Takrat se je v OŠ Grajena zbralo 12 mož, ki so se odločili, da bodo začeli peti v zboru. Pri tem je imel odločilno vlogo dolgoletni pevec in predsednik ŠtefanJurančič, kije v zboru vztrajal kar 35 let. Ob 45-letnici zbora v letu 2020 niso praznovali, zaradi koronak-rize tudi niso izvedli jubilejnega koncerta. Zato jim je toliko več pomenil koncertni nastop ob letošnjem prazniku MO Ptuj na Mestni tržnici, ko so zapeli o domovini, njeni lepoti in naravni danosti. Ob tej priložnosti so tudi prvič zapeli v novih oblačilih, pri nabavi jim je pomagala tudi MO Ptuj. Njihov prvi letošnji nastop pa je bil na odprtju terase pri muzeju Stara preša na Mestnem Vrhu. Delujejo v sklopu KD Grajena, ki je lani praznovalo 70 let svojega delovanja. Največ nastopajo v ČS Grajena in MO Ptuj. Doslej so se ljubiteljem zborovskega petja poklonili že več kot 600-krat. V kroniko dosedanjega delovanja pa so vpisali tudi že več kot 80 priznanj oz. nagrad, ki so jih prejeli za svoje ubrano petje Od samega začetka v zboru prepevajo Otmar Toplak, Janez Kokol in Janko Vršič. 25. septembra letos pa jih čaka tudi nastop na reviji odraslih pevskih zborov na Ptuju, kjer redno sodelujejo. Njihov repertoar sestavljajo slovenske ljudske pesmi, umetne pesmi, tuje pesmi in tudi druge zvrsti, ker niso zapisani enemu stilu. Vsako leto se potrudijo, da zapojejo kakšno novo v katerem Foto: Črtomir Goznik Z nastopa ob letošnjem prazniku MO Ptuj. od tujih jezikov. Trudijo pa se tudi za pomladitev svojih vrst oz. za nove pevce. „Nastop na osrednji proslavi ob prazniku MO Ptuj je bil za MoPZ Grajena zelo pomemben. Intenzivno smo vadili, da smo nadoknadili V MoPZ KD Grajena prepevajo: Danijel Mihelič, Janko Vršič, Srečko Erjavec, Roman Očišnik in Matej Belšak (prvi tenor), Rok Bezjak, Rado Erjavec, Franc Čeh, Rafael Svenšek, Dejan Dajnko, Filip Petek in Alen Erjavec (drugi tenor), Janez Lesjak, Jaka Nahberger, Rudi Mohorko, Franci Urbančič in Janez Kokol (prvi bas), Vladimir Bezjak, Marjan Bezjak, Otmar Toplak, Janez Ekart, Kristijan Lovrec, Matej Štumberger in Jure Majerič (drugi bas). Zborovodjaje Tomaž Mohorko (prvi tenor), ki sem jim je pridružil leta 2013. Pred tem so bili njegovi zborovodje: Ladislav Pulko, Filip Maučič, Branko Purg in Rudi Mohorko. izgubljeno med koronakrizo, da smo znova pridobili na pevski kon-diciji, ubranosti glasov in enotnosti zbora," je povedal mladi (novi) predsednik MoPZ KD Grajena Alen Erjavec, ki je pri zboru že polnih 12 let, od 16. leta starosti, sicer pa je zaposlen kot mladi raziskovalec na Strojni fakulteti v Mariboru. Funkcijo je prevzel z veliko odgovornostjo in spoštljivostjo. Občutek, da ti zaupajo starejši pevci, je lep, pravi. Nasledil je svojega očeta Srečka Erjavca, ki pri zboru poje že 37 let. Zbor šteje 25 različnih karakterjev, ki so razvrščeni v tri generacije, ki se trudijo ohraniti lepo slovensko pesem in tradicijo zborovskega petja, ki je na Slovenskem resnično nekaj posebnega. V resnici so kot ena velika družina. V zboru prepevajo sami moški, in sicer trikrat po dva brata, dva očeta in dva sinova, dva strica in dva nečaka, en dedek, en vnuk in osem bratrancev. Resnično so nekaj posebnega v našem okolju. Pojejo vse, kar se jim zdi prijetno za uho. Vadijo v prostorih Osnovne šole Grajena, za kar so jim resnično hvaležni. Že nekaj časa pa se dogovarjajo z MO Ptuj za pridobitev namenskih prostorov v Domu krajanov Grajena, v prostorih nekdanje cvetličarne. Njihova želja je, da bi še dolgo peli in ohranjali lepoto slovenskega zborovskega petja, njegovo izročilo, za katero želijo navdušiti tudi čim več mladih. MG Ormož • Dnevi poezije in vina »Ko trenutek postane vrednota« Ptujskemu mednarodnemu festivalu Dnevi poezije in vina, ki že 25 let uspešno združuje pesniško besedo in promocijo najkakovostnejših slovenskih vin, se že več kot desetletje pridružuje tudi Knjižnica Franca Ksavra Meška iz Ormoža. Tokratni pesniški večer so obiskovalci na zeleni terasi preživeli v družbi angleške pesnice Kim Moore in slovenske pesnice Maje Vidmar, ki je o povezavi pesmi in vina povedala: »Najbrž je to tradicija. Če dobro pomislim, so vsi slovenski pesniki to dvoje nekako povezovali in ta tradicija se nadaljuje, v dobrem in slabem. Vino vedno gre malo po svoje in podobno je tudi s poezijo, saj gre v bistvu za ustvarjalni proces.« Odgovor pesnice Kim Moore je bil povsem drugačen: »Jaz osebno imam raje pivo, ne vem čisto točno, kaj delata poezija in vino v isti zgodbi. Sama sem o alkoholu veliko napisala. Zanimivo pa je, da je prav ta moj del poezije dobil nagrado in komentar s primerjavo z Dantejem. Zdi se mi, da vino bolj sodi po branju poezije, prej nikakor.« Pogovor z avtoricama je zanimivo in duhovito vodila Marjetka Pfajfar, ki je povedala, kaj po njenem takšni dogodki pomenijo za našo okolico: »Ljudje postanejo občutljivi na detajle, na lepoto, na umetnost, prepoznavati začnejo (od leve) Slovenska pesnica Maja Vidmar, pouezoualka Marjetka Pfajfar in angleška pesnica Kim Moore na zeleni terasi ormoške knjižnice. posebne trenutke, ki kar naenkrat postanejo vrednota. Družba se vedno giblje v neko smer, trendi v svojo, in če jih s takimi dogodki zmoremo malo preusmeriti iz tega, kar poznamo iz otroštva, v nekaj novega, s tem nastaja boljši, mogoče bolj občutljiv, rahločuten, umetniški svet. Zdi se mi, da je to zelo dobrodošlo. Mi kot odrasli, ki se takih prireditev udeležujemo, dajemo sliko otrokom in prav to gre potem v svet. Umetnost je presežek - kot rečejo Francozi, »umetnost življenja« pomeni, da se ti zavedaš trenutka, da znaš iz trenutka narediti lepo, da si v komunikaciji bolj spoštljiv, bolj pozoren na ton, kako poveš stvari. To, da se umetnosti začenjaš za- vedati, pomeni, da so neke tvoje osnovne potrebe zadovoljene in imaš možnost posegati po nečem višjem.« Za dobro glasbo ob odlični kapljici Vina Krajnc iz Lahoncev je poskrbel bend Gimnazije Ormož, zmanjkalo pa ni niti toplih koc, ki so grele poezije željne obiskovalce. Darja Žganec Horvat 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 3. septembra 2021 ti Zdravstveni nasveti Samotestiranje Princip testa za osebno uporabo je načeloma enak pri vseh testih. Potreben je odvzem biološkega materiala (urin, bris nosu, kri), njegova obdelava - kadar je to potrebno, nanos vzorca na testno podlago (testna ploščica, testni trak) in počakati na rezultat. Testna ploščica oziroma testni trak vsebuje reagent, ki po stiku z biološkim materialom praviloma spremeni barvo ali pa, kot je to v primeru samotestira-nja glukoze, aparat izpiše vrednost. Kako delujejo testi za covid-19? V principu imamo dve vrsti testov. Najprej so testiranje izvajali s PCR-testi, nato smo dobili hitre antigenske teste za profesionalno uporabo, že nekaj časa so na voljo tudi hitri antigenski testi za samote-stiranje. Testi PCR so bolj zahtevni za izvedbo, saj delujejo na osnovi pomnoževanja virusnega genskega materiala, ki poteka s pomočjo verižne reakcije s polimerazo (od tod kratica PCR). Po tej metodi zaznajo virusno dedno informacijo, ki je shranjena v molekuli RNK. Hitri antigenski test (HAGT) ugotavlja prisotnost proteinov virusa Sars-CoV-2. So sicer manj občutljivi kot PCR-testi. Njihova prednost pa je hitrost dobljenega rezultata, kar omogoča ustrezno ukrepanje za zaščito sebe in okolice. HAGT testi dajo dobre rezultate pri osebah, ki imajo visoko virusno breme, kar je običajno v prvih 5-7 dnevi, tudi v času, ko oseba še nima simptomov. Za potrditev pa je treba narediti še PCR-test. Poglejmo še samo izvedbo testa, saj zahteva vso našo pozornost, previdnost in natančnost. Pred izvedbo testa si je treba izpihati oziroma očistit nos, si umiti roke in počistiti površino, na kateri bomo pribor uporabili. Ko test odpremo, preverimo, ali vsebuje vse potrebno. To je: palčka za odvzem brisa, epruvetka s pokrovčkom, plastenka s tekočino (ekstrakcijski pufer) in testna ploščica. Testno ploščico vzamemo iz embalaže. Ekstrakcijski pufer zlijemo v epruvetko. Nato v eni roki držimo NAVODILA ZA SAMOTESTIRANJE V/^ KORAKIH u NALEZIMOSE D®BRIH NAVAD Za dodatne informacije se lahko obrneš na telefonsko številko Ministrstva za zdravje: 01/478 68 41! vsak delavnik med 8:30 in 15:30 PREDEN SE BOS SAMOTESTIRAL, SI TEMELJITO UMIJ ROKE IN OČISTI POVRŠINO MIZE. PRIBOR PO UPORABI ZAPRI V PLASTIČNO VREČKO. PO TREH DNEH JO ODVRZI MED MEŠANE ODPADKE. Samotestiranje v šestih korakih epruvetko, z drugo roko pa vzamemo bris nosne sluznice. To naredimo tako, da testno palčko potisnemo 2,5 cm v nos in v nosnici petkrat zakrožimo (tako da čutimo, da smo obrisali sluznico), postopek ponovimo z isto palčko še v drugi nosnici. Nato palčko vstavimo v epruvetko in predpisan čas mešamo. Na koncu s stiskom epruvetke od zunaj tesno palčko stisnemo, da ostane čim več tekočine v epruvetki. Zapremo pokrovček epruvetke in tekočino nekajkrat pretresemo. Na vrsti je zadnji korak - tekočino iz epruvetke nakapljamo v manjšo odprtino na testni ploščici (majhna okrogla odprtina). Zdaj počakamo predpisan čas, običajno 15-20 minut. Testna tekočina potuje po polju testne ploščice. Najprej se obarva kontrolna črta. To pomeni, da je test veljaven. Če po preteku časa ostane obarvana samo kontrolna črta, pomeni, da je rezultat negativen oz. da nismo okuženi z novim koronavirusom. Če se obarva še druga črtica, je rezultat pozitiven in pomeni, da smo najverjetneje okuženi z novim koronaviru- som. Za potrditev je treba narediti še PCR-test. Če se kontrolna črta ne obarva, je pri testiranju šlo nekaj narobe, test ni veljaven in ga je treba ponoviti z novim kompletom. Ob pozitivnem rezultatu je pomembno, da se takoj umaknemo v samoizolacijo in pokličemo zdravnika za nadaljnja navodila. Samo-testiranje je uspešen ukrep, saj z umikom iz okolice zelo hitro prekinemo prenos virusa na druge osebe. Zato je redno samotestiranje pomembno in je uspešen ukrep, če se testirajo osebe, ki so zdrave. Največ prenosov okužbe je prav v času, ko je oseba že okužena, ne kaže pa še znakov bolezni. Če pa ima oseba znake bolezni covid-19, naj čim prej pokliče svojega zdravnika in upošteva vsa navodila. Poletje je za prenos okužbe manj tvegano, saj se preprosto manj zadržujemo v zaprtih prostorih. Z novim šolskim letom in s hladnejšim vremenom se bodo naši stiki v zaprtih prostorih močno povečali. Zato vzemimo samotestiranje, tudi otrok v šolah, kot dobrodošel ukrep, da bomo bolezen covid-19 čim bolje obvladali in s pomočjo cepljenja tudi premagali. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Tedenski mikroskop PCT izpolnjnen takoj po drugem odmerku Spremembe vladnega odloka, ki so nekoliko drugače opredelile pogoj cepljenosti proti covidu-19, so stopile v veljavo minulo soboto. Tako po novem velja, da pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen. Torej ne bo treba več čakati še en teden ali dva po cepljenju z drugim odmerkom. Za cepivo AstraZenece bo tak režim veljal čez 14 dni. Pogoj cepljenosti, ki poleg testiranja in prebolelosti velja za opravljanje nekaterih dejavnosti in za vstop v državo, po novem lahko dokažejo tisti, ki so se cepili z dvema odmerkoma cepiva Biontecha in Pfizerja, cepiva Moderne, Sputnika, Sinovac Biotecha, Sinopharma in Astra-Zenece. Velja tudi kombinacija dveh predhodno naštetih cepiv. Za izpolnitev pogoja cepljenosti je dovolj tudi en odmerek cepiva Johnson&Johnson. Doslej je namreč veljalo, da je pogoj cepljenosti izpolnjen šele teden dni po prejemu drugega odmerka cepiva Pfizer, 21 dni po Foto: Dreamstime/M24 prejemu prvega odmerka Astra-Zenece in 14 dni po polnem cepljenju z drugimi cepivi. Za cepivi AstraZenece se začne odlok sicer uporabljati po preteku 14 dni od sobote, torej po 11. septembru. Dotlej pa še velja, da je za pogoj cepljenosti dovolj en odmerek AstraZenece. En odmerek kateregakoli cepiva pa je dovolj za tiste, ki so se cepili do 240 dni od pozitivnega rezultata testa PCR oziroma od začetka simptomov covida-19. Sta NIKOLI SAMI V NEZGODI OTROŠKA IGRIVOST NE POZNA MEJA. Se posebej med počitnicami. ZAVARUJTE JIH SAVA ZAVAROVALNICA Pomagajmo si Ob slabi odpornosti lahko bolezen jeter traja več let Hepatitis je vnetje jeter, ki ga lahko, če smo dovolj pozorni na svarilne znake, uspešno zdravimo; če ga zanemarimo, pa lahko okvari jetra za vse večne čase in se konča z jetrno odpovedjo ali rakom jeter. Največkrat ga povzročijo virusne okužbe, zoper katere se sicer lahko cepimo, vzrok so lahko tudi alkohol in nekatera zdravila, predvsem protibolečinska. Če smo v tvegani skupini, opravimo preventivno testiranje! Po vsem svetu je najpogostejši vzrok akutnega hepatitisa eden od virusov; do poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja sta bila znana le A in B, zdaj pa so odkrili še viruse C, D in E. Med seboj se razlikujejo po načinu prenašanja in dolgoroč- Okužbo je treba pravočasno prepoznati Posebej velja opozoriti na hepatitis C, saj za zdaj ni na voljo cepiva, s katerim bi lahko okužbo preprečili, in poleg tega jo večina ljudi nevede širi dalje. Vendar le približno tretjina okuženih ljudi razvije klinično sliko hepatitisa. Pri večini teh se virus hepatitisa C razvije v kronično okužbo, pri tretjini kronično obolelih pa se predvidoma razvije v cirozo ali raka jeter. Od okužbe do pojava kliničnih simptomov lahko mine veliko časa, tudi do trideset let, preden se pokažejo znaki hujših motenj v delovanju jeter. Zdravniki priporočajo testiranje za vse, ki menijo, da bi lahko bili izpostavljeni okužbi. nih učinkih na telo. Včasih hepatitis prenesejo tudi zajedavci, ne tako redko pa ni posledica okužbe, temveč zdravil in strupov. Med vsemi prednjači alkohol, ki povzroča smrtonosni alkoholni hepatitis. Kakšni so simptomi Tudi če nimate simptomov, kar je zelo pogosto, ste lahko pre-našalci virusa, tega se morate še kako zavedati! Sicer nekateri okuženi bolniki na začetku čutijo utrujenost in slabotnost, pomanjkanje teka, slabo jim je in bruhajo, dobijo vročino in imajo neprijeten občutek desno zgoraj v trebuhu, kjer so jetra. Zgodi se, da se več dni po prvih simptomih koža in beločnici obarvajo rumeno, razvije se torej zlatenica. Začetni simptomi se kaj kmalu izboljšajo, razlike pa mnogi še vedno opažajo pri blatu, ki postane svetlejše od običajnega, in pojavi se lahko srbenje po telesu. Virus B lahko povzroča bolečine v sklepih. Če bolezen napreduje do jetrne odpovedi, pa znakov ni mogoče prezreti; povzroči namreč zmedenost, epileptične napade in celo komo. Nekatere značilnosti in načini preprečevanja Hepatitisa A in E sta bolezni potnikov v tropska in subtropska območja, saj se prenašata predvsem z okuženo hrano in vodo. Hepatitisa B in C pa se prenašata z izpostavljenostjo okuženi krvi, nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženimi ter z okužene matere na novorojenca. Pri nas za preprečevanje hepatitisa A priporočajo zaščito s cepljenjem pred potovanjem na okužena območja. Tudi hepatitis B v Sloveniji uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok pred vstopom v šolo, že od leta 1998. Na voljo je tudi kombinirano cepivo proti hepatitisoma A in B, ki ga zdravniki priporočajo vsem, ki bi lahko bili izpostavljeni okužbi. Alkoholni hepatitis Alkohol lahko povzroči tri jetrne bolezni: zamaščenost jeter, alkoholni hepatitis in cirozo. Utegnejo se pojaviti kar druga za drugo, a ne nujno. Med simptomi alkoholnega hepatitisa so slabost in bruhanje, bolečina pod desnim rebrnim lokom, hujšanje, povišana telesna temperatura, zlatenica, oteklost trebuha. Tea Dečman I Foto: Dreamstime/M24 petek • 3- septembra 2021 Za kratek čas Štajerski 1S avtor: marko bokalič prekinitev nosečnosti s lastnost bivanja ali udeležbe na črno središče dolenjske predmeti in priprave za kako dejavnost glavno mesto litve star izraz za kis muslimansko romarsko središče v arabiji eden brezglav beg množice čutnost, spolnost plod s trdo lupino in jedrcem točka na ppFR, površju VaIec íírn|«eh okollce potresa ljut0mera angleška vrsta piva ladjevje, flota brencelj ptoda "rpentina »ki okrajšava kože za pripis vinogradniško, središče jv.od torina sobna rastlina, afriška vijolica ledeniška grobua uvod vmednar. železniški pogodbo. vlečni zakon ali stroj ustavo nemški avto višjega srednjega razreda__ portugal. začne se obmorsko s črko a, mesto konča severno pa z ž od lizbone veselje srebro ameriška pevka (ariana) igralec bizovičar naša rokometa-šica (ines) gl. mesto angole osebni zaimek smučarska tekačica višnar arheol. odkritje fr. pisateljica (george) nina rakovec nizozem. slikar (aert van der) nog. klub neumnež, norec nemški nogometaš (alexander) pastirski, vojaški, samski ? kultni bog egipčan. faraona amenofisa kastriran samec goveda rimska 101 ameriška igralka bancroft dela prost dan vtednu lovska družina imevec slovenskih vasi sredstvo za mehčanje vode donavska soteska med srbijo in romunijo spodnja površina zaprtega prostora ženski pevski glas Je bog podzemlja in ime ploutos pomeni bogastvo. Rimljani so ga imenovali tudi Dis Pater, »oče bogastva«, in ga pogosto enačili z bogom Plutosom. Bil je podzemeljsko božanstvo, zato je kmalu postal eden od vzdevkov Hada, vladarja kraljestva senc, in predvsem Rimljani so mu pripisovali strašen značaj. Žrtvovali so mu živali temnega kožuha, črne ovce in svinje, ter njegovi neizprosni jezi namenjali vse na smrt obsojene. AMON, Ines - rokometašica ekipe Krim Mercator in državne reprezentance, OBIDOS - portugalsko mesto s srednjeveškim mestnim obzidjem, PREAMBULA - uvodni del pomembnejšega pravnega akta Svet, Slovenija • Nevrološke bolezni pri nogometaših Nogometni branilci so bolj izpostavljeni tveganju za demenco Angleški raziskovalci so ob preučevanju nevroloških bolezni pri bivših nogometaših ugotovili, da so branilci izpostavljeni večjemu tveganju za demenco od njihovih soigralcev. Razlog iščejo pri pogostem odbijanju žoge z glavo, navaja francoska tiskovna agencija AFP. »Z raziskovanjem smo prišli do podatkov, na podlagi katerih predlagamo, da se pri prodaji nogometnih žog uveljavi zdravstveno opozorilo, da ponavljajoče se odbijanje žoge z glavo lahko povzroča večje tveganje za demenco,« je povedal nevropatolog prof. Willie Stewart z Univerze v Glasgowu. Njegova ekipa znanstvenikov je raziskovala manjkajoči člen med nogometom in degenerativnimi možganskimi boleznimi. Novi podatki kažejo, da je možnost razvoja tovrstnih obolenj pri vratarjih podobna splošni populaciji, štirikrat večja za vse ostale igralce, pri branilcih, kjer so kontakti glave z žogo najbolj pogosti, pa petkrat večja. Povezavo so odkrili tudi med dolžino profesionalne kariere, kjer kratka kariera predstavlja le podvojeno tveganje. Pri raziskovalnem delu so pregledovali zdravstvene podatke okoli 8.000 škotskih bivših profesionalnih igralcev in jih primerjali s 23.000 prebivalci. Njihova odkritja dopolnjujejo prebojno raziskavo iz leta 2019, ki je bivšim nogometašem pripisala 3,5-krat večjo smr- V . .. . ■ ' ... « ' , H tnost zaradi nevrodegenerativnih bolezni. »Za razliko od drugih nevro-degenerativnih bolezni pri tej poznamo tveganje. Lahko ga preprečimo in potencialno že danes ustavimo razvoj bolezni z omejevanjem odbijanja žoge z glavo. Je to sploh nujno potrebno za nada- ljevanje nogometa? Ali malo drugače, je izpostavljenost demenci nujno zlo pri nogometu, ali lahko mogoče razmislimo o drugačni obliki igre,« se sprašuje Stweart. »Tudi če že danes uvedemo spremembe, se bodo pozitivni učinki pokazali šele čez 30 do 40 let. Se bomo danes zadovoljili s podatki ali bomo še naprej čakali in nadaljevali z nepotrebnimi poškodbami glave? Nogomet je drugače izjemen za zdravje, saj zmanjšuje pojavnost raka in kardi-ovaskularnih bolezni, a ne morem videti koristi povišanega tveganja demence,« je še dodal za AFP. sta Tedenski horoskop j OVEN (21. S. - 20. 4.) Obeta se vam intenziven teden. Dokazali boste, da ste sposobni, ter se pogumno soočili z vsem. Tako v ljubezni kot v službi pa dobite skupni imenovalec in to je oranje ledine. Dobro bi bilo, da ste diplomatski in da ne prehitevate stvari. Korak za korakom boste hiteli za uspehi. BIK (21. 4. - 20. 5.) Postavljate se na drugo mesto in čakate, da vas bodo poklicali na prvega. Do izraza bo prišlo vse tisto, kar temelji na prijetnih rečeh. Čas je, da se odločite in naredite neko spremembo. Seveda na silo ne gre nič, pač pa postopoma. Bodite odprti, kajti prihaja vaš čas. Čas je ugoden za spremembo, kako jo boste dosegli, pa bo odvisno od vas. Bodite prožni in ne iščite sreče tam, kjer je ni. Učili se boste lahko na lastnih napakah in veliko praktičnih zadev izvlečete iz sveta duhovnosti. Kuhalnica vam bo dobro služila in iz kuhinje bo prijetno dišalo. ¿^k RAK TgP" (21. 6. - 22. 7.) Doma boste uživali in se razvajali. Navezanost je nekaj, kar vas bo spremljalo. Čas bo, da na svoj način prekinete s preteklostjo. Verjetno bodo metode različne, sebi pa izberite tisto, ki je najustreznejša. Gradili boste tudi na intuiciji in se na takšen ali drugačen način predajali užitkom. P ^ LEV (23. 7. - 22. 8.) Odprti boste za spremembe. Kdor čaka, dočaka. Zdi se, da boste novosti sprejeli z odprtimi rokami in se iz tega veliko naučili. Besede bodo kot sestavljanka, ki vas bo notranje bogatila. V ljubezni vas čaka prijateljstvo, pogovor in sreča. Klicala vas bo neokrnjena narava. a pl DEVICA (23. 8. - 22. 9.) V tem tednu ne boste počivali. Naredili boste več sintez in iskali strateške rešitve. Spremljala vas bo razdvojenost in smotrno je, da si najdete srednjo pot. Sledite notranjemu labirintu in čas je že, da se povprašate o smislu življenja. Sledil bo finančni napredek. TEHTNICA J^ (23. 9. - 23. 10.) Prihaja čas radosti, veselja in prijetnih trenutkov. Partnerjev namig vam bo koristil. Za mnenje boste vprašali tudi prijatelja. Ne dvomite več, ampak se odločite. Bodite prožni, energije bo veliko in tako boste kos vsemu. Na svoj način opozorite nase. Hitite počasi! ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Zapirali se boste vase in sledili notranji moči v sebi. Odgovori so v vas in sami najdite pot do njih. V primeru, da se boste ravnali po intuiciji, se vam ni treba ničesar bati. Diplomacija bo nekaj, kar dodobra izpilite. Vaje iz joge bodo vnašale mir. Ljubezen: prijetni trenutki! DVOJČKA li^Vt (21. 5. - 20. 6.) STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Osvajali boste nove lovorike življenja. Novosti bodo nekaj, kar tako ali drugače sprejmete, in notranji optimizem vam bo dal novega elana. Družba vas bo osrečila in prinesla tisto notranje zadovoljstvo. Aktivnosti bo veliko, vendarle ne smete pozabiti na aktivnosti za dušo. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.) V tem tednu boste dokazali avtoriteto in nekatere odločitve bo treba sprejeti. Seveda se bodo porajali dvomi ter vprašanja. Imeli pa boste možnost, da poiščete odgovore. Občutke načeloma prekrivate, toda bodite odprti. V ljubezni sledi neka prijetna sprememba. VODNAR cVV (21. 1. - 18. 2.) Čas hiti in že je tu jesen. Tudi sami boste hiteli po poti življenja. Pridobili pa boste možnost, da sprejmete kompromis in da uvidite, da ne sme biti vedno po vaše. Ne bodite pretirano nemirni. V življenju štejejo malenkosti. Gradili boste na kreativnosti in ustvarjalnih navdihih. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Čutila se bo močna razdvojenost, kajti načeloma bi bili rajši pasivni. Vendarle se morate nalog lotiti odgovorno. Lotili se boste detektivskega dela, uspehi bodo sprva minimalni, toda saj pravijo, kdor čaka, dočaka. Septembrske noči temeljijo na strastni romantiki. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3. septembra 2021 Narodno ^Fabavne A lasbe Ptuj 2021 PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Mf Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Občina Juršinci radioPTUI Štajerski s w ■ 49t M /I Original Harmonika Terme Ptuj poštasiovenije kmetijska !a INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Program TV Ptuj www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. 4. in 5. september 2021, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00 i „.¿¡„v«^ i Stavba Koteksa je nepreklicno padla. Mesto Ptuj odslej z novim pogledom na veduto Ptuja. Predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon je v sklopu turneje Slišimo vas, po slovenskih krajih in mestih obiskala Ptuj. Redni letni posvet Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ptuj pred začetkom šolskega leta. Ljudska univerza Ptuj je v programu socialne aktivacije Živa sreča - pikapolonica uradno zaključila program za tretjo skupino udeležencev. Prireditev Festival urbane kulture Panorama je plod domačih kulturnikov, na pobudo igralca Nenada Neša Tokaliča. Umetnik Aleksander Fenos je na griču Panorame ustvaril največji grafit. Jubilejni festival Dnevi poezije in vina letos na novi lokaciji. Na vrhunskem literarnem dogodku pesniška branja in odprto pismo Evropi. Pravljične poetične urice s knjižničarko in pravljičarko Liljano Klemenčič v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Zaključni koncert glasbenikov Zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Če ste upokojenec in bi želeli dodaten zaslužek, potrebujemo osebo za razvoz pic. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. IŠČEJO strojnika kmetijske mehanizacije za polni delovni čas. Za informacije pokličite na telefon 041 678 603. Frančišek Hvauc, s. p., Mariborska cesta 75, Rače. Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO rua tiZidmaùd pMni dopuét v dmžU ^aL-Jedmk* oPty m étopu* OTOK VIS (24.-29. 9. 2021) z>r ¿a TIP Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP! radioPTUI štajerski TEDNIK Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com. --aT-SR petek • 3. septembra 2021 Oglasi in objave Štajerski 23 rodno abovne radioPTUI Štajerski Ptuj 2021 PUHOV MUZEJ V SAKUŠAKU, JURŠINCI Petek, 3. septembra 2021 ob 19.30 uri Število vstopnic je omejeno. Kupite jih lahko v tajništvu Radia-Tednika Ptuj. Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! kamnosestvo Želite nov, obnovljen ali popravljen spomenik? Potrebujete kamnite police ali stopnice za hišo? Ugodne cene in obročno plačevanje z Dinersom. Informacije na mobitel: 041 902 648 in e-mail: bojan.kolaric@gmail.com Bojan Kolarič, s. p., K jezeru 11, 2250 Ptuj (na Ranči) www.kamnosestvo-kolaric.si Ker temelji prikodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 e PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 00:00 08:00 08:30 09:00 11:10 12:40 14:30 18:00 19:50 21:00 21:50 23:00 PETEK, 03. september Video strani Jutranja telovadba TV prodajno okno Prifarski muzikanti z gosti Postavitev klopotca na Gorci, 1. del Video strani Italijanska trgovina - v živo Postavitev klopotca na Gorci, 2. del Zbornik OŠ Gorišnica - Naših 260 let Kronika iz občine Gorišnica, 2020 Astro - v živo Video strani SP £ 5 S£ SOBOTA, 04. september S 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Predavanje - Prisluhni svojemu telesu 10:00 Ptujska kronika 10:30 Utrip Ormoža 11:30 Alfi po Sloveniji 12:30 Video strani 17:00 TV prodaja 18:00 Vino Ptuj 2021 20:00 Srečanje pevcev in glasbenikov Markovci 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani NEDELJA, 05. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroški oder 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Postavitev klopotca v Dravcih 13:00 Vino Ptuj 2021 15:00 Zbornik OŠ Gorišnica - Naših 260 let 16:00 Kronika iz občine Gorišnica, 2020 17:00 Alfi po Sloveniji 18:00 Zaigraj tamburica 2018 20:00 Polje, kdo bo tebe ljubil 21:30 Video strani PONEDELJEK, 06. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Kronika iz občine Videm 09:30 Ptujska kronika 10:00 Ujemi sanje 11:30 TV prodaja 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Postavitev klopotca v Dravcih 20:00 Srečanje pevcev in glasbenikov Markovci 21:30 Predavanje - Prisluhni svojemu telesu 23:00 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radi Občina Ju 24 Štajerski Križem kražem petek • 3. septembra 2021 Nagradno turistično vprašanje fl fl o TI Vf| o Ti fl TI o f Nove polke in valčki za zakladnico narodn Septembrsko glasbeno-prireditveno dogajanje pričenja družba Ra-dio-Tednik Ptuj. Že včeraj je pri Puhovem muzeju v Juršincih potekalo finale 7. sezone Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, projekt, s katerim spodbuja petje slovenskih pesmi. Nocoj pa bodo izbrani festivalski ansambli izvedli 12 novih festivalskih skladb, s katerimi se bodo potegovali za festivalske nagrade in naklonjenost občinstva. Septembra bodo na Ptuju potekale tudi 19. Grajske igre, v pripravi pa je tudi festival Ptujskih zgodb. „Letos sta se milostni Knez in Kneginja Ptujska odločila, da bosta k svoji mizi povabila spoštovane viteze, dame, meščane, mojstre in vse druge. Ptujska gospoda, ter vsi drugi vnanjiki bomo smeli sesti za knežjo mizo. Deželi naši je bila v letu Gospodovem 2021 dodeljena prva miza, da pokaže kaj zmore in zna slovenska dežela v kulinaričnih in gastronomskih umetnijah. Ob bogato obloženi mizi, kjer bomo postreženi številni hodi hladnih in toplih jedi naše grajske kuhinje, bomo prepevali, muzicirali, plesali, se bojevali za damino naklonjenost in pripovedovali zgodbe (Trubadur, ptujska branjevka Urša, gospodinja ptujskega ribiča Jurija z Dravske ulice). Srednjeveško kostumirane skupine se bodo predstavile meščanom in se poklonile naši županji, se sprehodile po mestu in vabile na Grajske igre na turnirski prostor, kjer bodo potekali viteški dvoboji, norčije, plesi. Za dobro voljo bo poskrbel Teter Cizamo s svojo zabavljaško skupino, atrakcijami na hoduljah in drugimi vragolijami. Obiskovalci bodo lahko poskusili dobrote grajske kuhinje, izvedeli bodo, kaj se je jedlo v Uršinih časih, okrog leta 1550 do 1600. Grajska birtija vinogradnikov VTC-13 bo ponujala izborna vina. Izmed najboljših je letos knez Bojan za knežje vino izbral sivi pinot (suhi), ki se odlično poda grajskim jedem," o letošnjih že 19. igrah, ki bodo potekale na turnirskem prostoru ptujskega gradu, 11. septembra, povedala predsednica društva Cesarsko kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten. Zabavali se bomo srednjeveško, plesali renesančno, jedli pa grajsko gurmansko, je še dodala. Bogato bodo svoje mize naložili tudi tržničarji z izdelki, izdelanimi na roko, brez katerih si življenja v srednjem veku niso mogli predstavljati. Ptujska srednjeveška preteklost, mesto je takrat izjemno cvetelo, vabi Ptujčane in obiskovalce od drugod, da jo doživijo v svoji največji pristnosti. K ogledu pa vabijo tudi zbirke v Ptujskem gradu. Letos jih je skupaj obiskalo 8109 iz 39 držav, lani v tem času (do 20. julija) so imeli 9345 obiskovalcev iz 37 držav. V letu 2019 pa je bilo obiskovalcev od januarja do 20. julija 23.393 iz OKNA, VRATA g GARAŽNA VRAM www.naitors.si m i NAIŠORSdoo Tel.: 02 741 13 BO, Mob: 031733 204 GoriSnica I, Gorišnica IZKORISTITE POPUSTE I AKCIJA: Alu vhodna vrata ] Foto: Črtomir Goznik Na 52. prazniku narodno-zabavne glasbe bo nastopilo 12 ansamblov. (Utrinek z lanskega festivala). 68 držav. Maja in junija letos so imeli boljši obisk kot v enakem obdobju leta 2020. „Junija je bilo 1500 obiskovalcev več kot lani junija. Največ je bilo šolskih skupin. Tudi avgusta je bil obisk precej boljši kot lani v tem času. Je pa lanski in letošnji obisk daleč od obiska v letu 2019. Upamo na dober obisk tudi septembra in oktobra, predvsem pa, da muzeja ne bo treba zapirati za obiskovalce," je povedal direktor PMPO Aleksander Lorenčič. Julija pa je bilo v slovenskih turističnih nastanitvenih objektih v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 zabeleženih 17,5 odstotka več turističnih prihodov in za 9,7 odstotka več turističnih prenočitev. V prvih sedmih mesecih letos pa je bilo v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 evidentiranih 14,8 odstotka manj turističnih prihodkov in 13,5 odstotka manj turističnih prenočitev. Vseh turističnih prihodov je bilo 767.533, turističnih prenočitev pa 2.269.566. Razmerje med številom prenočitev domačih in tujih gostov se je v juliju skoraj izenačilo, domačih je bilo 54 odstotkov, tujih pa 46. V ptujskih razstaviščih so še vedno na ogled tudi razstave 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays, v okviru katerih ob vikendih vabijo na vodene oglede in druge dogodke. Zaprli jih bodo 18. septembra. V Salonu umetnosti bo še do decembra na ogled razstava 30 let Ptuja v Republiki Sloveniji. Na ptujski tržnici pa si je mogoče ogledati manjšo razstavo Kulinarično potovanje po Ptuju skozi čas. Veliko razstavo na to temo pa pripravljajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož. Na vprašanje o tem, koliko arhivskih steklenic vina hrani v svojem vinskem arhivu Ptujska klet, da okrog 200.000, bo prejel Luka Horvat. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo letošnji festival Ptujskih zgodb. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 10. septembra. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri po vrsti bo letošnji festival Ptujskih zgodb? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. ^^ Ormož • Trgovina Kik z novo lokacijo Več prostora za kupce KiK Slovenija je ta teden v Ormožu odprl poslovalnico na novi lokaciji. Odslej jih najdete na Ljutomerski cesti 32b. Kot je pojasnila Martina Forjan, vodja prodaje v KiK Slovenija, so veseli, da jim je uspelo najti prostor v medetaži, kar pomeni, da je trgovina odslej za stranke še bolj dostopna, saj se jim za obisk ni treba več vzpenjati po stopnicah. Nova trgovina je v primerjavi s tisto, ki je na prejšnji lokaciji delovala že štirinajst let, nekoliko večja, z drugačno postavitvijo so poskrbeli za boljšo preglednost ponudbe, ki je odslej še bogatejša, dodatno pa sta se jim pridružili še dve novi sodelavki. Ob odprtju so za goste pripravili io-odstotni popust, nagradne igre in kolo sreče s praktičnimi nagradami. NŠ RREGUEDI ter registracijo Tehnični pregledi se bodo izvajali po naslednjem razporedu JESEN 2021 DATUM URA (od-do) KRAJ - LOKACIJA Ceodi^dobromnotece,^ * * * stalo m tolikokrat potegnil kratka da mi )e Prc0 V ž.ird]en)n s \e še pisanje aforiftnoo. ... ,-lUtt***)^UfcntSkim Šele« „Zdaj pa pamet v rote, j ^^ # # * Več Aeciliiron - aeč decikeloa. Koikorkrat mi je _____ Petek 10.09.2021 09.00 - 10.30 Dornava - Kmetija Cigula (Vilček) 10.45 -11.45 Moškanjci - Bencinski servis Žiher 13.00 -13.45 Gajevci - gasilski dom 14.00 -16.00 Cvetkovci - gasilski dom Ponedeljek 13.09.2021 08.00 - 09.00 Gerečja vas - gasilski dom 09.30 -10.30 Dražencl - gasilski dom 11.00 -11.45 Tržeč - gasilski dom 13.00 -14.00 Podlehnik - Market Žerak 14.30 -15.00 Žetale - gasilski dom Torek 14.09.2021 08.00 - 09.00 Zamušanl - Guma bar 09.30 -10.30 Stojncl - gasilski dom 11.00 -11.45 Grajena - Dom krajanov Grajena 13.00 -14.00 Apače - gasllsko-vaškl dom 14.30 -16.00 Dragonja vas - Plastika Medved Sreda 15.09.2021 08.00 -09.15 Zagorel - gasilski dom Grabšlnskl breg 09.30 -10.30 Juršlncl - bencinski servis 11.00 -12.00 Gabrnlk - Trgovina Hrga 13.15 -14.15 Lasigovcl - kmetija Kukovec 14.30 -15.00 Polenšak - parkirišče pri cerkvi Četrtek 16.09.2021 08.00 - 09.00 Stoperce - gasilski dom 09.30 -10.30 Majšperk - parkirišče pri pokopališču 11.00 -11.45 Lovrenc na Dravskem polju - športni park 13.00 -14.00 Stražgonjca - vaški dom 14.15 -15.30 Zgornje Jablane - Kmečki turizem Medved Petek 17.09.2021 08.00 - 09.00 Zgornji Leskovec - gasilski dom 09.30 -10.30 Clrkulane - bar Marinka 11.00 -12.00 Pobrežje - vaški dom 13.15 -14.00 Nova vas pri Markovclh - gasilski dom Dominko d.o.o. TEHNIČNI PREGLEDI, Zadružni trg 8,2251 PTUJ, TEL: 02/ 788 II 75