291. Številka,_Ljubljana, v petek 19. decembra 1902._XXXV. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti ptojenian za «v»tro-ograke dežele za vse leto 25 KQza pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za poi;ieta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, /.a jeden mesec 1 K 90 b. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10,b. Na naročbo brez istodobne vpofiiljatve naročnine se ne ozira. — Za^oznanila plačuje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, Ce so dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isivoio frank. vat:. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12. Upravnlštvu naj ae bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvoftje iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. — „Narodna tiskarna" telefon št. 85. da srno bili Slovenci tudi to pot prezreti. Vsi narodi avstrijski imajo svoje zastopnike v gospodski zbornici, samo slovenski narod nima v gospodski zbornici nobenega zastopnika, samo slovenski narod je iz gospodske zbornice izključen. To pa n» slučaj, nego premišljeno in nameravano žaljenje in preziranje slovenske narodnosti. To izhaja najbolje iz dejstva, da niti baron Winkler, ki ima gotovo več zaslug za državo in za domovino, kakor kak tucat sedanjih lordov, ni član gospodske zbornice. Naj se nam ne prihaja z ugovorom, da nimamo tako zaslužnih mož, da bi sodili v to visoko korporacijo. V tej visoki korporaciji je četrtina vseh članov tako brez vsake zasluge, da niti oficiozni slavopevci niso vedeli kaj o njih zaslugah povedati, mej tem ko je razmeroma dosti sinov našega naroda, ki bi zaslužili, da se jih pokliče v persko zbornico, kar pa se ne zgodi, ker se neče, da bi bili Slovenci v tej zbornici sploh zastopani. W KJublJaifti« 19. decembra. Državni zbor. PredJvčerajšnjowsejo je bilo podanih zopet več interpelacij, med drugimi so interpelirali: posl. Hagenhofer poljedelskega ministra, naj se predloži deželnim zborom zakonski načrt o snovanju kmetijskih strokovnih zadrug; poslanec Ofner zaradi stavke galiških lekarniških pomočnikov; posl. Wohlmeyer ministrskega predsednika zaradi najnovejšega imenovanja članov gospodske zbornice. V interpelaciji se navajata posebno A. Dreher in dvorni svetnik Nothnagel. O prvem se pravi, da nima drugih zaslug, kakor da je s svojo konkurenco uničil celo vrsto svojih srednjih in malih sta novskih tovarišev, izsesal brezštevilne gostilničarje ter si nakopičil na sto milijonom premoženja. O drugem se pa ve, da je samo hud nasprotnik antisemitizma. Na to interpelacijo je Korner takoj odgovoril, da je vlada postopala po državnih tem. zakonih. Nothnagel da je dika znanosti in zdravniškega poklica, Dreher pa je najodličnejši avstrijski industrijalec. I Nadalje je pojasnjeval dr. Korber razna vprašanja zaradi stanja natrodbenih pogajanj ter povedal, da sta obe vladi carinski tarif in carinsko- ter trgovinsko pogodbo dognali do neznatnih točk. Potem je še odgovarjal na Breiter-jevo interpelacijo zaradi galiških lekar-narniskih štrajkov, zaradi bfere Wall-burg Staudinger itd. Tudi trgovinski in železniški minister sta odgovorila na nekatere interpelacije. Končno je odgovoril Korber še na interpelacijo posl. B e r k s a zaradi imenovanja dveh namestnikov drž. pravdnika v Mariboru in Ljubljani ter zatrdil, da je graško nadsodišče pri tem postopalo popolno pravilno Potem je preišla zbornica v nadaljno obravnavo zakona o terminski žitni kupčiji. Govorili soPattai, Peschka, Hagenhofer, Schlegel, Stein i. dr. Zakon se sprejme. — Posl. Schonerer predlaga nujno obravnavo poročila o podporah zoper uime. Nujnost se sprejme Posl. Biankini govori o bedi v Dalmaciji. Vladna predloga o znižanju živinske soli se reši nujno ter sprejme v tretjem branju. Ko je bilo podanih nekaj interpa-lacij, odgodi predsednik zasedanje za nedoločen čas. Odstop vojnega ministra Krieg-hammepja. V naši militarični državi nima noben minister toliko zaslombe na najvišjem mestu, kakor vsakokratni državni vojni minister. To čuti tudi vsak teh ministrov, posebno pa je še čutil dosedanji vojni minister flcmst. baron Krieghammer. Imel je posebnega zaščitnika v vladarju samem, zato pa so bili tudi njegovi nastopi v delegacijah tako samozavestni, da ne rečemo ošabni, da so čestokrat izzvali upor demokratičnih poslancev. A sedaj so se mu vendar tla omajala. Podal je demisijo, katero je tudi cesar sprejel. Gotovo ni prišel ta korak nepričakovano. Spravlja se temveč v tesno zvezo z novo vojno predlogo. Vojna predloga glede zvi- Slovenci — prezrti. Med prerogative krone spada-tudi imenovanje članov gospodske zbornice. Seveda imajo ta imenovanja velepolitičen značaj in je ob sebi razumljivo, da se zgode vedno na predlog ministrstva. Te dni je bilo imenovanih 2G novih članov g03podske zbornice. Novi peri so večinoma politično brezbarvni ljudje, tako brezbarvni, da se glede nekaterih ne ve, se li pridružijo desnici, levici ali središču gospodske zbornice, glede nekaterih pa se na to sklepa samo iz ozirov na njih narodnost. »V a ter lan d« tolmači to dejstvo tako, da je vlada pri izbiranju ncvih perov jemala v poštev v prvi vrsti go spodarske sposobnosti nasvetovanih kandidatov, da s tem novic pokaže, kako smatra gospodarske zadeve za prvo skrb države. To se čita prav lepo — pa ni druzega nič, kakor cenena fraza. V narodnostnem oziru je ministrski predsednik dr. pl. Korber tudi pri ti priliki imel najnežnejše obzire na Nemce. Menda jim je hotel tudi pri ti priliki pokazati, da imajo Nemci v tej nesrečni državi v vsem in pri vseh zadevah prvenstvo, da so postavljeni nad druge narode in poklicani gospodarji, kajti med 27. novimi člani gospodske zbornice je 17 Nemcev, 5 Poljakov, 3 Čehi in grof Borelli, katerega reklamujejo Italijani in Hrvatje. Malorus ni bil imenovan nobeden in tudi Slovenec nobeden. Zakon določa, da se pokličejo v gospodsko zbornico možje, ki imajo posebne zasluge za domovino, za cerkev, za znanost i. t. d. Posebne zasluge! Ako pa pregledamo imenik članov gospodske zbornice, se pokaže, da je med avstrijskimi lordi jako mnogo mož, ki nimajo niti sence kake zasluge, o katerih se lahko reče, daše sami ne vedo, čemu so na svetu. Število teh mož se je sedaj zopet pomnožilo. Kako je prišel na pr. Anton Dreher v gospodsko zbornico, tega ne more nihče razumeti. Kar je pa posebno značilno je to, LISTKE. Smeh. črnogledi pesimisti, kakor n. pr. naš Kretanov, imenujejo našo dobo »solzivi«, »skisani«, »tužni«, »obupani«, »samomorilni« svet, kjer bo sme kmalu izginil, tako da peto koleno našega potomstva sploh ne bo več poznalo smehu. Zato pa se bodo izstiskavale in točile solze v tem večji obilici. Tem prorokom se je pridružil tudi angleški profesor S u 11 y , ki je spisal nedavno celo knjigo o vprašanju: »Zakaj gineva smeh«. In Če reče kaj naš dalekovidni Kretanov ter zapiše za njim angleški profesor, potem že smemo verovati ravno tako trdno, kakor n. pr. Falbo-vim vremenskim prognozam. Smeh tedaj gineva. In naši potomci bodo zastonj iskali v mestnem arhivu za-biležke o smehu; ne bodo si mogli napraviti jasne slike o njem. In vendar je naša dolžnost, zapustiti zanamcem verno sliko, kako smo živeli, se veselili in žalovali še v 20. stoletju. Kaj je smeh? »Glasno, z bolj ali manj močnim šumom spojeno krepko iz-dihavanje, ki se razkroji vsled hitro se vrstečih odmorov v celo vrsto sunkov, med tem ko je vdihavanje krajše in globoko. Pri tem se razširijo ustni predali ter se povzdigneta oba kota ustenj, a mi mične mišice v obrazu se skrčijo. Ako se to zgodi brez šumnega izdihavanja, se imenuje pojav smehljanje, ako pa se vrši z zelo šumnim izdihavanjem, pa k robo tanje.« Kdor se temu znanstvenemu opisu ne smeje, pa naj poskusi natančno po predpisani proceduri, in smeh se mu gotovo posreči. Smeh provzroči ali duševni pojav, ali pa telesni (n. pr. žgečkanje kože). Smeh se tudi prenese, da človek ne v6 prav, zakaj se smeje, kakor to opazujemo pri onih okroglih župnikih, ki nosijo vedno na smeh zategnjeni obraz. Pri teh ne pride muskulatura obraza in gibanje ustnih kotičkov nikoli v pravo pomirjenje. Neprestano posmehovanje opazujemo nadalje pri osebah, pri katerih ne delujejo možgani po določenem potu. Smeh pa lahko postane tudi krčevit, kar se posebno dogaja pri histeričnih ter cijalkah, kadar jim duhovniki lažejo prav debele izmišljotine o liberaloih. Zmerno smejanje označujejo psihologi za zdravo sredstvo, posebno pri de beluharjih, ker se vsled napejanja miiic kri zadržuje, da ne sili prenaglo nazaj k srcu. Zakaj bi tedaj opustili smeh? Smeh se loti le zadovoljnih pri mirnem srcu in polnem želodcu. Teh svojstev pa je v brezčutnem boju za obstanek v naši materialistični dobi čimdalje manj. Zato se dandanes nikjer toliko ne smeje, kakor v farovžih in nikjer manj, kakor v tovarnah. Od zdravega smeha bo človeški rod prehajal polagoma na smehljanje, potem bodo le še mišice podrhtavale, a končno bodo tudi lete povsem otrpnile. Ljudje pa bodo hodili okoli s trdno stisnenimi ustnicami in »lesenimi« obrazi. Stare fotografije, na katerih se vidijo smehljajoči novoporočenci, bodo veljali poznejšim rodovom za nedostopne. Smeh vzbujajoči nagibi so tedaj po dokazih učenjakov dvojni: duševni in občutni. Pri psihičnem smehu ni treba, da naše oko gleda smeh provzročujoči pojav n. pr. obupno mahanje z rokami in gesti-kuliranje Bonaventure na prižnioi, temuč že sama dušeslovna predstavitev razvname lahko muskulaturo smeha, n. pr. ako si skuša naš duh predstaviti dr. Žlindro, kako s 16% vrečo na hrbtu pelje svojih 36.000 analfabetov „nazaj h Kristusu kralju". sanja vojaških bremen se je odklonila, a še visi v zraku, a baš odstop Kriegham-merjev kaže na to, da se ta predloga skoraj gotovo ne bo rešila parlamentarnim potom, temuč s § 14. Narodi ne bodo potemtakem mo^li delati odgovornega vojnega ministra, a novi vojni minister bo imel umite roke ter bo lahko snoval nove načrte za bodoče zvišanj**. O krizi v vojnem ministrstvu se je ža dalje časa govorilo, in sicer odkar se je prvič vložila vojna predloga. Iz zapostavljenja vojne predloge pa je izvajal Krieghammer posledice za svoj ugled in vpliv ter odstopil. V političnih in vojaških krogih je ta odstop vzbudil veliko presenečenje. Dr. Lueger in papež. Največji klo\vn naše dobe, dunajski župan dr. Lueger se sme zahvaliti, da ima v občinskem svetu mam« luke , katerim sme igrati vsakovrstne komedije na račun davkoplačevalcev. Ena takih Luegerjevih komedij je tudi dragoceno darilo dunajskega mesta papežu za 251etnico. Ogromni tisočaki davčnega denarja so se porabili za to darilo, od katerega ne bo imel drugi koristi kot Vatikan in pa Lueger, ki dobi kak privesek na svoje široke prsi. Drago darilo se je poslalo papežu z naslednjim Luegerjevim pismom: »Vaša svetost! Sveti oče! Katoliki celega (?) sveta hvalijo Boga vsemogočnega, da ti je v svoji milosti naklonil, obhajati 251etnico slavnega pon-tifikata. Tudi občinski svet državnega in prestolnega mesta Dunaja, prevzet verne ljubezni in oboževanja za poglavarja naše katoliške cerkve, se udeležuje te svečanosti ter je sklenil, z medaljo večno ohraniti spomin na ta pomemben dan. Približamo se tedaj Tvojemu prestolu s pre-srčnimi čestitkami in otročjo prošnjo Ti, sveti oče, blagovoli mestu Dunaju izkazati veselje (!), sprejeti ta spomenik. Ob enem pa prosimo vsedobrega Boga, naj bi Te, sveti oče, v blagor in veselje katoliške cerkve ohranil dolgo pri življenju.« Več, kakor Luegerjevih čestilcev, pa je na Dunaju onih davkoplačevalcev, ki preklinjajo papeževe petolizce, ker po- Smeh, ki ga provzročajo občutki, t. j. dotikanje kože, se fabricira najčešče v naših farovžih pri »izdiranju trna« in podobnih procedurah v kamricah. Ker pa tudi Kamuščečivi dovtipi niso več v stanu, izvabiti »Brivčevim« naročnikom psihičnega smeha, ustanovil se je v Ljubljani »Jež«, ki naj izsili, ako ne psihični, pa vsaj smeh — občutkov s svojimi iglami. Kako smo se tedaj v 20. stoletju smejali? Nežne in sramežljive duše se s m e h 1 j a j o , odkriti značaji se »od srca« smejejo, diplomatje in profesorji samo »ustna zategnejo na smeh« hudomušni se muzajo, škodoželjni se režijo, obiskovalci katoliškega »teatra« se krohotajo. Tudi pri nekaterih živalih je opazovati smehu podobne pojave veselja. Smejejo se po svoje. Provzročajo pa njih dušno razpoloženje telesni občutki. Kako »ljubko« hrešči n. pr. svinja, ako jo kdo praska, mačka »prede« ter skrivlja hrbet, pes pa za-renči in navadno — popade. Celo krava se smeje, pa le tedaj, ako kak klerikaleo katero posebno duhovito »pogrunta« ter jo v »Slovencu« obelodani. Ridens. šiljajo denar v Rim, doma pa pustijo onemogle delavca in meščane, da si končajo življenje iz bede in obupa. Najnovejše polit, vesti. Spravna pogajanja. Nemški po slanoi is češke so razpravljali včeraj o češkem elaboratu ter sklenili, da češke zahteve niso sprejemljive. — Kloiačeva skupina se je izjavila, da se ne more pridružiti češkemu elaboratu, ker njegova vsebina ne odgovarja državnopravnim političnim in narodnim pravom češkega naroda. — Szellov ultimatum. Korber je dobil ultimatum ogrske vlade, ki zahteva, da se mora pogodba rešiti do Božiča, najpozneje pa do novega leta. — Venezuela je sprejela zahteve vseh oblegajočih velesil, razun teritorialnih odškodnin. Za mirovnega sodnika se predlaga ameriški poslanik Bowen. — Nemiri na otoku Haiti so nastali zaradi volitve predsednika. Vojaštvo je oklicalo generala Nor d a za predsednika. — Stric španskega kralja aretiran. General Bourbon y de C a s t e 11 i je bil predvčerajšnjem v Madridu aretiran zaradi prepovedanega igranja. — Bolgarski proračun izkazuje 335 029 frankov prebitka. — Za teologično fakulteto v Strassburgu se je najbolj potegoval baron Hertling. Papež mu je za to poslal veliki križ gregorjanskega reda, kardinal Kampolla pa priznalno pismo. — Proračun n i ž j e a v s t r i j s k e g a deželnega zbora izkazuje primankljaja 46.704 K. Obrambna sredstva proti klerikalizmu. (Dalje.) Taxil je svojim sleparijam pravzaprav sam naredil konec, ko je namreč spoznal, da se komedija ne da več nadaljevati. Njegov pajdaš, dr. Hacks, je namreč v klerikalnem listu — »Kolnische Volkszeitung« — lastnik in urednik tega lista je bil Hacksov svak — začel Taxi-love sleparije razkrivati in Taxil je uvi-del, da mora biti sedaj konec njegovi spekulaciji, ki mu je nesla nad tri milijone frankov. Sklical je radi tega na dan 19. aprila v dvorani zemljepisnega društva v Parizu velik shod in na tem mnogoštevilno obiskanem shodu z največjim cinizmom povedal, da je vse švindel, kar je pisal, da je imel ves katoliški svet 12 let za norca, ker mu je to neslo. In nazadnje se je še toplo zahvalil vsem katoliškim škofom in duhovniškim listom, da so ga tako izdatno in s tako vnemo podpirali. Povedal je še mnogo druzega zanimivega, tako da se je škof Nortkrop v Charlestonu že pred leti obrnil do papeža in mu pisal, da je vse od konca do kraja bedasta laž, kar je T»xil pisal o hudičevanju v Charle9tonu, a papež je škofu ukazal molčati Da je to resnica, potrjujejo »Historisch - politische Blatter« (1896. II. 731) Shod se je seveda končal z velikan skim hrupom. Zbrani duhovniki bi bili najraje Taxila ubili, a prišla je policija in naredila rabuki konec. Razkrinkanja Taxilovega sleparstva je bil strahovit moralen udarec za ves klerikalizem. Seveda so klerikalci šli takoj na delo, da bi stvar prikrili in zasukali tako, kakor njim kaže. Klerikalci so virtuozi laži in pačenja in so vse svoje zmožnosti v teh strokah uporabili, da bi aferi Taxilovi dali drugačno lice in sami sebe oprali. Predvsem so zatrjevali, da je jezuvit pater Gruber razkrinkal Tax'la. To je popolnoma neresnično. Pater Gruber je bil najgoreč nejši vseh Taxtlovih apostolov. Gruber je preložil na nemški jezik več Taxilovih spisov in sam 1. 1888 v »Stimmen aus Maria Laach« hvalil svoj prevod in Taxi love spise. Vsebina Taxilovih spisov tudi ni bila vzrok razkrinkanju; 99 odstotkov vseh duhovnikov s papežem in kardinali vred je priznavala resničnost Taxilovih bedastih in podlih izmišljotin) in bi še danes te spise razširjala in jih prodajala kot sveto resnico, da ni Ta x i 1 o v sokrivec in sotrudnik dr. Hacks sam celega švindla izdal. Kakšen pa je splošni pomen te Taxilove sleparije? Ko je bilo Taxil Hacks-Margiottovo sleparstvo dognano, tedaj je klerikalno časopisje kakor na jeden glas začelo zatrjevati: Vsak človek je zmotljiv, vsak človek se da vjeti v kako zanjko; tudi papež, kardinali, škofje, prelatje in bogo-slovci postanejo lahko žrtev kacega sleparja, če je ta dovolj premeten; take stvari se zgode vsak dan; koliko vladarjev je že z redovi odlikovalo pustolovce, ki so jih znali premotiti itd. itd. Toda stvar ne stoji tako. Gotovo so tudi papež, kardinali in škofje umrljiva bitja in jih premeten človek lahko oslepari. Tudi bi nihče ničesar ne rekel, ko bi bili papež, kardinali in škofje premoteni samo po osebi Ta\ilovi, ali pri tej zadevi se ne gre za osebe Leona T a \ i 1 a, dr. Hacksa in Margiotte, marveč gre se za stvar, ki so jo zastopali, za trditve in pripovesti, ki so jih objavili. Vsak količkaj razumen človek, ki je čital o spolskem občevanju hudiča z živimi ljudmi, ko je čital, kako so živi ljudje s pomočjo hudiča potovali na zvezde, ko je čital, kako se je lesena miza spremenila v živega krokodila, ki je znal igrati na klavir — drugih detajlov ne omenjamo, ker so preveč svinjski — je takoj spoznal, daje to ostudna slepa rija, da je smrad in gnoj. Najvišji cerkveni krogi pa tega niso spoznali. Ta xilove karikature Kristusovih naukov, Taxilova parodija vsake vere je našla milost pri prvih možeh cerkve. Duhov niki so Taxilov smrad prevajali, duhov niki so te spise deset let razširjali in s prižnice, kjer naj se glasi božja beseda, oznanjali tudi najblaznejše: Taxiljade. S temi spisi so hoteli razširjati luč in resnico vere, ti spisi so se jim zdeli verjetni in resnični. Lahko bi tu uvrstili poučna razmiš ljevanja o sistematičnem poneum-njevanju in poživi nje nju lahkover nih mas, a zdi se nam, da tega ni treba. V tem, da so papež, kardinali, škofje itd. bili prepričani, da je vse resnica, kar je pisal Taxil, v tem tiči pomen te zadeve. Papež, kardinali, škofje itd. itd. niso namreč verjeli Taxilu radi tega, ker je bil on premeten, oni pa lahkoverni; verjeli so mu zaradi tega, ker se bistvo njegovih blaznosti popolnoma ujemastem, kar papež,kar dinali in škofje sploh zastopajo. Taxil si ni svojih trditev kar izmislil, on je le prikrojeval in zabeljeval, kar je našel v bulah in drugih izjavah različnih papežev in v spisih odličnih katoliških bogo s lovce v Taxil je pustil v svojih spisih nastopiti hudiča v obliki krokodila in kače. Uzor za to mu je bila bulla »Vox in Roma«, ki jo je izdal papež Gregor IX. V tej bulli govori papež o češčenju hudiča. Hudič se — glasom te bulle — prikaže novim če-stilcem kot žaba ali krota. Navadno je ta tako velika kakor raca ali gos, dostikrat pa kakor peč. Novi čestilec ji poljubi zad njico. Po tem poljubu mu izgine zadnji spomin na katoliško vero iz srca . . . Hudičevi čestilci sedejo potem k pojedini. Zdaj se jim prikaže hudič v obliki črnega mačka in vsi mu poljubijo zadnjico .... Potem se ugasnejo luči« — kar piše papež v tej bulli še dalje, tega iz ozira na nravnost ne moremo navesti. — Takih slučajev soglasja bi lahko navedli še na stotine in zato pravimo s polno zavestjo: Taxilove blaznosti so kri od krvi in meso od mesa rimskega klerikalizma. (Dalje prih.) Dnevne vesti V Ljubljani, 19 decembra. — Osebna vest. Poštar v Zatičini g. Friderik Lah je imenovan poštarjem na Rakeku. — Tiskovna pomota. V članku »Kako se pri nas afere rode«, vrinila se je neljuba tis ovna pomota. Navedlo sa je, kako so p jsamezniki govorili, in posebno kako je govoril Eilenbogen. Za El-lenbognom prišel je Formaaek k besedi — a šele drugi dan — ter mu je odgovarjal. V našem članku pa se je vsled pomote čitalo, da je Formanek odgovarjal Plantanu. A Formaaek se Plantanovega govora niti z besedico ni dotaknil: on je odgovarjal in hotel odgovarjati zgolj le poslancu Eilenbogen u. Stvar je sedaj docela pojasnena, in nam se le čudno zdi, da češki listi, kakor »Politik« in »Narodni list,y«, še do danes niso popravili krivice, katero so delali v svojih poročilih poslancu Plantanu. — Dr. Tavčar je vložil proti nad-učitelju Ravnikarju tožbo radi žaljenja časti, da pride leta vsaj v položaj, da pred sodiščem dokaže, kdo mu je odjedel 500 gold. vsako leto. — Deželni šolski svet je imenoval v svoji zadnji seji g. Ivana Rodica v Stopiču nadučiteljem istotam in učitelja v Ihanu, g. Vendelina Sada rja, učiteljem na I. mestni deški ljudski šoli v Ljubljani. — Misijonarji na Vipavskem. Iz Ustja se nam poroča: Ob času zadnjega misijona, s katerim smo bili onesrečeni, je mlajši misijonar ljudem na vse načine zabičeval, da ne smejo brati »Slovenskega Naroda«, češ, da piše proti veri in da bo vsak »frdaman«, kdor ga bere. Isto je za- bičeval ljudem v Budanjah. Kako se more tako ščuvanje imenovati cerkveno opravilo, nam ni razumljivo. Zavedni možje so bili jako ogorčeni radi teh propovedi. In to po pravici. Naj klerikalci le pred svojim pragom pometajo, da ne bode toliko takih slučajev, kakor oni z Drozdom v Pragi, ali z dekanom na Dunaju itd itd. Vsi razumni možje vedo, da si je »Slov. Narod« pridobil veliko zaslugo s tem, da ljudstvu odpira oči in se trudi, naše ljudstvo osvoboditi iz suŽnosti klerikalizma. — Nevarne pridige. Kakor v Ljubljani, imajo tuli v Trstu jezuvitske pridige. Samo, da jih hodijo v Trstu poslušat le Nemci, ker so nemške, Italijanov in Slo vencev ni blizu. V Ljubljani pa se seveda dobi vedno dovolj »zavednih« Slovencev in Slovenk, ki ne hodijo s slastjo poslušat le nemškega jezuvita, temuč bi šli poslušat tudi najbrže Kitajca, ako bi tako želel škof. — V Trstu imajo tedaj jezuvitske pridige, a ne v cerkvi, temuč v škofovi palači. Tam se zbirajo zvečer razni nemški »verniki«, med njimi tudi namestnik z uradniki. Za temo svojim govorom si je izbral jezuvit »egoizem in altruizem« ter jo obdeluje ne le zelo pikantno, temuč tudi tako politično, da je vojno poveljni-štvo prepovedalo častnikom, hoditi jezuvita poslušat češ, v njegovih pridigah je le politika, ni pa vere. — Velika operna noviteta „Psoglavci", ki pride jutri, v soboto prvič na slovenski oder, je znamenito, mo derno, a hkratu pristnonarodno umetniško delo jednega najpriznanejših živečih Čeških skladateljev, ravnatelja opere »Narodnega divadla« v Pragi, g. Karla Kovafoviča. Vzorni, veledramatični, vseskoz zanimivi libretto K. Šipka po velikem in slavnem romanu Al. Jiraska je poln idilskih, veselih in burnih ljudskih prizorov s pristnočeškim značajem. Glavno dejanje pa se stopnjuje kakor v drami ter se vije od prvega od pora tlačenih Chodov do burne obravnave pred apelačnim sodiščem ter do groznega bojišča, na katerem so izkrvaveli češki kmetje za svojo >Staro pravdo«. Tu je vrhunec drame, a dejanje se poostri še s silno pretresljivim prizorom v ječi, kjer se junaški Kozina oslavlja od svojcev, predno mora v smrt. Zadnja slika kaže kazen okrutnega graščaka Lamingerja. V glasbenem oziru stavlja opera na pevce in orkester največje zahteve. Premagati je bilo torej treba mnogo težkoč, predno je bila nastudirana ta moderna opera. Glavno naslovno ulogo poje g. Vlček, ki jo je pel opetovano že v Plznu. Velike uloge pa imajo tudi ga. Hanušova-Svobodova, g. K ral, gdč. G 1 i v a r Č e v a, g. A s c h e n brenner in g. Haje k. Pri operi sodeluje poleg zborov malone vse dramsko osobje ter se je število statistov izdatno pomnožilo. Pri »Psoglavch« ima posla 12 solistov, 24 oseb zbora, 29 igralcev in statistov, skupaj 65 z ne manje važnima faktorjema orkestrom (32 mož) in kapelnikom p->. 98 oseb. Tako ogromno število ni sodelovalo še pri nobeni operi ali drami na slovenskem odru. Odbor se je potrudil, da uprizori »Paglavce« čim najpopolnejše. Vršile so se v to svrho tri orkestralne izkušnje. Garderoba se je napravila večinoma nova, nakupili so se razni rekviziti ter se je nabavila nova kulisa. — Slovensko gledališče. Dunajska burka »Brez denarja« (Das Miidel ohne Geld) obrodila je lepšega sadu, kctkor s prvo uprizoritvijo; v njih vlogah v zadnjič prisotnem občinstvu dobro znani igralci, zajedno pevci gg. Lier in Boleška pa gdč. Kočevarjeva, trudili so se pošteno na vso moč, da zadovolje poslušalstvo. Slednji klicali so jih po vsakem srečnem završetku po dvakrat in trikrat, videlo se je, da je vzradoščeno občinstvo nad humorjem dramatika kakor igralcev. Toda kaj pomaga naporno stremljenje dramatičnega društva, vrlih režiserjev in umetnosti pošteno udanih igralcev, kateri vsi spolnujejo po svoji nadarjenosti, oziroma po drugih jim pristojnih svojstvih primerno uspešno izročene dolžnosti. V tem oziru pa ni pritegniti glede našega občinstva. Pač se stalno zanima za muzo Talijo vrlo naše dijaštvo. Če je povsodi drugod prazno, parter je napolnjen mladeži. Odrasli pa smo postali menda čedalje bolj blazirani, češ, da naj prinaša gledališče nobenih zanimivih zagonetk več na oder, da torej ni treba posečati dramatičnih predstav, ker zajemamo lahko po drugih virih potrebno duševno hrano, čudno pa je iz druge strani dejstvo, da polagamo toliko važnosti na telesno hrano in na drugačno ne baš duhovito raz vesel j o vanje Za lov, kegljačke partije in pojedine, prirejene iz raznih naslovov, nam preostaja vedno dovolj časa. Izgovori se nanašajo kmalu na navedene malenkosti, kmalu na to, da se je treba pripravljati pred božičnim časom na Miklavža in božične 'praznike, da treba štediti za plese in koncerte po božičnih praznikih. Rad bi vedel, katera doba v letu je posvečena torej umetnostnemu užitku po drami in operi* Uboga umetnost. Nedogleden je prevrat v ugodnem smislu. Slabo svojstvo smatrati je tudi razvada, da si nihče ne ogleda rad druge uprizoritve, velika zmota leži v tem, ker se z jednim posetom ne prebavi niti najlažjega dramatičnega umotvora. Posameznik mora si prilagoditi polagoma krasote, vrline in dovtipe posamičnega umotvora, potem se bo šele na njih naslajal uspešno sebi v zadovoljstvo in veselje. Dr. B. — Božične počitnice skrajšane. Deželni šolski svet je odredil, da se mora na ljubljanskih ljudskih šolah takoj po božičnih praznikih vršiti redni poduk. Počitnice trajajo letos zategadelj le od vštetega 2 4. do vštetega 2 8. t. m. V ponedeljek 29. decembra je zopet šola. Na to se opozarjajo starši izven Ljubljane. Poročilo današnje »Laiba-cher Zeitung« ni popolno. C. kr. mestni šolski svet je dal namreč tudi soboto, dne 27. t. m. prosto, ker sme krajno šolsko oblaatvo med šolskim letom dovoliti 3 proste dni povrhu počitnic. Mestni šolski svet je torej dodal še dan 27. t. m. — Mali doprsni kip Prešernov, kakor tudi kip Gregorčičev, katera sta bila pri tukajšnjem trgovcu Jerneju Bahovcu pošla, sta vnovič dogotovljena ter ju je zopet dobiti. Pri tej priliki priporočamo opetovano kipce slovenskih literatov v mnogobrojno naročbo povodom božičnik in novoletnih daril. — Umrla je danes stotnikova vdova gospa Karolina Ur bas, zakupnica trafike v Mahrovi hiši v starosti 76 let. — Potres. S Trebelnega se nam piše: Včeraj 17. t. m. popoludne, ko je ura na Trebelnem kazala 4 pa 8 minut, se je pojavil tukaj precej močan potres. Čutili so ga ljudje na planem in v hišah. Trajal je 3 do 4 sekunde in spremljalo ga je podzemsko bobnenje. Kozarci, steklenice in okna so zašklepetali, a duri zaje-čale. Potres je prihajal od zapada. Ker trebdljska ura zaostaja, je moralo takrat biti po železniški uri blizu pol 5. — Z Zidanega mosta se nam piše: Pri včerajšnjem opoldanskem brzo-vlaku se je med Zagorjem in Trbovljami odkrhnil okoli 5 kg težek kamen od skale, štrleče nad železnico, ter loputil z veliko silo skozi okno v voz II. razreda, ki je prouzroči! mnogo strahu med potniki. Ne malo je manjkalo, da ni zadel kamen nekega potnika (gosp. B. Zaf ošnika, uradnika banke »SUvije«) v glavo. — Smešno. Graška »Tag^sposU se je dala iz Žalca, najbrže od edinega tam živečega nemškutarskega kramarja, pošteno nafarbati. Piše se ji namreč, da so triani siti dosedanje slovenske občinske vlade ter so postavili za predstoječe občinske volitve zgolj nemško - prijazne kandidate, da se bo zopet obnovilo občevanje z nemškimi (?!) sosedi. Da so v Gradcu tako naivni, da ne vedo kje in kaj je trg Žalec, tega res nismo mislili. — Detomorilka. Zavoljo umora svojega otroka je zaprl orožniški postaje-vodja Ogorevo Frančiško Kranjc iz Dra-kovc, občina Mala Nedelja. Obdolžena je, da je otroka po porodu zavila v cunje, da se je zadušil in ga potem zakopala v bližnjem vinogradu. — Grozno. »Mir« poroča: Mas Nevin, sloveči celovški paša, je zaukazal, da se mora s 1. januvarjem zapreti mestno pokopališče v Št. Rupertu pod Celovcem. S tem hočejo vse Celovčane prisiliti, da se morajo dati pokopati v novem, ne blagoslovljenem mestnem pokopališču pod Trnjovasjo. Znano je, s kako silo so celovški mestni očetje zabranili, da se novo pokopališče ni smelo blagosloviti. Sedaj pomaga »katoliški« baron Mac Nevin, da se namen framasonov še bolj doseže, in da katoličanom nov udarec. — Iz Zagorja se nam pile: V »Rokovnjačih«, katere uprizore sv. Štefana dan zagorski diletantje v veliki dvorani g. L. Habata v Zagorju, sodeluje iz prijaznosti gospica Vračkova iz Ljubljane v ulogi »Poloniee«, kakor tudi pevski klub »Zagorje« in zagorski orkester. Slavno občinstvo se opozarja, da bode začetek igre radi velikib izprememb v inscenaciji točno ob 6. uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 5. uri. Predprodaja vstopnic pri L. Habatu v Zagorju. — Potrjeni zakon. Cesar je potrdil zakon koroškega deželnega zbora, s katerim se delodajalcem nalaga dolžnost, da plačujejo za svoje uslužbence bolniške pristojbine. — Občinske volitve v Miljah pri Trstu. Občina Milje je bila doslej vedno v rokah Italijanov in ni narodna slovenska stranka še nikdar imela v občinskem odboru zastopnika. Te dni se vrše nove volitve. Slovenska stranka je postavila svoje kandidate v tretjem razredu. A boja ni imela z italijansko stranko. Ta stranka se ni več upala nastopiti pod svojo lastno zastavo, nego se je skrila za socialnimi demokrati. Volilna borba v tretjem razredu je trajala tri dni. Zmagali so socialisti, a le za kakih 80 glasov, kakor poroča »Edinost«. — Poskusen! bratomor. V Trstu je streljal Anton Zaf red na svojega brata Ivana, krčmarja pri klavnici. K sreči ga je ranila krogla le na licu brez nevarnosti. Do razpora je prišlo med bratoma, ker je Ivan baje grdo ravnal z materjo. — Iglo zabodel v roko. Jakob Vidmar, 15 let star, krojaški vajenec v Spodnji Šiški štev. 11, doma iz Česnice, občina Mirna peč, si je včeraj po nerod nosti zabodel iglo v desno roko pod komolcem tako globoko, da mu je ostala v mesu in je moral iti v bolnico, da so mu jo potegnili ven. — Okraden hlapec. Danes ponoči je prišel tat v hišo na Radeckega cesti št. 20 v sobo, kjer spi hlapec Mihael Šusteršič in je z dletom odprl Šusteršičev kovčeg in vzel iz njega le 4 K, dasiravno je bilo v kovčegu več denarja in tudi srebrna ura. — Roko zlomil. Anton Modic, 15 let star, mizarski vajenec pri Ivanu Šu-šterju v Vodmatu, je padel predvčerajšnjem čez stopnice in si zlomil levo roko. — Izpod policijskega nadzorstva je ušel nevarni tat Ivan Zaje, rojen leta 1872 v Veliki Račni, kateri ima pri levem očesu brazgotino. — Povozil je včeraj popoludne na Kongresnem trgu delavec v tobačni tovarni Franc Kramaršič 5 let starega dečka Alojzija Potokarja, sina c. kr. poštnega uradnika g. Alojzija Potokarja. Deček je na obrazu poškodovan. — Skesan tat. Dne 9. t. m. je bila vrtnarskemu pomočniku Adolfu Un-gerju pri Korziki na Blei\veisovi cesti iz sobe ukradena srebrna žepna ura. Včeraj je tat prinesel uro nazaj in jo položil na pot pred cvetličnjak, kjer jo je Unger našel. — Kap zadela je včeraj zvečer v pehotni vojašnici narednikovo mater Antonijo Sampelj. Bila je takoj mrtva. — Smetana na cesti. Mlekarica Helena Žabjak iz Dobrunj je danes zjutraj na Poljanski cesti spodrsnila in padla in prevrnila mlekarski voziček, na katerem je imela smetano in mleko. Vse to se je razlilo po cesti. — V prst užagal. Jurij Jenko, 23 let star, mizarski pomočnik iz Virmaš štev. 38, občina Stara Loka, se je pri žaganju lesa užagal v kazalec na levi roki in se tako poškodoval, da je moral priti v tukajšnjo bolnico. — Nesrečen padec s stola. Ivan Kremžar, 2 let stari sinko železniškega uslužbenca, stanujoč na Viču št. 46, je včeraj doma v sobi padel s stola in si zlomil desno roko. — Nogo zlomilo. Antonu Šinkovcu, 30 let staremu delavcu pri Toeniesu, doma v Sapu pri Šmarju, je včeraj v gozdu pri Skaručni, ko je podiral drevesa, padlo drevo na desno nogo in mu jo zlomilo. — S peči padel je včeraj 6 let stari posestnikov sin Josip Pugelj iz Struge, občina Ribnica in si je pri tem spahnil levo roko v komolcu. — V prisilno delavnico so danes pripeljali 5 ciganov. — Izgubljene reči. Srebrno zapestnico je izgubila neka dama na poti od Rimske oeste skozi Gradišče do Erjavčeve ceste. — V frančiškanski oerkvi je bila izgubljena ali pa ukradena črna usnjata denarnica, v kateri je bilo 8 kron in nekaj drobiža. — Na potu od Špitalskih ulio čez Marijin trg, po Prešernovih ulicah in po Franca Josipa cesti do gledališča je bila izgubljena srebrna ženska ura. — Neki vojak je izgubil legitimacijo za vožnjo po električni cestni železnici. — Ljubljanska društvena godba priredi koncert v soboto, dne 20. decembra t. 1., ob 9. uri zvečer v prostorih »Narodne kavarne«. — Vstopnina prosta. — Priloga. Današnji list ima prilogo tiskarne Scholz v Zagrebu »Poziv na naročbo lista »Prosvjeta«. ' Najnovejše novice. Lekarniški štrajk v Galiciji je ponehal, ker so se dovolile asistentom višje plače. — 70.000 frankov je poneveril davkar v Kragujevacu, Kandić ter zbežal v Belgijo. — Grol Potockv je bil obsojen včeraj zaradi sleparij na dvame sečno ječo. — Brat sleparke Hum-bert, Daurignao je bil v Madeiri aretiran. — Potres v Turkestanu. Mesto Andishan je popolnoma razrušeno. Nad 150 oseb, večinoma otrok, je ubitih, nad 300 pa ranjenih. Porušenih je 900 hiš domačih in ruskih. — Za budimpeštanske uboge je daroval cesar 12.000 K. — Ć o 1 n s petimi osebami se je potopil na reki blizu Londona. — Vojak je zaklal na Reki peka Salomona zaradi nekega dekleta. Morilca še niso dobili. — Propadla banka. Velika banka Kilnnecke v Goslaru je vstavila plačevanje. Pasive iznašajo 1,980.000 K. — Huda zima na Ogrskem. Zopet je zmrznilo 8 oseb, med njimi cela rumunska rodbina peterih članov v Masaraszu. — Mažarska tiskovna svoboda. Urednik »Kron-stadter Zeitung«, H Schroff, je bil obsojen v Maros Vasarhelvju v enoletno ječo in 5000 K globe. ' Waclaw Sobieranski -J-. V Lvovu je umrl 12 decembra profesor far makologije na Ivovskem vseučilišču. Bil je doktor zdravilstva in filozofije. Naj-poprej se je habilitoval kot docent farmakologije in toksikologije na mariborskem vseučilišču v Hesiji, kjer je zaslovel po svojih znanstvenih spisih. Poslušalci so ga obožavali radi njegovega plemenitega značaja. * Po statistiki znaša državni dolg Francije 30240, Rusije 16.158, Anglije 15.600 in Nemčije 15 540 milijonov kron. En pešak stane na leto 221, en konjik 468. topničar 448, vozatar 500, pijonir 246 gld. Stane torej povprečno vojak brez oborož^nja 325 gld. ' Zadavil je svojo mater bogat posestnik Mihael Slukov pri Petrogradu, ker se je bal, da sporoči vse svoje premoženje njegovi sestri. Materomorec je že pod kliučem. Volkovi so raztrgali v Veliki Szalanci (komitat Abanj) na Osrrskem 18letnega pekovskega pom. čnika Štefana Brunnerja. Vaščani so našli po n)em le nekaj cap njegove obleke in nekaj kosti j. ' Lex Heinze. V Sie^enu pri Fran kobrodu je prišel nedavno policijski straž-mešter k nekemu trgovcu z igračami ter mu zapovedal odstraniti iz izložneora okna porcelanaste punčike, ker so nage figurice užalile nravni čut nekega gospoda — kojega imena policaj ni hotel povedati. Sramežljivemu gospodu se je ustreglo. * Fair play. Dasiravno je letos huda zima, vendar se je zbralo te dni več Angležev in Angležinj v mestecu Ealingu, da igrajo tennis. Dame so de jale, da so moški na boljem, ker so v hlačah, zato so stavile za igro pogoj, da morajo moški igrati v jopici, s pasom in v kratkem krilu, da je na obeh straneh enaka oprava. Vzlic temu so zmagali moški. »Prav!« so menile dame; morate še imeti na glavi kite lasov, razne bucike za lase — potem si bomo povsem enaki, in potem tudi zmagamo me, ženske« Tudi v to so privolili moški in tekmovanje se be vršilo v spomladi. ' Kako je poznati stara jajca ? Ako se hočemo o tem prepričati, denimo jajce v vodo. Ako je sveže, leži vodoravno, starejše pa ko je, bolj se odvzdiga topi konec kvišku, a nad štiri tedne staro jajce se, sploh postavi po koncu v vodi. To pride od tega, ker se z vsakim dnem izhlapeva nekoliko beljakovine ter nastaja na debelejšem koncu praznina, vsled česar se ta del vzdiga nad vodo. ' Značilno znamenje. Nemška policija išče po Švici nekega izginolega moža ter je razpisana nagrada 200 mark onemu, ki ga najde živega ali mrtvega. Kot znamenje, po katerem ga je spoznati, je napis znotraj njegovega klobuka, ki se glasi »To ni tvoj klobuk, neumna mrha!« Ker gotovo ne nosi noben drug civilizo-vani mož takega gesla v svojem klobuku, ga bo pač lahko najti. * Sultanovi strahovi. Na dan velikega mohamedanskega praznika, Ramazana, mora sultan iti v Štambul molit prorokov plašč. Ko se je letos bližal ta dan, je bil sultan v groznih skrbeh za svoje življenje. Tri dni pred praznikom so spravili vse količkaj sumljive osebe, med njimi tudi več višjih častnikov, na posebni parnik ter odjadrali ž njimi neznano kam. Drugi dan je policija izpraznila na celi poti, koder se je vozil sultan, vse kavarne in trgovine ter jih zaprla. Še celo brzojavne žice so morali odstraniti. In še je »vladar vseh vernih« trepetal na celem životu, ko se je vozil tretji dan v mošejo. * Proti obstrukciji so rabili v starih časih mnogo ostre)ša sredstva kakor dandant-s. Obstrukcija pa mora biti tudi zelo stara. Zgodovinar in geograf S t rabo, ki je živel v zadnjem stoletju pred Kristom, poroča v svoji knjigi »Ge-ographica«, IV. 33 o običajih Keltov ter piše med drugim: »Čudno se postopa pri nj'hovih posvetovalnih zborovanjih. Ako namreč kateri zborovalcev ropota ter skuša govornika premotiti, prikaže se služabnik z golim mečem v roki ter mu preteče zapove molčati. Ako motiieo ne utihne, ponovi služabnik drugič in nato še tretjič svojo grožnjo. Ako pa tudi tu ne pomaga, odseka nemirnežu z mečem — kos plašča ter ga odnese, tako da je ostali kos neraben In to je pomagalo.« " Najdenček s 7000 rublji. Na vratih moskovskega zdravnika dr. Go-luševa je pozvonilo, in ko je odprl, ni bilo nikogar, pač pa je stala na pragu lična košarica, v kateri ie bilo skrbno zavito novorojeno dete. Zdravnik je nesel košarico v sobo, kjer je bil baš na obisku knez Šahovskij. Ta se je tudi takoj izrekel, da vzame otroka s seboj. Ko so nato najdenčka vzdignili iz košare, našli so pod njim 7000 rublje v. * Dobro bo živel. Kolonijalni tajnik Jos. Chamberlain, ki je s svojo Ženo odpotoval v južno Afriko, se je dobro preskrbel za dolgo pot. Vzel je s saboj izvežbanega francoskega koha, veliko izbranih jestvin in dobrega vina. Vozil se je na krovu križarke Good Hope. Vrednost finih jestvin sanrvh se ceni nad 2.500 in v shrambah je spravljenih 300 ducatov steklenic najboljšega vina. * Naredil štiri miljonarje. Sodnik v okrajnem sodišču Minneapolis je razglasil svojo odločitev glede imenitne razprave za lastniško pravico štiridesetih oralov sveta blizu Ely, Minn, kjer se koplje železna ruda. F. Eaton in tovariši na ta način dobe velik del tega sveta in ker jim je tudi najvišje sodišče pred kratkem prisodilo drugih 820 oralov, so sedaj vsi štirje miljonarji. * Kralj hotelov se imenuje H. M. F 1 a g 1 e r v Floridi, ki ima 25 hote lov, ki presegajo vse glede velikosti in luksusa. Ti hoteli so pravi gradovi. Flag-ler je sin revnih staršev, ki si je sam in z bogato doto svoje žene tako opomogel. Nad 20 milijonov dolarjev je založil za stavbe svojih 25 hotelov, ki tvorijo v Floridi sami zase veličastno mesto. * Sinovi in hčere v evropskih vladarskih rodbinah. Car Nikolaj II. ima 4 hčere in nobenega sina; laški kralj ima dve hčeri, avstrijski cesar tudi dve hčeri; belgijski kralj ima tri hčere in enega sina, princ \Valeski ima tri sine in eno hčer; španski kralj je edini sin in ima dve sestri; črnogorski knez ima G hčer in tri sinove. Nizozemska kraljica, rumunski in srbski kralj nimajo otrok. Švedski kralj ima 4 sinove in nobene hčere. Cesar Viljem ima 6 sinov in eno hčer; grški kralj ima 5 sinov in eno hčer. Danski kraij ima tri sinove in tri hčere; hčere so: angleška kraljica, ruska carica vdova in velika vojvodinja Thyra Cumberlandska; sinovi pa: prestolonaslednik Kristijan, grški kralj Jurij in princ Waldemar. Odpust pomočnika ruskega finančnega ministra. Kovalevskij je bil zelo vplivna oseba v ruski politiki. Bil je tudi določen za naslednika finančnemu ministru \Vitteju. Sedaj pa ga je vzela noč. Vrgla ga je ženska. Znana spletkarica Elza pl. Sabelskv, ki je igrala v devedesetih letih tako prevzetno vlogo v Berolinu, je prišla pred dvema letoma Peterburg ter ustanovila lastno gledališče, ki pa je propadlo. Kmalu na to pa so začeli krožiti njene menice na ime pod ministra Kovalevskega. Ker je ta molčal, ga je car nemilostno odslovil, dočim je spletkarica pravočasno izginila. ' Zapredeni zakoni. Kdo bi verjel, da je zakonov, ki trajajo nad sto let. To so namreč takozvani zapredeni zakoni, ki nastanejo na ta način, da se vdovec zopet oženi, njegova nova soproga po moževi smrti zopet omoži, novi mož po njeni smrti zopet oženi itd. Pa niti ni treba, da bi posegla vselej smrt vmes, tudi razdružitve zakona pripomorejo do zapletenih zakonov. Znan je tak zakon, ki je segal od leta 1448 do 1574, tedaj 126 let, a še starejši je znan, namreč od 1658 do 1817, tedaj 169. Prvi se je pričel z Eleonoro Škotsko; njen soprog se je oženil pozneje s Katarino Saksonsko, ta zopet 2 p]rikom Brunšvickim, Erik z Elizabeto Brandenburško, Elizabeta s Pop-pem XII. Henneberškim, ta grof s Sofijo Brunšvicko. Društva. — Narodna čitalnica v Ljubljani prosi svoje p. n. člane, da se blagovolijo mnogobrojno udeležiti »občnega zbora« za 1. 1903, ki se bode vršil v nedeljo, dne 21. decembra t. 1. ob 11. uri dopoldne v mali dvorani »Narodnega doma«. — Prostovoljno gasilno društvo v Mokronogu priredi na praznik sv. Štefana dne 26 decembra t. 1. v gostilni »pri Lipi« v Mokronogu veselico. — Politično društvo v Slatini je v nedeljo imelo svoj redni letni občni zbor. Po izvolitvi odbora so bile sprejete z veliko navdušenostjo naslednje resolucije: I. Odločno se zahtevajo dvojezični napisi na vseh uradih ter železnicah, ako v tistem okraju vsaj tretjina prebivalstva govori drugi deželni jezik; tak zakon naj se za vso državo sklene! II. Najodločneje se protestira zoper opustitev okrajnih zastopov; ako pa deželni zbor štajerski tak zakon vsprejme, naj vlada za štajerske Slovence takoj osnuje slovenski oddelek deželnega šolskega sveta! III. Ako se sprava na Češkem med obema narodnostima dožene, naj dotične določbe veljajo tudi za jugoslovanske manjšine! Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 19. decembra. Danes se je sešel nižjeavstrijski deželni zbor. Krščanski socialci so začeli že v ti seji demonstrirati proti deželnemu maršalu opatu Schmolku. Ko je namreč imel deželni maršal otvoritveni govor, so na migljaj dr. Luegerja obsedeli vsi krščanski socialci in šele vstali pri Slava-klicih na cesarja. Ko je potem govoril dež. maršala namestnik Strohbach, so krščanski socialci zopet demonstrirali. V deželni odbor so bili voljeni: Gessmann, P is ko, Leop. Steiner, Maier, Pattai in Scheicher. Dunaj 19. decembra. Cesar je z najvišjim lastnoročnim pismom spre-j e 1 demisijo vojnega ministra fcm. Edmunda barona Krieghammerja in imenoval podšefa generalnega štaba fml. Henrika viteza Pittreicha vojnim ministrom. Dunaj 19. decembra. Češki poslanci so obvestili svoje volilce, da je aktiviranje z v i š a n i h učiteljskih plač na Češkem zagotovljeno za dan 1. januvarja. Praga 19. decembra „Narodni Listy" poročajo kot popolnoma zagotovljeno, da se odpove trgovinska pogrdba z Italijo. Petre ^rad 19. decembra. Car je danes na svoj imendan pomilostil 58 visokolšolcev, ki so bili obsojeni na pregnanstvo v Sibiriji. A ti se ne smejo naseliti v mestih, kjer so vseučilišča. 26. septembra je bil car pomilostil 72 visokošolcev. Petrograd 19 decembra. Minister zunaojih del grof Lambsdorff ne bo potoval na Dunaj direktno, nego pojde najprej na Balkan. 24. decembra pride v Beligrad, od koder obišče srbskega kralja v Nišu V Sofijo pride 27. decembra. Iz Sofije se pelje naravnost na Dunaj, kamor pride na novega leta dan Beligrad 19 decembra. Vse časopisje pozdravlja z velikim zadovoljstvom obisk ruskega ministra zunanjih del, grofa Lambsdorffa, povdarjaje, da je to nov dokaz prijateljstva Rusije za Srbijo. Dež. gledališče v Ljubljani. Stev. 43._Dr. pr. 1241. V soboto, 20. decembra 1902. \«»\a operu 1 \o*i* oper«! Prvič na slovenskem odru: Psoglavci. Velika epera v treh dejanjih in Šestih slikah. Po romanu Al. Jiraaka spisal K. Sipek. Godbo zložil Karol Kovafuvic. Kapelnik Hilanj BeniSek. RežiBer B. Asi'henbrenner. Blagajne« odpre ob 7. ari. — Ztfetok »b 1 ,1 ni. — KtiM p« M. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peo. polka Leopold ll.it. 27. Prihodnja predstava bo v torek, 23. decembra. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Uradni kurzi dunajske borze dne 19. decembra 1902. Naložbeni papirji. 4-2*/o majeva renta...... 4 2°/0 srebrna renta...... 4°/, avstr. kronska renta . . . 4*/, „ zlata „ ... 4°/0 ogrska kronska „ ... 4»/o zlata n ... 4% posojilo dežele Kranjske . . 4'/»% posojilo mesta Spljeta . . 4 V/o » Zadra. . . 4Vi°/o bosn.-herc. žel. posoj. 1902 4°/0 češka dež. banka k. o. . . 470 ., ,» i. ž. o. . . 41/,°/o zast, pisma gal. d. hip. b. 4'V/o PeSt- kom- k- °- z 10l,'o Pr' 41/i°;0 zast. pisma Innerst. br. . 4Vs°/o m » ogr.centr.dez.hr. 4V.°/o » « v hiP banke • 41/»°/o obl- og1"- lokal, želez. d. dr. 4Vs0/o » češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. želez. 4°/0 ., dolenjskih železnic . . 3% „ južne želez. kup. */i Vi 4V»°/o avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 ..... „ „ „ 1860'/» • . • • „ „ „ 1864 ..... „ tizske........ zemljske kred. I. emisije n. „ „ ogrske hipotečne banke . „ srbske a frs. 100— . . „ turške ........ Basilika srečke..... Kreditne B ..... Inomoške „ ..... Krakovske „ ..... Ljubljanske „ ..... Avstr. rud. križa - ..... Ogr. „ „ „ ..... Rudolfove „ ..... Salcburške „ ..... Dunajske kom. „ ..... Delnic«. Južne železnice!....... Državne železnice...... Avstro-ogrske bančne delnice . . Avstr. kreditne banke .... Ogrske „ „ .... Živnostenske „ .... Premogokop v Mostu (Briix) . . Alpinske montan...... Praške želez. ind. dr..... Rima-Muranyi........ Trboveljske prem. družbe . . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke Bladkorne družbe .... Valute. Denar 10135 1012». 10050 120 65 979( 120-20 97 7F 99 7f 100-99 H( P9 9F 99-25 10015 105-65 100 50 100-50 100-65 9950 99-25 98— 9950 29075 99 50 180--183-250-156 5C 2«4-263 50 254 - 88 25 111 5( 18 45 434-86-75 — 75 — 55 35 26 75 70-76-428 — 64 — 675 — 1548—1 67050, 707-— 254—^ 700 — 368 50 1463 — 465*50 373 — 29-!-— 13950 Blago 10155 101-49 100.70 120 86 9810 120 40 10075 101 — 100 80 90-00 100-25 100- 60 106-65 101- 50 10125 101-65 100 50 100-25 99-— 10060 29276 100 50 184-— 185 — 253 — 168 50 26770 265 50 256-— 90-25 112 50 1945 438 — 88-50 7850 IT— 56 3i 27 75 75 — 79 — 433 — 65 — 676 — 1554 — 672-50 708 — 254 5«) 706-— 3*9 50 1473 — 466 50 378 — 300 — 140 — C. kr. cekin 20 franki . . 20 marke . . Sovereigns . . Marke.... Laški bankovci Rublji.... ..... 1133 1138 .....|| 19-071 1910 ..... 2342! 2350 ..... 23 92 24-— ..... 11710 117 30 ..... 9525 9540 .....I! 252 75' 253-50 Žitne cene v Budimpešti. dne" 19. decembra 1902 Termin. FSenica za april.....za 50 kg K 7 71 Rž „ april......, 50 B „6 70 Koruza „ maj.....„ 50 „ „ 577 Oves ., april.....„ 50 , . 6 21 Efektiv. 5 vinarjev nižje. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem S06-S m. Srednji aročal tlak 7SS-0 mm. Stanje čas opa- baro-zovania metra I* Vetrovi Nebo 11 1s 18 19. 9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol. 731 0 j 5*8 p. m. zah. dež j g 730 9 — 17 al. sever megla | ■ 728 7 2-1 sL jjvzh. m. oblač. g Srednja včerajšnja temperatura 31', nor- male: —1*9° Bostil&ičarji i& zasebniki ki si žele kupiti pristna i^tr^ka. vina naj se obrnejo na Pavla Sponza, posestnika w Rovinju. (2880-9) Teran .... po 26—32 K za hektl. Muškatelec, beli . » 32—40 » » » PoBta in železniška postaja Rovinj. že veš da bodo pod raimatelj5tom O. gernatoirica od januarja 1903 v prometu $tiri trgovine 5 I^onfcl^-cijo za go5pode, dame in otrobe In slceirt Angleško (skladišče oblek t Glavno skladišče Ljubljana iNestni trg št. 5. (Konfekcija prve vrste ----- ^^rt:^ (3104—2J tara je kaši jala cele noči, Cvekov si brinovec brž naroči, Jfapravi si grog, ki ozdravi gorje, 3(dor ne verjame, poskusi naj le! n '.v. j-' ti n in Albina kanr naznanjate vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest o smrti svoje iskreno ljubljene, srčno dobre sestre, oziroma tete in sestrične, blagorodne gospe BSg* Likanj© raznovrstnega perila po nizki ceni prevze m^m na dom. Grem tudi kot hišmja. — Zmožna sem slovenščine in nemščine. I varati Lovše (3111-2) Sv. Petra cesta št. 44, spodaj. ^V^jh. <»m..ji±Jl±. A^4x^l'2. £W Ji. Ji*. J k. A Karoline Urbas I \\ Prsni SirUD c. kr. stotnlkove vdove ggfl j A r k. V a. V ki je po kratki mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, danes mirno v Gospodu zaspala. (3131) Pogreb bo v soboto dne 20. decembra, ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Cesarja Jožefa trg, Mahrova trgovska gola Ljubljana 19. decembra 1902. \ iekarja Piccoli-ja „pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta coli.. Alojzij Sehrey, c. kr. poštar in posestnik, ter njega soproga .TI arij h naznanjata v svojem in v imenu svojih otrok, da je Bog Vsemogočni izvolil njiju isfereno ljubljeno hčerko /inko po kratki bolezni, v starosti 18 let, poklicati k Sebi. (3130) Pogreb nepozabne preminule bode v nedeljo, dne 21. decembra, ob 4. popoldne iz hiSe žalosti na pokopališče v družinsko rakev. Jesenice na Gorenjskem, dne 19. decembra 1902. se uporablja z najboljšim vspehom pri hripavo»tl in kot v- kapelj biažllno * in zasllzenje raz-« tvarjajoee zdravilo. Odrasli vzamejo po 3—4 žlice na dan, otroci ravno toliko ka-vinih žličic. e 4 1 steklenica 70 vin. % Zunanja naročila izvršuje lekar ^ Pleeoll proti poštnemu povzetju zneska, ^r^r^r ^r^r^-v ^r*v^r^ wvr"V > > ► > Zajamčeno pristne orijentalske preproge iz Carigrada leže kratek čas v Ljubljani, v hotelu „Pri slonu", II. nadstropje, sobna št. 76. Iste se prodajajo po zelo ugodni (3114-1) ceni. £epo in priljubljeno ŽIČNO in VOLETNOJJARILO elegantne taseto napolnjene s fin:m pism. papirjem. Cena od K. l-«0 višje. Božično in novoletno # razglednice. # Krasen nakit za božična drevesca v veliki izberi. (3106—2) Cena nizka pri Ivanu Bonacu v Ljubljani, nasproti glavne poste. Cis, kr. avstrijsko državne železnico. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven od Trst-Monakovo direktni vozovi I m II. razreda.) — Pi'Oga \ Novo za9flto In v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri i 1 m zjatraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m populudne istotako, ud 7 ari 8 «a zvečer v Novomesto, Kočevje. Frmsa v LJnblj&EO juž. kol. Proga :> mik. Ob b. on 8& m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Sobiograd, Line, Steyr lsl, Aossee, Lju-buo Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst direktni voaovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. siri Iti m dopoladne osobai vlak s Dunaja čez Amsietten, Lipsko, Frago, Francove vare, Karlove v«ue. Heb. iiarij: e /are. fizea, Bade-jevice, bchiu^raa. Line. Steyi C!hb, Geaevo, Curib, l-.reg&nc, icoitosi, 2e:i ob ja»ein, Loud-bastein, Ljubno, Celovec, Si. Mc^or Poutabel. - Ob 4. uu 44 m po-po-udat Ofcobni «iak z Dunaja. Ljatna, Stizth&la, Be-ijaka. Cfciovta, Monakovega, inomobta, Fraaa\.usiebta, Koiilatls — Ob eri 5: m zvečer oaobm viak s Danaca, Ljubša, Be^ja^a, Ceiovca, rontabij., črez Selz-thul :Z luomosta, Solnograda. — Prog, ia Nj/ag* ri.e»ta in iotev]*. Ukomu vlaKi ■ Ob aci J4 ra Zjutraj iz Novega mesta in Kočevja. ;>ii ar, . s popo;udn.t iz Straže Toplic, Novemu mest:-, Kočevja m ot b. uri Hii m zvečer istot*ko. — OauOu. jj',LiJ-Ijane drž. kol a tlf,?rrlk. Mesatu vlaki: Ob ri. uri is b rc ijutraj ob 2. uri b m popolaone. ob it. uri bO xn zvečer in oi; 10 uri .<5 m. poslednji vlak ie ob nedeljah in pnoBukih ta samo v o^conru. — Prlliod T «.jUuija^w d.j., .o., ii i.airi".i.i.. iuć.»ani viaki: Ob t>. uri 4i/ m zjutraj, ob II, uri 0 i*, dupoiudne, ob c. uri 10 m aveier m ob y uri 55 >& »iveč^r, p^ieuiiji vlak lo w.) neo^ujab m nmTiifcih in 8S,£QO V vktGDri: Smete iroiajalio sprejme v svojo trgovino mešanega blaga Anton Fatur (41MM) na Premu (Notranjsko). Kupi se ali v najem vzame večja trgovina na Gorenjskem. Ponudbe se prosijo pod ,,večja trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«. (3086—3) 4 pari čevljev za samo 4 3( 50 h se pošljejo le zaradi nakupa velike množine za tako nizko ceno. 1 par moških, 1 par ženskih čevljev, rujavih za vezati, z močnimi zbitimi podplati, najnovejše oblike; dalje 1 par moških in en par ženskih modnih čevljev z obšivom, elegantni in lahki. Vsi 4 pari za 2 gld. 50 kr. Pri naročila zadostuje dolgost. Pošilja se proti poštnemu povzetju. (3126-1) Zaloga čevljev Jungvvirth Krakov 5. Neugajajoče se vzame takoj nazaj. Polnovplačani akcijski kapital K 1,000.000-- Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, .o-munalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA —^- KB1BITNA BANKA V LJUBLJANI Špltalske ra/M i.«-štev. 2« Kamenjava In eekomptuje Daje predujme iaa vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovCuje zapale Zavaruje »reifee proti kurznl —— B kupon«. |[ || lzg-u-Toi. [I Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcij©. (2975—9) pra- Ftkompi in Inku«. Bacale. ~aJQ 0i£" Bonna naročila. Tt-U Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem račnnu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. r m >s& (2965-4) $cm zaostali jH.c3meti oc ^prodajajo, doktet jifa jc še &aj. v zatoni, &a vxi^o ceno. J UdajaUlj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavlat. Lastnina in tisk »Narodna tiakarna«.