Hutolisk cerkven list. Danicn izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti za celo kto 4 gld. 60 kr., *a p«l leta 2 glspodu! ste v velikih nevarnostih za sv. vero, in le Bog sam ve, doklej bodo te nevarnosti vedno še le rastle. Pa tudi jest sem si štel v dolžnost, ter sem že v pervi besedi do Va3, o pervem prihodu v stoljno cerkev Vam na to kazal in Vas opo-minjal, da bodite stanovitni v sv. veri in spolnujte na tanko njene zapovedi. Od tistihmal so skor vse moje pastirske besede merile na ta naj tehtniši oddelek. Pa tudi dansi zopet moram od tega govoriti. Zakaj ravno sv. vera in naše obnašanje v delih do taiste je polje, na kterem se bo za nas in za naše domače razločila večna sreča ali pa večna nesreča. I. Premislimo na pfrvo nevarnosti za vero s ploh, in tu začudeni vidimo, da sedaj se sv. vera po vsem svetu enakomerno preganja. — Preganjanje izvira od satana; kakor voljno orodje k temu pa se mu po-nujajo po vsih deželah svetd skrivne društva, naj sc že imenujejo prostozidarji (raavtarji), »li z drugimi imeni. Bog hoče vsim deželam in narodom dati sv. vero, ker hoče vse zveličati; hudobni duh pa jo hoče vsim uzeti, ker hoče, da bi bili vsi pogubljeni. Pač da, ako premišljujemo zgodovino preteklih stoletij, se nam skor zdi, kakor da bi Bog neko posebno ljubezen imel za naše dežele, ko jim sv. vero ddje in ohrani; da pa tudi hudobnega duha naganja n*ka posebna snvnžljivo«t, da bi ravno tukaj zaterl sv. vero. Zakaj, ko je bila drugim deželam sv. vera le enkrat dana, in potlej v drugič pa ne več, če so jo zgubili, jo je Bog našim deželam podaril že trikrat. Že kmali po pervih časih aposteljnov se je ajdom nase dežele sv. vera oznanovala od juga (pri nas na Kranjskem po sv. Hermagoru in druzih). Oznanovavci so kersanstvo čedalje bolj razširjali in zapečatili so ga s častitljivim mučenstvom, kakor ss. škofa Maksimilijan • in Viktoric. In ob koncu 4. stoletja so pokristjanjeni cesarji poganstvo čisto prepovedali. — Pozneje pa se je bilo kersanstvo zopet čisto zgubilo; nastopilo je bilo veliko preseljevanje narodov, tisto strašno premetovanje in natok narodov. Kakor pokončevalni plazovi so se vdirale v deželo zdaj arijansko-krivoverske, se najbolj pa neverske divje ljudstva, in zginila je sv. vera za dolgo časa; poganstvo je z< pet vsc-čes gospodovalo. Ali dobrotljivi Bog se je zopet usmilil, in poslal je, po polovici H. stoletja, to pot iz zahoda novih ozna-novulcev sv. vere, iz Parskega, Solnograškega, kakor sv. škofa Ruperta, zlagoma je zopet deželi povernil sv. vero. To pot je imela več miru in vspeha. V li>. stoletji pa je zoper sv. Cerkev izrojil tisti punt, ki se je imenoval reformacija (luteranstvo), in v kterem so se od sv. Cerkve odločili vsi severni in ne-kteri srednje-evropejski narodi; takrat se je uderl odpad od sv. katoliške Cerkve tu li v našo deželo. V pervo so odpadali tisti, ki so sami hotli; potem so jeli k odpadu siliti tudi tiste, ki rušo hotli, velika je bila nevarnost, da tako bo odpad splošen in da potem tudi pač ostane za stalno. Božje usmiljenje pa je v tretje prišlo vmes, in zopet v tej nevarnosti je deželi dalo in ohranilo sv. katoliško vero; to se je zgodilo po goreči delavnosti vladarjev in škot-iv, po apostoljskem prizadevanji svetne in zlasti redovne duhovsine. Od tistihmal bo kmali 300 let, odkar hudobni sovražnik noben trenutek ni počival ter je snoval nove nevarnosti, da bi vero, ki je bila deželi že v tretje dana, tudi v tretje razdjal, ako bi bilo mogoče. Pervikrat je bila dežela nazaj veržena v nekdanje poganstvo, ki je v derhal malikov verovalo; v drugič je padla v krivo-verstvo, ktero je sieer veliko božjih resnic in pomočkov k zveličanju ohranilo, pa tudi veliko naj potrebniših zaverglo; v tretjič — sedaj v naših duevih — je dežela v nevarnosti zopet v poganstvo (ajdovstvo) se po-verniti, toda v novo poganstvo, ki je veliko hujše od starodavnega, ker je prostovoljno, prostozadolženo, celo bogoskrunsko, ker ga pospešujejo keršeni ljudje, ki so bili v pravi veri rojeni in izrejeni. Ako se zdaj za vero zmagovito n<> potegnemo, ako pustimo, da se zdaj v tretje nam zgubi, kdo nam je porok, da ni potlej za vielej zgubljena? Tisti pravični Bog, ki je drugim deželam sv. vero le enkrat dal, in ako 90 jo zavergli, je v drugič ne da več, bo mar nam nehvaležnikom taisto še v četertič dal? Kolikor nehvaležniši bi bili za ta naj viši nebeški dar, toliko nepovračljivše bi bila za nas zgubljena! Z keršansko oliko", „boj za izkoreninjenje keršanske olike". V resnici išejo zatreti vero, da je Jezus Kristus Bog, v sv. Cerkvi in s Cerkvijo samo tako delajo, kakor da bi Jezus Kristus res ne bil Bog, ampak le zgolj Človek. Tisto kar Kristusu in njegovi sv. Cerkvi še dopušajo, je pač znamnje, da Kristusa nimajo za Boga in tudi nočejo dopustiti, da bi ga drugi ljudje za Boga častili. Kar pa temu nasproti tirjajo za svoje priljubljene deržavske naprave, to ravno tako jasno kaže, da deržavo hočejo postaviti na mesto Boga. Cisto ncutajljivo se vidi to v vsih tistih primčrljejih, v kterih kaka tirjatev Kristusa ali sv. Cerkve zadeva skupaj s tirjatvo, ki jo stavijo za deržavo. Besede aposteljnove: „Bogu moramo bolj pokorni biti, kakor ljudem", so tako same po sebi neoporekljive, da se jim dosihmal še nikoli ni oporekalo; le v naj posled-njišem času jih sovražniki sv. vere cenijo za rogovilske in primeroma tudi za take kaznujejo. V oziru na Kristusa in njegovo Cerkev se kaj tacega zamore zgoditi le tako, ako kdo Kristusa za Boga več ne spoznd. Vsled tega hočejo, da naj se odrečejo tudi vse druge tirjatve, pravice in naprave, ktere se izpeljujejo iz tega, ker je Jezus Kristus — Bog, in sicer povsod, kjer se božje in deržavne pravice zadevajo, ter namesto unih hočejo postaviti tirjatve in naredbe novega poganstva. Zato je nevarnost tolika za keršansko vero. Toda še veliko ve^i se razodeva ta nevaruost, ako prevdarjamo pot in način, po kterem se učenci novega poganstva vojskujejo zoper sv. vero. Ta pot in način je v tem, da svoje sovražljivosti zoper sv. vero nikakor očitno ne pripoznavajo, temuč mod tem ko razdirajo bistvo keršanstva, vender ime* taistega še skerbno pri-hranujejo in radi keršanske besede na jeziku imajo. To delajo iz teh namenov, iz kterih tolovaji pri zaper-tih vratih išejo vstopa ter se v obnašanji, obleki in glasu vedejo kakor dobri prijatli. To delajo iz tacih namenov, iz kakoršnih puntarske derhali rabijo zastavo in seroajnice (uniform) zvestih vojakov, da bi namreč s slepijo in goljufijo prišli v znotranje in škodo storili. *) In zato je novo poganstvo veliko nevarnise kot je bilo nekdanje. S takim goljufljivim počenjanjem je že milijone kristjanov odpadlo k novemu ajdovstvu, ki bi od nekdanjega gotovo ne bili premagani. Zakaj ko bi ti kdo iz starodavnega poganstva rekel: „Odpovej se Jezusu Kristusu, in moli tega-le malika!" obljubim, da ti bi nc bil v nobeni veliki nevarnosti ter bi se ne dal zapeljati. Ako pa novi pogan pred tebe stopi in besede: odpad od Kristusa in Cerkve — še ne izreče, ako s samimi keršanskimi besedami le prav hvali, kako potrebno je izumovati in zmeraj dalje izučevati se, ako se nekeršanskih besed varuje, pojasnujc pa, da samo „ultra-montanske in jezuitovske presiljave4, hoče v prave meje zaverniti, ter se bode s tim pospeševal blagor domovine, pa da se bode s tim Cerkvi v resnici ša le koristilo, — potem si ti veliko ložej v nevarnosti, da sprejmeš tako govorjenje za keršansko in sc v resnici daš zapeljati k rečem, v kterih je že zapopadeno zatajenje sv. vere, če tudi tega ti ne veš. Da pa sovražniki res tako delajo zoper sv. vero, je že tega leta, kar smo le prevečkrat doživeli, da se Bogu smili! Zakaj tisti možje in tisti shodi, ki so ravno s hudim udarcem namerjali na keršanstvo, so dostikrat s tim začeli, da so keršanstvo hvalili in sami sebe za dobre katoličane naznanovali. Da pa tako delajo s tem namenom, da bi po taki poti v resnici verne kristjane goljufali in pod videzom keršanstva po tihotapsko v veljavo spravili to, kar je Kristusu sovražno, to *) Sleherni pomni, kako so še pred kratkim liberalni časniki na eni strani na vse gerlo kričali, da „vera ni v nevarnosti", na drugi strani so poganstvo učili in kersanstvo za-sramovali, spodkopavali, razdirali, česar tudi še zdaj niso v resnici opustili. marsikteri naj bolj preslavljanih io naj bolj zagrizenih vsih sovražnikov sv. vere sami Čisto naravnost izreku-jejo v bukvah, ki so po vsem svetu razširjene. Že več kot sto let je, odkar prostozidarji (mavtarji) in druge skrivne družbe živo zaterjujejo, da tako delati je naj izdatniši pot, ktere se jim je deržati. (Konec nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, (-j- Dr. Costa.) Oznanili smo unkrat bolezen, danes nam je naznaniti smert gosp. dr. Etbina Henrika Costa. Umeri je 28. pros ob 8 zvečer v 43. letu svoje starosti in pokopan bil 30. ob 4 popoldne. Bolehal je že nekako leto in dan, in ni čudo; čudo bi bilo, ako bi bil zdrav v tolikih viharjih, skerbeh, na- {>adih, v vednem natezanem delu. Imel je raka v že-odcu, vender, kakor se pripoveduje, je smert prišla ne-previdoma, poslednji neposrednji vzrok je bila bolezen na sercu ter je umeri za mertudom. Pogreb je bil tako velikansk, da enacih ne pomnijo. Nosili so ga župani iz okolice. Veliko zastopov raznih družb iz mesta in z dežele ga je spremljalo in ob enem silovito ljudstva iz raznih stanov. Kolikih zmožnost je bil Costa, o tem je le en glas. Tako na vse strani učenih in izoajdenih dežela nima dosti. To kažejo tudi mnoge družbe, kterih člen je bil in pa zasluge, zarad kterih je bil z redovi poslavljen. Bil je vitez Franc-Jožefovega, mehikanskega gvadalup in papeževega reda sv. Gregorija, deželni odbornik, ud deželn. šolskega sveta, predsednik Matici, podpredsednik katoliški pa kmetijski družbi, čitalnici, polit, društvu „Sloveniji", varh katol. rokodelske družbe, častni meščan Ljubljanski in Černomaljski, ud mnozih učenih društev itd. Zraven tega pa se ni napihoval z učenostjo in zmožnostmi; vsakemu je rad postregel, neštevilnim pomagal, torej boje denarja ni nič gotovega zapustil, in če kje ni bil brez človeških slabost, je vender vselej ko poštenjak s svojo Cerkvijo deržal, se ni sramoval svoje vere očitno spoznavati in za njene pravice se potegovati. Ne-značajne terlice svoje lastne Cerkve in sramotni sužnji zmote in strasti ga zato še mertvega pikajo. Mi pa pro simo: Usmiljeni Bog! odpusti mu grehe, poverni njegove zasluge za slovenski narod, daj mu večni mir! Ix Ljubljane, o dogodbah pri volitvah za tergovin-sko in obertnijsko zbornico naj le ob kratkem nekoliko omenimo, kar pri zadostnem številu politiških listov ne gre še Danici obširno popisovati. Od vsih krajev v deželi je prišlo veliko število pritožb in protestov zoper tolike nepostavnosti, ki so se godile pri teb volitvah, in bile so ravno te dni ter so najberže še zmeraj mnoge preiskave po deželi zarad tega. V tacih okolišinah je dr. Bleiweia ko deželni odbornik 13. pros. telegrafiral ministru kupčijstva dr. Ban-hansu. Naznanil mu je ob kratkem te nerede, zlasti pre-ziranje 10. §. dotičacga volilnega reda in rekel, da je silno potrebno ostro preiskati nepostavnosti in izrek o veljavi volitev odložiti. Že precej drugi dan pozno v večer je dobil Bleiweis od viteza Widmana naznanilo, da je dr. Banhans ukazal, naj se v zadevi omenjenih neredov do njega (AVidmana) oberne. Berž ko vstavoverci to zvedč, so trije njih poslanci Banbansu telegrafirali, da Bleiweis ni resnice naznanil, — da je nasproti v celi deželi naj živejši zado-voljnost o postavnem djanji vlade in njenih organov, in da (poslušajte in čudite se prederznosti) le mnogostran- ska neizmerna agitacija duhovstva zbuja pravično jezo itd. (To nas zopet spominja na tisto černo krivičenje pred nekaj leti: da vsega hudega v deželi so duhovni krivi!) „Novice" pristavljajo k temu: „Kdo je resnico govoril in kdo lagal, bo svet lahko sodil iz protestov in pritožb". Vstavoverskemu telegramu nasproti so poslanci Horak, Poklukar, Zamik in Kramar ministru Banhansu naznanili, da to, kar mu je Bleiweis poročal, je vse skoz in skoz resnica. Med tem je bil 15. pros. Bleiweia pri vladnem načelniku s pritožbami in protesti. Bil je vljudno in prijazno sprejet; zvedil je, da načelnik ni nikakorsnih ukazov dal okrožnim glavarjem vtikati se v volitve, in obljubil je, da bo pritožbe ostro preiskal in nasledek ministru poročil. Blizo poldrugo uro je BI. s načelnikom te reči obravnaval, tudi načelniku omenil, da bode treba sodnijsko pot nastopiti zarad tolikih nepostavnost. Kako so o teh dogodbah znani nasprotni listi divjali, 60 vj?dali in lagali, to popisovati bi bilo odveč. „Novice" so že 20. pros. veliko število pritožb in protestor naznanile; pa so pozneje še dolgo prihajali. V nekterih dneh potem se je že naznanjalo, da so se po glavarstvih okrajinih začele preiskave protestov zoper volitev in raznih preklicev tacih, ki so bili zapeljani. Nekteri volilci so se tudi že pritožili pri deržavni pravdniji, da naj se zadostuje na kazenski poti. 25. pros. je pa gr. Hohenvvart z mnogimi tovarši ministerstvo v deržavnem zboru poprašal, kaj misli v tej zadevi storiti. V vsem tem pa menda Banhans ni nič tacega našel, da bi bile volitve neveljavne. Slovenec, pojdi za peč, pa molči! Is južne Amerike. Santjago v republiki Čile, 30. listop. 1874. Prečast. g. misijonar P. Maks Senica nam piše in pravi: Včeraj smo dobili od svojih 4 škofov čverst pastirski list zoper civilni zakon, zoper ločenje šole in Cerkve. Ta dva predloga sta v osnovi tukajšne vlade, ki tudi „f>rtšritljuje". Nekteri drugi predlogi so pri poslednjih glasovanjih propadli, ker so bili škofje o pravem času ljudstvo podučili. Tako se upa tudi zdaj. Povsod je boj. V prihodn je bom od časa do časa že kaj poročeval, ali dopisovanje je tu počasno. „Danico" mi pošiljate le na vsakih 14 dni po 2 lista skupaj. Kolikor sem dozdaj vidil, bom dobival veliko tvarine ter Vam zanimivih reči naznanoval. Tri dni je, kar sta pri nas dva „Kacika" in en „Fiokal" s tolmačem. Doma so iz Aravkanij*, naj bolj južne okrajine čilejske. O prihodu jih je prednik prašal, kaj jih je sem pripeljalo, in so kratko odgovorili: „Lani ste nas obiskali in birmali naše otroke, prišli smo Vam obiekanje povernit in zahvalit Vas za podeljeno milost". Ti ljudje so temnorujavi, imajo s čela na obe strani razdeljene dolge, čeme lase, prav nizko čelo, so brez-bradati in le malo govore. Za znamnje svoje časti nosijo Kaciki visoke s srebrom okovane palice in sreberno verigo ob vratu. Njih obleka je: evropejski klobuk, tesne hlače, nogovice ali prav za prav nekake „kamaše", za suknjo in plajš ob enem jim služi v sredi prerezana volnata plahta, ki jo čez glavo nategnejo, da štirojni konci krog njih mahedrajo. Le-ti z vsim svojim rodom so že katoličani. O našem misijonstvu drugi pot. Kapucini so tukaj še le 26 lčt. — Vlada plačuje misijonarjem stroške pri misijonih v Patagoniji. — Serčne pozdravljenja vsim znancem in prijatlom. Godi se mi prav dobro. Tudi zdrav sem še < dosti. — Mesec listopad je pri nas Marijin mesec; opravila se navadno sklepajo 8. grudna. Op. Naslednje nssnsnila smo posneli is pisma do gosp. misijonarjevega brata, ki je bilo priloženo s pristankom, da naj primarno posnamemo sa „Dan." in ga potlej bratu pošljemo. Ljubi brat! Glej, tukaj sprejmeš pervo pismo iz ptujega kraja ■veta, iz južne Amerike, iz republike Čile. 30 avg. 1875 sem se po določilu svojih višjih podal proti Rimu. (To popotvanje is Švice do Rima je »Dan." obkratkem že popisala.} V Rimu sem ostal 3 tedne, in 4. vinotoka opoldne •eni se odpeljal čez Čivita vekijo v Livorno, od tam do Genove pa na morje za kratek tir dvanajsterih ur. V teh 12 urah sem pa vender bil od morskih valov dobro pretresovan. 6. vinot. sem se odpeljal po železnici is Genove skoz Nico, Marsilijo v Bord6, celih 53 ur v enem tiru. Vse kosti so me bolele. Kolikor sem mogel viditi, so po spodnjem Francoskem čudno lepi kraji zlo rodovitni, polni lepih mest Peljali smo se pri Kan u memo otoka sv. Marjete, ki nam je s visoke pečine stermel nsproti Čez morje; od tod je pred nekterimi mesci ušel general Baten. Res, globoko se mu je bilo po vervi spušati do čolniča, kterega mu je bila skrivaj v pomoč pripeljala njegova žena z nekim pomagsčem. V mestu Bord6-u (Berdesux), s kakim 300,000 prebivalci, sem ostal dva dni in čakal na angleški par-nik „Patoti,a v kterega sem stopil 10. vinot. dopoldne. Mesto je v ravnini, in človeka kmalo utrudi se po njem ogledovati. Bil sem tedaj lo. vinotoka že na stlanškcra morji in odpeljal sem se od Evrope. Kmali v B.skajškem zalivu je bilo morje zelo nepokojoo, ter so popotniki zaporedoma okušali slabosti morske bolezni (kozlanje), mene pa se ta bolezen še nikdar lotila ni; tedaj sem tudi tukaj miren bil. Pervo mesto, v ktero smo^ tretji dan se podali z visokega morja, je bilo Vigo na Šnanjskem, kjer jc ka-cih 400 popotnih iias čakalo. Od tam smo šli proti Li*>abonu, ki je glavno mesto portugalsko, kjer smo le 12 ur ist«li, dokler nisiro vode. živeža premnoga in 300 popotnih v barko ppzavili. Mesto prav lepo stoji po gričih