Posamezna Številka Din 1« Poštnina v gotovini. Sit. 49. V Ljubljani, v sredo 27. februarja 1924. Leto I. NARODNI 1 I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ? Mesečna naročnina: I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. L Neodvisen političen list -3- •O Uredništvo: Wol£ova nllea št. 1/1. — Telefon 213. UpravuPivo: Marijin trg 8. — Telefon 44. » l Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I ? Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f ! Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. i ....................................................... Konstruktivni optimizem. v »P^Predsednik češkoslovaškega senata v. K1 o f a č je priobčil v »Prager Presse« ■aktualen članek o potrebi konstruktivnega optimizma v politiki. Ker se njegova izvajanja ne tičejo specijelno češkoslovaške ter so zanimiva tudi za naše politične razmere, priobčujemo glavne -nisli njegovih izvajanj. Optimizem je potreben tako posameznikom kakor narodom, kajti kdor zapade pesimizmu, je izgubljen, češkoslovaški narod je imel trdno vero, zato nj 5aPadel defetizmu. Po zlomu Av-p iie je treba zmage nad samim seboj. let svobode nam mora pokazati lastne napake in ovire hitrejšega razpis. To delo so dovršili dr. Rašin na finančnem polju, v zunanji politiki pa Masaryk in dr. Beneš. Češkoslovaški narod se je povzpel do evropskega ni-Veauja* kar je zasluga onih, ki so postali k sreči naši zastopniki in ki pomelo za nas v svetu milijarde moralnega .Pitala. Notranjepolitična organizacija Je zaostala ter spominja včasi na avstrijsko dobo. Vojna je preobrazila Ev-"3* uničila države in ustvarila nove, ‘°da mentaliteto političnih strank je spremenila le malo. Na strankarsko-Političnem polju vlada še vedno stari Provincijalizem. Zato se misli bolj na stranke, nego na stvar, kateri naj bi služile. Kar bi moralo biti prvo, je kotna] v drugi vrsti. Stranke niso znale korakati z velikimi zgodovinskimi dogodki. To velja tudi o naši žurnalistiki* ki se ne zna emancipirati od starih avstrijskih slabosti. Drugod so strankarske razmere Pravzaprav še bolj nezdrave. Niti Amerika nam ne more biti tozadevno dober vzgled! Politično življenje v Češkoslovaški je v moralnem oziru čistejše nego v marsikateri stari republiki. To pa nas ne sme ovirati, da ne bi odpravili svojih napak tam, kjer postajajo iz strank cerkve, kar ima za posledioo, da je strankarski boj le borba za vplivne pozicije in gospodarske prednosti. V tem oziru je naš optimizem upravičen. Že okoliščina, da so mogli socijalisti in nesoči jalisti vstvariti koalicijo in da so voditelji obeh skupin postavili državne interese nad strankarske je nadvse znamenit pojav. Vlada opravlja dobro delo, ker pošilja zmožne žurnaliste v študijske svrhe v inozemstvo. Vračajo se kot možje z razširjenim obzorjem. To pot v inozemstvo mora iskati tudi politična, poslanska korporacija, da se nauči razumevati, v kakšni skupnosti je naše življenje z razvojem cele Evrope in kako je treba vedno misliti na odgovornost za vse, kar delamo. Tudi za ono, kar eovorimo in pišemo. Odgovornosti pred svetom se ne morejo odtegniti niti so-cijalistiSne stranke. Moskva je zadnja leta tudi tu kvarno vplivala; toda med češkoslovaškimi komunisti so ljudje, ki vedo, da destruktivno delo nima uspehov. Socijalni demokrati in češkoslovaški socijalisti so razumeli, da je sovjetska Rusija . na novih potih, kakor sploh ves povojni socijalizem. Evropski socijalizem gre od Ljenina do Mac Do-nalda in na Češkem od Marxa do Ma-saryka. To čuti vsak. Rezultat tega Prepričanja bo vedno močnejše stremljenje tvoriti višjo enoto v bloku z jasnimi skupnimi cilji in premišljenimi metodami. Velike besede so izgubile svoj vpliv, učinkovitejše deluje manjše delo. »o je lepo izrazila dr. Aliče Masaryk: « sekund raste ura, mesec, leto, iz jnalih dejstev rastejo veliki dogodki. 1 o resnico bodo morali preje ali poseje spoznati tudi naši komunisti. Posebnost češkoslovaškega naroda ti, ^vneta, skoraj fanatična samokri-af • e Pride med drugimi narodi do zi^?; se ta, kakor vsak drug sredst’ stvarno brez teatraličnih nikdar^l Nravstvena policija ne sme maščevS^vfu strankarsko in osebno ciie zitfin * , kor Je skrivanje korup-iz senrarM 3^° Je tudt zločin. ak° kdo ne afere m s,ras« ^tvarja umet-zemstvo‘kiW &n}em° Pozabiti na ino- najčistpijoi, asopisie napada celo stane minister m*3’ kakor hitro po’ drncA^ °2°če se dogaja to cju a- mi hočemo demokra- Pa nizke« plemstva. Nadaljevan!« prorssunske razprave. Jutri sledi načelno glasovanje. Beograd, 26. febr. (Z) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9. in tričetrt. Ko so bile opravljene formalnosti, so prišla na vrsto ustna vprašanja. Minister za šume in rudnike dr. Milan Srskič je odgovoril na vprašanje poslanca Gjoke Popoviča o delu gozdnih čuvajev v Srbiji in na vprašanje klerikalca Kugovnika o rudarski stavki v Trbovljah. Minister za notranje zadeve Vujičič je odgovoril na vprašanje Gjoke Popoviča glede nastavitve nekaterih oseb v državni službi, ki so bile prej v tuji službi. Zbornica je na to prišla na dnevni red: splošna razprava o proračunu. Ker in bilo radikala Tadije Pantoviča, je dobil besedo poročevalec manjšine dr. Slavko Sečerov. Ta je izvajal, da znižanja v proračunu, ki jih je sklenil finančni odbor, niso potekla od odbora, ampak od finančnega ministra. Večina finančnega odbora ni vršila svoje ustavne in zakonite dolžnosti, temveč je bila pod vplivom finančnega ministra. Prejšnji proračun ni bil pravilno sestavljen, ker se je potrošilo več, kakor bi se bilo smelo. S to metodo se nadaljuje tudi sedaj. Vprašal je, iz česa so se plačale nekatere terjatve. Za osebne izdatke se je potrosilo 41 odstotkov, za materijalne pa 59 odstotkov. To najboljše dokazuje nepravilno razdelitev v proračunu. Uradniške plače niso v skladu s cenami življenjskih potrebščin, čeprav so za plače postavljene v .proračun velike vsote. Da se zboljša gmotni položaj državnega uslužbenstva, je treba znižati število uradnikov za približno 30 tisoč. Govoreč o materijalnih izdatkih je na-glašal, da so se državne nabave vršile vedno pod neugodnimi pogoji. Radi tega je prišlo do mnogo visečih dolgov. Govornik našteva vse povišane pristojbine, davke in naklade in se izjavlja proti davčni politiki. Cene neprestano skačejo, samo cena pšenice in koruze je padla, za kar se imamo zahvaliti ugodni žetvi. Govornik se bavi nadalje z deflacijsko politiko finančnega ministra dr. Stojadinoviča in pravi, da se ne bi smel povečati obtok papirnatih novčanic za 700 milijonov dinarjev, četudi se je zlata podloga Narodne banke povečala. Govornik omenja dalje vprašanje proizvodnje in pravi, da ta ni odvisna od finančnega ministra, iz reparacij smo dobili dosedaj 282 miljonov zlatih mark, kar znaša*preko pet milijard papirnatih dinarjev. O porabi teh dohodkov ni skupščina ničesar izvedela. Šečerovov govor je opozicija pozdravljala s ploskanjem. Ker v dvorani ni bilo več dovolj poslancev, je predsednik prekinil sejo ob 11. in tričetrt in napovedal prihodnja za jutri ob 9. dopoldne. Na tej seji bo govoril poročevalec večine Boža Maksimovič, na kar bo sledilo načelno glasovanje. Telkoče pri poealaniih z italiio. Beograd, 26. februarja. (Z) Včeraj bi se imel vršiti, a je bil odpovedan, sestanek med našo in italijansko delegacijo v vprašanju sklenitve trgovinske pogodbe. Odpovedan je bil tudi sestanek, ki bi se imel vršiti med sekcijama obeh delegacij za sklenitev konzularne konvencije. Ta seja se bo vršila jutri ob pol 10. uri dopoldne. Vse delo gre naprej počasi. Dostikrat pride v posameznih stvareh do spornih vprašanj, to pa ponajveč zaradi trdovratnosti italijanske delegacije. Dosedaj se je še malo napravilo. Pri pogajanjih za trgovinsko pogodbo prihajajo do težkoč zlasti, ker še do danes nimamo izčrpne carinske tarife. Sedaj se je pokazalo, da je sedanja tarifa nepopolna in slabo izdelana, To je eden glavnih momentov, ki zavlačuje delo v sekciji za trgovinsko pogodbo. Na vsakem koraku pa se dalje pojavlja nepopustljivost Italijanov, ki se trdno drže svojega načrta za trgovinsko pogodbo in carinske tarife, ki za nas ni ugodna* Italijanska delegacija je že 10 dni v Beogradu, pa bo preteklo še precej časai, predno prične z našo delegacijo stvarno razpravljati. V vsakem slučaju bodo pogajanja trajala precej dolgo. Nekateri mislijo, «da bo to trpelo poldrugi do dveh mesecev. Pojavila pa so se že sedaj vprašanja, ki bi* kakor izgleda, utegnila pogajanja izjaloviti, ker italijanski delegati vedno vztrajajo pri svojih Predlogih. Od vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s konzularno konvencijo, je eno najmarkantnejših pravica za postavljanje konzulov. Italijani zahtevajo v svojih konvencijah, da bodo prizftani kot privilegiran narod; seveda pa predpostavljajo za nas reciprociteto. Razen v vprašanju konzulov pa se tudi v njihovem načrtu trgovinske pogodbe povsod nahaja zahteva, da se Italijani priznajo kot privilegiran narod. Posebno je važno vprašanje zaposlenja italijanskih delavcev v naši državi in njih privilegiran položaj, ki ga Italijami zahtevajo s konzularno konvencijo. Zahteve Italijanov so v nasprotju z našimi pozitivnimi zakoni, zlasti z zakonom o delavcih, ki je bil sklenjen leta 1922. Po tem zakonu je točno določeno število delavcev-tujcev in način, kako morejo ti biti zaposleni pri nas. Treba je tudi posebnega dovoljenja od ministrstva za socijalno politiko za zaposlitev tujih delavcev. Italijani bi radi svojim delavcem zagotovili privilegije. S tem nastaja nevarnost, da bi bili oškodovani interesi naših delavcev, če bi prišlo k nam preveč italijanskih delavcev. Z naše strani naglašajo tudi, da ,je nemogoče sprejeti italijansko zahtevo v vprašanju kvalificiranih delavcev, ker imamo sami dovolj takih delavcev, zlasti v Sloveniji in Vojvodini. Obstoji nevarnost, da bi italijanski delavci s pritiskanjem mezd prisilili domače delavce, da se izselijo iz naše države. To bi bilo z našega narodnega stališča jako škodljivo. Sploh se v političnih in parlamentarnih krogih danes že dvomi v uspeh sedaj pričetih pogajanj. Vedno se nar glaša, da hočejo Italijani v prvi vrsti zaščititi svoje interese. Če bi se poganjanja prekinila, ne bomo imeli mi posebne zgube, kajti Italijani potrebujejo naših sirovin, medtem ko mi njihove industrije ne potrebujemo, ker Imamo dovolj blaga z Avstrije, Češkoslovaške in Nemčije, ki je solidnejše od italijanskega. Če se trgovinska pogodba ne sklene bi bila Italija v neugodnejšem položaju, ker bi mi svoje sirovin« lahko oddali drukam. Italija bi se mogla pač sklicevati na konzularne konvencije, ki so bile že preje sklenjene med Srbijo in Italijo; ne more nas pa obvezati v gospodarskih vprašanjih, če nimamo trgovinske pogodbe. Dvom v uspeh se povečava posebno še zato, ker se misli, da Italija po vseh svojih političnih in diplomatskih zmagah ne bo hotela popustiti. Italijanska delegati ostajajo še vedno pri svojih predlogih, v kolikor se tičejo trgovinske pogodbe in konzularne kons cije ZRAČNE PROGE A* i) PVRIZOM IN PRAGO. Pariz, 26, febr. (Havas) -Matin« misli, da bo zračni promet med Par: om in Prago speljan preko Švice in Avstrije, da se tako izognejo poletu če* Nemčijo. Iz slabega pa nastane lahko tudi dobro. Prostost je sicer lepo načelo, so pa še druga lepa načela), ki se jih ne sme ignorirati. Danes je javni delavec brez obrambe, njegova čast je izpostavljena vsakemu piratu. Glede vprašanja osebne časti moramo posnemati Anglijo. To bo zopet velik naDredek zmagoslavne demokracije, ki mora v službi višjih in javnostjo preložitev seje. Vse dneve od četrtka do renedeljka dalje 90 se med komunisti in SLS vršila pogajanja za novo službeno pragmatiko. Sele v ponedeljek, ozir. v torek so se zjedi-nili na končno formulacijo, ki so jo potem prejeli v personanem odseku. Z ozirorn na vse to moram ugotoviti to-le: L Službena pragmatika M se morala obravnavati skupno z mestnimi uslužbenci. Uslužbencem bi se moral dati čas, da točno pregledajo osnutek. To se pa ni zgodilo. Skupno z uslužbenci se je obravnavala službena pragmatika le do srede disciplinarnih predpisov. Mnenja uslužbencev se ni zaslišalo glede dragonskega pravilnika, plač in predhodnih določil. Zveza magistratnih organizacij je proti temu postopku komunistov in SLS protestirala, Izjavljajoč, da !e podan prekratek rok za pregled najnovejšega osnutka. Protesta zveze organizacij mestnih uslužbencev orav nič ne zmanjšajo izjave nekaterih organizacij, da so brezpogojno za nov osnutek, izjave so bile podane na poziv gospodov od večine in vsakdo ve. kako si je tolmačiti, take pozive.. Čisto Izključeno je, da bi te organizacije preštudirale cel nov osnutek, ker bi potem morale priti na nedostatke, bi jih je vse polno v pragmatiki. 2. Opozicijo se je pri obravnavi Službene pragmatike briskiralo in se ji ni da o dovolj časa, da sporazumno ? mestnimi uslužbenci preštudira načrt. Sai je bil načrt komaj izgotovljen na včerajšnji, ozir. na današnji reji personalnega odseka. 3. Nepremišljena naglica je povzročila, da je načrt službene pragmatike skrajno pomanjkljiv in so posamezna določila v škodo tako uslužbencem kot mestni upravi. O teh nedostatkih bom govoril v podrobni debati. 4. Vse mestno uslužbjenstvo je pričakovalo, da se mu z novo službeno pragmatiku' bistveno zboijša gmoten položaj. To se pa ni zgodilo. Z nameravanim odvzetjem vojnih semestrov se bo pa usiužbenstvo celo oškodovalo. 5. Razni novi izdatki za prevedbo po novi službeni pragmatiki niso vnešenl v proračun. Tako izdatek za čez-urno delo in Izdatek, ki ga povzroča 8 urno delo pri užit-ninskem zakupu. Proračunjena svota 175OUO dinarjev Je veliko prenizka. Gospodje! Nam se gre za to, da rbčlnskl svet sprejme popolno, moderno, tako za uslužbence kot za mestno upravo koristno službeno pragmatiko. Odločno pa ugovarjamo, da bi bila službena pragmatika predmet političnih kupčij na hitro roko. Službena pragmatika se ne sme vreči kar skozi okno v zbornico, ampak mora biti temeljito preštudirana. Saj se gre za ured‘tev slubenega razmerja 890 mestnih uslužbencev, razmerja, ki mora biti do potankosti jasno in ne sme dopuščati nobenih dvomov In sporov. Najbolj nemoralna se pa nam zdi namera večine, ki hoče zahtevati od uslužbencev tekom 8 dni podpis nove službene pragmatike. Nemoralna za to, ker je nasilna !n zahteva od uslužbencev, da raztrgajo svoje dosedanje dekrete in službene pravice in sprejmejo nove službene pogoje, brez ozira na to, al? so jim vsiljene službene pogodbe povoljl. ali ne. Z načinom kot uveljavljate novo službeno pragmatiko, gazite temeljile pojme o demokraciji. (Med izvajanji obč. svetovalca Tavčarja 90 nastali večkrat hrupni ugovori od večinske strani. Posebno profesor dr. Rožič je bil glasan.) Izjava komunistov. Dr. Lemež ie povdarjal, da smo v dobi, ko se splošno urejujejo službena razmerja komune in delavstva. Stopil je v opozicijo svoječasno le, ker se ni dalo delavstvu, kar mu gre. Pričakoval je drugačno tolmačenje, kot ga je navedel predgovornik Tavčar, in je pričakoval kritiko načela, ne pa omejitve pa način sestave pragmatike. (Tavčar: Ti ntei opozicija, ti si večinar!) Končno je povdarjal, da službena pragmatika odgovarja vsem modernim načelom, in da bi bili mestni uslužbenci v vseh mestih veseli, če bi imeli tako pragmatiko. (Tavčar: Ali so že naprej povedali, da je dobra? Smeh na desnici.) Zato bomo komunisti za njo glasovali. (Turk: Al so vas spet vjel?) Končno Je povdarjal govornik še, da pragmatika ni obvezna in se lahko vsak poljubno odloči za staro ali novo. (Tavčar: To je nemoralno. Protest na desnici.) Izjava občin, svetovalca dr. Tominška. Nato je govoril v Imenu demokratske skupin? dr. Tominšek. Komaj je začel govoriti, je nastal v zbornici hrup. (Župan: To je zbornicp in ne gostilna!) Slišali smo od dr. Lentoža, da sto se zgovorill In domenili med seboj češ takole bo In ral bomo dobili. , Na tak način bi se tako važne pragmatike ne smele sklepati. Zavarujem se proti takemu načinu, da so se še le danes pred sejo potožile na mizo zadnje izpremembe pragmatike. Današnje sklepanje je prenagljeno. Zastopamo 3 četrtine davkoplačevalcev in se zavarujemo proti takemu postopanju. Priznam, da je v pragmatiki nekaj dobrega, saj ste veliko prepisali. Zavzemam odklonilno stališče. (Rožič: Niste moderni!) Dr. Tominšek nadaljuje: Sprejmem, toliko moderni nismo, da bi plačevali samo za eksperimente vaše pragmatike. Ni dobro eksperimentirati z ljubljanskim mestom. Govorite o socijalni pravičnosti! Kaj ste napravili novega? Nič kot favoriziranje ene delavske skupine. Stališča uradnika poduradnika in slug niste izboljšali, pač pa ste jih oklenili, dasi so že itak vezani, ker uradništvo ne more tako lahko službe menjavati. V imenu soc. demokratov je ugotaVtal obč. svet. Celešnik. da je že pri volitvi v občinski svet zahtevala Zveza delovnega ljudstva pošteno In moderno službeno pragmatiku. Ml ne zastopamo ljubljanskih davkoplačevalcev, marveč ljubljansko delavstvo. Delavec plačuje davke z delom. (Vnela 'e je zopet živahna gostilniška debata.) Govorn k je izjaviS, da bo glasoval za službeno pragmatiko. Obč. svet. Rupnik ie povdarjal, da se hoče sodrugu dr. Lemežn (dr. Lemež: Nisem sodrug! — No pa obč. svet. dr. Lemež!) ugotavljati, da smo proti pragmatiki. IJgo-tavjiarn pa, da to ni res in da je tovariš rbč. svet. Tavčar kritiziral samo način sestave te službene pragmatike. Člani večine so dobili vsak po en izvod pragmatike, pri nas pa ga je dobil samo klubov načelnik. Sodeloval sem pri osnutku pragmatike, toda pri izpremembah nisem bil. Konstatiram še to, da če poda kdo še tako resno izjavo, se ga skuša osmešiti in to je žalostno. Enake pravice morajo biti za večino in opozicijo. Osnutki pragmatike morajo biti podeljeni vsem, ki glasujejo za njo. Ker torej nismo bili primerno informirani o tem elaboratu in ne vemo, kaj se je sklepalo med 4 stenami, se bomo glasovanja vzdržali. tajava občin, svetovalca dr. Vladimir ja Ravniharja. Vsa dosedanja razprava me je razoča-,ra!a. Stvar se ne razpravlja z ono resnostjo in temeljitostjo, ki jo zasluži. Iz iziav govornikov večine in iz raznih medklicev izveni insinuacija, kakor da smo mi preti službeni pragmatiki, torej proti času primerni ureditvi službenega razmerja mestnih uslužbencev napram mestni občini. Nasprotno, od vsega početka smo se intenzivno zanimali za to stvar ter smo pri njej sodelovali. Prav radi sprejmemo vse modeme pridobitve socijalnega mišljenja in čuvstvovanja. Iskrena je ta r.aša izjava in ne bojimo se nobenega protidokazu. Zategadelj pa moramo protestirati, da se iz one insinuacije na strani večine kuje političen kapital. Službena pragmatika ni nikak politikum, ampak veleresna stvar, ki globoko reže v meso tako mestne občine kakor njenih uslužbencev. O taki pogodbi, ki je za eno kakor za drugo stran življenjskega pomena, se ne sme razpravljati in sklepati površno in lahkomiselno. Niti se ni dah nam, ki zastopamo mestno občino, prilika, da bi se mogli temeljito posvetovati o podrobnih določilih te pogodbe, niti se ta prilika kljub obljubi ni dala organizacijam mestnih uslužbencev. Zategadelj gremo s protestom v razpravo te službene pragmatike, ki načelno nismo proti njej, ampak le proti poedinim njenim določilom. Načeloma sem za svojo osebo proti s to pragmatiko določenemu očivldnemu nesorazmerju v pravicah rečnega in duševnega delavstaa. Nočem tega vprašanja formulirati tako, kakor se jc to zgodilo z neke strani, češ da je ročno delavstvo preveč favorizirano. Temveč rečem, da je duševno delavstvo na-pram ročnemu prikrajšano. (Klici: V katerem cziru?) Na primer glede SOletne službene dobe, ki je pred 14 dnevi znašala še 35 let, ki pa se je na zahtevo gospodov s skrajne levice znižala na 30 let. Ročno delavstvo, poduradništvo pričenja službeno dobo že s svojim 18 letom in gre lahko v pokoj z 48 letom. Duševni delavci, zlasti oni s fakultetno izobrazbo pridejo v službo v najboljšem slučaju šele s 26 letom. V pokoj morejo iti šele s 56 letom. (Klici: Zato pa delajo samo 6 ur, oni pa 8 ur na dan.) Prašajte fizijologe, ali duševno ali ročno delo, zlasti če je v prosti naravi, prej izrabi delovno silo človekovo, ne glede na to, da moramo pri duševnem delavcu šteti v delovno dobo že dobo, največkrat d; bo pomanjkanja in stradanja, njegovih študij. Končno pogrešam v poročilu finančni eiekt. Kajti ni dvoma, da bodo novi službeni prejemki, draginjske doklade, pokojnine, preskrbnine močno obremenile mestno blagajno in sklepati o teh bremenih, ne da bi poznali njihovo visokost, se mi vidi milo rečeno preuranjeno. Še. enkrat povdarjam, da nismo proti službeni pragmatiki, proti ureditvi, četudi najmoderneši, služb, razmerja, pač pa gre naš protest proti načinu, kako se je predloga vrgla razpra\o in imamo pomisleke proti poedinim določilom pragmatike, kakor si jih pridržimo iznesti v podrobni razpravi. Spedjalna debata je bila nasilno preprečena. Obč. svet. Makuc ie zavrnil govornika, da je njihova stvar, če niso preštudirali pragmatike, in je predlagal, da se preide na dnevni red. Po kratkem govoru obč. svet. Kralja, ki je ugotavljal, da plačuiejo tudi delavci davek, dasi ne z dinarji, marveč z delom, in očita opoziciji, da hoče vpeljati zopet kurije, ki naj bi preglasovale delavstvo, kar pa danes ne gre, In po kratki repliki poročevalca Jožeta Pirca ie prediagal dr. Stanovnik ta-le predlog: Ker opozicija ne predlaga nobenih načelnih izprememb službene pragmatike, predlagam, da se načrt nove službene pragmatike sprejme en bloc brez špecijalr.e debate in obenem da pooblastilo personal-nopravnemu odse' u, da izvrši sam vse potrebne stilistične formeine in redakcijske popravke. Sledili so tej izjavi viharni klici; Zahtevamo "špecijaliio debato. Pri glasovanju je bila pragmatika sprejeta. (Tavčar: To je naravnost nasllstvo, briskirate opozicijo.) Dr. Tominšek prijavlja protest In obč. svetnik Tavčar se mu pridružuje. Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1924. O proračunu mestnega zaklada je poročal obč. svetovalec Albin Zajc. I. Splošna mestua uprava: Potrebščine 5,269.917 Din In pokritje 475.074 Din; primanjkljaj 4,794.843 Din. . Glavne postavke potrebščine so: plača žppanu 72.060 Din; plače in draginjske doklade uslužbencem 3,213.653 Din: službena obleka 104.683 Din; potni in vezni stroški 80.000 Din; dispozlcijskl fond županu 50 tisoč Din; za ureditev službeni' prejemkov po novi službeni pragmatiki ie ločen znesek 175.000 Din. Za drva, najem .Hno m sna-ženje uradnih prostorov izkazuje potrebščina 196.836 Din; knjige in tiskovine 230.000 Din. Pokojnine, preskrbnine. odpravnine in posmrtnine mest. uslužbencem izkazuje tro-šek 504.146 Din. Pokritje je predvideno predvsem z doneski mestnih podjetij k upravnim stroškom mestne uprave v znesku 474.374 Din. II. Mestna poslopja ia zemljišča: Potrebščina 1,648.962 Din in pokritje 834.841 Din: primanjkljaj 814.121 Din. V potrebščini je zapopadeno vzdrževanje mestnih poslopij in zemljišč. Za ljubljanski Grad je predvnden izdatek 312.435 Din. Vse večie potrebščine za popravo mestnih poslopij izkazuje izredni proračun. III. Hranilne vloge in vrednostni papirji: Pokritje in s tem prebitek 10.475 Din. IV. Mestna podjetja In občinske davščine: Potrebščina 58.000 Din in pokritje 13.923.131 Din: prebitek 13,805.131 Din. Vsa mestna podjetja so aktivna. Elektrarna Izkazuje prebitek 900.000 Din: plinarna 59.365 Din; pogrebni zavod 46.238' Din: loterijsko posoiilo 318.520 Din. Dohodek občinskih davščin znaša: trošarina 8,270.008 Din; uvoznina 1,200.000 Din; trž-nina 500.000 Din; gostaščina 330.000 Din; davek na listke tramvaja 370 000 Din; davščina na prenočišča 675.000 Din: davek od prirastka na vrednosti nepremičnin 300.000 Din; davek na vozila 200.000 Din; davek na nezazidane parcele 50.000 Din; obč. takse 150.000 Din; kanalska pristojbina 70.000 Din; pas'i davek 80.000 Din; opominarina 70.000 Din; tržna pristojbina 200.000 Din; portalni davek 7000 Din: tržna štantnina 2000 Din; delež na dobičku električne cestne železnice 125.000 Din. V. Občinska posojila: Potrebščina 3,058.455 Din in pokritje 939.825 Din; primanjkljaj 2,118.630 Din. S 1. januarjem 1924 je bilo stanje posojil pri hipotekarni banki 454.049 Din: pri Mestni hranilnici ljubljanski 17,036.498 Din. Pri Mestni hranilnici se pa nameravajo najeti še posojila: 250.000 Din za nakup reševalnega avtomobila, 10,000.000 Din za tlakovanje cest; 182.600 Din za tlakovanje podvoza na Martinovi cesti; 69.832 Din za kanalizacijo Kopališke in Zeijarske ulice; 1.200.000 Din za regulacijo ceste do pokopališča; 178.575 Din za kanal na Martinovi cesti; 122.470 Din za kanal na Lepem potu; 35.825 Din za kanal v Kolizeiski ulici; 139.250 Din za kanal v Streliški ulici; 2.500.000 Din za zgradbo stanovanjske hiše. VL Ceste In sprehajališča: Potrebščina 6,124.340 Din in pokritje 498.111 Din; primanjkljaj 5.526.229 D!n. Vzdrževanje je proračunieno na 2,615 tisoč 534 Din; čiščenje na 2726.406 Din; razsvetljava 402.400 Din; bolniška blagajna mestnih delavcev izkazuje trosek 370.000 Din. VII. Socijalua politika in higiiena: Potrebščina 3,996.120 Din In pokritje 2,000.270 Din: primanjkljaj 1,995.850 Din. Med potrebščinami je omeniti, da je_ izdatek za upravo soc. pol. urada, proračunjen na 163 572 Din, za mestni fizikat 274 114 Din, za izplačilo rednih ubožnih podpor 530.000 Din, za mestno zavetišče za onemogle v JapFevi ulici 1,182.979 Din in na Karlovški cesti 47.016 Din, za dnevna zavetišča 200 tisoč Din, za podpore v Ljubljano pristojnim brezposelnim 150.000 Din. Pokritje predvideva dohodek od davščine na ponočni obisk gostiln in kavarn 800.000 Din; od davščine na igre v gostilnah in kavarnah 100.000 Din; od veseličnega davka 550.000 Din; od obč. taks 35.000 Din; od glob 180.000 Din; od prostovoljnih prispevkov za odpravo beračenja 80.000 Din. Ltadska kopel izkazuje potrebščine 150 000 Din, kritja pa 90.000 Din. Letno kopališče izkazme potrebščine 104.314 Din, kritja pa 60.000 Din. VIII. Šolstvo: Potrebščina 2,195 939 Din in pokritje 237.550 Din; primanjkllal 1,958.389 Din. Potrebščina izkazuje stvarne šolske potrebščine za mestne ljudske šole. Mestna ženska realna gimnazija Izkazuje potrebščine 857.750 Din. IX. Znanost, umetnost in prosveta: Potrebščina in ker ni kritja obenem tudi primanjkllal 193.852 Din. Za nakup slik je določenih 70.000 Din in za razne podpore 100.000 Din. X. Prenešen delokrog: Potrebščina 472.736 Din in pokritje 260 Din; primanjkljaj 472.476 Din. XI. Raznoterosti: Potrebščina 929.288 Din in pokritje 964.033 Din; prebitek 34.745 Din. Med raznoterostmi je glavna postavka o poklicnem gasilstvu, ki izkazuje potrebščine 697.298 Din. Ta izdatek je pokrit s predvidenim zaslužkom gasilcev v znesku 803.533 Din. — Za doklado cerkovnikom in organistom po ljubljanskih župnijah je določen znesek 135.000 Din. Primanjkljaj znaša 4,064.039 Din. Mestni proračun izkazuje torej skupaj potrebščine 23,947.609 Din, pokritje 19,883 tisoč 570 Din; primanjkljaja 17,974.390 Din in prebitka 13,910.351 Din. Končno nepokrit primanjkllal znaša torej 4,064.039 Din. Proračunski primanjkljaj se bo pokril z občinskimi dokladami, ki so za leto 1924 ostale iste, kot v lanskem proračunskem letu In znašajo: 50odstotna zemljarina 8000 Din; 354od-stotnl hlšnonajemni davek 343.000 Din: občna pridobnina I. in III. razreda po 135 odstotkov 527.175 Din; občna pridobnina IV. razreda davčnih zavezancev po 135 odstotkov 47.912 Din; 85 odstotna rentnma 63.750 Din; 135odstotna posebna pridobnina po drugem poglavju zakona o osebnih davkih 2,970.000 Din in davščina na kazala in izveske 100.000 Din. Skupal bi donašale občinske doklade 4,059.837 Din, s katero vsoto bi bil nokrlt proračunski primanjkljaj za leto 1924. Izredne potrebščine: Za Izredne potrebščine je proračunjena potrebščina 5.189.438 Din m pokritje ita 5.040.000 Din. V potrebščini so navedeni troškl za po* prave mestnih poslopij, dalje za ureditev novih uradnih prostorov mestnega knjigovodstva 180.000 Din; za nakup sveta z* Dečji dom 250.000 Din: za delavsko Kuhinjo 150.000 Din; za zgradbo novih smodnišnic 2,000.000 Din; za zgradbo dveh novih že-lezobetonskih mostov na Barju 80.000 Din; za razširjenje javne električne razsvetljav* v raznih okrajih 82.800 Din; za Kanalizacijo in razsvetljavo v Vodmatu 200.000 Dir.: za zgradbo obrežnih zidov ob Ljubljanici 100.000 Din; za napravo podzemskih stranišč pri glavnem kolodvoru, pri Kavarni »Evropi«, pri Frančiškanskem mostu in na trgu v Šiški 820.000 Din; za nakup sveta za otvoritev Aškerčeve ulice 85 000 Din; za cesto v Rožni dolini 202.688 Din in za ulične napise 145.000 Din. Pokritje za izredne potrebščine je cred-videno z davkom na parcele pri smodulšni-cah 2,000.000 Din; s trošarino na rum, špirit, žganje od 5 na 20 Din 2.340.000 Din; s trošarino na vino v steklenicah od 5 na 10 Din 250.000 Din; s trošarino na oivo od 0.25 na 0.50 Din 375.000 in s plačilom hišnih posestnikov za hišne tablice 750.000 di» nariev. * Komunist! glasujejo za klerikalce. O proračunski debati poročamo jutri. Pred glasovanjem o proračunu Je Imenom komunistov izjavil dr, Lemež, da njegova skupjna glasuje za proračun. Redni kot izredni proračun Je bil nato sprejet z glasovi klerikalcev, komunistov in socijal* nih demokratov. Pri glasovanju o proračunu so občinski svetovalci Narodno-napredne stranke. Na-rodno-socijalistične stranke in demokratske stranke demonstrativno zapustili zbornico Politične vesti. — Homatije v Indiji. Iz Londona poro-čajo, da je položaj v Indiji zelo resen. Podkralj sili na to, da se dovoli deželi tako. samouprava. Gahdi je zopet prevzel vodstvo indijskega pokreta. = Bolgarska ne dobi večje armade. Veleposlaniška konferenca ie pretresala me-randum bolgarske vlade, v katerem se zahteva zvišanje kontingenta vojske za Bolgarijo. Konferenca je ugotovila, da prošnja bolgarske vlade ne odgovarja stvarnim potrebam. ker ima vlada dovolj vojaške sile, da zagotovi red in mir v deželi. Vsled tega se je sklenilo, da se prošnja kot neumestna odkloni. = Poskušen atentat na Trockega. »Der Montag« prinaša poročilo stockholmske »Ti-dingeu« iz Moskve, da so v ‘juhumu v Transkavkaziji, kjer sedaj biva Trockij, poskušale tri osebe, oborožene s samokres-in ročnimi granatami, vdreti v stanovanje Trockega, pa so bile pri tem ustreljene. (W) = Zavezniški glas za revizijo ver-sailieske pogodbe. V govoru, ki ga je imel minister za notranje posle Henderson v Burnleyju je priporoča! revizijo versaillske mirovne pogodbe, ker ie ta pogodba v nasprotju s 14 Wilsonovimi točkami. = Čestitke naše vlade albanskemu ministrskemu predsedniku. Naša vlada je poslala brzojavno čestitko predsedniku albanske vlade Ahmed begu Zogi, v kateri izraža svojo radost, da atentat ni bil uspešen In da je prijatelju naše države omogočeno, da nadaljuje državne posle. Po vesteh iz Tiran« nima atentat nikakih političnih posledic in tudi osebnih ne za Ahmed bega Zogo. Pojavil se bo zopet v konstltuanti in priče! delo za albansko ustavo. = Osemurni delavnik. (Agence H.ivas) Mednarodni rudarski odsek je odklonil podaljšanje delovnega časa in zahteval takojšnjo ratifikacijo rvashingtonskega dogovora o osemurnem delavniku za vse države. = Zaplembe listov v Hrvatskl. Po podatkih zagrebškega sudbenega stola je bilo v letu 1923. na ožemita Hrvatske zaplenjenih 149 listov. Sodišče je odobrilo 148 za-plemb, eno pa razveljavilo. V isti stvari je vloženih 148 obtožb proti tem listom, razen tega pa tudi proti nezaplenjenfm 164 obtožb. = OsamFena Bolgarija. Dejstvo, da je Bolgarija izolirana, piše sofijski »Dnevnik«, navdaja politične kroge v Bolgariji z veliko skrbjo. Kot mala petmilijonska država bo prej ali slej potrebovala močnega zaščitnika. Življenjskega pomena je razmerje do ruskega naroda in treba se bo sprijazniti z režimom, vladajočim v SSSR. Da ima pokroviteljstvo Anglije ogromen pomen za Bolgarijo, je na dlani, posebno sedaj, ko sta stopila Rusija in Vel. Britanija v normalne odnošata, in po srečnem slučaju ima Bolgarija dobre prijatelje v eni kot drugi državi. Gospodom Thomsonu, Buxtonu in drugim se pridružuje poslanik SSSR v Londonu, g. Rakovski, ki ne bo pozabil, da ie po rodu Bolgar. — Naj preneha Bolgarska s svojo protijugoslovansko politiko, pa bo takoj konec njene osamljenosti. — Dovolleni krediti. Na seji vlade v pondeliek je bilo odobrenih več kreditov i* sicer 260.000 dinarjev za preživljanje are-stantov, 250.000 dinarjev za stroške sodnikov v Bosni, 180.000 dinarjev kot prvi kredit za regulacijo Save v Slovenili, da se zavaruje prebivalstvo pred takimi poplavami, kakor so se dogodile lansko leto, 150.000 dinarjev za zgradbo vodovoda v Petrovu v Liki. Ministru za zgradbe so bili odobreni številni krediti za ceste, med temi tudi za Slovenijo. Minister socijaine politike je pooblaščen, da zaloge žita, ki se nahajajo v Splitu, Bitolju in Ljubljani uporabi za prehrano gladujočega naroda v Dalmaciji in da more dajati manjša posojila. Pol milijona dinarjev je votirano za bogosiovnice v Cetinju. POLITIČNI PABERKI. »Opozlcljonalnl blok. Zagreb, tega ta tega. Obrazovanje opozicijonalnega bloka zelo lepo »napreduje. Doslej ni še nihče nikogar — prevaral.« Radič In atentat. Radiču se Je na Dunaju nedavno sanjalo, da namerava Izvršiti nanj neki srbski dijak atentat. Vsestransko policijsko preiskovanje in zas’edovanje je ugotovilo, da so sicer Radičeve sanje resnične, na atentatu pa ni niti trohice resnice- Opozicija In rimski pakt. Pašlčeva vlada je sklenila, da bo takoj odpovedala rlfflr ski sporazum, če se opozicija zaveže, da bo sama vodila vojno proti Italiji. To ko-rup-cljonistično ponudbo je opozicija najener-gičneje odbila in izjavila, da te ponudbe ne sprejme in da bo celo v samem slučaju vojne ostala v — opoziciji! Ali si član JugosloDenske Matici? .i«7ngssrLnv» i/ncviriK.« Dnevna vest!. Cenjenim čitateljem nenaročnikom! z današnjim dnem smo zopet pričeli pošiljati »Narodni Dnevnik« na ogled na nekatere naslovnike s prošnjo, da bi list naročili. Ker bo to pošiljanje trajalo le par dni, prosimo prej ko mogoče sporočila po dopisnici, da hočejo postati naročniki. Lahko pa nam to naznanijo na ta način, da takoj vplačajo naroč aino po priloženi položnici. Ker je naš Ust najcenejši med vsemi slovenskimi dnevniki in tudi vsebinsko prvovrsten ter prinaša vse informacije, ga vsako-inur priporočamo. Uprava. v. — »Slovenski Narod« laže. »Slovenski Narod« je pričel popolnoma po vzorcu »Jut-Prinašati lažnive in oprijemljive tendence vesti o »Jugoslovenski zajednici« v tJJJvllanskem občinskem svetu. Da bo laž tol navšim čitateljem znana, naj si prebero »Narodovo« notico: »Za današnjo sejo ocmskega sveta vlada v javnosti veliko .. nimanje. ker klerika ci širijo vest. da se ™ le Posrečilo pridobiti na svojo stran ne »anuo komuniste, marveč tudi jugoslovensuo zaiedmco. - Nekateri klerikalni občinski »J-2atrju]ero, da bo danes vsekakor Ončana proračunska debata, ako bi tudi OTnunlsti zapustili zbornico. Pravijo, da so enkalci proti gotovim koncesijam sklenili j Predstavitelji Jugoslovenske zajed-ostanei« v zbornici tudi v slučaju, mm,ioItS^P,r0t* Pričakovanju absentirali ko-ii .'., ..kor smo informirani, so te ve-klerikalci tendencijozne. Res sicer, da so nekateri občinski odborniki k ^ovenski zajednici« zastopali staii-i«tio u-.le ,vsekakor treba omogočiti spre-nL' eB proračuna, toda ti s svojim ni?° prodrli in večina je sklenila, špni/va ncd}enega vzroka, da bi na kakr-v»/irx na^'n Pomagala klerikalcem, da se dovHo •v,. se,dlu v — K tej notici ni potreba šp ,7- J ’ a »Jugoslovenska Zajednica« niau ° se *e »Slovenskemu Narodu« sa-shIp n° Proračunu sklenila, da gla- 2a rJa Noben Član zajednice se ni izjavil klerikalcem in se tudi ni z njimi navS ! »Slov. Narod« poživljamo, da za n™ an se^£ in ‘mena ondi, ki so bili NamH°racun! naprej vemo, da »Slov. nai ne odgovoril na naš poziv. Kako 193 stvori laž v resnico! te. S? februarska številka Jadranske Stra-morsV« 1 smo drugo številko te lepe po-likvid->r.Javi*e' številka se je zakasnila radi tiska!« ie tiskarne, v kateri se je dosedaj in Tudi ta številka je bogata poučnega duet« ^iVeKa materija'a in krasno repro-nov« .slik‘ nasi«vni strani je zopet dali™ !layovna s!ika- ki kaže mornarja z « , ogledom na reflektorju bojne ladje. Sli-umjt-*ufukaI akademični slikar Sitz, avtor že i « razglednic Jugoslovenske Stra-Komiaf ?!ik omeniamo lepe posnemke d Visu-- svetilnika »Mulo« pri 31-£‘. Rogozmcj. umetniško fotografijo Mesečina na Jadranu«, pog ed na Šibenik tografn , dr«UEih s,ik iz Šibenika, devet io-rografij o naši prvi vojni akademiji v Gružu. ške Kenerala Smiljaniča ter slike angle-SKe podmormce »L 24«, ki se je pred par Bmna • Reviia ima sledeče članke: ^.laa Jaior.nanca- trgovina in industrija, v le™ ™ PJSec por. freg. B. Martinec zelo po zvezuje ulogo bojne mornarice z raz-gospodarskega delovanja poedinih držav. Nadaljuje Kap b. b. N. Stankovič svoj poučni članek o pomorski zgodovini Jadrana. V nizu člankov »Naša primorska mesta« je zastopan v tej številki zelo stvarno dokumentiran č anek o Šibeniku, v katerem razpravlja pisatelj (DIs) aktuelne potrebe tega našega primorskega mesta Z životopisom znanega vojskovodje genera'a Smiljaniča in s kratkim, pa Izčrpnim opisom dosedanjega dela našega pomorskega športnega kluba »Gusar« končujejo članki, na kar bogate Jn izčrpne rubrike avijatika. oo društvenp vesti. Številka ima v S.t.rani 2 21 slikami. To odlično in eprezentativno našo pomorsko revijo kar najtopleje priporočamo. Memoarfl princa Jurija. Princ Jurij je jconcal s pisanjem svojih memoarov. Delo m ,.nas iei}®: Gjorgje Karagjorgjevič: Moji spomini. I. del: Moji odnošaji do g. Pa-siča. Memoarji bodo tiskani v Beogradu, ker so vse zagrebške knjigarne odbile ponudbe. — Semnji na Veliki Loki. Prvi novi iemnj na Veliki Loki se ne vrši dne 18. marca, kakor je bito pomotoma poročano’ temveč dne 8. marca. — Usposobijenostne preizkušnje za osnovne In meščanske Šole se prično na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani dne 25. aprila 1924 ob 8. uri zjutraj. Pravilno opremije-ae prošnje za pripust k usposobljenostnl Preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu Soškemu svetu, da bodo najpozneje do dne 15. aprila v rokah “praševalne komisije. Kdor bi ne bil pri-Puščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Iz-Praševalna komisija za osnovne in meščanske šole v Ljubljani. — Podpora brezposelnim delavcem v Magrebu. Minister za socijalno politiko je . rdobriil kot prvo nujno pomoč brezjKiselnim jelavcem v Zagrebu 50.000 Din, ki jih bo **delila med tamošnje delavce Borza dela. — Izlet ierijalcev v Poljsko. Beograjska rjdružnica dijaškega Ferijalnega saveza na-^Ssko Driredltt Potniško potovanje na Sole za Izdelavo preprog. Ministrovo za trgovino in industrijo je sklenilo v novih šol za izdelavo preprog, m 1® ta °l)rt najbolj razvita, ie ™K«™,yarnl teguncL Iz Nemške Avstrije na Madžarsko in v našo drža-vesti m™evar? beguncev, ki imajo na Preblv^«80 in Predrznih vlomov, ^rjamo bno v obmejnih krajih opo- ^ebalL kJ s*nifi skraino Previdni pri ^ P^d razni Jlatii0 1,0 naših kra)lh in 1SČ-- M ukradejo^ PretVezaml samo pri.iko, da redov J^nez^PaJri °1 !m ar.t- Puka v Bitolju — 2 pavlin Iz Nakla pri Kranju. § Vedno *adn|e novosti 1 I. SAMO 5 • “^nburnova oUca 3 V«r«ar & Meja«. Ljubljana, 26. februarja 1924. — Ponesrečeni delavci. Ključavničarju pri tvrdki »Transformator« v Ljubljani Ivanu Šešek je padel na spodnji del života tC' žak podstavek ter ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnico. — V strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani je zmečkal likalcu Ivanu Kalčiču stroj desno roko. — V gozdu kr. šumske uprave v Kostanjevici je zmečkaj težak hlod drvarju Francu Jordanu levo roko in mu jo večkrat zlomil. — Miz. vajenec Leo Jurič si je zmečkal pri stružnem stroju levo roko. — V tovarni za podpetnike v Rimskih Toplicah je padel delavec Anton Repinc na zledene-lih tleh. Poškodoval se'je po glavi in si zlomil desno roko. — Pri klanju živine se je klavec Alojzij Padovnik v Oblakih pri Ptuju nevarno obrezali po levi roki. — Tatvine v Ljubljani. Posestnici Antoniji Brodnikovi na Vodnikovi cesti 17 je bilo ukradeno za 500 Din opranega perila. — Jz-voščeku in pos. Viktorju Prepeluhu v Ilra-deckega vasi je bilo ukradeno iz omare v spalni sobi 44 srebrnih petkronskih novcev, 10 srebr. goldinarjev in 20 kron v sreb u, dalje ameriški srebrn dolar in 8 srebrne češkoslovaške krone. — Mesarju Francu Vol-karju na Poljanski cesti je ukradel neznan postopač iz omare črn smoking, vreden 1OU0 D'n. — Prekupcu kož Ivanu Mramor je b^a ukradena v Kajfeževi gostilni v Porjanski ulici lepa lisičja koža, vredna 160 Din. — Pri Tereziji Kržišnik v Hranilnični ulici ie nočeva! svoječasno neki 28 letni moški, ki se je izdaial za Josipa Novak, krojaškega pomočnika pri tvrdki Derenda v Gradišču Za zahvalo za prenočišče je ukradel Novak zjutraj iz odprte omare srebrno verižico, vredno 150 Din. — Pri tvrdki Derenda je res zaposlen krojač France Novak, toda preiskava je ugotovila, da si je nekdo izposodil njegovo ime. — Kurjaču Štefanu Fošnariču v mestni hiši v Oajevi ulici št. 2 je bila ukradena iz hodnika v 1. nadstropju, belozelenkasta srajca, vredna 150 Din. — Leopoldini Ka’an v Gradišču št. 8 sta bili ukradeni 2 rdeči odeji, vredni 500 Din. — Natakarskemu vajencu Ivanu Doljaku v Hotelu Slon je bilo ukradeno iz zaklenjenega kovčega 66 Din. gotovine. — V kavarni Vo-špernik na Sv. Jakoba trgu je bilo ukradeno Antonu Markoviču 325 Din. gotovine. — — Policijske ovadbe. V zadnjih 24 urah je bilo vloženih 15 ovadb. In sicer: 2 radi tatvine, 6 radi prestopka cestno pol. reda, 3 radi nedostojnega vedenja in 4 radi pasjega kontumaca. — Ukraden fotograllčen aparat. V drogeriji »Adria« v Šelenburgovi ulici je bil ukraden iz pulta fotografični aparat »Erne-man« format 9X12, vreden 3000 Din. — Neznano kam ie odšel te dni narednik ^ muzike Dravske div. oblasti Bohumil Polišensky. Vzrok izostanka še ni pojasnjen. — Izgnana sta iz Ljubljane in sicer za vedno Peter Komanenko iz Jekaterinosi iva v Rusid kot nevaren in predrzen tat, in pa za nedoločen čas ključavničarski pomočnik Karel Richter iz Trsta kot nevaren vlaču-gar in postopač. Bn P£9PIRAJM0 NASE ZAS; ŽNJENE pKATEl Zatorej vsi na II. primorski ples, ki ga priredijo napredni dijaki Iz Primorja v soboto. Kdor nima vabila nai se zglasi pri Jur. Marcu v Akad. kolegiju. Maribor. Važna odredba finančnega ministra. V « n r,u 'n 8°t°vo tudi drugod se nahaja ™ * Primorcev, ki so po opclil že davno postali naši državljani, »a vendar niso mogli izposlovati, da bi se dm Izplačevala penzija s strani naše države. Finančno rruni-strstvo se je na tozadevne prošnje izgovarjalo, da med Jugoslavijo in Italijo v tem oziru še ni sklen ena nobena konvencija. Sedaj je finančni minister iz humanitarnih raz ogov vendar ugodil neki prošnil in odredil frnd št. 149.815-23 z dne s. februarja da se ima prosilcu izplačevati penzija ne glede rta to, da konvencija še ni sklenjena Ker minister tudi, v drugih sličnih slučajih ne bo mogel delati Izjeme, naj se prizadeti obrnejo na finančno ministrstvo in se v svod prošnji sklicujejo na omenjeno rešitev z dne 8. februarja t. 1. Dr. Korošec v Mariboru. V torek Je dospel v Maribor vodja SLS dr. Anton Korošec. • Občni zbor Ljudske univerze. V ponde-Ijek zvečer se je vršil v mali kazinski dvorani letni občni zbor Ljudske univerze. Zborovanje je otvori! s pozdravom navzočih predsednik župan Grčar. Nato je povzel besedo talnik prof. Favaj, ki je poda! poročilo o dosedanjem delovanju društva. Iz njegovega poročila je posnet!, da je hilo doslej 80 predavanj s povprečno udeležbo 50 oseb. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika inž. Janko Kukovec, za pod-predsedmka prof. theol. dr. Franc Kovačič, Zorzut Pr°f' Fava! ta za btazajnika L. nrMUT.‘,!?stn? akademlla srednješolcev. V sr«L*si? K ku,linie Prirede mariborski srednješolci dne 3. marca ob 8. uri zvečer v Narodnem gedališču umetnostno akademijo, na kateri bodo srednješolci pokazali svoje zmožnosti v umetniškem ustvarjanju. Cella. Občuten mraz, kakoršnega še menda letošnjo zimo nismo imeli, je bil pri nas v pondeljek zjutraj. Letos bo menda veljaia stara prislovlca, da sveti Matija led razbija. Mestni magistrat objavlja razglas, glede posipanja hišnih hodnikov ob mrzlih in sneženih dneh Prot«: hišnim posestnikom ki bi to opušča i, se bo postopalo po določilih policijskega cestnega reda. Občni zbor podružnice Jugosiov. Matice je preložen in se vrši nepreklicno v četrtek, dne 28. februarja ob 20. uri v mhli dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. Kriko. Nesreča v rajhenburškem premogovniku. Pri prevažanju premoga •sta se v Raj-henburgu ponesrečila delavca Blaž Lugarič In Natalij Oski ter strojevodja Ivan Jazbec. Vse tri so prepeljali v lavno bolnico v Kr-škem. Požig Iz maščevanja. Zadnjo nedeljo so pogorele posestnikom Jožefu Krošlu, Francu Molanu in Ivanu Drugoviču v Oklukovi gori pri Krškem hiše In vsa gospodarska poslopja. Splošno domnevajo, da je bil zaneten požar Iz maščevanja. Orožniki jeožigalca pridno ga&edujeja Slovenska Bistrica. Umrl je 25. t. m. tukajšnji eksekuter Franc Lederer, ki je služboval nad 40 let v državni službi in dosege! starost 72 let. Sedanji že priletni možje so bili še otroci, ko je imenovani napravljal po vaseh neprijetne obiske, kar takrat prizadetim ni delalo prevelike časti, dandanes pa to tudi že pri boljših ljudeh ni nič novega. Matijev sejem je bi! po krošnjarjih in kupcih dobro obiskan in tudi živine se je ne glede na hud mraz še precej in lepe prignalo, toda kupčije se zbog pomanjkanja denarja in nesigurnosti cen splošno niso povoij-no razvile. Primorske vesti. p Sporazum med primorskimi Jugoslo-venl za skupno listo. Kakor je bilo pričakovati. so se primorski Jugosloveni sporazumeli za sledečo skupno listo: I. posl. dr. Wlfan; 2. novinar dr. Besednjak; 3. odvet-nk hr. Uliks Štanger (Istran); 4. odvetnik dr. Stojan Brajša (Gorica); 5. Inž. Podgornik (brat dosedanjega poslanca); 6. dr. Bitežnik. Nosilec liste je torej dr. VVilfan, za katerega so se izrekli vsi zastopniki primorskih Jugoslovenov. Značilno je, da je moral oditi posl. Sček, ki je na zborovanju goriških zaupnikov odločno zahteval, naj bi se umaknil tudi dr. Wiifan. Na njegovo mesto je prišel tudi v Liub'jani dobro znani dr. Besednjak, bivši deželni odbornik in sedanji urednik »Goriške Straže«. Ker računajo Jugosloveni na tri mandate, pride v poštev še dr. Uliks Štanger. Na ta način bodo imeli Goričani, Tržačani in Istrani svojega parlamentarnega zastopnika. p Udeležba strank v Julijski Krajini. Kot večinska stranka se udeleže volitev v Julijski Krajini fašisti, kot manjšinske pa poleg Jugoslovenov še popolaTi (klerika ci, komunisti, republikanci in morda tudi ia-šistovski disidenti. Popolari kandidirajo kot glavne kandidate Fantoni Luciana, Giovannl Bravascbi-a in Gllardona Hanibala. Stran S Bopisi. Velenje. Zadnjo soboto smo imeli prav prijetno zabavo. Tukajšnje lovsko društvo je priredilo veselico, ki je Imenitno uspela. Ob zvočnih glasih godbe in ubranega petja in plesa mlajšega moškega in ženskega sveta je jadrno minila ura za uro. Starejši nim-rodi, ki se jim ni hotelo sukati po dvorani, so si pripovedovali razne zanimive dogodke iz lovskega življenja. Vsem skupaj pa je bil v živem spominu zadnji uspeli lov, s katerega so odnesli več lisic in zajcev. V občo zabavo so se izvajale razne šaljive točke, ki so nesle lepe denarje v prid Jugoslovanski Matici. Kamnik. Če vsa znamenja ne varajo, bomo letos končno le dobili nov most čez Nevljico, saj so se nam v ta namen že zvišale občinske doklade. Da se bodo tudi ceste In pota temeliito popravile, je toliko kot gotovo. Kamnik ima krasno okolico, kamor se človek vedno rad zateče; kdor se ie enkrat napil te naravne krasote, je ne pozabi nkdar več. Da so pa dobra pota in lepe ceste v interesu ptujskega prometa, ki donaša domačinom lepe denarje, je samo ob sebi umevno. — Kakor smo svoj čas poročali, naši peki niso več časa pekli žemelj. Danes se je vsaj en pekovski mojster v toliko izpreobrnil. da zalaga kamn ške meščane z žemljam in rogljički. Da mu je zlasti ženski svet za omenjeno pecivo iz srca hvaležen, je jasno ko- beli dan. — Za danes naj omenim še to, da dobimo s 1. marcem dvakratno poštno zvezo na dan z Ljubljano, in samo, za Pisemske pošiljke, temveč tudi za pakete, kar nas nrav veseli. »STROKOVNJAŠKA KRITIKA«. Glasilo mariborskega nemštva »Mar-burger Zeitung« je postala zadnji čas mno-ko bolj nemška, kakor najbolj šovinistični avstrijski in rajhovski listi. Z bogato preobilico besed in fraz kritizira našo državo in njene naprave in prihaja do zaključka, da je naša država najzanikrnejša pod božjim solncem. Posebno dobro spričevalo o popolni ignoranci narodnogospodarskih zakonov sploh in nepoznanja naših gospodarskih razmer posebej, si je dal uvodničar mariborskega nemškutarskega lističa s svojim uvodnikom v torek. Ta uvodnik zasluži našo pozornost radi skrajno nerodnega načina nekake »kritike«, ki pa nima drugega namena, kakor vzbujati nezadovoljnost in nezaupanje napram državi. Vsa »kritika« obstoja v tem, da se uporabljajo v našem gospodarstvu »nasilna« sredstva. Radovedni smo, v kateri državi uživa ^ gospodarstvo večjo prostost, kakor v naši. Morda bi nam »Marburger Ztg.« mogla postreči z informacbaml? In naša carinska tarifa! Seveda bi bilo vsem mariborskim Nemcem in nemčurjem zelo všeč, če bi takoj padle vse ovire tuje konkurence, da bi mogla ta neovirano v šestih mesecih zadušiti našo domačo industrijo, da bi cvetela nemška podjetja to- in onkraj meje m da bi ugodno živeli renegati, katerih edini cilj je, škodovati naši državi. Ker naša carinska politika ščiti našo domačo industrijo, je to nespametna carinska politika. Lepo dokazuje uvodničarjevo nepoučenost in nerazumevanje trditev, »da je sedanja kriza dokaz, da se dosedaj še ni posrečilo, poljubno preobličitl bisivene srednjeevropske gospodarske strukture z nasilnimi metodami. Pri »Marburgerci« torej še danes nimajo človeka, ki bi uvodničarju razložil, kaj je vzrok sedanje krize in kaj dokazuje ta kriza! Nočemo se dalje pečati s trditvami mariborskega nemškega lističa, ker 1eh trdi*ev pač nihče ne more smatrati za resne, opozorili pa smo nanje samo zato, da vidi naša javnost, s kakimi sredstvi skušajo Nemci in nemčurii doseči svoje cilje. Vsako sredstvo jim pride prav, blatenie države, obrekovanje, laž itd. itd., samo da bi vzbudili nezaupanje napram državi in da bi ljudstvo uverili, da bi bilo lepše n. pr, — pod Avstrijo. ak. X Stroški gojitve hmelja. Anketa izkušenih hmeljarjev v naši državi ie izračunala, da znašajo stroški za produkt 1 kg suhega hmelja povprečno 50—55 dinarjev. Plodovitost zemlje je zelo različna 'n tako tudi produkcijski stroški v raznih pokrajinah. TRŽNA POROČILA. VINO. Zagreb, 25. febr. Trgovina z vinom je skoro popolnoma prestala. Izvoza sploh ni, ker so postali kupci radi porasta dinarja skrajno vzdržni. Cene v Hrvaški nazadujejo. TEKSTILNO BLAGO. Zagreb, 25. febr. Sifoni in platno 12.50—28, zefiri, kanafi in oksfordi 12.50 do 28, tiskovina 15—20, sateni 25—40. efekti 22—50, hlačevina 20—60, podloga 21—42, kloti, barvani 40—70, črni 26—70 Gospodarstvo. Iz strankarskega življenja. Občni zbor krajevne organizacije na- rodno-socijalistlčne stranke za kolodvorski in at. Peterskl okraj je danes, v sredo 27. februatrja t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilni Zupančič (Ahacljeva c.) Točnost je dolžnost! Prosveta. »Travlata.« Danes, v sredo zvečer ob pol 8. uri se poje znana Verdijeva opera »Traviata« z gospo Vesel-Pollo kot gostom. Vse ostale vloge so' v dosedanji zasedbi. Predstava se vrši za red F. Naša opera pripravlja za mesec marec tri novitete, in sicer: v soboto, dne 1. marca se poje kot slavnostna predstava v proslavo stoletnice rojstva Bedriha Smetane njegova opera »Poljub«. Za to predstavo se lahko rezervirajo sedeži in lože od danes naprej pri dnevni blagajni. Sredi meseca marca bo premijera Puccinijeve opere »Manon Les-caut«, ki jo režira in dirigira operni ravnatelj gospod Friderik Rukavina. Kot tretja noviteta se vprizori tudi še v marcu ruska opera »Carska nevesta«. V drami se vprizori danes zvečer »Othello« za red A. Češkoslovaški umetnostni paviljon v Benetkah. V beneškem mestnem vrtu. Imenovanem Giardini publicl, imajo nekatere države — Francija, Španija, Madžarska, Holandska in dr. — lastne umetnostne razstavne paviljone. Češkoslovaška rep. je takoj po prevratu podvzela akcijo, da si tudi ona zasigura ugoden prostor in te dni sta podpisala. beneški župan Giordano In češkoslovaški poslanik Kyba" pogodbo, glasom katere je odstopila beneška občina republiki prostor v izmeri 400 kvadr. metrov da do stavi na njem paviljon, ki bo otvorjen ob razstave^* mednarodna umetnostne Narodna Čitalnica v Sd „ IJa tudi letos za dne 1. marca ve iko maškarado. Iz priprav se žp vmi a {. v vseh ozirih prekažala lans^ Vr°ši «° m>d geslom »V zelenem gaju« štvoUrinetSt naim,a’Jih- Mariborsko dija-stvo je zelo agilno na umetniškem noliu ia1 n/edav :erarne ^ste> svoj orkester, svo-rih mer* a .Sj°ie Priredltve, na kate-,V°le mlade močl- pred Širšo juv- k? °,p! malokdaj. Prvi večji tak nastop bo sedaj umetniška akademija srednješolcev v Narodnem gledališču, ki se bo ., a-Y Pondeljek dne 3. marca zvečer v prid Dijaški kuhinji. Dijaštvo bo nastopilo deloma samo in deloma tudi s svojimi lastnimi deli, kar bo dalo celi prireditvi globlji pomen. Naša mladina se vendar pridno giblje, kljub nerazumevanju s strani odraslih. Nova premijera v mariborski operi. — Mariborska opera pripravlja za prihodnje dni premijero VVebrovega »Čarostrelca«. Ker Je »Čarostrelec« prva narodna nemška opera, se za vprlzorltev na mariborskem slovenskem odru zanimajo tudi Nemci. Opero študira glasbeno g. ravnatelj MitrovK, režira g. Urvalek, scenično pa io le naštudiraj scenograf g. prof. Cotič. X Madžarsko posojilo. V zadevi madžarskega posojila je sklenila te dni repara-cijska kcmis'ia v Parizu, da se odreče za dvajset let svojim pravicam do nekih dohodkov Madžarske, da Ji na ta način omogoči realizacijo osnovnega posojila v inozemstvu. Nadalje je sklenila reparacijska komisija, da se bodo določde vsote madžarskih reparacij za ta čas v izmeri, kakor je to predlagalo društvo narodov. Madžarska bo morala dobavljati na račun reparacij dnevno .880 ton premoga do 31. decembra 1925. kar bi znašalo 21 milijonov zlatih kron. Denarne reparacije bo pričela izplačevati 21. jul ja 1927 in znašajo do julija 1940 700 milijonov zlatih kron. X Naš Izvoz v decembru 1923 je dosegel 274.837 ton blaga v vrednosti 827,974.102 dinarjev (decembra 1922 170.178 ton v vrednosti 278,150.605 D). Največ se je izvozilo .stavbnega lesa (63 489.569 kg v vrednosti 114,281.217 D), suhih sljiv (13,586.042 kg v vrednosti 91.433.608 D) in mesa ter izdelkov (2,917.293 kg v vrednosti 84,601.437 dinarjev). X Centralna agrarna banka v Rusiji. V najkrajšem času bodo ustanovili v Rusiji Centralno agrarno banko, ki bo v glavnem podpirala poljedelstvo. Dovoljevala bo kre-dite vsem potrebnim poljedelcem. Osnovni kapital banke znaša <40,000.000 zlatih rub-jev in je razdeljen na 400.000 delnic. Banka Rusih? podružnice v vseh večjih mestih * ,AVesečna Produkcija tobaka v naših tobačnih tovarnah. V tobačni tovarni v Nišu je zaposlenih 1000 deiavcev in delavk in proizvodi tovarna mesečno 200.000 kg to-u L« Yarna v Sarajevu proizvodi 200.000 rfnn j , delav.cev) V Banji Luki 90.000 kg 1300 delavcev), v Mostaru 120.000 kg (450 delavcev), v Travniku 90.000 kg (350 delavcev), v Zagrebu 1,000.000 cigaret (350 delavcev), v Senju 1,000.000 cig. (400 delavcev), v Ljubljani 1,000.000 cig. in 250.000 kx tobaka (1300 deavcev). V vseh tobačnih tovarnah je zaposlenih približno 5100 delavcev. Povprečna proizvodnja tobaka v državi znaša mesečno 950.000 kg tobaka in 3 000.000 cigaret. Povprečno so prodali leta 1921 na mesec 516.142.9 kg križanega tobaka, 164,321.000 cigaret, 1,701.000 cigar, 7.213.4 kg tobaka za žvečenje, /9 kg tobačnega ekstrakta In 6 kg tobaka za njuhanje. Leta 1922 je znašala povprečna mesečna prodaja 155.000.000 cigaret. 543.000 kg križanega tobaka, 4,000.000 cigar, 7.300 kg tobaka za žvečenje, 1.200 kg tobačnega ekstrakta in 50 kg tobaka za njuhanje. X Poglobitev trgovinskih odnošajov z Italijo. »Agencija Stefani« poroča, da *o poselili v soboto popoldne Mussolinija ravnatelj Jadranske banke v Beogradu g Ciro Kamanarovlč in predsednik banke »Banca Adriatica di Trleste« v Trstu g. Fulci in član direktorija Rossini. Predložili so Mus-soiiniju delovni program obeh zavodov, o katerem naj bi se trgovinski odnošaji med Italijo in Jugoslavijo čim Intenzivnejše razvijali. X Nemški vagoni na račun reparacij. Delegati nemške vlade za repnraci'e g dr Kunze in odpravnik poslov g. Eisenlohr’ sta izjavila, da Nemčija ne more naši drživi dobavljati več vagonov, kakor drugim za veznikom. Naši delegati so izrazili mnenje, da moramo dobivati več, nego drugi k« smo bolj oškodovani in da zavezniki temu ne bodo nasprotovalL X Nemške reparacije. Pogajanja med našo in nemško delegacijo v reparacijskem vprašanju niso mogla dovesti do stvarnega sjjorazuma o načinu izročitve reparacljskih dajatev. Naša delegacija zahteva gotove garancije in obveze za naprej, da bo Nemčija izvršila to, v kar se zaveže, ker ima naša vlada slabe Izkušnje iz preteklosti. Ker nemški delegat Kunze nima za to pooblastila, je prosil za instrukcije nemške vlade. Na naši strani Je stavljen konkreten predlog, da se nam tPkoj izroči blago v vrednosti 196 milijonov zlatih frankov, poleg tega pa so še drugi predlogi, a od teh se bo moglo razpravljati še-le, ko dospe odgovor nemške vlade. X Industrijsko posojilo. Ministrski svet je sprejel predlog ministrstva financ, da se razpiše industrijsko posojilo v smislu elaborata industrijske zbornice. X Naša cona v Solunu. Naša komisiji v Solunu je že omejila našo cono in izbra-la prostor za glavno odkladališče In za skladišče. Sedaj se .vodijo pogaiana s solunsko kejsko družbo. X Zlata pariteta srednjeevropskih valut. 1 zlata marka = 1 bilijon papirnatih mark; 1 zlata avstr, krona = 10.400 pap. avstr, kron; J zlata češka krona = 7.08 Pa P- kron; 1 zlati dinar = 13.54 pap dinarjev ; 1 poljska zlata marka = 1,803.000 pap. mark; I zlata madž. krona = 6465.4C pap. kron; 1 zlati lej = 40 pap. lejev; 1 zlata lira = 4.45 pap. lir. X Zunanja trgovina Zedinjenih držav v letu 1923. Leta 1923 so uvozile Zedinjene države za 3788 milrOnov dolarjev blaga la uvozile za 4110 miiPonov dolarjev. Aktivnost bilance je znašala 322 milijonov dolarjev. X Zvišanje zlatega ažlja v Bolgariji. Zlati ažijo v Bolgarski je zvišan na 1400 odstotkov. Za en zlar, lev se plača torej prt carinarnah 15 papirnatih levov. Ta relacija velja do konca februarja. X Železniška tarifa v Češkoslovaški Po novi osebni tarifi ie znižana vozna cena za prvi razred za 25%, pri vseh lokal.ilh železnicah za 20%. Vozne cene L II. In III. razreda stoje sedaj v razmerju 3:2:1 (poprej 4:2:1.) DOBAVE. X Dobava kolesnih obročev za lokomotive In vagone. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 172 komadov kolesnih obročev za lokomotive in vagone. Kolekovane ponudbe je vposlati do 8. marca 1924. X Dobava denaturlranega špirita. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 2000 1 denaiiiriranega špirita, ter je dostaviti tozadevne ponudbe najkasneje do 5. marca 1924. X Dobava rastlinskega kleja. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 10.000 kg rastlinskega kleja, ter Je staviti tozadevne kolekovane ponudbe najkasneje do 5. marca 1924. X Dobava raznega materija!#. Direkci-državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo mila, loja, sveč, krtač, omel, plinovih mrežic, stenja, olja, kolomaza, vrvic, prediva, steklarskega kita, salmiaka, čopičev, krede, vazelina, mineralnega olia. tovotne masti, šip itd Kolekovane ponudbe je vposlati do 10. marca 192-1. X Dobava žične pletenine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 3000 kg žične pletenine (Drathgeflecht) štev. 9. in 2000 kg Isto štev 8. Pogoji se nahajajo v vpogled pri Ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vska delavni dan od 10. do 12. ure dopoldan.. X Proda lesa. Šumsko-gospodarstvenl ured ogulinske imovne opčine v Ogulinu bo prodal dne 15. marca t. I. debla raznih vrst. X Dobava premoga. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 15. marca t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 6000 ton kosovnega premoga. Predmetni oglasi z natančne’šimi podatki so v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. >< ^ Dobava raznega materljala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razp!suje dobavo: smirkovega platna Taznih številk, grafit-asbestne vtesnltve, okrcg'ega železa dobro varljivega, Miinz-ove kovine, mazll-nih blazinic, zakovic za tenderje, v'jakov s maticami in cinkovih trakov za elemente. X Dobave. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bodo vršile dne 15. marca t 1. naslednje ofertalne licitacija 1. glede dobave viiakov, 2. železne pločevine In 3. glede dobave razcepakov, podme-tačev In vijakov. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled. Lastnik: Konzorcij »Narodnosa Dnevnika« C31avnl in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Liubliatd ■IllIllIllDIMi' tli premog in fima dobavlja Družba Ilirija, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. Plačilo tud! na obroka. Kino Matica 28., 29.,/II. 1., 2./III. Zopet vallk filmi tte«iivwus I vauuivktv e Ljudska legenda iz preteklosti Benetke. Izpred sodiSča. KAZNOVANO OBREKOVANJE. Sluga tuk. okrožnega sodišča L. Povše, strankarski nestrpnež, ni mogel brzdati svojega jezika. V iskreni želji škoditi svojemu političnemu nasprotniku, je v minulem poletju javno obdolžil dva njemu nadrejena višja pisarniška uradnika goljufije pri Izplačevanju pričnin. Ker sta obdolžena uradnika znana po mestu kot poštenjaka tn uživata kot taka tudi primeren ugled, je dvigni a zadeva seveda mnogo prahu, ne le na sodišču, temveč tudi po mestu. Vršile so se obširne preiskave, ki so dokazale popolno neosnovanost obrekovanja !ri ko ili končni uspeh je bil, da je bil nepošteni sluga Povše sam obtožen hudodelstva obrekovanja in suspendiran. Na razpravi dne S. t. m. ie bil obsojen radi pregreška po § 104 kaz. zakona na 5 dni zapora, odnosno na 250 D kazni. »Kdor drugim jamo koplje...!« — Obtoženca je zagovarjal dr. Natlačen, kot razbremenjujoči obtoženčevi priči pa sta nastopila dva višja funkcijonarja tuk. okrožnega sodišča. ČEDNA DRUŽBA so posestnik Anton Belšak in njegova žena. vin’čar France Mlakar, brata Jože in Jakob Kranjc, brata Peter in l'ranc Fajfa-rič, Franc Fajta in Alojzij Belšak, vsi iz ptujske okolice. Pokradli so celo vrsto stvari, lesa. poljskega orodja, poljskih pridelkov m živil. Tudi tele posestnika Fajta iz Bregovca je moralo z njimi brez gospodarjevega privoljenja. Posebno se je v tej družbi odlikovala Marija Belšak, žena Antona Belšaka, ki je sama pokradla raznih pridelkov za preko 1000 D. Družba se je zagovarjala dne 22. t. m. pred okrožnim sodiščem v Mariboru in so bili štirje obtoženci obsojeni na ječo od 8 mesecev do 3 tednov, ostali pa so bili oproščeni. LIKOF sta pila sredi decembra živinski mešetar Anton Bergips iz Hoč in pa Hofler, ker sta zamenjala svoje konje. Berges je privezal svojega konja pred gostilno in je popival do policijske ure. Ko se je po tej odgugal s konjem proti domu, ga je na cesti vprašal stražnik za živinski potni list, toda Bergles je stražnika prav neprijazno na- hrulil. češ. kaj pa te briga moj konj! Obsojen je bil za to neprijaznost pred mariborskim okrožnim sodiščem na 500 D globe ali na deset dni zapora. HUDO KAZNOVANA DOMIŠLJAVOST. Korošec Edvard Ploberger je popival dne 24. januarja s svojo ljubico v Ptuju in se ga je prav pošteno navlekel. Ko sta prišla iz gostilne, je pričel Ploberger razsajati, da je bil stražnik posiljen intervenirati. Toda Ploberger s stražnikom ni bil zadovoljen in je zahteval, da mora priti kak višji uradnik. Radi te domišljavosti je brl Ploberger obsojen v Mariboru na dva meseca. SAMOSTOJEN Je hotel postati mesarski pomočnik Jožef Pernat v Mariboru in je prosil blagajničarko Ano Wegmesser, da mu posodi 7500 D. Slednja je bila pripravljena, toda le pod pogojem. da Pernat podpiše menico. Pernat je res pripeljal s seboj nekega čioveka, ki ga je predstavil za svojega očeja. Pri nekem odvetniku so podpisali menico in Per-* nat je dobil denar. Ker pa se je Izvedelo, da podpisana priča ni bil Pernatov oče, je bil slednji obsojen pred mariborskim sodiščem na 5 mesecev ječe in povrnitev denarja in stroškov. GIBKI § 104. Medicinec Franc Debelak, ki študira v Gradcu, se je pripeljal 4. januarja v Maribor. Pri reviziji prtljage je dejal cariniku Jovaniču, da je visokošolec, ta pa mu je odvrnil: »Tudi jaz sem bil študent.« Debelak mu ie odvrnil: »Pa bo'j mali« in radi tega je bil Debelak obsojen pred mariborskim sodiščem na 50 D oziroma na 24 ur zapora. Debelakov zagovornik dr. Irgolič je prijavil ničnostno pritožbo, državni pravdnik pa vzklic radi prenizke kazni. »ORJUNA« PRED SODIŠČEM. Včeraj se je zagovarjal pred senatom dež. sodišča odgovorni urednik »Orjune« in sicer zaradi napadov proti uradnici »Ljubljanske kreditne banke« Ludm'li Bajtovi. V več člankih ji je očitala »Orjuna« fašistovsko poslaništvo v Ljubljani, pozivala policijo, da naj jo izžene, sumljivo navajala, kje stanuje in kje se hrani, da opravila oderuške posle v prid fašistom in ji za- grozila, da bi Jo bilo treba pozdravljati fašistovsko z dvigom roke in klicem Eja, eia, Cecilia. Bajtova je vložila 4 ovadbe in včeraj ie bil obsojen odgovorni urednik »ur* june«, d asi je navajal, da ga v tem času ni biilo v Ljubljani, radi opustitve potrebne uredniške pažnje na 1500 D globe ali v slučaju neiztirljivosti na en teden zapora, mora poravnati stroške kazenske PravdfJ" izvršitve in objaviti na svoje stroške v usw »Orjuna« to sodbo. V ŽENSKEM KUPEJU se je peljala 25. oktobra 1923 Katarina To-nja. doma iz Studcnca na Igu iz Ljub ia v Škofeljco. Imela je v spremstvu netceg moškega. Ko jo je sprevodnik Jakob rt opozorili, da moški ne sme biti v žensKe kupeju, ie ona odgovorila najprvo, da l to njen mož, nato pa j« sprevodnika s pra pristnimi ljubljanskimi psovkami opsoval • Ker je žena precej huda in je bila z e Kaznovana radi veriženja, odprave plodu i radi ognja nevarnih dejanj, je bila obsojen s tudi sedaj precej ostro in sicer po s 104 m 1 teden poostrenega zapora. Henry Murger 48 La Boheme. Prizori Iz življenja ciganov. (Nadaljevanje.) »A kam naj greva?« je vprašal Marcel. »K meni,« je rekla Musette; »boš videl, kako je lepo. Dala ti bom večerjo; govorila bova o politiki« »Ne,« je rekel Marcel, ki je mislil na gospoda Alexisa; »ne bom šel k tebi, čeprav mi ponujaš večerjo. Ne maram piti svojega vina iz čaše drugih,« Musette je obnemela pred to odklonitvijo. Potem je skozi meglo spominov zapazila revno stanovanje ubogega umetnika; kajti Marcel ni bil postal milijonar; tu je prišlo gospodični Musette nekaj na misel in ko sta srečala novo patrulo, je porabila to priliko in se je znova naredila, kot da se le prestrašila. »Bili se bodo,« je vzkliknila; »nikakor si ne upam iti domov. Marcel, dragi prijatelj, pelji me k eni mojih prijateljic, ki mora stanovati v tvojem delu mesta!« Ko sta šla čez Novi most, se je Musetta zakro-hotala. »Nic!« je rekla Musette; »spomnila sem se. da s* je moja prijateljica izselila; stanuje v Bžtig-nollesu.« Rudolf se ni začudil, ko je videl, da prihajata Marcel in Musette, vodeč se pod pazduho. Dejal je: »Če je ljubezen slabo pokopana, je vedno tako,« XVI. Prehod skozi Rdeče morje. 2e pet let je delal Marcel na oni znameniti sliki, o kateri je trdil, da mora predstavljati prehod skozi Rdeče morje, in že pet ali šest let je razsodišče trdovratno odbijalo to mojstrsko delo v barvah. Radi neprestanega romanja iz umetnikovega ateljeja v muzej in iz muzeja v atelje je slika tako dobro poznala pot, da bi bila mogla čisto sama iti v Loovre. če bi jo bil postavil na kolesca. Marcel, ki je bil desetkrat prenaredil in od vrha do tal popravil to platno, je pripisoval osebni sovražnosti članov razsodišča ostracizem, s katerim so ga vrgli vsako leto iz salona; v svojem prostem času je bil zložil v čast cerberov Instituta besednja-ček psovk z divjeostrimi slikami. Ta zbirka je postala slavna in dosegla v ateljejih in v Šoli lepih umetnosti oni splošni uspeh, ki sra je bila deležna žalostinka Jeana Belina, rednega slikarja velikega turškega sultana; vsak pariški slikarski učenec je imel en izvod v spominu. Marcel dolgo časa ni izgubil poguma radi odločnih odklonitev, ki jih je doživel pri vsaki razstavi. Trdno si ie bil zabil v glavo mnenje, da je njegova slika v manjšem razmerju pričakovan pen-dant k »Ženitovanju pri Kani Galileji«, onem gigantskem mojstrskem delu, ki mu prah treh stoletij ni mogel uničiti bleščeče svetlobe. Zato je poslal Marcel vsako leto za časa razstave v Salonu svojo sliko razsodišču. Da bi izpeljal ocenjevalce ir, jih skušal odvrniti od predsodka, da morajo odkloniti, ki so ga imeli, kot se mu ie zdelo, do »Prehoda skozi Rdeč morje«, je izpremenil nekaj po- V globoki tugi naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, mati, hčerka, sestra, svakinja, gospa Ma Stojkovič r danes po daljši, mučni bolezni v 29. letu starosti preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 28 februarja ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Zelena jama št. 68 na pokopališče k Sv. Križu. V Mostah pri Ljubljani, 26. februarja 1924. Žalujoče rodbine: Stojkovič, Jarec, Stamač in Kraševec. Hišne potrebščine emajlirano težko posodo znanilce „Goliath" In lažie vrste. ČPŠkoslov. proizvoda, pločevinasto In lito posodo, porcelanasto, kameninasto In stekleno robo se kupi najceneje in najbolje pri tvrdki A. Vicel, Maribor. Glavni trs *t 5. Premog lep, črn, s 4500 kalorijami, prodaja iz svojega rudnika *„S!ovenska premo-gokopna družba" z o. z. v Ljubljani, Wolfova ul 1/1. po Din 300*- postaja Ormož, Din 350’- postaja Ljubljana in Din 400--v Ljubljani na dom dostavljeno za 1000 kg. m Edini tihi pisalni stroj LC.SmiUi & Bras mod. 8 brez najmanjšega ropota. Zastopstva: LUD. BARAGA, LJubliana ielenburgova ulica 6/1. m Združene opekarne d. d. Ljubljana TELEFON 733 naznanjajo, da so otvorile v sredini mesta na MiklSšičevi cesti 13 tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka, Opeka fe na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni ceni. Si. 4758/ref. IX. Razpis. Mestna pristava potrebuje za svoje režijske konje za sedaj približno 3 vagone dobrih, suhih, zdravih pšeničnih otrobov. Dobaviti bo iste sukcesivno po pol vagona mesečno, ker vsled pomanjkanja prostora ni mogoče cele množine varno vskladiščiti. Tozadevne ponudbe je nasloviti na mestni stavbni urad, do 1. marca 1924. Mestni magistrat ljubljanski, dne 23. februarja 1924. drobnosti in dal sliki drug naslov, ne da bi kaj predrugačil splošno kompozicijo. Tako ie prišla slika nekoč pred razsodišče pod imenom »Prehod čez Rubiko«; a Faraona, ki ga je slabo zakrival Cezarjev plašč, so spoznali in ga izgnali z vsemi častmi, ki so mn pripadale. Naslednjega leta je Marcel nametal na platno par belih lis, ki naj bi pomenile sneg, vsadil v kotu smreko, oblekel Egipčana v grenardirja cesarske garde in krstil svojo sliko: »Prehod čez Barezino«. Razsojevalci pa, ki so si bili osnažili tega dne svoja očala na okraskih svoje obleke z zelenimi palmami, se niso dali izpeljati na led po tej novi zvijači. Popolnoma so spoznali trdovratno platno, posebno po velikem, mnogobarvnem konju, ki se je izpenjal pred valom Rdečega morja. Ta konj ie služil Marcelu za vse njegove poskuse v barvah in imenoval ga je v svojem domačem jeziku »si-noptična tabla finih barv«, ker je proizvajal z njihovo senco in lučjo najrazličnejše kombinacije barv. Enkrat pa razsodišče, ki je b'lo neobčutno za to podrobnost, ni imelo dovolj črnih kroglic, da bi odbilo »Prehod čez Berezino«. »Dobro,« .ie rekel Marcel, »na to sem bil Prl* pravljen. Prihodnjo k.. jo bom zopet poslal po naslovom »Prehod skozi Panoramo«. »Pa se bodo ujeli... ujeli... jeli... jeli •••**_ pel glasbenik Schaunard po novem napevu svoje skladbe, strašnem napevu ki je bučal kot treskanje v oblakih in ki so se ga bali vsi glasovirji v so-seski. . »Kako morejo to zavreči, ne da bi jim busu v obraz ves cinober Rdečega morja in jih pokril s sramoto?« je mrmral Marcel opazovaje svojo sliko... »Če človek pomisli, da je tu notri za st0 tolarjev barv in za milijon ženija, da ne računani svoje lepe mladosti, ki je postala plešasta kot mol klobuk. To je resno delo, ki odpira slikarstvu nova obzorja. Toda niso ga imeli zadnjikrat; do svojega poslednjega vzdiha jim bom pošiljal svojo sliko. Hočem, da se utisne v njih spomin.« »To je najzanesljivejši način, da jo vtisneš,« je rekel Colline z jokajočim glasom; in sam Pr‘ sebi je pristavil: »Ta je zelo dobra, ta, zelo bra... ponovil jo bom v družb*.« Marcel je dalje preklinja’, Schaunard pa )8 uglasbil njegove besede. mm •na mIHSI wit«My Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvrSuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. (J#1 » Pra9l od 16. do 23. marca 1924. Najugodnejša prilika za nakup vsakovrstnega blaga, ki ie razstavlieno v 17 skupinah. Nad 2000 razstavljaicev. Izredne potovalne ugodnosti 33•/, popusta na čehoslovaških zeležnicah, veljavno tudi za brzovlake, 75°/# znižani vizum za potni list Pojasnila in legitimacije daje Cehoslovaški konzulat Aloma Corapany d. z o. z. Ljubljana, Breg 6 Ljubljana, Kongresni trg 3 MALI OGLASI Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsaka nadallna beseda 25 para z davlOno vred. \t6\ Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I 1! ta 2as bolniiar, vešŽ v vseh bolnifkih poslih, mailiiv in pošten, išče primerne službe. Gre tudi kot sluga, vratar oziroma kaj sličnega. Ponudbe prosi pod »Marljivost«, Krško, poštno ležeče. Išie se za tako] ali pozneje stanovanje z dvema ali tremi sobami v Ljubljani Posredovalec dobi nagrado. Ponudbe pod „Stanovanje“ na upravo lista. z znantem italijanskega, nemškega in slovenskega iezika tei strojeplsia Išie službe za popoldanske ure. Ceni. dopisi naj se pošlie)o upravi pod šifro Korespondenca«. suhe, lepe, zelene, poljudno množino proda za ceno po dogovoru takoj Franc Ribnikar, mesar, Hrastnik ob Savi Veleposestvo, zda 5,000.000 K z grajščino nji, 3 orale parka, takoj prosto stanovanje. Pncpctna ® ^o oralov rDSeSIVa z inventarjem, ži. vino, grajščino ali vilo. Gostilna. ali brez posestva, in stanovanjske Trgovske ui>. Žoga z mlinom Ur posestvo. Pebanila dobro mesto, 1 Bitni IJB proda renlitetna pisarna .Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3, SE večja množina vsakovrstnih steklenic od črnila •— Ponudbe na upravo Usta, Mia tunika dobro ohranjena, lirme Fidei Socin, Božen, se pioda za ceno po dogovoru. — Naslov pove uprava lista. lli Huj znamke »Styria« št 6l/i. dolgost 45, tako dobro ohranjen, se ceno proda. Katarina Pretnar, Tržič št. 22«, Gorenjko. karakterne skice izdeluje na strogo moderno znanstveni podlagi pismoslovec Vorsič, Maribor. Slomškov trg 16. Vpošlje se naj lastnoiočno pisane pismo In Din 26. ev. znamke Pojasnila daje trafika Sever, Šelen-burgova uiica. želi znanja v svrho ženitve z mlado gospodično ali vdovo brez otrok, staro 25—30 let Premoženje postranska stvar Sem v stalni državni službi. Ozira se le na resne ponudbe s sliko, ki se na željo vrne. Taj nost zajamčena. Ponudbe pod šifro »RudeČi nagelj 140« na upravo lista. v okolici trga Tabor išče mirna gospodična, ki je celi dan odsotna in ki bi bila pripravljena dati kot protiuslugo šivalni stroj na razpolago. Cenjene ponudbe pod »Mirna« na upravo lista, Hov tt s telovnikom se zelo ugo 'no proda. — Naslov pove uprava Usta. Opija pisarne po možnosti s pravno izobrazbo, ki ima tudi organizatoriine sposobnosti, iščemo proti primerni mesečni plači Ponudbe naj se pošliejo na upravo Usta pod »Upravitelj«. Reflektanti bodo morali pri upravi »Nar. Dnevnika« odgovoriti na nekatera strogo diskretna vprašanja. Karo je varstvena znamka, priznan® najboljših in najtrpežnejših W Ijev. Dragotin Rogllč, Marlb°f' Koroška c 19, Ustne delavnic* in ročno delo. Samostojen trgovec z lastno trgovsko hišo J®** znanja c gospodično, ki W dedovala večji kapital za V~’ večanje trgovine. Ponudb« ' vposlati pod »Mirni dom na upravo lista. Pes. Men tavaj (na verigi) se ugodno proda Albin Koman, — Vižmarje 33, pošta Št. Vid nad I.iubijano. Gramofon s 13 ploščami, pet slovens^ komadov, skoraj nov se &0 proda. — Ivan Kurnik, nu* ’ Hrastnik ob S. ^ it. tu »Jutr. Novosti« z dne 27. julija 1 1923 nuino potrebujem. Odda naj se proti nagradi v upravi •Nar. Dnevnika«. Urn. ^ Mlianki posMia oženjen, Jugoslovan, z inozemsko prakso, dober risar, govori več jezikov, išče mesta za takoj ali s 1. aprilom. Cen|. ponudbe prosi na Mihailovič, poslovodja, Zagreb, Paromiinska c. 75. vzamem v komisijsko prod * poštne znamke, star kovan. nar, starine, in sicer posaifl4’ # in zbirke. Osobito iščem na pismih Iz trgovske kore«P^r. dence ter aktov ( 18o0-~'^ Nuber, Ljubljana, GosposV® cesta 5, II. nadstr. Hanina štirivrstna, tvrdke Lubas, glas G. C, F. B. je na prodaj pri Stefanu, Pot v Rožno dolino št, 34, Ljubljana. [ehottek in koreaievo seme ,, kupujemo. Sever & Kon>P# Liubljana, WolfovA * Dnilatinili. ki bo osebno sodeloval pri trgovskem podjetju, se išče Ponudbe pod »Merkur« na j Mali oglasil li alouspejj'1. Aloma Company, Ljubljana. E———