Leto VII, štev. 293
Ljubljana, torek 21. decembra 1926
Poitnlna oavšalirana.
Cena 2 Din
aa Uhaja ob ijutuj, ^
Sune mesečno Din »5 —; s« inozemstvo Din 4.0-— neobvesno.
Ogtsai po taaribt.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon štev, 72, ponoči tudi itev u.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
OpravnfStvoi Ljubljana, Prešerno**
ulica »t 5«. - Telefon St 36
inseratnl oddelek» Ljubljana, Prešernova ulica št - Telefon St 49*
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica 4tr j _ Celie, Aleksandrova cesta
Račun pri gffStnem ček. «vodn « L)ub-
jana št	- Praha 41,110 7, t&°
Wier..l?r to«;.«««
Ljubljana, 20. decembra.
V Beogradu so v toku razračunava-
«ja in politične poteze od največje važnosti. Gre za poslednje upore radikalnega kluba, ki se ga hoče spraviti vsaj začasno na kolena ali pa mu pretijo volitve. Vsaka možnost v tej smeri je vzbudila svojčas povsod vznemirjenje in nervoznost. Danes o tein ni mnogo videti. Javnost komaj zasieduje podrobnosti te borbe. Pribičevič doživlja ogromne manifestacije, kakor da ga dogodki v Beogradu nič ne brigajo. In tudi g. Radič, ki je ves teden sedel v Beogradu, se je naveličal in v vsej svoji iznajdljivi brbljavosti našel v Beogradu mojstra, ki ga je izgnjavil s svojo večno nestalnostjo.
Po kratki borbi ob odprtem grobu g. Pašiča je g. Uzunovič formelno ostal na površini in prisilil Marka Trifkovi-ča, ki se ga lahko smatra kot nekakega parlamentarnega šefa pašičevcev da ga je sam predlagal za mandatarja, doda--jajoč predlogu obupen krik proti volitvam. S tem pa je odkril obenem slabo stran svoje fronte. A užitek višine mandatarja krone ni ostal Uzunoviču brez grenkih primesi. Mož se je hotel čim manj eksponirati in nastopa brez programa, prepuščajoč inicijativo drugim strankam. SDS .ie ta manever takoj zavrnila. SLS in davidovičevci pa so se spustili v razgovore in so šli prvi z barvo na dan. G. Korošec je kmalu moral spoznati, da ie na tankem ledu, kajti radikali so ga brž odslovili. Za Davidovičem pa stoji jačji pritisk in g. Uzunovič je moral danes pred svoj klub, da le ta odloči ali sprejme ponudbe Davidovičevega kluba, ki so se zaostrile v vprašanju odstranitve notranjega ministra Bože Maksimoviča. G. Uzunovič je zopet hotel plavati od zgoraj in je samo referiral, češ klub naj se sam razburi in izjavi ter tako nosi odgovornost za posledice. Klub pa ni šel na to pot. Poveri! je Užunoviča. naj se sam sporazume z Davidovičem. nakar bo klub samo sporazum ratifici-ciral ali pa odklonil. Gospodu Uzunoviču to seveda ne more biti prijetno, kajti sedaj mora tudi sam zavzeti stališče ter z njim pasti ali zmagati.
Tako je bitka, ki je obenem bitka v radikalskem klubu samem odložena za jutri. A niti odlagateljska spretnost g. Užunoviča se ne more več izmikati. Po izidu današnje seje radikalnega kluba je pričakovati, da je Uzunovičeva misija izjalovljena, sko se ne pojavi naj-odločnejši pritisk od zgoraj, da se mora kombinacija z Davidovičevimi demokrati za vsako ceno takoj izvesti. V tem .slučaju bi potem zanjo nosil odgovornost g. Uzunovič. ne pa tudi pašičevci, kakor- je on to do danes še želel in upal doseči.
Vsi ti dogodki pa tudi kažejo, kako zelo je kombinacija RR stopila v ozadje. Njena obnova se vsak dan Dokazuje kot težavnejša. Šele čisto nov mandatar krone bi jo mogel oživeti, ali pa upati na njeno razširjenje z Davidovičem. Zadaj stoji torej le še Trifkovič z malobrojno rezervo Nikič-Korošec, ki se imata odločiti ali hočeta sistemu podaljšati življenje — za par tednov.
Cisto tanka stena je torej še med današnio situacijo in nujno potrebo volitev. Teza, ki jo je od prvega početka dosiedno postavljala SDS in ki jo je previdno a žal še z rezervami podprla D.avidovičeva stranka, zmagovito vstaja na horicontu. Volitve razpisati je huda odločitev. To pot ne gre sicer za ustavo in državno edinstvo. za katero je šla SDS I. 1924. v boj s predlogom, da se naj volitve poverijo Narodnemu bloku. A zunanja situacija države je težka, še težja pa notranja. Volitve razpisati se to pot pravi, napovedati boj staremu sistemu, sistemu zastarelih partij, strankarske administracije in nespametnega centralizma. Ali je čas za to že zrel? SDS stoji pripravljena s svojo dobro armado. Ali so pa tudi drugi že zreli, ki morajo zraven v isto fronto? Ali so zreli, da potem ne bodo zadrževali na polovični poti? Cincanje Davidovičeve stranke je že mnogokrat imelo usodne posledice za vso državno politiko.
Ameriško oboroževanje
Washington, 20. decembra, (be.) Predsednik Coolidge je izjavil, da mu je načrt za gradbo desetih nadaljnjih križark zelo sim» patičen in da se z njim strinja. ad mariborska občinska seja
Dunajski vseučiliški profesorji preie s stavko
Dunaj, 20. decembra, (pr.) Vseučiliški profesorji prete s stavko, ako vlada ne sprejme njihovih zahtev po zboljšanju plač.
Sauerwein in Rusija
Pariz, 20. decembra, (pr.) V «Matinu» svari publicist Sauemvein balkanske države pred novo rusko orijentacijo, ker Rusija ne more biti danes zaščitnica Balkana, ka« kor je bila pred vojno. Rusija ijaa danda. nes temne namene.
Danes odločitev o Uzunovičevi misiji
Spretna intriga Uzunovičevih nasprotnikov. — Razpoloženje v Davidovičevem klubu. — Jeza radičevcev na gospodina predsednika.
Beograd, ?0. decembra p. Tudi današnji dan za g. Užunoviča ni bil srečen. Kombinacija z radičevci je očivid-no skoraj izključena, ona s klerikalci in Nikičem ie mogoča le kot parteden-ski provizori.i do prve skupščinske seje, davidovičevci pa postavljajo tako težke pognie osebnega značaja (trdno vztrajajo m dr. na odstranitvi Maksimoviča), da se iih Uzunovič ne upa sam sprejete Danes je hotel odločitev prenesti v radikalski klub. toda tam so se združili njegovi nasprotniki ter mu z navidezno zaupnico podrli načrt. Po predlogu Velizarja Jankoviča je klub odklonil diskusijo o pogojih strank ter prepustil Užunoviča naj sam napravi, kar hoče. Pri tem pa si je kiub pridržal končno odobritev in povrh še izrekel g. Uzunoviču indirektiio grajo, strinja-joč se z Jankovičevimi izvajanji, da je treba rešitev krize požuriti
Ako torej davidovičevci iutri ne popustijo. potem ie Uzunovičevo misijo pač smatrati za ponesrečeno. Pri da-vidovičevcih vlada precejšnja negotovost; nekateri bi radi napravili aranž-
man, toda klub sito ji tudi pod pritiskom svojih pristašev, ki mu iz vseh krajev pošiljajo pozive: Ne spasavajte radikale.
Uzunovič bo jutri znova začel svojo turo. Govoril bo najprej z radičevci, potem z Davidovičem končno s Korošcem. Od rezultata teh razgovorov bo pač odvisna njegova končna odločitev. V radikalskih vrstah smatrajo, da bo moral vrniti mandat, ako davidovičevci v zadnjem trenotku ne popustijo..
Opoldne je bil g. Uzunovič na dvora, kjer je kraija obvestil o poteku svojih pogajanj.
Z veiikim zanimanjem je javnost sprejela poročila o velikanskem shodu Pribičeviča na Sušaku ter o ponesrečenih govorih St. Radiča v Zagrebu. Radičevski prvaki, ki so bili dopoldne zbrani v klubu, so se jezili, da ie Radič zopet mnogo pokvaril ter samo nagnal vodo na mlin radikalsko-davidovi-čevske kombinacije. Klerikalci so bili danes jako rezervirani in njihov optimizem se je popolnoma izgubil.
Uiunovič tudi vceral ni mogel naprej
V ospredju je bila kombinacija z Davidovičem. — Radikalski klub pa noče prevzeti nobene odgovornosti. — Danes se razgovori z Davidovičem nadaljujejo.
Beograd, 20. decembra p. Včerajšnja nedelja je potekla brez dogodkov. Zvečer se je vršila konferenca gg. Davidoviča, Spa-lia in drja Voje Marinkoviča, ki je bil v soboto zvečer v avdijenci ter nekaj časa skupno z Uzunovičem pri kralju «-• kakor smo že poročali akcijo v smislu popustljivosti Davidovičeve stranke.
G. Uzunovič. ki je včeraj slavil v Nišu krstno slavo je prispel danes še le proti 11. uri v min. predsedništvo, kamor je povabil g. Davidoviča. Razširile so se bile vesti, da je sporazum med obema strankama že gotov. Razgovor med obema politikoma ie trajal samo kratko časa. Davidovič ie potem izjavil: sBil sem z Uzunovičem samo kratko časa skupaj. Rekel sem mij, da ostajamo pri svoiih zahtevah in da od njih m želimo odstopiti. Uzunovič ni dal precizre-ga odgovora, temveč ie reke! da mora najprej slišati mnenje radikalskega kluba».
Uzunovič je nato kenferira! z nekaterimi svojimi prijatelji ter je popoldne posetil ministra dvora jankoviča Nato ie Uzunovič prisostvoval seji glavnega odbora radikalne stranke, kjer so razpravljali o internih strankarskih zadevah. Sklenili so. da postavi stranka pokojnemu Pašiču spomenik m pokrenila se ie tudi ideja, da se osnuje Pašičev muzej Nato so v načelu govorili o sklicanju kongresa stranke, datum pa ni bil določen. Končno so bili sprejeti nazaj v stranko disiden: Miloš Bobič in njegovi pristaši, o čemer je bil izdan poseben komunike.
Ob 18. se je pričela seja radikalskega klu ba in je trajala do 20. Za to sejo je vadalo veliko zanimanje, ker je bi! Uzunovič sporočil, da pričakuje, da mu bo klub da! in-strukcije za pogajanja, ki jih vrši z Demokratsko zajednico klerikalci in radičevci. Uzunovič ie najpreje obširno poroča! o toku pogajanj, ki iih je imel z vsemi šefi parlamentarnih skupin.. Naglasil je, da so samo-
stojni demokrati odklonili vstop v vlado, da pa so se ostale skupine v načelu izjavile za sodelovanje. Navajal je pogoje demokratov. klerikalcev in radičevcev, obširno pa je poročal sanio o pogojih Demokratske za-jednice in s tem pokazal, da stoji ta kombinacija v ospredju. Apeliral je na' klub, da se izjavi in precizira, kaj je treba storiti.
Po Uzunoviču so govorili Aleksa Zujevio, Jovan Ciikovič, Vlada Miletič in Lazar Bu-garski. Njihovi govori so- bili popolnoma brezpomembni. Poslednji govornik, je bil Ve-lizar Jankovič. Izjavil je: Xa zadnji seji kluba sond čuJi motivacijo, da je moralo priti do ostavke vlade, ke.- se z Radičem ne more delati. Culi smo, da se želi zagotoviti medstrankarska kombinacija, g katero bi se ustvarila stabilna dela-,na viada. To je bilo sprejeto ter se je gosp. Uzunoviču soglasno dala zaupnica za nadaljne vodstvo pogajanj. Danes smo culi pogoje in odgovore posameznih skupin na Uzunovičev poziv za sodelovanje. Predlagam, da ne diskut'ramc in sklepamo o teh pogojih, temveč da ostanemo pri stari odločitvi kluba, da gosp. Uzunovič vodi in konča pregovore s skupinami, nato pa sporoči klubu rezultate. Prosimo gosp. Užunoviča, da pogajanja pospeši, posebno z ozirom na zunanjo politično situacijo ter rezultate čim prej predloži klubu.
Predlog dr. Jankovič« ie bil sprejet ter je bil odobren sledeči komunike:
cRadikalni poslanski klub je zaslišal poročilo ministrskega predsednika Užunoviča o sedanjih pogajanjih s šefi posameznih političnih skupin glede sestave delovne vlade. Vzel je to poročilo na znanje ter ministrskemu predsedniku dal zaupanje in popolnoma proste roke pri vodstvu nadaljnih po gajanj.>
Za zvečer ob 19. je bil napovedan nov sestanek gosp. Užunoviča z Davidovičem, ki pa je bil radi seje radikalskega kluba odgo d en na jutri dopoldne.
Končni rezultati madžarskih volitev
Organizacija madžarskih fašistov.
Budimpešta, 20 decembra, s. Po uradnih poročilih so končni rezultati volitev nastop« ni: Od 245 mandatov je prejela delavna stranka pod vodstvom grofa Bethlena 170, krščansko^socijalna gospodarska stranka pod vodstvom grofa Ziehyja 35, vladi' na. klonjeni brezstrankarji 4, v več skupin raz, cepljeni opozicijonalci 10, socijalni demo« kratje 14, združene levičarske stranke 9 in levo orijentirani brezstrankarji 3 mandate
Budimpešta, 20 decembra, (pr.) Včeraj je bil ustanovni občni zbor madžarskih faši= stov, ki je izvolil za predsednika bivšega konjeniškega kapetana grofa Aleksandra Telekija.
Prepoved izdajanja novih listov v Italiji
Rim, 20. decembra, o. Tiskovni urad fa. šistovske stranke je objavil sledečo izjavo: Neglede na točne predpise generalnega taj. nika in na prizadevanje tiskovnega urada da se časopisje omeji, se pripravlja v ne. katerih krajih izdajanje novih listov, ki jih bodo sicer urejevali fašisti, ki pa ne bodo glasila fašistovskih zvez in tudi ne posa. meznih organizacij. Generalno tajništvo stranke graja tako postopanje in izjavlja, da bo storilo proti odgovornim osebam najstrožje disciplinarne korake Generalni tajnik je izključil iz fašistovske stranke po. slanca Luigija De Simena, poslanca Ales. sandra Sardija pa je suspendiral -ta šest mesecev.
Nemška narodna bramba
Berlin, 20. decembra, d. V javnosti se mnogo govori, da služi v narodni hrambi princ Albreht, sin princa Ruprehta Bavar. skega, kot poročnik To je podoben slučaj, kakor je bil pred nekaj meseci z drugim nemškim princem, vsled česar je mora! na. čelnik nemške vojske general von Seeckl odstopiti Po mirovni pogodbi namreč ne smejo člani vladajoči! dvorov. služiti v na. rodni brambi. Govori se, da bo zaradi ba* varskega princa moral odstopiti tudi na. čelnik general Kress von Kressenstein. Vest se sicer zanika, vendar pravijo neka. teri, da je Kress nenadoma napredoval v najvišjo stopnjo, da bi dobil, ako bi res moral odstopiti, najvišjo pokojnino
Pri tej priliki znova zanima javnost dej. stvo, da pri narodni brambi. ki znaša v smislu versaillske mirovne pogodbe. 100.000 mož, skoraj ni podrejenih Častnikov je okrog 6000 Od ostalih 94.000 spada v pra. vem pomenu besede le 36.000 vojakov k reoštvu. Od šarž je 19.000 podkaplarjev, 19.000 kaplarjev, 9500 podčastnikov. 4290 podnarednikov, 2600 narednikov in 740 nad narednikov Pri častnikih je podporočnik nekaj redkega in jih je le 653, zato je pa poročnikov 1305, nadalje 1122 kapetanov, 360 majorjev, 180 podpolkovnikov in 105 polkovnikov. Generalov je vsega skupaj 42 vštevši zdravnike s tem Ginom.
Vojaška konvencija med Ze-dinjenimi državami in Panamo
London, 20. decembra, (be.) Kakor pišejo kubanski listi, določa nova pogodba med Zedinjenimi državami in Panamo, ki je to časopisje objavlja, da imajo v slučaju voj» ne Američani pravico kontrolirati vse brez. žične postaje v tej državi Uniija zasede tudi otok Manzaniilo od vzhodnem vhodu v panamski prekop Predvidenih je tudi ne. kaj novih železnic ob prekopu,
Papež blagoslavlja Mussolinija
Proglaša, da sta Mussoiini in italijanska država eno ter da >e fašistovski diktator pod posebno zaščito božje previdnosti. — Imenovanje novih kardinalov — seveda Italijanov.
žanja in groze radi zločinskega atentata proti življenju moža. ki s toliko energijo vodi usodo države, da se zdi,
Rim, 20. decembra, o. Danes ob 10.30 dopoldne se je v Vatikanu vršil tajni konzistorij za imenovanje dveh novih kardinalov. Papež je imel ob tej priliki velik govor, v katerem je med drugim omenil tudi dogodke v Mehiki. Naglašal je, da se je v tej državi v zadnjem času poostrilo postopanje proti pripadnikom katoliške vere. Obtožil je mehi-kanske oblasti, da preganjajo škofe, duhovnike pa internirajo in jih spravljajo v ječe; mnogo da so jih tudi umorili. Na krut način postopajo tudi proti katoliškim vernikom. Papež je poslal preganjanim svojo očetovsko pohvalo in blagoslov.
V govoru je dalje razpravljal tudi o Italiji in italijanskem ministrskem predsedniku Mussoliniju in rekel dobesedno: «Tudi Italiji, tej zemlji, ki nam je radi tolikih naravnih in verskih okoliščin posebne priljubljena in draga, je bilo usojeno, da spozna viharje In zavedamo se, ko naglašamo besedo viharje; kajti najprej je bi! vihar zgra-
Stresemann se ne sestane z Mussoiinijem
Dr. Stresemann odklonil ponovni Mussolinijev poziva—Francoska svarila. — Stresemann o nemški zunanji politiki.
v Nemčiji ne bodo spremenile dosedanjega pravca zunanja politike vlade. Ta politika se naslanja danes na odobravanje ogromne
da je država sama v nevarnosti, kadarkoli je v nevarnosti njegova oseba. Skoraj vidno posredovanje božje previdnosti je povzročilo, da je to prvo burjo takoj prevlada! pravcati orkan vzhičenosti, veselja in zahvale radi preprečene nevarnosti ter radi popolne in upravičene — lahko bi rekli — neverjetne neranijivosti onega, ki naj bi bi J postal žrtev. Kakor smo bili prvi med onimi, ki so dobili vesf o nevarnosti, ker je bila tako kratka in obenem grozna in ki je tako srečno minila, tako so bile naše zahvalne molitve gotovo prve med onimi, ki so se dvignile k Gospodu, ki odloča o življenju in smrti.®
Koncem svojega govora je papež naznanil, da sta bila kot nova kardinala imenovana msg. Lauri. apostolski nuncij v Varšavi in msg. Gamba, kne-zoškof v Turinu. oba seveda Italijana.
večine nemškega naroda. Minister je potem govoril o uspehih pogajanj v Ženevi, zlasti pa od določitvi skrajnega roka za ukinjenje medzavezniške vojaške kontrole ter o dogovoru glede okvira za investlgacijske pravice Društva narodov. To da je vsekakor velik korak naprej.
Stresemann .ie nadalje izjavil, da je trajno nemogoče dosedanje postopanje z Nemčijo, ki sedi v Svetu Društva narodov kot enakopravna članica. Nikakor ne gre. da se dovoli nekaterim državam popolna svoboda oboroževanja, dočim se predpisuje Nemčiji popolno razorožitev in jo hočejo enostransko nadzorovati. Locarnska pogodba in vstop Nemčije v Društvo narodov naj bosta dobra in trdna podlaga v velikem duhu sporazuma in naj omogočata narodom mirno sožitje.
Berlin, 20. decembra (pr.) Odstoplvši zunaj! minister dr. Stresemann ie odklonil ponovni poziv Mussolinija, naj podpiše v Rimu razsodiščno pogodbo med Italijo in Nem čijo. S tem bi namreč izzval nezadovoljnost francoskega zunanjega ministra Brianda Stresemann zaenkrat še noče na oddih v Egipt, čeprav mu zdravniki nujno svetujejo odmor. Peljal se bo le na krajši oddih v Švico, najbrže v Lugano. Oficijozno na-glašajo, da se dr. Stresemann kot minister v ostavki, ne bo sestal z Mussolinjem, kakor se je te dni mnogo pisalo.
Pariz, 20. decembra s. Listi svarijo dr. Stresemanna pred Mussolinijem. »Ouoti-.dien« meni, da bo sestanek med Strese-maronom in Mussolinijem gotovo zelo ogrozil sedanje približevanje tn mirovno politiko dr. Stresemanna.
Berlin, 20. decembra, (be) Na nagovor hamburškega župana dr. Petersena je odgovoril odstopivši zunanji minister dr. Stresemann z ugotovitvijo, da notranje razmere
Položaj v Litvi še nejasen
Smetona izvoljen za predsednika republike. — Poljska izjavlja, da se ne bo vmešala. — Sovjetski napad na Poljsko. — V Litvi se baje pripravlja državljanska vojna.
Kovno, 20. decembra, d. Za novega predsednika litavske republike je bil definitivno izvoljen z 38 glasovi profesor Anton Smetana, ki ie že bi! te dni po revoluciji začasni predsednik. Novi predsed. ie že prisegel na ustavo in prevzel svoje posle. Poslanci levice 45 po številu se niso udeležili volitve. Za predsednika parlamenta je bil izvoljen prejšnji predsednik republike Stulgin-skas.
Varšava, 20. decembra s. Po zadnjih vesteh iz Vilma se položaj nove litavkse vlade dosedaj ni niti razčistil niti utrdil. Razmere so mnogo bolj napete, kakor pa se je sklepalo po prvih poročilih. Velik de! vojaštva, posebno v provinci, je na strani bivše vlade. Razširjajo se tudi alarmantne vesti, da je izbruhnilo komunistično proti vladno gibanje.
Varšava, 20. decembra, (be) Zunanji minister Zaleski je razpravljal z angleškim, ruskim in italijanskim poslanikom o novem položaju v Lini. Izjavil ie, da se Poljska noče vmešavati v notranje razmere te države.
Moskva, 20. decembra d. rlzvestija« pravijo v razpravi o državnem prevratu v Litvi, da ti dogodki lahko spravijo neodvisnost te države v nevarnost Vse kaže, da ima pri stvari svoje prste vmes Poljska, morda še kaka druga država. Poljski vladi je na tem. da ustvarf v Litvi take zmede, da bi imela potem povod za intervencijo in bi zasedla del njenega ozemlja in morda
tudi odstranila njeno neodvisnost kot samostojna država. Dejstvo je, da ima Poljska širokopotezne načrte na vzhodu Evrope in da pripravlja pogoje za odstranitev neodvisnosti Litve
List pravi nadalje, da je že pred časom stopil poljski generalni štab v stike z litav-sko opozicijo in izdelal z njo podroben načrt vojaške revolucije, ki se je sedai tudi izvede!. Litavska revolucija ograža mir na vzhodu Evrope, o . tem si mora biti Rusija na jasnem. Sovjeti se sicer ne nameravaio vmešavati v notranje razmere v Litvi, vendar pa ne morejo mirnodušr.o gledati, kako se neodvisnost zapadne sosede Litve izpod-kopava. Rusija pričakuje, da bo Poljska z dejanji pokazala odkritosrčnost svojih trditev, da stremi za ohranitev miru v vzhodni Evropi. Zato pričakuje tudi, da se Poljska ne bo vmešavala v notranje prilike Litve.
Berlin, 20. decembra (be.) Navzlic nasprotnim uradnim zatrdilom, smatra poljsko časopisje notranji politični položaj v Litvi za alarmanten. Pripravlja se baie državljanska vojna. Čete. ki so na pohodu na Kov no, so se že spopadle z nasprotniki. Tudi tukajšnji jutranji časopisi smatrajo položaj v Litvi za težaven.
Varšava, 20. decembra, (pr.) Vsled aretacije agitatorjev v Kiajpedi so nastale govorice, da pripravljajo nemško-nacijonalni separatisti ptič v tem ozemlju. Litavsko vo« jaštvo je zasedlo vsa javna poslopja.
Nova angleška politika na Kitajskem
Anglija hoče revidirati svojo politiko na temelju priznanja kitajskega nacijonalizma. — Stališče drugih držav je še neznano.
London, 20. decembra (lo.) Angleški poslanik v Pekingu Lampsoo je izročil tamo-šr.jemu diplomatskemu zboru noto o novi angleški politiki na Kitajskem. Nota bo sporočena tudi diplomatskim zastopnikom tujih držav v Londonu. Akoravno vsebina note še ni znana, se vendar izve, da vsebuje objektiven in odkritosrčen pregled dogodkov, ki so dovedii Anglijo, da za sedaj in za pozneje temeljito revidira svojo politiko do Kitajske.
Kakor se zatrjuje je nota sestavljena v smislu predlogov, da se reducirajo vse pre-mise in načela washingtonske konvencije na podlagi priznanja kitajskega nacijouali-z-ma. Nota vsebuje dva člena, ki se nanašata na politiko sedanje angleške vlade, ter ugotavlja, da je sedanji položaj na Kitajskem zakrivilo kolebanje in nestrpnost velesil, ki so odgovorne za aplikacije načel washing-
tonske konvencije. Nota zahteva dalje, da se zavzame do kitajskega nacijonalističncga gibanja jasco stališče.
»Times« izraža upanje, da bodo veiesile uvidele tehtnost angleških predlogov in uravnale svojo politiko po logiki sedanje politične situacije na Kitajskem.
London, 20. dec. s.' Angleška nota, ki je bila izročena poslaniku v Pekingu, zahteva kakor poroča »Daily Telegraphc, da se skic nejo pokrajinske pogodbe s posameznimi vladarji na Kitajskem. Koncesije, ki naj se dovolijo Kitajcem, naj bi bile v soglasju z washingtonsko pogodbo in izidom tariine konference v Pekingu.
Kanton, 20. decembra (be) Po zadnjih poročilih nadaljuje general Fengiusiang prodiranje. Osvoji! je več mest in prisilil k umiku generala Vupejinja v bližini mesta Ho-nan.
V »ofaoto, nedeljo in včeraj v pondeljek eo združene stranke SDS lo NSS v mariborski oblasti vložile za posamezne volilne edlnice sledeče kandidatske
liste:
Za mesto Maribor (4. skrinjica) Kandidat!: 1. Josip Moborko, postajenačelnik, Maribor;
2.	Vilko Weixl trgovec, Maribor;
3.	Jože Volčič, mizar, Maribor.
Namestniki: 1. Ivan Kejžar, železniški uradnik v pokoju. Maribor i
2.	Anton Grmek, paznik v pokoju. Maribor;
3.	Dr. Miloš Vaubnik. odvetniki kandidat, Maribor,
Za mesto Celje (4. skrinjica)
Kandidat: Dr. Anton Božič, odvetnik, Celje. Namestnik: Ivan Rebek, ključavničar, Celje.
Za srez Celje (5. skrinjica)
Kandidati: 1. Janko Lešničar, ravnatelj Zadružne zveze, Celje;
2.	Franjo Srnici, geometer, Zavodna pri Ceiju;
3.	Franjo Derča, tovarniški mojster. Trnava-Gotmlsko;
4.	Franc Klajnšek, pos.. gostil, in pek. mojster. Sv. Jurij ob juž. žel.
5.	Ivan Okorn, pos. in stavb, vodja, Škofja vas;
6.	Josip Omladič, kmet in župan, Braslovče. Namestniki: 1. Matija Miklavžina. posestnik. Preserje-Braslovže;
2.	Martin Kolšek, čevljar. Breg pri Ceiju;
3.	Ivan Srebotnjak. les. trg.. Doberteša vas — Sv. Peter ob Sav.;
4.	Franc Pilih. ekonom. Sv. Pavel pri Prebolda;
3. dr. Edvard Šerko, zdravnik. Vransko:	•	'.1 s
6. Drago Zabkar. železničar v p„ Celje.
Za srez Dolnja Lendava (4. Skrinjica)
Kandidati: J. ^ Janez Preininger, nadučitelj. Dobrovnik;
2.	Štefan Gy5rk5š, posestnik in poštar. Turnišče;
3.	Anton Hajdinjak, kovač in posestnik, Odranci; 4 Jožef Vrečic, kmet v Petešovcih.
Namestniki: 1. Anton Glavnik, trgovec. Beltinci;
2. Ivan Marušič, kolonist. Benica; ;	3. Jožef Maučeč ml., posestnik. Gančani;
4.	Marko Lebar. posestnik v Treh mlinih.
Za srez Konjice (4. skrinjica)
Kandidati: I. Ignac Kotnik, posestnik in lesni trgovec, Vitanjej 2. Franc Petelinšek. kolar Oplotnica. Namestniki: 1. Vaclav Prorazil, lekarnar, Konjice;
2. Franc Medved, trgovec. Oplotnica.
Za srez Ljutomer (4, skrinjica)
Kandidati: I. dr. Ivan Stoian, notar in župan. Ljutomer;
2,	Jožef Ploj, kmet. Zbigovci;
3.	Alojzij Seršen. trgovec in posestnik, Veržej. Namestniki: 1. Janko Horvat slikar Ljutomer:
2.	Franc Lubi, kmet Bunčani;
3.	dr. Marko Stajnko. odvetnik. Ljutomer.
Za srez Maribor, desni breg (4. skrinjica)
Kandidati: 1. Jože Flnžgar, kmečki sin. Sv. Marjeta na Dravskem polju;
2.	Dolfe Ogrizek, skupinovodja v dela drž. žel., Maribor. f
3.	Feliks Obreht, železničar. Maribor:
4.	Karol Podhraški, klepar. Slov. Bistrica;
5.	Karo) Cernej, posestnik. Frani. Namestniki: 1. Davorin Lesiak. učitelj v p. in posestnik. Ruše;
2.	Jakob Veronek. kovač v delavnici drž. žel., Maribor;
3.	Vinko Pliberšek. posestnik. Pečke;
4.	Alojznj Faleš, kmet. Račje:
••'#••	5. Srečko Huber. železniški uradnik v p. in posestnik, Sikola,
Za srez Maribor levi breg (4. skrinjica)
Kandidati: 1. Matija Vračlč, kmet m župan, Senarska;
2.	Rudolf Smonig, pekovski mojster. Svečina;
3.	Ivan Kostajnšek, trgovec in posestnik. Sv. Martin pri Vurbertu;
4.	Ivan Krampi, kmet in župan. Sv. Duh na Ostrem vrini;
5.	Jože Petrič, kmet. Zg. Voličina. Namestniki: 1. Jakob Rojs, veleposestnik Brengova;
2.	Josip Rože. trgovec in posestnik, l^ijteršberg;
3.	Franc Caf. posestnik in Žagar, Sv. Benedikt;
4.	Matevž Krošl. posestnik in mizar. Zg. Kungota;
5.	Ivan Jarc. posestnik. Zg. Kungota.
Za srez Morska Sobota (4. skrinjica)
Kandidati: 1. Štefan Godina. ev. župnik, Gornji Petrovcl:
2.	Franc Šiftar, posestnik, Strukovci:
3.	Avgust Kampi, posestnik in trgovec, Nuskova;
4.	Janez Titan, posestnik, Černelovci;
5.	Anton Koder, notar. Murska Sobota. Namestniki: 1. Adam Breskoč, posestnik. Križovci;
2.	Mikloš Vratarič. posestnik. Prodanovci;
3.	Josip Kflhar, trgovec. Gornja Lendava;
4.	Štefan Perkič ml., trgovec. Gradišče; o. Franc Kregar. posestnik. Bakovci.
Za srez Gornjigrad (4, skrinjica)
Kandidati: 1. dr. Jože Goričar, zdravnik. Mozirje;
2. Franc Kolenc p. d. Irman. veleposestnik. Juvanje. Namestniki: 1. Anton Žehelj. kmet in župan. Bočna;
2, Dragotin Korošec, stavb, podjetnik. Gorenje—Rečica ob Paki.
Za srez Prevalje (4. skrinjica)
Kandidati: 1. Peter Mravljak, posestnik, Vuhred;
2.	Josip Lesko všek, rudar Mežica;
3.	Josip Strableg, kmet in župan, Kapla. Namestniki: 1. Josip Ziegler, krojač in posestnik. Vuzeuica;
2.	Matija Ledinek, mizar. Guštanj:
3.	Ivo Kuraš. nadučitelj. Dravograd.
Za srez Ptuj (3, skrinjica)
Kandidati: I. Lovro Petovar. posestnik, Ivanjkovci;
2.	Janko Mikša, posestnik. Prvenci;
3.	Anton Blažek, podžupan, Ptuj;
4.	Franc Škerlec, kmet. Vičanci;
5.	Anton Preložnik, posestnik in župan. Vurberk;
6.	Josip Veselko, kovač in posestnik. Središče;
7.	Tomaž Muršak, kmet in mlinar, Crmla. Namestniki: 1. Alojzij Vajda, posestnik, Stojnci;
2.	Jakob Tobias, viš. davč. upr. v p., Ptuj;
3.	Ferdo Korpar, kmet in gostilničar. Osluševci;
4.	Ignac Vindiš. posestnik, Breg;
5.	Jurij Curin, posestnik in čevljar. Ormož;
6.	Anton Šmigoc, kmet, Vareja;
7.	Jakob Zadravec. posestnik paromlina. Središče.
Za srez Slovenjgradec (4. skrinjica)
Kandidati: I. Albert Puncer, traiikant, Slovenjgradec:
2.	Valentin Glažar, posestnik tn strojnik. Stara vas pri Velenju;
3.	Ivan Melanšek, kmet Družmirje. Namestniki: 1. Davorin Blažič, trgovec. Slovenisradec;
2.	Ivan Grajžl, kurjač, Velenje:
3.	Ivan Buč. kovač. Slovenjgradec.
Za srez Šmarje (4. skrinjica)
Kandidati: t. Anton Perkovič, kmet in župan. Sv. Florijan pri Rogatcu.
2.	Miha Skale, posestnik. Mala Pristava;
3.	Martin Ulčnik, kmet. Žagaj;
4.	Ivan Cverlin, pos. in trg.. Sv. Peter na Medvedjem seju;
5.	Ignac Jakopina, kmet, Sopote. Namestniki: 1. Janez Gajser, kolar in posestnik. Rogatec;
2.	Franc Založnik, posestnik in trgovec, Zibika,
3.	Anton Poharc, kmet Sv. Florijan;
4.	Martin Strašek. kmet. Sv. Štefan;
5.	Anton Maleai viničar. Zibika
Nacijonalna lista za srez Kastav
Za srez Kastav, ki voli enega poslanca v ljubljansko oblastno skupščino, je bflo po sporazumu SDS in Davidoviče-ve stranke postavljena sledeča kandidatska lista:
kandidat: D. Trinajstlč, učitelj (SDS), namestnik: F. MučaJo, proiesor (dav.).
Vlaganje kandidatnih list za oblastne skupščine zaključeno
V UtCbUanj bo 6 skrinjic. Posebne berao-tovske liste. Razkoi med klerikalci v ljutomerskem. okraju. Razcep med radičevcL Tatfl gospod Zagorski se je zopet pojaviL
Včeraj je potekel rok vlaganja: kandidatnih list za oblastne volitve. Zadnja dva dneva so vložili kandidatne liste za mesto Ljubliano še radikali, bernotovci in radičevci tako, da je v Ljubljani vseh skupaj šest kandidatnih list Zadnje tri kandidatne liste •so postavljene samo radi veselja gg. kandidatov Radikalska in radičevska kandidatura Imata povrh Se ta namen, ojačiti šanse klerikalcev s tem, da skušate odtegniti napredni fronti nekaj glasov. Interesanmo je, da sc je, ime odvetnika dr Hactaa naenkrat pojavilo na četo radičevske liste Dr Hacin J« hi! namreč na glasu, da Je davidovlčevec. Kot posebna socajalis-tična lista so se pojavili beraotovd. ki kandidirajo razen v Ljubljani tudi v ljubljanski okolici ln v radovljiškem okraju. Vršni red ljubljanskih kandidatskih list je sledeči: 1 Zveza delavskih strank (socijalisti in komunisti), 2. SDS ia NSS. 3 SLS, 4. radikali, 5. bernotovci. 6. radldevd.
Radikalsk? kandidati v Ljubljani so: odvetnik dr. Vladimir Ravnihar, višji nadzornik, d. 2. v p. Peter Romavh, delovodja Josip Novak, trgovec Josip Gagei, inštala-ter Jakob Babnik Namestniki- odvetnik dr. Ivan Modic. stavbenik Ivan Bricelj, arh. R. Krezar. delavec Štefan Levak.
Kandidati JSD (bernotovcev) v Ljubljani so: urednik Zvoaimir Bernot železničar K. Kisovec, uradnik OUZD Janko Telban (Vič), uradnik OUZD Josip Moretti (Jesenice), železničar v p. Josip Prijatelj. Namestniki: poslovodja Lovro Klemen čič (Novo mesto), čevljar Ivan Bizjak (Krško), krojač Fr. Ogris (Vič), kleoar Fr. Kosec (Ljubljana), strojar Jakob Dolničar (Podsmreka).
Radičevska lista v Ljubljani se glasi: odvetnik dr. Josip Hacin, trgovec Fr. Peter-ca, inž. Al. Horvat, posestnik Anton Skra-ba. šei kmetijskega oddelka ivo Sancin. Namestniki: inž. Milutln Debelak, pos. Mihael Koželj, odvetnik dr. Drago Marušič, pos. Ivan Remžgar, šel prosvetnega odd-elka dr. Dragotin Lončar.
V ljubljanski okolici je nosilec bernoiov-ske liste urednik Zvcniniir Bernot, v radov-liiškem srezu pa Josip 'Moretti, uradnik OUZD. Sava.
Pri okrožnem sodišču v Novem mestu sta bili včeraj vložena še dve kandidatni listi, in sicer radikalska za srez Kočevje z nosilcem Ludvikom Tscliinkiom, posestnikom in trgovcem iz Ribnice in lista za srez Krško, koje nosilec je bil pekovski pomočnik Ivan Glogovšek iz Artič. Ta lista pa je bila zavrnjena V vsem je bito vloženih pri novomeškem okrožnem sodišču 18 list in od teb potrjenih 17.
Pri mariborskem okrožnem sodišču so bile vložene le po 4 kandidatne liste za vsak srez, edino ljutomerski srez je napravil izjemo s petimi listami. Ofidjelna klerikalna kandidatna lista, ki smo jo že objavili, ie namreč naletela na oster odpor. Klerikalna ^Okrajna delavska zveza«, v kateTd so zlasti organizirani viličarji, je vložila sledečo samostojno listo Krščansko sodjalno delavske zveze: Lipovec Ignac. pos. na Pod-gradju pri Ljutomeru; Markovič Josip, pos. na Slemu; Fekonja Fran, viničar na Pod-gradju Namestniki: Husjak Ivan, viničar, Tomažič Vinko, viničar, oba v Slamnjaku, in Nemec Alojzij, pos., Babinci. Listo sta vložila Jože Markovič in Antoo Denžič. strokovni tajnik v Mariboru. Mariborski klerikalni mogotci so se silno razburili nad »puntarii« ter so skušali doseči pri sodišču rarveljavljenje liste. Ker pa za to ni bilo povoda, je okrožno sodišče listo potrdilo.
Kot tretji so vložili tudi mariborski radičevci svojo števno kandidatno listo, na kateri so sledeči gospodje: Ribarič Josip, prof„ dr. Rihaid Fanfoger, odvetnik, dr. Fran Rostohar proi Namestniki Auton U-povšek, gostilničar, Makso Fras in Jakob Škrabar. zasebna uradnika, vsi v Mariboru. Predstavnika liste bosta dr. Vinko Ra-potec in dr Stanko Š'or Radičcvce bodo baje podprli tudi mariborski davldovičevd, ki pa so že vsi na kandidatni listi.
Naša vest, da so se radičevci v Prek-murju zopet raztepli, se potrjuje. Zagrebški radičevski prvaki so proti Pucljevi listi postavili svoi o posebno »pravo« radičev-sko listo. V srezu Murska Sobota, kier je vložesiih 6 kandidatnih list, se je pojavil tudi znani konstrukter samostojnih list g. vitez Zagorski iz Maribora, ki hoče tokrat poskusiti svojo srečo v Prekmurju s svojo posebno listo.
Proti radičevcem se je v ce ti sko-Vranskem okraju pojavil oster odpor naprednih kmetov, pristašev bivše SKS, ki so pod vodstvom S. Blaža Urlepa iz St Jtrrja. postavili svojo posebno kandidaturo.
Popoln polom le zabeležiti pri radikalih, ki v celi mariborski oblasti razen v Prekmurju niso mogli postaviti niti ene samostojne kandidature. Tokrat so se celo »kranjski« rad;kali, o katerih pravi njihovo lastno glasilo »Ljudska Samouprava^, da jih nič ni pokazali korajžnejše nego njihovi -mariborsk* gg kciegi In smejo torej upati, da bodo v bodoče oni in ne »Štajerci« pošiljali delecate g Janjiču v Beograd.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
Politične beležke
Z lažmi hočejo oprati svojo sramoto
Svojo zveao z Nemci v Mariboru in Celju tkušajo klerikalci oprati v <Sloveacu» z zlobno izmišljenimi zavijanji in lažmi, za katere ne morejo doprinesti nobenega niti najmanjšega dokaza. Izdajstvo slovenskih interesov na Štajerskem, kjer so vežejo hrez vsake potrebe zanje z Nemci, skušajo prikriti z obrekovanjem, da se je <SDS vzdrževala iu se še vzdržuje v veliki meri od uemSkega kapitala*. Mi smo ie večkrat klerikalne falziflka-terje pozvali, naj ne obretuiejo ua splošno, ampak naj navedejo tadi dejstva na tak način, da jim bodo Lahko nudili prizadeti priliko dokazati jih pred sodiščem. Klerikalni »poštenjakih se doslej tega še niso upali storiti, kar jih je že dovolj diskvaliliciralo, da bi jih še kdo mogel smatrati za poštenjake ia častne ljudi. Kljub tenru pozivamo ponovno <Slovenea>, naj navede dejstva, kako se vzdržuje SDS z nemškim kapitalom, naj pove imena, da bo lahko svoje navedbe tudi pred sodiščem dokazal. Ako tega ne stori, moramo smatrati, da se je vaa klerikalna gospoda solidarizirala z družbo g. dr. Ku-lovca, ki se kljub pozivu ni upal tožiti <.Jutra} radi očitka, da je lagal.
Za smeh in kratek čas
Nedeljski <Slovenec> je zapisal, da SDS zavedne ljubljanske meščane cnaravnost izziva k odporuko jim ponuja za oblastne volitve na prvem mestu bivšega gerenta. No, ljubljanski meščani prav- dobro vedo, da s-e niso prav nič upirali delu bivšega gereut-skega sveta, da so na skrivaj tudi klerikalci sami priznavali velikopoteznost tega dela iu njegove koristi za Ljubljano. Mi pa vemo tudi to, da so razni govorniki na sestanku klerikalnih zaupnikov v Rokodelskem domu pretekli pelek, ko so se prepirali za kandidatska meeta in si drug drugemu očitali nepoštenost, nedoslednost ter samovoljnost, navajali kot dokaz za potrebo enotnega nastopa vseh pristašev klerikalne srtranke, da kandidira SDS v Ljubljani na prvem mestu bivšega predsednika gerentskega sveta dr. Dinka Puca, ki si je mil s svojo objektivnostjo in delavnostjo na meslnem magistratu pridobiti splošne simpatije ljubljanskega prebivalstva in ki more baš radi tega združiti na fevoji listi veliko večino glasov ljubljanskih volilcev ne le pristašev SDS in KSS, temveč tudi drugih strank. Tako so govorili, ko so bili haruspices sami med seboj, a drugače pišejo, da ee oddolžijo predpisom klerikalne morale, katere glavno načelo je: ne bodi nikdar pošten.
SLS zaščitnica avtonomije Ljubljane?
tSioveneo piše, da stopu SLS pred ljubljansko volilsho kot najcdločnejša, najmočnejša in najvztrajnejša zaščitnica Ljubljane in njenih samoupravnih pravic. Z ozirom na to ugotavljamo, da j« klerikalna siranka pred vojno omogočila izvolitev Nsrncev v ljubljanski občinski svet ter kasneje s svojimi intrigami povzročila, da pri ponovni izvolitvi ni bil več potrjen slovenski župan in da je bil postavljen ua ljubljanskem magistratu nemški vladni komisar. Kot zaščitnica Ljubljane se je klerikalna stranka izkazala tudi v tem, da ujen vodja dr. Korošec kot ljubljanski {»oslauec doslej v Narodni skupščini niti enkrat še ui odprl ust za interese Ljubljane in njenega prebivalstva in da spioh ni zna-ua nobena njegova tozadevna intervencija v Beogradu. Kar se pa tiče zaščite samoupravnih pravic ljubljanske občine, pa je treba ugotoviti tudi to, da klerikalna stranka ne zahteva več občinskih volitev, odkar sedi na mestnem magistratu vladni komisar, in da jih je <Sloveueo:- zahteval sauio takrat, ko so ua magistratu kot člani gerentskega sveta delali možje iz meščanskih krogov. kue vrhovnega projektorja samoupravnih pravic si je SLS stekla tudi s štiriletnim sabotiranjem oblastnih volitev. Kot odločna hraniteljica avtonomije se je izkazala SLS tudi, ko ie njeno vodstvo kljub statutom svoji ljubljanski organizaciji odreklo pravico postavljanja kandidatov ter ji diktiralo kandidate proti njeni volji.
Kako so klerikalci postavljali kandidate?
Nedeljski c.Sloveueo piše, da jo bila klerikalca kandidatna lista za Ljubljano sprejeta ua petkovem zborovanju klerikalnih zaupnikov z cvelikauskim, občini iu iskrenim uavdušenjem zastopnikov v»eb stanov.s Navajeni smo cSloveučevih> laži, tako debelo se pa vendar že dolgo časa ui zlagal kakor v tej trditvi. V Ljubljani je uamreč javna taiuost, da je bila kandidatna lista za Ljut>-Ijauo- klerikalnim zaupnikom od izvršilnega odbora SLS naravnost diktirana in vsiljena. Zbor klerikalnih zaupnikov je oarureč že pred tedui imenoval kot kandidate na prvih mestih dr. Stanovalka, urednika Tersegla-va in industrijca Rojino, česar j»a izvršilni odbor SLS ni odobril in so nastala med njim in kršč. soeijalei tolika prerekanja, da so hoteli kršč. soeijalei pod dr. Stauovnikovim vodstvom postaviti že samostojno kandidatno listo. To je izvršilni odbor SLS preprečil samo na ta način, da jim je končno v petek zvečer obljubil za prihodnje občinske volitve razne koncesije, vendar pa so kršč. soeijalei odšli s petkovega zborovanja z napovedjo, da bodo nadaljevali boj proti osrednjemu vodstvu SLS in njegovi diktaturi. Laž je, da je bila klerikalna kandidatna lista, kakor je bila vložena, sprejeta na eestanku klerikalnih zaupnikov z cvelikauskim, občim in i6kre nim navdušenjema, ker je bila sprejeta šele po hudem prerekanju ter z motivacijo, da je treba ua vsak način obvarovati enotnost stranke. Da so nekateri ljubljanski zaupniki klerikalne stranke pod vodstvom dr Stanovnika odnehali, je mnogo vplivalo tu-ij to, da se je na skrivaj glavnim cuporciikom> grozilo tudi z uničenjem eksistence, ako bi povzročali ueprilike. Vse lo je v Ljubljani obče znano in se ».Slovenec^ t svojimi bedastimi lažmi samo gororfasno smeši. Spričo
vsčga tega moremo samo ugotoviti, da bo ■i o klerikalni kandidati še veliko manj všei ljubljanskim volilcem, če boso bili niti pretežni večini zaupnikom SLS v Ljubljani, kaj bodo volitve breadvomno dokazale.
K prevrata v Litvi
Notranjepolitična zgodovina Litve jo bila ves povojni čas zelo živa in sprememb polna, dasiravao je republika s svojimi 4ŠXCO kni' površino in 1,900.000 prebivalci »Da najmanjših držav v Evropi.
V notranji politiki je obstojalo ves m nasprotje med desničarskimi strankami, katerih se uveljavljajo tudi klerikalna stremljenja _ Litavska je popolnoma katoliška
dežela — in levičarskimi strankami V vna-nji politik) so si sicer vse stranke edine v nasprotstvu do Poljske, kateri ne morejo odpustiti, da je vzela Litavcem Vilno in ostalo ozemlje, poseljeno z litavskim pre-bivaistvom; vsi poskusi, doseči sporazum ined Litvo iu Poljsko, so so doslej ponesrečili in med obema sosedama še do danes nI normalnega mirovnega stanja niti normalnega obmejuega prometa ter pravnih odnosa jev.
Ali niti do drugih sosed odnošaji niso najboljši. Do baltiških držav Litva bj imela tako prisrčnega razmerja, kakor bi bilo pričakovati po sličnosti položaja in interesov; Litva .jim je zamerila, da so stopile v stike in prijateljske zveze s Poljsko, namesto «ia bi se pridružile njej.
Najbolj komplicirani pa so biLi odnošaji do Nemčije in sovjetsko Rusije. Opažalo se je, da si stranke niti glede odnošaie v do obeh velikih držav niso bile edine. Desničarji so v glavnem pristajali ua ueinško ori-jdutacijo, levičarji pa so zagovarjali naslonitev na sovjetsko Rusijo, kar je bilo v deželi vzpričo sovraštva do Poljakov precej popularna v nanje politična orijeatacija. Gotovo je značilno, da je Litva od vseh baltiških držav prva sklenila prijateljski pakt z Rusijo, dasiravno edina nima direktne meje * sovjetskim teritorijem, seveda v nadi, da *i s tem ojači tudi svoje odklcmjevalno stališče do Poljske. Druga struja želi uasloniie-? na Nemčijo, dasi je zadeva s Klajpedo to orijen-tacijo precej ovirala.
Razvoj notranjega {»oložaja tudi ui zadovoljeval- Smet on a, eden od voditeljev sedanjega prevrata, je v svojeo listu cLieiuva> (= Litva) karaktenziral notranjo situacijo sledeče: Državna blagajna je prazna; število brezposelnih, tako v mestih kot na kmetih, je ogromno; vedno več izseljencev sili v tujino, osobito v Brazilijo. Izvoz iz Litve se ne more razviti, ker trpi i>od konkurenco iz drugih agrarnih držav. Tujih valut ni, zato ni kredita ia zlata rezerva v litavski banki se je tekom zadnjega leta zmanjšala za polovico in bati se je, da izgublja pač celo narodna svoboda ceno med prebivalstvom ..
Kakor je razvidno iz poročila, so notranje in vnanjepolitični motivi povzročili prevrat v Litvi. Dosedanja vlada so je naslanjala Da levičarske elemente, na demokrat® in »oci-jalistc, iu je zastopala smer prijateljstva s sovjetsko Rusijo. Poroča se, da nastopajo pu-čisti, predeta vi ja joči nekak desničarski fašizem, zoper naslanjajo na Moskvo in zahtevajo Nemčiji prijazno orijentacijo. Smetana, Sel vlade, je znan kot geraianofilžki politik so izza dobe nemške okupacije med svetovno vojno. V parlamentu je bil vodja desnega, krila krščansko - demokratske stranke, ki kaže germanolilske in močne uacijonalistič-no težnje. Zato so osobito tudi ua Poljskem postali pozorni ua prevrat v Litvi da no bi sprožil komplikacij na meji proti Vilni.
Komunistična zarota v Firenzi
Firenze, 20. deccmbra. o. Pred neda-™ niic jO listi prinesii senzacijonalno vest, da jc policija izsledila tajno komunistično or« ganizacijo, ki je nameravala izvrševati Firenzi teroristične akcij c. Policija je U' krat izsledila tudi v nekem hlevu veliko zalojjo municije in orožja. Aretiranih je bilo tedaj 14 znanih komunistov. Policija je nadaljevala preiskavo iD ugotovila, da je pobuda za ustanovitev terorističnih čet prišla s straDi komunističnega poslanca D' Amen a. Listi poročajo sedaj, da se je dne 13. oktobra 1925. vršilo v okolici F -renze tajno zborovanje, na katerem so ko« munisti razpravljali podrobnosti o organi« zlranju terorističnih akcij. Policija je do. bila v roke seznam vseh onih oseb, ki so sc tega tajnega sestanka udeležile ter je aretarala še 6 drugih komunistov. Obenem pa je bila proti bivšemu komunističnemu poslancu D' Amenu izdana tiralica.
Konec širokih hlač na Turškem
/lngor.2, 20. dcccoibra. (pr.1 Policija jc prepovedala krojačem, ugotavljati moškim široke hlače po turškem vzorcu, ki se ne smejo več nositi. Prepovedani so tudi ko« ničasti čevlji. Turška policija jc dobila ču ladc po nemškem vzorcu.
Rožnati diamant najden
Pariz, 2t>. dcccmbra. (pr.) Slavci rožnati diamant, ki je bil dne 13. oktobri t L ukraden' v grada Chantillv. se je našel v Londonu. Policija jv prijela dva tatova, čijih im-cn pa noče povedati
Grozna eksplozija
.Veu'v-orfc, 30. decembra, d Ob obali Scj verne Karolinc je nastala na parniku ^Lio' coln"» eksplo.'" ia, ki jc ubila šc^t mož po« sadke. Ladja je začela goreti in se je korit« no potopila. Ostala dva mornarja posadke jc v zadnjem trenotku rešil angleški par« nik, ki je vozil mimo.
Strašna nesreča
Philadelphia, 20. deccmbra. d V soboto pr.-poldne se je v eni tukajšnjih tvora'i c sladkorja vdrlo podstrešje, ker je bil tair.= kaj nameščeni rezervoar za vodo pretežak Rezervoar je prebil v»a nadstropja in padel v klet. Pri tem so bili trije delavci ubiti, nad 20 pa jih je bilo ranjenih Požarna bramba je pomagala reševati in odstranje« vati ruševine, da so mogli izvlečd ranjence ic mrtve irpod razvalin. Stvora« Skoda je precejšnja.
t

M. G. M. Film FANAMET
E
V glavni vlogi Ramon Novarro
N
Svečana premliera
v četrtek
ob 9. uri zveter.
H
Za Božič KINO ,DVOR*
U
Največji fiim sedanjosti!
Naši
Zoisova cesta v Ljubljani
Z magistrata nam poročajo: Vsi magistralni uradi so meščanom za informacije radi na uslugo, ta ni ga referenta, ki hi na prijazno vprašanje prijazno ne odgovoril. Zakaj ves magistrat se prav dobro zaveda, da je treba delati na korist občine, in vsak uradnik ve, da služi javnosti, ki ima pravico do informacij fa kritike.
Te dni je nekdo godrnja! nad magistratom zaradi regulacije trga sv. Jakoba. Regulacija se šele izvršuje in torej končna sodba še ni možna. Toda trg se ureja po načrtu g. arhitekta in vseučil. prof. Jože Plečnika, ki je avtoriteta in ve. kaj hoče. Nedvomno ie, da bo končno urejeni trg eden najlepših v Ljubljani — Zdaj zopet nekomu ni prav podiranje starih kostanjev na Zoisovi cesti. A tudi ta cesta se temeljito preuredi, opremi s hodniki in zasadi nanovo z brezami. Zoisova cesta postane gotovo ena najlepših v našem mestu. Pogled z višine Emonske ceste navzdol na most in trg ter obratno bo po preureditvi naravnost slikovit. Kar se tiče kostanjev, bodi konstatirano, da so za njih odstranitev že nekaj let prosili šolski upravitelji in učitelji II. mestnt deške osnovne šole. Kostanji stoje namreč preblizu šolskih okenj in dela.io s širokimi temnimi kronami po šolskih sobah tako temo, da miadina včasih ne more ne pisati ne čitati. Kostanji so tudi zadrževali solnčne žarke, zato je bilo šolsko poslopje v pritličju vedno hladno ln vlažno, a cesta je bila skoraj vedno mokra in blatna. Zatorej so se morali kostanji podreti, kajti važnejša sta pouk in lepa cesta, nego kostanji,, ki so bili itak ostareli in preveč razrastli. Kostanj je zelo košato in vztrajno drevo, kj tvori lepe drevorede. Toda, kjer dela kostanj po sobah temo, za-branjuje svobodni dostop zraka in povzroča. da se tlak ali cesta ne osušita, tam se mora kostanj umakniti. Naš mestni Gradbeni urad deluje od gerentskih časov dalje tudi dandanes pod mestnim komisarjem z vri eni o ln vso vestnostjo za Izboljšanje in oiepšamje naših cest in trgov. Zato ga tudi krivične kritike ne disgustirajo.
Občni zbor Dijaške kuhinje v Celju
V četrtek se je vršil v rdeči sobi celjskega Narodnega doma občni zbor Dijaške kuhinje v Celju, katerega se je udeležilo lepo število njenih celjskih članov. Po običajnem pozdravu je opozori! dolgoletni predsednik prof. Kožuh mivzoče, da praznuje Dijaška kuhinja v Celju pravkar 40!etnioo svojega obstoja. Ustanovili so jo idealni celjski ua-rodni prvoboritelji pred 40 leti, da bi omir ločili obisk celjske gimnazije nadarjenim, h revnim dijakom iz celjskega okraja. V prvem odboru so bili: Miha Vošnjak, dr. Josip Ser-nec, dr. FDipič, dr. Dečko, duhovnik Zičkar. Jerman iu Kronvogel. Po mnogih predvojnih in medvojnih težkočan je prišla končno Dijaška kuhinja do svojega rednega gospodarstva. Razvila se ie tako lepo, da mora sedaj že misliti na to, kako si bo poiskala prostornejših lokalov, da bo mogla svoj delokr >g še razširiti. Začasno uživa v suterenu gostoljubnost celjske drž. realne gimnazije.
O gmotnem stanju Dijaške kuhinje je poročili njen blagajnik prof. Mravljak. Prem > ženje je naraslo kljub temu. da je Dijaška kuhinja prehranjevala v pretečenem poslovnem letu na dan povprečno SO—85 dijakov. Izmed teh je obiskovalo približno polovica drž. realno gimnazijo, ostali pa trgovsko šolo iu celjske meščanske šole. Učni uspehi podpirauih učencev in učenk so bili zado-voljivi. Tekom poslovnega leta se je razdelilo okrog 16.000 porcij, 1 porcija je stala povprečno 2.20 Din. Denarni promet je znašal 1°3 236 27 Din. Nabralo se je: pokrovi-teljnine 1000 Din. udnine 3137 Din, podpor-nine 2327 Din, priložnostnih darov 14.210 Din, v živilih 1592 Din, dijaki so plačali za hrano 8793 Din in obresti so znašale 18.171 Din. Izdatki: Za živila Ln kurjavo 34.069 Din, režijski stroški 7441 Din. nabava inventarja 648 "I>m-	, .	„ . .
Častno je treba omenjati med številnimi dobrotni ki'celjske Dijaške kuhinje razne denarne zavode, občine, okrajne zastope m drocre javne korporacije, ki se vsako leto spomnijo Dijaške kuhinje z večjimi zneski. Mnogo naberejo tudi razne celjske in zunanje odvetniške ter notarske pisarno o priliki kazenskih poravnav ter pri sklepanju po-
godb. Tudi v žalostnih smrtnih slučajih sa spominjajo razni prijatelji tega prepotrebne-ga društva Naše dijaštvc pa šteje tudi številne dobrotnike med trgovci, obrtniki in uradništvom. Dokler niso bile uradništvu skrčene draginjske doklade, so nameščenci posameznih kategorij, tako n. pr. učiteljevo obeh mestnih osnovnih šol in uradniki davčnega okrajnega oblastva. pošiljali redne mesečne prispevke.
DijaSka kuhinja v Celju upravlja tudi premoženje za bodoči celjski Dijaški dom. Naložba. ki je namenjena v to svrho. znaša 190.561 Din 49 p. Za Dijaški dom je poklonil blagopokojni gosp. Anton Kolenc znesek 125.000 Din, ki ga pa začasno v smislu oporoke upravlja kuratorij za ustanove trgovca Antona Kolenca.
Po blagajniškem in 'kratkem tajniškem poročilu gosp. prof. Mastnaka sta izrekla preglednika absolutorij s pohvalo blagajniku in celokupnemu odboru. Gosp. prof. Subač pa se je Se posebej zahvalil v imenu navzočih r>ožrtvovalnemu predsedniku gosp. prof. Kožuhu, ki vodi vse gospodarstvo Dijaške kuhinje.
Pri volitvah je bil Izvoljen celokupni dosedanji odbor, in sicer: predsednik prof. Josip Kožuh, kot podpredsednik župan dr. Juro ifrašovec. kot tajnik prof. Martin Maetnak, kot blagajnik prof. Franc M ra vijak, kot odbornika prof. Josip Kardinar in dr. Ernest Kalan, kot namestnika Ivan Prekoršek in prof. Fran Holeček, kot preglednika ravnatelj Drago Kralj in prokuriet Mirko Meglič, kot njuna namestnika davčna nariupravitelja Knez in Blnžon.
Tajnik prol. Mastnak je referiral nato ua kratko o nekaterih točkah, ki jih je bilo treba vsled zastarelosti izpremenlti v pravilih, ker se bodo dala tiskati. Po raznih nasvetih pri slučajnostih je predsednik prof. Kožuh zaključil lepo uspeli občni zbor. Želeti je le, da bo javno6t tudi v prihodnjem poslovnem letu Dijaško kuhinjo v Celju tako rada podpirala kakor dosedaj. Zahteve na njo so vedno večje; morala je letos vsled premajhnih prostorov in vsled svojih skromnih dohodkov odkloniti nad 40 dijakov. Kljub temu pa jih obeduje povprečno na dan okrog 90. Končno gre priznanje in zahvala tudi časopisju, ki priobčuje sezname podpirateljev in priporočila za Dijaško kuhinjo brezplačno.
Ponarejeni tisočdmarskš bankovci v Prekimariu
Črenšovcl. 19. decembra
Pred dobrim mesecem so se pojavili v Prekmurju ponarejeni tisočdinarski bankovci. Dne 26. novembra je prišel po sejmu v Čakovcu k gostilničarju Matiji Škafarju v Gndravcih v Prekmurju zvečer njegov znanec Vinko Gaber iz Ondravcev in naročil četrt litra vina. Kmalu nato se je pojavil v isti gostilni neznan moški, ki je napravil vtis, da je živinski mešetar. Vsedel se je na drugi konec mize. pri kateri je že pil Gaber, in si naročil brizganec. Oba sta se obnašala, kakor da se ne poznata in sta se pogovarjala o nakupu konj. Končno sta Izpila skupno še liter vina. ki ga ie plačal neznanec s tisočdinarskim bankovcem.
Gostilničarju in njegovi rodbini se je zde! bankovec takoj sumljiv. Ker pa je tujec trdil, da je to bankovec novejše izdaje in je vrh tega GabeT pripomnil, da je tudi on dobil v zadnjem času dva taka bankovca iz banke, je gostilničar končno zamenjal izročeni mu bankovec. Nato je neznanec zapustil gostilno, češ da se bavi z utihotaplje-njem konj v Avstrijo in da mora prevzeti še isto noč od nekih fantov v Ondravcih konje. Kmalu nato je zapustil gostilno tudi Gaber. Kakor je orožništvo ugotovilo, je bil neznanec Alojz Rauš! ir/ Rucmanec pri Sv. Tomažu, dober znanec Vinka Gabra, pri katerem je bii že na obisku, še predno sta šla v Škafarjevo gostilno in pri katerem je tudi ta večer prenočil.
Drugi dan, dne 27. novembra, okrog 7. zjutraj se je neznanec zopet vrnil v Skafarjevo gostilno, si naroči! zajutrk in pri plačilu prosil gostilničarja, naj mu vrne tisočak, češ da sedaj, ko je kupčijo že opravil, ne bo več rabil drobiža. Komaj pa je gostilničar ustregel njegovi prošnji, se je nezmanec zopet premislil ter dal škafarju zopet nazaj tlsočdinarski bankovec, češ da bo vendarle rafeil drobiž Pri tej priliki Je j neznancu padel !z listnice neki listič, v ka-; terem prosi Alojz Raušl nekega svojega i prijatelja sLolzeta«. da naj izroči donašai-
cu listka njegovih 2.000 Din ali pa drobiž, ako je tisočaka že zamenjal. Vsled tega lističa Je Škafar zopet začel sumiti, da od neznanca sprejeti tisočak vendarle ni pristen.
Pokazal ga je nekemu poštnemu uradniku v Beltincih m ko je ta nedvomno izjavil, da je denar ponarejen, je Škafar prijavil zadevo orožnlštvu v Crenševclh. Ker Je bilo na lističu, ki ga je Izgubil Raušl pri Škafarju, napisano ime nekega Alojza To-maniča z Radislavec, se je orožmištvu iz Crenševec posrečilo izslediti delavca Toma-nlča iz Radislavc, ki je po kratkem oklevanju priznal da se že delj časa pozna z Alojzijem Raušiom, da je ta zahajal pogosto na njegov dom in mu povedal, da se peča s ponarejanjem tisočdinarskih bankovcer, katere izdeluje v Razkrržju v Medjimurju. Izročil mu je 2 trisočdinarska falzifikata z naročilom, da Jih zamenja in si za trud obdrži polovico Ob neki drugi priliki mu Je pokazal še dva ponarejena tisočaka in mu omenil, da bo v kratkem, čim dobi potrebne stroje, Izdeloval falzifikate v velikem obsegu. Tomanlč je izročil ponarejeni bankovec posestniškemu sinu Jožefu Žnidariču iz Grah da ga sprani v promet, za kar mu je obljubil 200 Din nagrade. 2n!darič Je ponudil falzifikat najprej v trgovini Seršen v Ljutomeru Ker pa je blagajničarka takoj spoznala, da ie tisočak ponareien in mu ga vrnila, ga je poskušal Znidarlč spraviti v promet s pomočjo nekega svojega prijatelja v gostilni I. Vavpotiča v Noršinclh. Vendar pa se mu je ta nakana izjalovite, kajti Vavpotič ni imel drobiža za 1000 Din.
Kakor se govori, so skušali sedaj še neznani pomaga® Alojza Raušla spraviti Se več falzifikatov v liutomerski okolici v promet, toda brezuspešno. Pač pa se Jim Je to posrečilo v Prekmurju še v kakih desetih slučajih.
Falzifikat ie izdelan na navadnem papirju, vendar pa je tak, da se lahko z njim prevari, zlasti pri luči, navadnega prlpro-stega človeka, ki ima le redkokdaj priliko, da vidi tisočdinarski bankovec.
Želeti je. da se orožništvu, ki je že izročilo Alojza Tomaniča, Jdžefa Znldariča, Vlncenca Gabra ter njegovo mater in ženo v zapor okrajnega sodišča v Ljutomeru, čim prej posreči izslediti tudi izdelovatelja falzifikatov Alojza Raušla, da ga zadene zaslužena kaizen.
» W
OZIC
matno znižane cene
pri vsem zimskem blagu, kakor pri velurjih, ženskih in moških štoiih, perilnem in posteljnem blagu, porhantu in kovtrih ter vsem drugem blagu
v novi trgovini Josip ŠHbar,
v Ljubljani, aa Starem trgu 21. j>oieg Zatožni ka.
Oglejte si : alogot
Samomor Slovenca v Zagrebu
V poslopju finančne kontrole v Zagrebu se je v nedeljo ponoči ustreli! s službeno karabinko podpreglednik finančne kontrole Josip Kozoglav, 20 let star, rodom iz Novega mesta. Krogla mu je prebila prsa in pleča. Mladi Slovenec se je pri mizi nagnil na puškino cev ter potem sprožil karabinko. Iz njegovega dnevnika je razvidno, da je bil zelo melanholičen mladenič. Hrepene! je po Sloveniji in za svojim rojstnim krajem, najbolj pa ga je bolelo, da mu neka Slavica v Sloveniji iri vračala ljubezni. Kozoglav je bil lep fant. V zadnjem času je b!! zelo zamišljen, a svoje obupne namere ni zaupal niti najboljšim prijateljem.
Kulturni
Gledališki repertoar?«
Lltibffanska drama
Torek, 21.: «Skopuh». B. Sred«, 22.: «Macfeeth». C. Četrtek, 23.: «Kovar«tvo in ljubezen*. E.
Ljubljanska opera.
Torek, 21.: «Othe!o». D.
Sreda, 22.: Zaprto.
Četrtek. 23.: «Tannhauser>. A.
Mariborsko gledališče.
Torek. 21.: *Manon». A.
<Orlnv> v mariborskem gledališču. Za božič pripravlja mariborsko gledališče premi jero' operete <Orlov», ki Je doživela jio vsem svetu največji uspeh ter je za <Grofico Marico* menda najuspelejši =£lage>r» med operetami. Radi vaj za <Oriova> ostane gledališče v sredo in četrtek zaprto.
Gledališke abonente opozarjamo na malo spremembo repertoarja in abonmajev v ljubljanskem Narodnem gledališču tekom tekočega tedna.
Verdi: Othello. Po presledku enega meseca se poje danes v torek zvečer v ljubljanski operi ena izmed poslednjih Verdijevih oper <OtheIlo> za abonente reda D. Naslon no nlogo zamorca Othella poje gosp. Knittl Poročnika Jaga — gosp. Holodkov. stotnika
Kasija — gosp. Banovec. poslanca Ludovika — go«p. Ruimpelj. Desdemono poje ga. Ža-ludova, Emilijo pa ptič. Potučkova. Predprv daja vstopnic v operni blagajni.
Izidor Cankar: Uvod v Minevanje likovne umetnosti. To navodilo za razumevanje likovne umetnosti, ki ga je izdala in založila Narodna gnleriir.. obsega 224 strani teksta in 48 slik: knjiga je tiskana na finem papirju in tipografsko zelo skrbno opremljena. Dobi se broš. za 62 DiD. v celo plaitno vezana za 72 Din, v komisijski zalogi Nove založbe v Ljubljani in po knjigarnah. Člani Narodne galerije naj jo naroče naravnost pri društvu za znižano ceno (52 Din. oziroma 60 Din).
Knjige *Matice Hrvatska, po božiču bo izšlo letošnje redno kolo 'Matice Hrvatske*. Kolo obsega 4 knjige: pesmi Tlije Despota -:Kidar,ie>, povest Branka Mašiča »Direktor Protif>. roman Dragana Bublifo <Atentats }n zbirko novel Avgusta Cesarcn Za novim putem>.
Otvoritev novega gledališča v Snbotiei. V Subotici se bo »tvorilo dne 9. januarja mestno gledališče, ki ga bo vodil poseben gledališki odbor pod predsedstvom suboti-Škega župana. Otvoritveno predstavo bo dala beograjska opera. Pozneje bosta nastopili tudi zagrebška in ljubljanska opera. V drami bosta gostovala novosadslri ln osiješki ansambel
Ustreljeni tihotapec
Finančna kontrola v Ceršaku pri Št. IIJu v Slov. goricah le naletela v noča od 17. na 18. t. m. na tihotapce s saharinom, med katerimi je bil tudi Franc Zinehner, posestnik in dvolastnik iz Lichendorfa v Avstriji.
Otvoritev božične razstave v Jakopičevem paviljonu
V nedeljo dopoldne se je ob udeležbi zastopnikov raznih političnih oblasti in korporacij otvorila božična razstava Strokovnega udruženja oblikujočih umetnikov. Razstava je otvoril profesor inž. Rado K r e g a r, ki je izvajal sledeče:
-Slovenski umetnik je posredovalec med uašo in tujo kulturo, oni. ki nam odkriva lepoto tuje umetnosti in nosi slovensko ime. slovensko kulturo med tuice, da jo spoznajo in da nas cenijo. To njegovo delo ni samo kulturno, temveč je tudi velike politične važnosti. Slovenski umetnik zapušča krog svojega delovanja in postaja aktiven faktor v razvoju naše obrti in industrije, udejstvuje se kot pedagog umetniškega naraščaja, kot kulturni delavec, ki vzgaja narod v razumevanju umetnosti. lepote in plemenitosti. Pričujočo raastavo je simatrati v prvi vrsti kot prodajno razstavo, s katero nudijo umetniki širšemu občinstvu priliko izbire in nakupa za božična in novoletna darila. Ž njimi boste razveselili svoje drage, ž njimi bodo zadobili vaši domovi ono toploto, domačnost in lepoto, ki jo more ustvariti in oživeti le umet-j nost in ljubezen..
Po otvoritvi so si navzoči ogledali raz-j stavo, ki vsebuje dela Jakopiča, Dolinarja. I Klemenčiča. Maleša. Santla in drugih. Razstavljena so večinoma dela. ki smo jih že videli na razstavah. Vendar pa so vmes tudi nove slike
Popolnoma nova izdaja! — Nova kopija!
PLES: Moč in lepota
NAJSLAVNEJŠE PLESAČ1CE V FILMI : Tarnam Karsavina, Petar Vladimirov itd..— Najslavnejši športniki v filmu: Houben, Paddock. MurchLson, Riley, Gun« del, — Moč in lepota žene in moža! — Lepota ljudskega telesa v filmu!
Kino «Dvor»	Telefon 730.
Vsled velikanskega zanimanja preskrbite si vstopnice v predprodaji od 10. do 12.
in od 2. dalje.
Ta je prevažai v svoj eni zložljivem čolnič-ku saharin ponoči preko Mure Tudi v noči od 17 na 18. decembra ga jc pripeljal 20 kg boljše vrste na našo stran in ga izročil tihotapcem, ki so ga naročili, nakar se je hotel vrniti. Ta trenotek pa sta skočila proti njemu dva naša finančna stražnika in ga pozvala, da obstane. Zinebrier, že star tihotapec, pa se ni dosti brigal za ta poziv
ter je odrinil od brega. Ta svoj korak pa je plača! z življenjem. Še predno je dosege' avstrijsko obrežje, je že izkrvavel v čolnu, čeravno je imel samo eno rano od strela na nogi. Že naslednjega dne so finančni stražniki našli utihotapljeni saharin in prijeli tudi zloglasno tihotapsko družbo, obstoječo iz dveh moških in ene ženske iz Cer-šaka. katere čaka sedaj zaslužena kazen.
Klemen - rtrah kranjske dežele - ujet
V Logu pri Brezovici so ga zgrabili domačini in izročili orožnikom. — Njegovi najnovejši vlomilski pohodi.
Strah kranjske dežele zloglasni France Klemen je končno vendarle prišel v roke pravice, ki ga bo topot trdno stisnila v klešče.
Kakor smo zadnje tedne že ponovno poročali, je bil France Klemen iz zaporov v Postojni kmalu Izpuščen in je kreni! takoj zopet čez mejo v Jugoslavijo. Prvo izrazito njegovo delo je bil vlom v Lenarčičevo gostilno na Logu pri Brezovici, ki se mu je zdel pripraven kraj za skrivanje ln izhodišče v bližnjo okolico. Na Logu se ie eta-blirai v nekem «kednju pod eozdoni kamor
je pripeljui tUui svojega doslej šc uezna-nega pomočnika, ki ga je pa menda zapustil. Morda mu ni prijalo prezebanje na prostem ali pa je postal malodušen vsled pretnalih uspehov. Klemen pa je ostal, pre-ždel dneve v gozdu ali šupi, ponoči pa Je odhajal na oprezovanje in na vlome v Notranje ali Vnanje gorice, v Dol, Borovnico ali proti Vrhniki. Prebivalci ondotnih krajev so večkrat videli tudi čez dan človeka, o katerem niso znali, kam bi ga dejali. Radi prevelike oddaljenosti orožniških postaj se je Klemen včasih počuti! namreč presigurnega in se je pokazal ljudem tudi na njivah v bližini vasi.
Ljudje so na podlagi slike v »Jutru« Klemena končno le spoznali, svojo prisotnost pa jim je dal ta čutiti v obliki vlomov v razne hiše. Prebivalsiva se je polastil strah pred rokovnjačem, saj ni nikdo vedel, ali v prihodnji noč' ne poseti njegove hiše. Obveščeni orožniki so šli za rokovnjačem tako! na lov, vendar je ime! Klemen dober nos in se jim je znal vedno spretno umikati. Pred orožniško uniformo je imel stari tolovaj vedno respekt ta je patrulje zmi-rom opazoval le iz sigurnega skrivališča. Tem bolj predrzen pa je znal biti napram kmetom, ki jih je rad draži! in jim nagajal.
V okolici Loga se je počutil popolnoma sigurnega in se ni hotel umakniti na noben način. Pomoči je krenil zdaj v to zdaj zopet v drugo vas. Kakor znano, je vlomil že pred desetimi dnevi v več gostiln v Borovnic: in okolici, v noči na nedeljo pa le obiskal Vnanje gorice. Tu si je ogledal trgovino Valentina Erbežnika, kjer je slini! večji plen. Ni dolgo pomišljal Nekje si le poiskal močan količ in vrgel malo po polnoči iz okna na strani poslopja železen križ. Hip nato je bi že uren ko mačka v notranjosti trgovine, iz katere pa je moral še bolj hitro na prosto. Do hiše sta namreč tista hip prišla dva vasujoča fanta, ka sta opazila vlom in hitela po gospodarja. Toda Klemen je planil kakor blisk zopet na prosto in Izginil v nočni megli. Dasiravno je gospodar takoj obvestil o Klemenovem po-setu orožnike, pa je ptiček tudi topot srečno pobegni!.
Ni pa morda odšel »domov«, da se odpočije vsled prestanega strahu, marveč sč je še isto noč proti jutru pojavil v Notranjih goricah. Bil je bržkone pošteno lačen ia lakota mu le vlila levji pogum, kateremu je prikrojila njegova narava sama dobršen kos predrznosti. Tamka) je poiskal hišo gostilničarja in trgovca Ivana Dolinarja. Tudi tukaj je udri v hišo skozi okno. s katerega je prej vrge! omrežje. V kratkem času je preiskal vse spodnje prostore hiše Iri se skoro uveril, da spi celokupna družina v zgornjih prostorih. Da si potolaži glad, je odše! najprej skozij sobo v kuhinjo, kjer ga ie pričel želodec opominjati na svoje zahteve. V temi se ni dalo delati: zato je Klemen enostavno prižgal svetiljko tn se ko-modno spravi! na pripravljanje Jedi. Kle-
men je strasten »salataT« m v nekaj trenot-kih je že sedel pri skledi rdečfe pese na kisu in olju Jedača mu je šla izborno v slast in kmalu je pomahal vso porcijo. V sobi poleg gostilniških prostorov je medtem nekdo težko dihal. Bila je to domača 151etna dekla Francka, ki je za hipec odprla vrata. Videč pa temno senco neznanega moškega, je vrata narahlo priprla in ostala popolnoma mirna, kajti srce ji je toklo v neznanskem strahu. Ko se je Klemen najedel, je popii Kozarec vina, nato pa pričel preiskovati vse prostore, da najde kaj plena. V predalu gredence je našel 500 Din gotovine, ki jih je spravil takoj v svojo malho. Trsti hip je zapazil na mizi tudi »Jutro«. Radoveden kaj pišejo o njem, se je zatopil v čitanji- in bil nemaio presunjen, ko Je opazil v listu svojo sliko. Menda se ga je tedaj polotil strah, začudi je v hiši nekako nesigurmost in se zato brzo okreni! in prhutnl! iz sobe na cesto. Francka, ki ga je opazovala skozi ključavnico, je tedaj zakričala in odhitela budit domače.
Klemen ni takoj izginil iz vasi, marveč je odšel še k posestniku Tinetu Mraku, kjer pa je Imel smolo, da ga je prepodil pes. Videč, da zaenkrat ne opravi ničesar več m ker se je bal belega dne, je krenil kar hitro čez polje nazaj proti Logu ln se skril v šu-pl, kjer se je navadno skrival. Medpotoma pa si je dovolil šalo, da je stopil k tej in oni hiši ter trkal na šipe. kakor da kliče vasujoč fant svoje dekle. V nedeljo zvečer se Je Klemen zopet izkopal iz sena ter se odpravil na lov. Morebiti se je hotel »-izseliti«, kajti oprtal sri Je tudi nahbrcnik.
Precej pozno okrog 22. ure se je pojavil na glavni cesti, kjer ga je nedaleč od Ver-biča srečal upokojeni orožnik, trgovec Toni iz Loga. Videč neznanega človeka, ga je Toni pozdravil z: Dober večer! ni pa dobil odgovora. Tedaj ga je pogledal ostreje in zazdelo se mu Je, da vidi tik pred seboj Klemesia, dasiravno je tvorila okrog njegovega obraza ščetinasta brada temno senco. Neznanec le odkorakal naprej hitrejših korakov in to je še bolj podkrepilo Tonijev sum. Toni je odhite! takoj v Lenarčičevo gostilno in poklical gospodarja Janeza. V kratkh besedah mu je pojasnil, za kaj gre, nakar sta takoj stekla na cesto. S seboj sta vzela daljšo vrv in hitela za neznancem. Za njima so prihiteli nato še drugi vaščani, nakar se je pričel lov na bandita. Klemen je priče! dirjati. Toni pa je bil urnejši in mu je blizu »Martinčka« prišel za pete ter ga pograbil za vrat. Klemen se je skušal braniti, a zaman. Medtem so namreč prihiteli na pomoč še drugi, Klemena popolnoma obvladali ter povezali.
Svojo žrtev so vaščani odpeljali nato v Verbičevo gostilno in tamkaj pregledali njegov nahrbtnik, v katerem je skrival lep kožuh, usnjat suknjič lepe čevlje z gumijevimi podpetniki, nekaj perila in razno drobnarilo.
Pri luči so kmetje takoj spoznali, da drže v rokah pravega rokovnjača, dasiravno ni bi! obrit. Medtem se je eden vaščanov odpeljal takoj na Brezovico, kjer je obvestil o dogodku orožnike. Odposlana je bila takoj patrulja, ki je Klemena uklenila ln ga odgnala na brezovško orožniško postajo. kjer je preču! bandit pod strogim nadzorstvom noč. Klemen ni hotel skoro na nobeno vprašanje odgovoriti, marveč-je trdovratno molčal. Zaspal seveda tudj ni niti za trenotek.
Danes zjutraj pa se je moral Klemen odpravit! na pot v zapore. Orožnika Mthael Lukan m Anton Hiti sta ga odgnala zjutraj na vrhniški vlak. ki prihaja ob 10. dopoldne na glavni kolodvor V vlaku, kier so se ljudje drenjali, da vidijo proslulega bandita. se je Klemen zadržal mračno ta ni izpre-govorfl »ti besede. V Ljubljani sta orožnika čakala, da se ljudje razidejo, vendar to ni pomagalo, ker so bili ljudje kar hitro obveščeni o dogodku. Eskorta je slednjič morala izstopiti. V trenotku se je zbralo okrog polno ljudstva, ki je radovedno ogledovalo ta čudni kosmati »strah«, ki je temno zrl predse Klemen je namreč močno upadel, kajti včasih je moral vendarle stradati. Eskorta Je odšla nato po Miklošičev; cesti v zapore justične palače, kjer so Franceta pazniki burno pozdravili. France se Je ozrl kakor v veri. da mu pokažejo' njegovo Angelco, ki pa tiči v zaporih na drugem koncu poslopja. Klemena so nato spravili v posebno varno celico, ld Je zastražena in iz katere -e mu pač ne bo posrečilo skočit; zopet v zlato prostost.
Božična številka Jutra"
Izide v petek zjutraj. Prihodnja redna izdaja «Jutra» sledi radi praznikov šele vtorek, dne 28. decembra. Praznična številka bo vsled tega izšla izdatno pomnožena in
bo štiri dni aktualna
Ker so oglasi v prazničnih izdajah «Jutra» vedno posebno uspešni, se je nadejati kar najmočnejše zasedbe oglasnega dela lista. Da se morejo oglasi sproti in pravočasno staviti, smo primorani prositi vse naše inserente, da oglase čim prej naroče. Sprejemanje oglasov za božično številko «Jutra» zaključi oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica št. 4, v četrtek ob 12. uri.
Podružnici v Mariboru in Celju pa sprejemati oglase samo do srede zvečer.
Domače vesti
*	Izpremembe v državni slnžbL V poštni službi so premeščeni uradniki: Ferdo Gaspari iz Domžal k poštnemu uradu Ljubljana 7, Fran Vrtačnik iz Šoštanja v Litijo in Antonija Koželj iz Medvod v Javornik — vsi po potrebi službe. V 1. skupino III. kategorije sc napredovali arhivski uradniki mariborske oblasti Josip Lah. Fran Markež. Mirko Kranjc in Srečko Andrejčič — vsi na dosedanjih službenih mestih. Trajno sta upokojena: poštni uradnik Josip Lavrič v Novi vasi pri Rakeku in pisarniški pristav Fran Hribar pri velikem županu v Ljubljani.
*	Francosko odlikovanje našega prometnega ministra. Predsednik francoske republike je odlikoval našega prometnega ministra g- dr Vaso Jovanoviča s komandir-skim redom legije časti v priznanje njegovega delovanja v Društvu narodov in ua zbližanju in ustvarjanju prijateljskih stikov med Jugoslavijo in francosko republiko.
*	Novi kolki po 20 par. S 15. decembrom so prišli v promet kolki po 20 par sedanje emisije na debelejšem in boljšem papirju, kakor je bil dosedanji. Dosedanji kolki po 20 par na tanjšem in prozornem papirju pa ostanejo v veljavi dokier bo kaj zaloge.
*	V našo državljansko zvezo sta sprejeta: Miroslav Zerjal, dnevničar pri našem konzulatu v Zadru, doslej italijanski državljan rodom iz Škcdnja, skupno z ženo Antonijo in mladoletno hčerko Metodijo, ter dosedanji ruski državljan Ivan Krutelev, dnevničar pri hidrotehničnem oddelku v Banjaluki, skupno z ženo Lidijo.
*	Za poplavljence v Sloveniji Po vesteh iz Beograda je narodni odbor za pomoč pcplavljencem na sobotni svoji seji načeloma sklenil, da se poplavljencem v Sloveniji takoj nakaže podpora 2,000.000 Din kot nujna pomoč prizadetemu prebivalstvu v težkem zimskem času.
*	Imenovanje predsednikov glavnega volilnega odbora. Dežekiosodni svetnik v Laškem, g. dr. Pernat, je imenovan za predsednika glavnega volilnega odbora v Laškem in ne v Krškem, kakor smo zadnjič pomotoma poročali.
*	Napredovanje sodnih slug. V I. skupino služiteljev so pomaknjeni sodili sluge II. skupine. Franc Kranjc pri deželnem sodišču v Ljubljani, Miha Grobovšek pri okrajnem sodišču v Ptuju, Anton Gračner pri okrožnem sodišču v Mariboru, Ivan Šafar pri okrajnem sodišču v Brežicah in Jernej Hribar pri okrajnem sodišču v Črnomlju.
*	Železniška služba na obmejnih postajah. Minister saobračaja je osvojil zaključke zad nje konference v Mariboru, na kateri je bilo sklenjeno, da se upostavi koiaboracija v izvrševanju železniško-carinske in policijske službe na mejnih postajah proti Avstriji. Vlaki na obmejnih postajah ne bodo stali dalje kakor 15 minut.
*	Himen. V Zireh se je poročil dne 19. t m. ustanovni član tamkajšnjega Sokola, višji inšpektor, inž. Rudolf S e 1 j a k, z go-spico Mirko Močnikovo, učiteljico istotam, Bilo srečno!
*	Himen. Poročil se je včeraj v Ljubljani zavarovalni uradnik g. Hinko B r k -1 j a č i č z gdč Pepico F o r t i č, oba iz Ljubljane. Bilo srečno!
*	Smrt najstarejšega Hercegovčana. V ne deljo je umrl v Potocih pri Mostaru najstarejši Hercegovčan, 113 let stari Risto Kolak. Zadnja leta je pričel dobivati celo nove zobe, ki so bili samo nekoliko ostrejši od prejšnjih.
*	Šole in božični prazniki Po odredbi ministrstva prosvete bodo božične počitnice na osnovnih in srednjih šolah trajale deset dni in sicer od 23. decembra do 2. Januaria.
*	Za preskrbovanje pasivnih krajev. Po
vesteh iz Beograda izdelujejo v prometnem ministrstvu novo izjemno tarifo, ki naj bi bila veljavna pri transportu moke v pasivne kraje naše države. Načrt bo početkom prihodnjega meseca predložen sekciji tarifnega odbora v nadaljnje poslovanje. Ta izjemna tarifa bo nekoliko višja kakor pristaniška tarifa, ki je sedaj v veljavi, vendar
pa nižja kakor sedanje normalne tariffe. Na ta način se bo našim pasivnim krajem omogočilo, da se pod povoljnejšimi pogoji preskrbe z moko.
*	Centrala »Jadranske Straže« je svoje-dobno razpisala natečaj za tri najboljše novele ali potopise iz primorskega življenja. Jury je proučila 19 poslanih rokopisov ter prisodila prvo nagrado književniku And Petroviču za spis »Propast kralja Davida«.
*	Izlet naših privrednikov v Nemčijo. Dru štvo za tujski promet priredi meseca marca prihodnjega leta veliko potovanje po Nemčiji. Potovanje bodo zlasti izkoristili naši gospodarski krogi, da se informirajo o najnovejših pridobitvah nemške industrije Izletniki posetijo Miinchen, Frankfurt, Wies baden, Koln, Bremen, Hamburg. Berlin, Dresden, Leipzig in še nekatere druge važne industrijske centre v Nemčiji.
*	Poštno-carinska služba Višji kontrolor v ministrstvu Zaviša J Radovič je spisal knjigo »Poštansko-carinska služba« ki ie namenjena v prvi vrsti poštnemu osobiu. ki se bavi s to službo, zlasti pa začetnikom Pisana pa ie knjiga tudi za poslovni svet. ki ima zaradi svoiih pošilik iz inozemstva zveze s pošto. Trgovci dobe v knjigi navodila, kako naj postopajo, kadar niso zadovoljni s carinjenjem Knjiga se tiska na finem papirju in bo veliala za tiste, ki jo najprej naroče. 10 Din Zbiralci naročnikov dobe vsako deseto knjigo zastonj ali pa 10% kot nagrado Knjižarji imajo običajen popust. Naročnino z izkazi naročnikov ie treba posiati na naslov Zaviša J. Radovič. višji kontrolor v ministrstvu pošte in telegrafa v Beogradu.
u— Najden elektro-dinamo. Policijska direkcija v Lrubljani. oddelek za najdene predmete, ima že leto dni v shrambi elek;ro -dinamo znamke. »Bosch-Rob št 1910-25 12 (R B), ki se ie uporablial za avtorazsvet-Ijavo. Ker ni izključeno, da >e bil dinamo ukraden in založen, se oni, ki ga pogreša, ponovno vabi na ogled, sicer se bo vročil najditelju.
Priporočamo
krasne damske piašče m suknje za gospode izdelava, kroj in blago ie višek fine kakovosti.
F. LUKIČ, Pred škofijo 19
Drž. nameščencem olaišana plačila
*	Nakup bikov za Južno Srbiio, Prihodnji teden bo nakupovala posebna komisija pod vodstvom oblastnega kmetijskega referenta Sancina plemenske bike in breje telice montafonske pasme za Južno Srbijo, in sicer dne 28. decembra v Ribnici, dne 29. v Dobrepoljah. dne 30. v Kandiji dne 31 decembra pa v Veliki Loki in sicer vsakokrat ob 9. uri zjutraj po prihodu jutranjega vlaka iz Ljubliane Živinorejci morajo prinesti seboj poleg potnih listov tudi potrdilo županstva, iz katerega ie razvidno, da se osebno bavijo s kmetijstvom in da so sami zredili plemensko živino
♦	Požari na Gorenjskem. Pišejo nam: V' petek točno ob 19 uri je izbruhnil požar na Zgornji Dobravi pri p. d Koširju Pogorela ie hiša in poleg stoječi hlev Od prijazne kmečke hišice stoji samo ožgan zid Prebivalstvo, ki ie takoi prihitelo od bližnjih in dalinih krajev ie z vso požrtvovalnostjo gasilo in reševalo, kar ie bilo nogo-če Gospodar je po poklicu čeviiarski mojster. Ima kopico otrok Hišo ie kupil pred nedavnim časom Razen 1500 Din je imel na hiši vse plačano. Naravnost žalostno era je bilo gledati, ko ie tarnal okoli težko priborjene in prihranjene hiše. ki se ie spre minjala z veliko naglico v pepel Požarna bramba je po preteku pol ure prišla iz Krope in Kamne gorice, žal da radi nekega ncdostatka ni bilo mogoče brizgati direktno
i iz brizgalne, temveč se je brizgaina uporabljala le za dovod vode iz vodnjaka.
SlaTna plesalka Mistingaett se je že s ostalimi člani pariškega baleta cCasino de§ Paris> odpeljala iz Pariza, ter ▼ najkrajšem časn nastopi pod naslovom
v KINO IDEAL.
Parite, to je edini pravi ansambel cCasina de Pariš*.
Oho! Sedaj pa že vem, zakaj si tako čvrst.
Ljudstvo po Gorenjskem se v strahu trese za svoje domove. Nfka bestija nam preti vpepeliti vso našo lepo Gorenjsko.
*	Zamenjan zaboj. V soboto dne 18. t. m. je bil na vlaku, ki vozi ob 13.20 iz Maribora proti Celju zamenjan zaboj, v katerem ie bilo en par novih moških čevljev in 9 štren vclne z zavojem, kjer je bilo nad 2 kg mesa. nekaj žepnih baterij in žarnice, 1 papirnat senčnik in še nekaj druge drobnarije ter nemško pismo neke Anči mamici. Ker je oseba, ki je zamenjala ta zaboj znana, zato prosim, da vrne proti odškodnini zamenjan zaboj na naslov; Franc Pišlar. pos. sin. Gorenja vas 48 p. Gor. Logatec, pri katerem dobi svoj zavoj.
*	Brzovlak povozil avtomobil. Pri Strum-nici je v soboto popoldne iz Skoplja prina-iajoči brzovlak naletel na avtomobil, katerega je upravljal Rus Sergij Nikolajevič. V trenotku, ko ie na nekem prehodu vozil avto preko železniškega tira. ga je zgrabila lokomotiva in ga popolnoma razbila. Nikolajevič je ostal na mestu mrtev.
*	Aretacija jugosiovenskega državljana na Dunaju. Kriminalna policija na Dunaju je aretirala v nedeljo 38 letnega mizarskega mojstra Simona Jarca iz Slivnice, ki ga ie I. 1922. okrožno sodišče v Mariboru obsodilo na 8 mesecev zapora. Jarca išče deželno sodišče v Salzburgu, da bi odsedel kazen. Aretirani ie izpovedal, da je bil obsojen zato. ker si je prilastil po preobratu nekaj desk pri neki razdrti vojaški baraki. Kazni se ie odtenil s tem. da je zbežal v Nemčijo in se je baje šele sedaj vrniL Jarca so izročili deželnemu sodišču.
*	Burja vrgla seljaka v prepad. V okolici Šibenika ie preteklo soboto smrtno ponesrečil 68 letni seljak Širne Validžič. Silna burja ie starca vrgla v globok prepad, kjer je obležal mrtev z razbito lobanjo.
*	Pri pokvarjenem želodcu, slabem okusu v ustih, bolečini v čelu, mrzlici, zapeki ali driski učinkuje že ena čaša »Franc Jože-rcve« grenčice sigumo, hitro in prijetno. Znameniti zdravniki-strokovnjaki svedočijo da se izkaže »Franc-Jožefova voda« za prehranjevalno pot, preobloženo z jedjo in pijačo, kot prava dobrota. Dob; se v lekarnah in drogerijah.	55
Tkanina «Eternum» glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura, Ljubljana. Tavčarjeva ulica 7.
*	Volno, bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izbiri pri Karlu Prelogu Ljubljana, Stari trg 12. in Židovska ulica 4.
*	Zdrave živce in mirno spanje dosežete z uživanjem zdravilnega «Nervosal» čaja Izdeluje lekarna Ph. Mr. Bahovec, Ljubljana. «Zvezda», Kongresni trg 12. 1594
fTO zobna pasta najboljša
*	Čevlje za male noge št. 35. .36. in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih prodaja tovarna Peter Kozina & Comp Tržič, v svojih lastnih trgovinah, Ljubljana Breg 20, in Aleksandrova cesta !., po povprečni ceni Din 145 dokler traja ta zaloga.
1554
Iz Lbbfiane
u— Pred Božičem. Predvčerajšnjim, zadnjo nedeljo pred Božičem, je bil sejem na Kongresnem trgu prav živahen. Prodaja božičnih drevesc je v polnem teku, istotako tudi prodaja raznega nakita za božična drevesca. Tudi prodajalne so bile ves dan odprte. vendar pa trgovci s kupčijo niso b.li posebno zadovoljni. Gospodarska kriza se čuti tud' ob prazničnem razpoloženju.
a— Snočni koncert Orkestralnega društva v Ljubljani ie v vsakem oziru uspel prav dobro Nad 60 mož broječi orkester ie pod vodstvom dirigenta L M Škerjanca m E Adamiča :>digral vrlo zanimivi in pestri spored z navdušenjem in temeljito na-študirano. Podrobnejše poročilo prinesemo iutri.
o— Gospodarsko In Izobraževalno dru-
štvo za dvorski okraj: Danes ob 8. zvečer bo predaval v društveni knjižnici na Rimski cesti gosp R Šimmovec: O preganianju in zatiranju Jugoslovenov v Italiji. Vstop prost. — Izobr. odsek.
u— Francosko-slovcnski klub. Zaradi praznikov bodo redni tedenski sestanki fran-cosko-slovenskega kluba prenehali do nove objave. Člani lahko poravnajo svoje decem berske prispevke pri knjižničarju Francoskega instituta (vsak dan od 4. do 6.) v Narodnem domu.
u— O plemenski higijeni je predaval g dr. Pire v društvu »Treznost«. V dovršenem govoru ie navedel poleg drugega zlasti o alkoholnem vprašanju toliko novega in najnovejše zdravniške vede, da so tudi stari abstinenti sledili z največjim zanimanjem njegovim izvajanjem. Omenil je predvsem, da nova preiskovanja Izključujejo dosedanje domneve, da bi bil n. pr. vzrok zamašče-nju srca. cirozi jeter in okvari ostalih človeških orgžnov edinole alkohol, marveč tudi v telesu prirojena dispozicija z» te bolezni. Alkohol torej okvari v obliki zama-ščen.ia srca ali ciroze jeter itd. le ono telo, ki je k taki okvari disponirano. KeT se pa taka dispozicija nahaja pri večini ljudeh, ie seveda Pijančevanje pogubonosno za človeštvo vobče in ie zato boj proti uživanju opojnih pijač popolnoma umesten in nujno potreben. So pa ljudje, ki nimajo te dispo-
Danes velika seniacijska pustolovščina
Obisk o polnoči
s krasno Ester Esterbazy in Bernhardom Gotike. Predstave ob 4, H 6., in 9. nrL	Kino Ideal.
Uaporlznfeiir I
iraz prš ci)
originalno francoski, najmodernejših obli* od Oin . 8 - dalje dospeli v drogeri Prešernova ulica 5 in lekarno B-ho«ec, Kongiesn trg 12
zicije v sebi in zato lahko vzlic pijančevanju dosežejo prav visoko starost; vendar so pa taki slučaji samo izjeme, čeprav jih navajajo nasprotniki protialkoholnega gibanja kot dokaz, da alkohol ne oškoduje človeka. — Dalje ie g. predavatelj tudi omenil, da pravzaprav nihče ne more s sigurnostjo dokazati, da ie pijanec postal zločinec, ker se je uda! alkoholu. Možno je namreč tudi obratno, da je pijanstvo posledica nenormalnega duševnega stanja, ker duševno bolni človek bolj nagiba k raznim ekscesom To so bile v kratkem glavne točke z ozi.-om na alkoholno vprašanje, celotno predavanje pa izide v eni prihodnjih števili; lista »Zdravje«, na kar posebej opozarjamo vse občmstvo.
u— Zmajev steg skavtov v Ljubljani vabi vse svoje člane in prijatelje pokreta na božičnico, ki jo priredi v sredo, dne 22. t. m. ob 16. v glasbeni sobi na realki. Kroj obvezen'
u— Klub ljubiteljev športnih psov sklicuje sejo za 22. t m ob 20. v salonu »Ljubljanskega dvora«. — Tajnik
u— Mila zima je letos. Zato ni čudno, da bodo tudi 8. januaria v Unionu cvetele naj-bujnejše cvetlice na »Reduti v cvetju«, ki io prirede TKD Atena, SK Ilirija, Lj. Sp. klub.
u— Plesna vaja učiteljiščnikov se vrši
danes, dne 21. t. m. — Odbor.	1602
u— Trgovski ples bo 15. januarja 1927. v veliki dvorani Uniona v Ljubljani. 1603 u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji. 2 prestopka kaljenia nočnega miru, 1 prestopek pijanosti. 1 telesna poškodba. I poskus goljufije, I prestopek nedostojnega vedenja. 1 prestopek žalienja straže. 1 pobeg od doma. 1 prestopek točenja žganja, 1 prireditev z godbo brez dovoljenja, 4 prestopki pasjega kontumaca, 10 prestopkov cestnega policijskega reda in 2 prestopka hoje po železnici Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: I radi tatvine. 1 radi beračenja, l radi pijanosti in I radi postopanja.
u— Ubegel deček. Od doma je pobegnil dne 17. t. m. 11 letni Franc Taucinger. stanujoč na Sv. Jakoba trgu št. 7. Dečko je bil oblečen v rjavo obleko, kratke hlače in rjave nogavice teT ie bil gologlav in brez pevršnika.
Damski pSašci
v krasnih barvah, s kožuhovino ali brez, ravnokar došli v ceni od 400 do 700 Din. F in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29.
Og.eiti si razstavo v Izložbi.
Najnovejšo
plesno revijo največjega perišket ga varljeteja «FOLlES BERGERE* Vam « kratkem prinese Elitni Kia no Matica
Ne zamenjati
z raznimi starimi revijami manj« ših pariških zabavišč, ki so tudi filmsko po^netel
a— latinski Lukec. V kurilnici na državnem kolodvoru so se že nad mesec dni ponavljale na škodo tamkaj uslužbenega osob-la predrzne tatvine denarja V presledkih par dni ie zmanjkala jdaj temu sedaj onemu večja svota denarja, ki iih ie neznani uzmo-vič kradel iz listnic, spravljenih med delom v omari za obleko Ključavničar Mirko Poljak ie sklenil končno tatu speljati v past. Zapisal ie v nedeljo dopoldne serijske številke bankovcev, ki jih ie imel pri sebi, na poseben listek, nakar ie listnico z denarjem položil v omaro Po preteku dobre ure je šel zopet pogledat ter ugotovil, da mu je tat izmaknii 110 Din. Tedaj je odšel takoj po stražnika, nakar je bila izvršena telesna preiskava vseh uslužbencev Pri tej priči se je tat tudi ujel in sicer v osebi ključavničarja Ivana Lukca, doma iz Sp Kašlja pri Katerem so našli ukradeni denar. Lukec je bil aretiran in predan sodišču.
u— Vlom v stanovanje. V soboto zvečer je neki zlikovec udri v stanovanje Josrpa Povneta v Florijanski ulic! št. 31. Tat je moral biti na vsak način precej močan, kajti odnesel je poleg posteljnega perila celo dve odeji, dva zglavnika in dve žirrmici. Nekje je naše! tudi 400 Din gotovine, ki lo je seveda tudi vtaknil v žep.
DA TRIA KONJAK MEDiClhAL
DALACE CREME UKERJ1	12812,
zajamčeno čisti vinski desti-lati so najbolj priporočljivi!
Smuško predavanje
je v sredo
22. t. m.
In M v torek, Kot prvotno javljono
u— »Kolcsarjeva« sreča Izpred neke hiše na Sv. Petra cesti ie zmanjkalo v soboto popoldne Cvetku Janku iz Rožne doline 1200 Din vredno kolo znamke »Eska« Predrzni »kolesar«, ki straši v Ljubljani poslednji čas ima pač bajno srečo kajti tekom svojega kratkega »delovanja« je odpeljal že okrog 15 koles.
u— Pri nakupu oblek za Božič in Novo leto dajemo znaten popust, nakar slavno občinstvo najvljudneje opozarjamo. Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3. 15S6
Iz Maribora
a— Shodi poslanca dr. Pivka. Pretekli
teden je poslanec dr. Pivko zboroval cd 14. do 19. decembra v Dolnji Lendavi, Du-brorvcih in Tumišču ter v Ljutomeru in Ivanjkovcih.
a— Predbožlčna nedelja je imela že čisto ptazniško obeležje, Po sobotnem deževju se je čez noč nebo lepo zjasnilo in nedelja ie bila že sveži zimski dan z zmrznjenimi cestami, ki so zvabile meščane v solnčno okolico. Ljudska univerza pa je priredila otrokom ljubek pravljičen popoldan v Kazini, kjer je pripovedovala pravljice g. Gor-čeva iz Ljubljane, že znana prijateljica naše dece, ki jo je tudi to pot verno poslušala. Istočasno je biia popoldanska prdestava v gledališču, kjer je zvečer zopet z velikim uspehom gostovala g. Poličeva iz Ljubljane Zdi se pa, da je «Grofica Marica« že izčrpala zanimanje Mariborčanov, ki že željno čakajo novo obljubljene operete «Orlov». V soboto zvečer pa so dajali z enakim uspe hom kot pri premijeri ob polni hiši opero »Manon«. Tudi sezona bcžičmc se je že-pričeia v nedeljo. Društvo za podporo revnih učencev je popoldne obdarilo par sto otrok z najnujnejšo obleko m perilom, katero so našile požrtvovalne mlade gospodične v poznih nočnih urah. Predsednica ga. Štupca je upravičeno pohvalila te vzorne bodoč t. učiteljice, k: že sedaj žrtvujejo svoje proste ure ubogi deci. Dopoldne so se zbrali v Kazini delavci Zgdovinskega društva, katerega predsednik dr Kovačic je imel pn tem pomemben programatičen govor za bodoče ieio. Poleg ciovekoljuonega in kulturnega dela pa Maribor seve tudi zabave ni pozabil. Po vseh dvoranah sc se mladi in stari z vnemo pripravljali v plesnih šolah na plesno sezono, po ulicah je pričelo živahno vrvenje ia nakupovanje božičnih daril po trgovinah, ki so bile to nedeljo večinoma celi dan odprte. Na trgu je že zopet zrastel zeleni gozdič, ki bo ta teden osvežil mariborsko tržno življenje.
a— Ruska koča pri sv. Arehu na Pohorju je vso zimo oskroovaca ter nudi zimskim športnikom udoona prenočišča m dobro po-suezuo. Izvrsten sanineo aa Areha go Ke-poiuska.
a— Prosta stanovanja: 1.) Samostanska uica št. Id, prmicje, 2 sobi ta kuh.nja od stranse France AmorožiC. 2J Kjavnisiia uL šl 12, pritličje, 1 sooa, Kuii.nja m prmklme od stranke Ai.ce Iveša. 3J Pocrežje, Stanko Vrazova unča št. 6, 1 soba. Kuhinjo m pritikime od transe Mihaela Kotd. 4j Nova vas, Livacna uiica »L b, i soba, kuhinja in pritikime ou stranke Josip i us.-uc. o.) Pi.n^rnišiia uiica št. 19, podstrešje, 1 soba, kuiiinja in pntiiUine oa stranke Alojza Kotanc. b.) Koroška cesta št- loti. j sobe m kuhinja v pritličju m i suna v podstrešju s prmklinami od stranke rianc. Uiiei stem. Prošnje do 22. .. m. dopoldne.
a— (jrauni dan Zbornice za trgovino, obrt in inuus»rijo v Mariboru. Prihocnji uradni dan Zoornice za trgovino, obrt m industrijo se ne vrši v sredo, dne 22., ampak v četrtek, dne 2o. t. m.
a— Orgelski kouceft. V pondeljek, dne 3. m čeme* dne u. januarja Oosu v veliki kaz.nsKi dvorani orgeiSiia koncerta. Pn prvem kunceriu nastopi proi. rranju Du-gau, katedralah urganist m virtuuz iz Za-grciia, s svojim 11 leimm sinčaom-viriuo-zom Cedomnoin. Pri drugem p a se du pied-stavd proi. Stanko Premrl, regens diori stolne cerkve in orgelsu virtuoz iz Ljuolia-ne. Ljudska univerza hoče s tema prireditvama uporabiti priliko, da pobtavi domača tvrdka LirandJ v koncertno dvorano novo izdelane velike orgle z dvema nianualoma in 24 registri. Je to v smislu deiovanja Ljudske univerze, ki stremi po vsestranski povzdigi naše kulture, torej ne samo uin-stvene, tc-mveč tudi umetniške m kar skuša doseči s predavanji, kakor tudi S popularnimi prireditvami iz raznih umetniških strok. Najširio publiko hoče seznaniti z našim najveličastnejšim, a obenem naimaai poznanim instrumentom, kar se pa spet more zgoditi v najvišji meri v koncertni dvorani. Orgel še do danes v Mariboru še nismo slišali v taki uporabi in slična prilika se tudi več cf bo nudila zlahka Predstavili se nam bodo naši največji mojstri ca tem instrumentu iu tvrdka Brandi, koje 12/ izdelek so te orgle, bo potrdila svoj sloves.
a_ Vlom v tovarno Mirim čokolade. V noči na nedeljo so neznani prijatelji čokolade vlomili v tovarno Mirim v Prešernovi ulici. Ko so pospravili najdeni denar okoli 1000 Din in neko uro. so telefoaično obvestili policijo, da ie bilo v tovarno vlomljeno. Ko pa je prispela policija, ni biio več sledu c vlomilcih.
Iz Celja
e— Borza dela v Celiti razglaša: Francosko generalno društvo za emigracijo v Zagrebu naznanja, da ie vsled nastale krize v francoski industriji in poljedelstvu prisiljeno začasno ustaviti vsako pošiljanje delavcev v Francijo. Ko se bo v Franciji nastala kriza ublažila in dohod inozemskih delavcev v Francijo zopet dovoljen, se bo interesente pravočasno obvestilo.
e— 70 letnica narodnega Celjana, Skoro fteopaženo je praznoval pretekle dni v svojem rodbinskem krogu 70 letnico svojega življenja g. Ivan Bovha, ravnatelj Lastnega doma v Celju. Nadvse skromen in žilav delavec od svojih mladih let si je jubilant zgradil ob obronku Miklavškega hriba prijetno lastno ognjišče. Še krepkega in zdravega ga lahko srečaš dan za dnem na Kapucinskem mostu, ko hiti marljiv kot mravlja v poslovne prostore Lastnega doma, ki ga vodi že dolgo vrsto let v korist malega človeka. Trden značaj in od nekdaj zvest svojemu nirodu, je občutil v nekdanjem ponemčemem Celju na lastni koži neusmiljen bič naših nasprotnikov. Svojo narodno prepričanje je ohranil tudi v osvobojeni domovini ter bi lahko služil kot vzor vsem tistim, ki gazijo naše narodno Celje teT pozabljajo na svojo dolžnost, ki jo imajo do narodnega in naprednega cilja. Čestitkam njegove rodbine se pridružujejo tudi vsi narodno zavedni b napredni Celjani ter mu želijo že mnogo srečnih ta zdravih let.
Iz Kranja
r— Živahna in solnčna nedelja. Tudi preteklo nedeljo smo imeli na Gorenjskem krasno solnčno vreme brez megle. Lepo število izletnikov je obiskalo Šmarjetno goro in Sv. Jošt, odkoder so imeli najlepši razgled. Bilo je precej zimske in pomladan ske flore. V Narodnem domu je popoldne živela mladež svoj praznik. Že poznana g o« spodična Manica Komanova je med žaba« vo in veseljem pripovedovala pravljice in uganke. Kolašice namerajo mladež prese« netiti še z več takimi popoldnevi. V So* kolskem domu v Stražišču je domača g!e« dališka družina imela krasen uspeh z vpri« zori t vi jo Petrovičeve drame «Gozd». V sredo jih bodo imeli Kranjčani priliko oba čudovati.
r— Gostovanje Siražiščanov na kranji skem odru. V sredi 22 t. m. ob 20 uri vprizori sokolski oder iz Stražišča v Narod nem domu Petrovičevo dramo «Gozd», ki je v nedeljo na domačem odru povsem uspela.
r— Smrtna kosa. V nedeljo 19. t. m. zju« traj je preminula ga. Marija Pravst v sta« rosti 73 let. Pokojnica je tašča tukajšnje* ga tovarnarja g. M. Focka Pogreb pokojni, ce bo danes ob 3. pop. Bodi ji zemlja lah* ka, žalujočim pa sožalje!
r— Zajcup mestnih dohodkov. Mestno županstvo naznanja, da bo oddalo v sredo dne 22. decembra ob 11 dop v občinski pisarni potom javne dražbe v zakup za le« to 1927 sledeče mestne dohodke: tehtnice, pri kolodvoru, v kokrškem predmestju in na živinjskem trgu ter šotomino na Glav« nem trgu. Zakupni pogoji so na vp.ogled v občinski pisarni.
r— Proračun mestne občine kranjske za leto 1927. 'e bil včeraj odposlan sreskemu poglavarstvu.
Iz Trboveli
t— Gasilsko društvo v Hrastniku prire« di na Štefanov dan 26. t m. božičnico pri Doiinšku.
t— Izkoriščanje lahkovernih ljudi Pred kratkim je več potnikov dobilo na račun naročenega blaga znatne zneske, ne da bi naročniki prišli do svojega blaga. Ker je ponujanje blaga po zasebnih hišah zabra« njeno in se zlorabe kljub strogemu nad« zorstvu vendarle vrše, opozarjamo občin« stvo na gorenje dejstvo.
t— Klerikalna demagof< i a s staroupoko« jenci. <cSlovenec» poroča, da je dospelo na občino več prošenj za podporo iz Hrastni« ka in da se ni še nobeni ugodilo K t nu pripominjamo, da ni do danes dospela niti ena prošnja in da bo občina v svojem de« lokrogu še pred božičem dognaia vse sta« roupokojence, ki pridejo v poštev za pod« pore.
t— Protidrzavni lepaki V Trbovljah so se pojavili na najbolj prometn h krajih z roko pisani lepaki, v katerih se hujska pro« tj državi in raznim visokim osebnostim Uvedene so obš:rne poizvedbe
t— Smrina nesreča na Doberni. Na Do« berai se je smrtno r .nesreoil družinski oče Anton Pilnauer. Pri žični vzpenjači se je odpel voziček in pridrvel z vso silo v glo» bel, kjer je stisnil ponesrečenca med vo« zičke, tako da je smrt takoj nastopila
bLbOANlhG in onmerno varite damam
Za božično darilo je
damska ura
s črnim trakom. Že preizkušene z jamstvom nudi tvrdka
F. ČUDEN, Ljubhana, Prešernova 1.
Hrti onstran Mc
p— Mussolinijevo pismo. Pred nekaj dnevi so bili pozvani na policijo v Gorici zastopniki slovenskih ustanov v Gorici, ki so prizadete po znanih dogodkih iz pre« teklega meseca. Policijski komisar Colli jim je pre&tal pismo prvega ministra Musso* linija, poslano prefekturi v Gorici, v kate« rem on izrecno živo obžaluje nastopanje proti slovenskim organizacijam v Gorici ob priliki novemberskih dni in obljublja, da se bo proti krivcem postopalo oblast' venim potom. Zastopniki slovenskih orga« nizacij so vzeb' na znanje izjavo vladnega načelnika in rekK so, da zaupajo v njego« vo besedo.
p— V Dutovljah na Krasu je bilo zbom» vanje kmetovalcev, kateremu je predsedo« val fašistovski politični tajnik Božidar Kom pare. Ustanovi! se je sindikat kmetoval« cev za Dutovlje in okolico Kmetovalcem so se dala pojasnila za vporabljanie agrar« nega kredita.
p— Razbojniki Neki kmet od Poletičev blizu Kopra je prodal v mestu kravo in sc je vračal domov s 1350 lirami Pri Sv. Antonu so ga napadli razbojniki in oro» pali Malo poprei je bila okradena neka kmetica tudi na tej nevarni cesti. Tam je potrebna stroga orožniška služba
p— Radi razžaljenja ministrskega predi sednika 301etni Ciril Hoiak iz Čepovana je bil obtožen, da ie žalil min predsedni« ka Mussolinija Ovadil ga ie Štefan Šuli« goj Hoiak ie obsojen na eno leto ta de« set dni ieče ter na tisoč lir globe Razžalie« nia prvega ministra ie bil obtožen tudi Ludovik Ravdaž iz Do! Trebuše Obsojen ie na osem mesecev in 20 dni ieče Naj« brže bo razprav ta obsodb radi razžaljenja prvega min;stra še toliko, da bo treba iet« niške dogradbe pri iustični palači Ovadbe so ali docela izmišliene ali pa napravljajo fašistovski prigan>ači ;z muh slone
p— V Gorici ie podpisanega liktorskega po.sojila doslej nad poldrugi mili ion Dose« či hoče jo najmani tri mili ione Po deželi p.i radi silne gospodarske krize med kmetij« skim prebivalstvom nič likvidnega denar« ja Odziv za posojilo je na -sploh ugoden. Podpisali so posoiiio vsi slovenski učitelji in učiteljice, trgovci, gostilničarji, delavci, vse posojilnice ta hranilnice
p— Natečaja zs Oberdankov spomenik se je ude!ež:lo jO umetnikov Jurija je mo« gla vzeti v pretres samo 14 osnutkov, pa tudi med temi n; nobenega, ki bi docela odgovarjal namenu Prvi dve nagradi zato -.ploh nisra bili razdeljeni Odbor razpisuje ; drugi natečaj Oberaankovega spomenika bržčas še dolgo n« k « Trstu
p— Slaščice za praznike so dovoljene zs dobo od 20 decembra t l do 10 ianu« aria po določbi predsedstva ministrskega sveta Slaščice morajo biti iz pšenične mo« ke. mlete v predpisanem odstotku
p— 25firsfci bankovci pridejo iz prome« ta z novim letom Po deželi ie takega de» narja baje še vse polno
p— Za komisarja tržaške občine je ime« novan kom Frcnteri, dosedanji vicepre« fekt v Novari Visoki funkcijonarjj v Ju« lijski Krajini se hitro meniavajo Odšli so faš;stovski komisar za Trst Ricci in pri« šel je Barduzzi. še! ie prefekt Gasti in pri« šel je Fronteri Poredni Tržačani se že se« dai vprašujejo: Kdaj odidejo ti. da dobimo zopet nove?
p— Jugoslovenska Čitalnica na Reki je trn v fašistovski peti Boli jih in otresti se hočejo čitalnice, naj bo kar hoče Baje te prišla iz samega Rima parola, da se mo« ra naša čitalnica uničiti Fašisti bi bili že vdrli v čitalniške prostore in jih opusto« šili. toda križ ie to. da se nahaja čitalnica v poslopju, kier je nastanien naš generalni konzulat Najnujnejši problem na Rek j je seda; odstranitev čitalnice Vršiio se po« svetovanja ta snujeio se naklepi, kako iz« vesti to stvar, ne da bi se žalil iugosloven« ski generalni konzulat . Susmcl. Host« Venturi, Moise ta drug! gospodje bodo itreli še dovolj prilike jokati nad usodo Reke.
N€^4Y1€E
Šport
ASK Primorje : SK Jadran 7 : 0 (1 : 0)
Nedeljska dopoldanska megla se je pro« ti poldnevu razšla tako, da se je prijatelj« ska tekma med gornjima kluboma odigrala celo ob solnčnem vremenu.
Za Jadran jeAila ta tekma poleg trenin« ga tudi prilika revanže za poraz, la mu ga jc prizadel ASK Primorje v jesenski prv. tekmi, a je moral tudi topot zapustiti igri« šče s precejšnjim porazom, ki popolnoma odgovarja poteku igre
Obe moštvi sta nastopili z nekaterimi rezervami, a Jadran poleg tega samo z 10 igralci. Od rezerv so bile one ASK Pri« morje bolje vigrane in streniranc; posebno levo krilo je pokazalo dokaj tehničnega znanja, je pa telesno še prešibak za težje tekme.
Jadran je imel najboljše orožje v svo» jem obrambnem triju in v prvem polčasu tudi v krilcih Napadalna vrsta ie češče prodrla, a vsled nasprotnikove dobro di« sponirane obrambe ni mogla doseči uspeha
Pri akademikih je ugajala predvsem des« na stran napada, kier se ic v desni zvezi iz« kazal Poduie ki je štirikrat zab'l žogo v mrežo Jadrana Tudi ie znal dobro za« posliti desno krilo, ki pa igra taktično sla« bo V levi zvezi je Glavič iz naiboli sig*ur» r.ih pozicij precej zastrelial Krilci in pa obramba, kieT ie nastopi! JanSgai namesto Ermana l dobra
Tekma se ie odigrala v hitrem in ostrem temou. toda oboiestransko fair. kar je vredno naivečiega povdarka Jadranaši so v prvem polčasu igre celo večkrat prodrli do nasprotnikovih vrat a brezuspešno Ze» lo ag;lno so igrale mlade moči. ki hodo v stanu v kratkem nadomest:ti svoie predni« ke Primoriaši so vračali protinapade, toda napadata' trio sc ni zavedal svoie naloge — streliania na «ol — nego ie preveč kom« btaira! Posebno veliko ie grešil v tem ozi« ni davi? ta mladi cent^rfnr
V drugem polčasu Tadranaši niso več vzdržni; hitrega tempa ter so se predvsem omeiili na obrambo V fem delu so akadc« mit! -rabili še 6 golov
Sodil ie prav dobro in objektivno go« spod Deržai. ki pa vsled fair igre in discip« Itairanosti obeh moštev ni imel težke na« loge.
Ostale nogometne tekme
ZAGREB: Nedelja je bila za zagrebški in s tem tudi za ves jugoslovenski šport prav časten dan. Kakor znano, si jc Grad« lan^i pr dirtvi 'a dvi fcsmi slovito mo« štvo Vienne. Prva tekma na kraljev rojstni dan je. kakor smo že poročali, končala ne« odločno s 3 : 3. V nedeljo pa se je Grad« lanskemu posrečilo po lepi igri doccla za« služeno premagati Vienno s 5 : 1 (3 : 0). Nihče ni pričakoval tega rezultata, zlasti ker je Vienna nastopila s svojim komplet« nim prvim moštvom, s katerim je nedavno nastopila v Pragi proti Slaviji Mogoče je, da je goldiferenca malo prevelika, vendar pa je zmaga domačinov docela upravičena Tekma je bila bolj zanimiva kot v petek. Teren je bil precei slab, vsled česar fina kombinacijska igra gostov ni prišla prav do izraza Tudi s tehnične strani so bili Dunajčani izborni. vendar pa niso mogli preprečiti poraza, zlasti ker je bil njihov vratar zelo nesiguren. kar je dokaj vpli« valo na igro sicer odličnih branilcev Rei« nerja ta Bluma Pri Gradianskcm so bili vsi deli moštva na mestu Najboljši so bili Mihelčič. Remec ta Cindrič Častni gol za goste je zabil Bulla, zakrivil pa ga je Mantler Za domačine so seortali: Cindrič 3. Urbanke 1 in Reiner avtogol Dobro je sodil g Lepac.
GRADEC: Sturm : ISSK Maribor 4 : 1 (4 : 1)
DUNAJ: Prvenstvene: Hakoah : Brigit« tenauer 1 ; I. Slovan : WAC 3 : 2 (1 : 1). Admira : Sportklub 3 : 0 (3 . 0) Prijatelj, ska: Floridsdorfer : Wackei 2 : 1.
PRAGA: DFC : Union Žižkov 10 : 0, Siavija : Čchoslovan 7 : 2. Sparta : Tep« litzer FC 3 : 1, Viktorija Žižkov : ama« terski team Prage 5 : 1.
VTGO: Španija Madžarska 4 : 2.
JKUU4T
najboljše.,najirpcžne/šc, zalo najcenejše
Mremesnsk® por©č'
X«t«firo!ciŠki ;'6v0c » 'imluni V rtpo rni-j> mvt
if-.sn? oarom»'-r» <<)»•
Kra		3ai srn.	Temper	i—— Rei vlaga V "/i	smei vetra >u brzina v m	Oblačnost « ii	Vrši* !	auavnit
							od os zovan u	« mm do 7 u re
opazovani*								
f		<o5o	-32		mimo	10	nezla	
Ljubljani- j	s.	/b5 >	—30	9->	mirno	10	megla	
'dvorec) |	14.		-1-7	94	mirno	10	meela	
	11	75- 8	—v 0		NNE 0.5	10	Tiegla	
Manboi . . .	a	7616	-4-0	99	E 3	2		
Zagreb . . .	8.	/h4 9	Od	86	MW 3	7		
Beograd . . ,	i.	762 6	00	81	WNW 3	10		10.0
-»araievo . . .	s.	oo-o	o-o	00		0		9.0
^koplje . . .	^	/59-1	20	66	N\V 3	10		0.0
Dubrovnik , .	/	>7-2	/ 0	39	N 7	3		50.0
Split ....	7		4 0	47	NE 20	0	morje burno	0.3
Praha ....	' 1!	■'bO-6	2-0	-	\V 7	10		0-2
Solnce vzhata ob /-34 >.ahaia ob it>2i luna vzhaja o* 17*32 <ahaia ob C835 Najvišja temperatura dane« • Ljubljani -13, najnižji —36 C Povprečni barometer ie danes » Ljubliani vši za 9'7 mn> kot včers).
Dunajska vremenska napoved za torek: Malo sprememb. Tria&a vremenska napoved za torek: Ozračje mirno. Nebo spremenljivo; megla. Temperatura od 5 do 7 stopinj. Morje mirno.
ASK Primorje (Nog sekcija). Redna seja sekcijskega odbora se vrši dano ob 20. v dainskem •>alonu kavarne Emona Na sejo se pozivljejo gg odborniki Kuret, Ba« tista, Podgornik, Klemenčič, Hafner, Kump Breskvar, Anžlovar. Čuk. Jančigaj, Čamer« nik. — Načelnik
SK Ilirija ((Lahkoatletska sekcija) Ju« tri v sredo 22. t. m ob 18 sestanek lahko« atletov z običajnim predavaniem v klubo« vem lokalu v kavarni Evropa Obenem se poživljajo vsi atleti, ki Imajo klubsko opre« mo, da jo prineso s seboj ta jo vrnejo — Udeležite se sestanka vsi! — Načelnik
Plesne vaje SK Ilirija Vsi obiskoval« ci plesnih vaj Ilirije sc opozarjajo, da se dtnes sigurno in točno udeleže plesne va« je, ki začne točno ob 20 Današnja vaja je važna radi dogovora glede prireditve ča« jenke, ki se vrši v nedeljo 26 t. m Gg od« bomlki se naproSajo, da pridejo v jHesno dvorano točno ob 19.30
SK K rakovo poziva sledeče g odbor« nike na sejo, ki se vrši v sredo. 22 t. m v Prešernovi sobi restavracije Mrak na Rimski cesti: Grabrijan, Jeršek, Czernv, Stante, Koser II., Bončar, Novak I in II., Kukovica, Demšar, Mlinar, Končnik, Vlaj, Privšek I in II., Pivk. Marjetič. Stiene. Vi« zjak, Koser I Prosi se polnoštevilna ude« ležba Seja * prične ob 20 uri. Naproša se tudi g L. Kotar, da se udeleži te seje, ki je važna radi hlagajniike revizrje.
Dosedanje nfeddržavne tekme Polj« ske Poljska nogometna reprezentanca je dosedaj odigrala 33 meddržavnih tekem. Zmagala ie pri 12. poražena pa je bila pri 15 tekmah 6 tekem je bilo neodločenih Diferenca golov znaša 61 : 72 za Poljsko Vsekakor ie to prav ugodna bilanca polj« skega nogometa. Največkrat, in sicer 25 krat je nastopil v poljski reprezentanci Kuhar od Ivovskega Pogona
— Nove sekcije SK Ilirije SK Ilirija ustanovi v najkrajšem času svojo težkoat« letsko sekcijo ta «Ptag»pung»«družino Tež« koatletsko sekcijo le do sedat Imel samo SK Slovan, vendar se ta rad! nezadostne konkurence ni mogla razviti <rPing«pong»« družina pa ho prva v Sloveniji ta menda tudi v vsei državi.
Gospodarstvo
Nadaljni skok cen v trgovini na debelo
Indeks een na debelo v novembru 1.1. poskočil za 33 točk. Indeks cen na debelo, ki ga sestavlja beograjski tPrivredni Pregleda, je zabeležil za mesec november t. I. za posamezne skuni.ie naslednje številke (v oklepajih za oktober t. 1.): I. poljski pridelki 1471 f1403V II živina ta živinski proizvodi 1612 H."301. TTf sadje in sadni proizvodi 1233 (1161). IV. stavbni materi«! 1S05 HSSOj. v. koloniialno blago 1283 M315L VI. industriiski proizvodi 1682 (1676): totalni indeks 1529 M494> Totalni indeks een ie poskočil v novembru t. 1. torei za 35 točk r<li za 2.5 odstotka Pri posameznih skunins1« so bile napram oktobru naslednje spremembe- Pri =-'-unirii poliskib pridelkov ie skrčila cena pšenici, ieemenu. krompirju in senu: porast ren rrri tej skupini znaša 68 točk pli skoro 5 odstotkov Pri živini in proizvodih zn^ša dvig R2 točk ali 5.5 odstotka; tu so se podražili sviniska mast in iaioa Pori s* cen sadin ip sadnim produktom dnep^i 7? f^rV Mi 6 5 odstotka; podražile so se Rlthp češnlje in žganje Stavbni materiial ne nok.-i7u;e znatnei?e sprempmhe Pri skupini kolonialnega blaja je popustila cena kavi. a oVropila se ie cena sladl-oriu Enako ie t>rer -r.no spremembe skupina industrijskih izdelkov.
Dinar ie bil ves mesee november t. 1. stabilen. Tzvoz ie bi! močnejši knkor v oktobru t. !., a uvoz slab.
Tržna coročtJa
Novosadska blagovna borza (20. t m.). Pšenica: baška. 75 kg, 5 vagonov 2ft7 50. Turščica: baška pariteta Novi Sad. 5 va gonov 140: baška. april - maj, 5 vagonov !55: baška. mare april ali maj - junij. 15 vagonov 157 50: baška. april - maj. 5 va cofi ov 160; sremska. april - maj, pariteta To-djija, 10 vagonov 157 50 Moka: baška. <~6" 1 vagon 280. Tendenca nespremenjena.
=- Avstrija in trgovinska pogodba med njo in Jugoslavijo Kakor javljajo z Dunaja. ;e avstrijska vlada sklenila odpraviti nekatera dopolnila1 k trgovinskim po2odb?m z Jugoslavijo in Madžarsko, da bi mogla zvišati carino na uvoz moke in živine. S tem hoče izriniti z dunajskega trga inozemsko moko ta živino, češ. da ie tega blaga dovolj v domači državi.
= Vest o tihi HVvidaeijl Banke i štedio-nire ra Primorje. S Sušaka poročajo, da .ie spričo prizadevania komisarja ministrstva trgovine in industrije dr Cabriiana uspelo upravi banke osimrati si rod gotovimi pogoji več zagrebških velebnnk. ki bodo prevzele tiho likvidaciio Banke i šte^orrVe za Primorje in jo izvedle na pnicen®iši način v korist vlagateliev ta upnikov. Eden pobojev je. da ta skupina prejme v omenjeno svrho pndporo. obetano s strani Narodne banke.
= Vprašanje uvedbe žitne?a monooola v Avstriji Po gotovih znamenjih je soditi, da se v Avstriji pripravlja uvedba žitnega monopola. kakor ie imela to izza voine ureieno Švica, ki pa je. kakor znano, pred Icratkim stalno uvedbo tega monopola odklonila MoJ avstrijskimi kmetovalci ie opažati odpor
= Izvorna carina na mleko v Oeškoslora ski je bila nedavno odpravljena, in to zlasti na boljšo konkurenčno zmožnost češkoslova Skega mleka na dunajskem trgu.
= Prevoi živine v vagonih. Veterinarski oddelek ministrstva za kmetijstvo in vodfe :e izdal naredbo vsem veterinarjem, da v bodoče strogo gledajo na to, da se vagoni pri vtovar;anju živine ne bodo natrpali v veo.i meri kakor ie	V 7_idn'»m Fnsu
eo se namreč dogajati primeri, da so posamezne inozemske železnice vračale pošiljke nazaj v kraj, od koder je bila živina odp-> slana. V interesu izvoznikov je, da. se točno drže te naredbe.
Borze
30. decembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-
ski zaključki.)	-te: investicijsko
80 _ 82, Vojna škoda 342 — 0, zastavni in komunalne Kraniske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, ljubljanska kreditna 142 — 0. Merkantilna 95-95 (95). Prnšte-diona "890 _ 0. Kreditni zavod 170 — 180. Strojne 90 — 0 Trbovlie 320 - 0, Vevče 112 — 0, Stavbna 55 - 65. Sešir 104 — 0. — P 1 a g o: Zaključki: bukova drva. suha. e 15 % okroarlic. fco naklad, postaja, za 100 kg. 2 vasona 21 _ 21 (21); hrastovi bouls. od 27, 41. 54. 60. 70, 80 mm. od 3 m naprei fco vagon meja. 10 vag 1300 - 1300 (1300); 'rami. merkantilni, 4'5. 5'6. 6/7 in 7U od 5, 6. 7. 9 m, fro vagon meja, 1 vagon 300 do 300 (300); turščica. umetno sušena, za mle-tev sposobna, pariteta Kamnik, 1 vagon 195 do 195 '195) Drugače nespremenjeno.
ZAGREB. V bančnih vrednotah ni bilo uosebnih sprememb Jugo in Prnštediona »ta zabeležili nekaj več zakliučkov V industrijskih vrednotah komai omembe vreden promet. Voina škoda čvrota: promptna se je trgovala po 340. — Na deviznem tržišču ni bilo nikakih večjih sprememb. Pariz in Švica sta bila mata slabša Skupni devizni promet je znašal 7 milijonov dinariev Noti-ra!e so devize: Dunai izplačita 798.5 do 801.5. Berlin izplačilo 1348 — 1351. Budimpešta 0.079287 — 0.079587. Italija izplačilo 252.8 — 254 8 London imlafiio	do
275.65. New Vork ček 56 564 — 56.764. Pariz 'znl-čilo 226.50 _ 228.50. Praga izplačilo 167.8 - 168 6. Švica izobčilo 1094 - 1097: valute: dolar 559 — 56.1, avstrijski šilingi 802 5 — 805.5. frfr 224 50 - 226 50; efekti: bančni: Eskomotna 100 — 102.5, Hipo 58-0, Jugo 97 - 98. Obrtna 49 — 50. Praštediona 885 — 892.5. Liubljanska kreditna 142 — 145. Narodna 4250 — 0; Industrijski: Pubrovafkn ml.-l KuVk 375. Slavonija 32 — 32.5, Trbovlje 340 — 350. Šecerana Osiiek 420 _ 425: državni: investicijsko 81.5 - 82 agrarne 46.5 — 47. Vojna Skoda, promptna 346 — 347. kasa 345.50 — 347. za december 346 - 347, za januar 347 50.-350.
BEOftRAn Devize- Dunaj 799 -799.5, Berlin 1348 5 — 1349. Budimpešta 0.07965 do 0.0797. Ttaliia 253 - 253.5. Tondon 275.15 do 275.2. New York 56.64 — 56 66. Pariz ??«.5 do 227.75. Praga 168 — 168.05. Švica 1095-5 do 1096
rt Pin Beograd 9 125. Berlin 123.10. Ner» York 517.25. London 25.0925. Pariz 20.7375. Milan 23175, Praga 15.325, BudimpeSa 0.007235. BukareSt- 2.65. Sofija 3.75, Dunaj 72.975. Varšava 57 50.
TRST. Devize- Beograd 39 _ 39.75, Runa i 310 - 325. Praga 66 _ 66.75. Pariš 88.50 _ 89 50. London 107.25 — 108.25. Nevv York 22 10 - 22.30, Curih 430 — 440, Budim pešta 11 - 12: valute dinarji 38.50 do 29 75. dolarji 21.90 — 22.10.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12 5050. Berlin 168.13 — 168.63. Budimpešta 98.91 - 99.21. Bukarešta 3.7050 - 3.7250, London 34.2775 _ 34 3775. Milan 31.76 da 31.86. New York 706.55 — 708.05, Pariz 28 40 do 28.50, Praga 20.9225 - 21.0025. Sofiia 5.0950 _ 5.1350. Varšava 78 25 _ 78.75, Curih 136.62 - 137.12; valute: dinarji 12.48 do 12.49 dolarji 704.70 _ 708.70.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.30. v Berlinu 7.40. v Londonu (popoldne) 275. v Nevv Yorku (18. t. m po borzi) t 76 in tri četrtinke
Zdravje je prava sreča družine,
ako pa hočete da bo stama in treba misliti kako boste nadomt stili Vaše sile.
koncentrirani produkt hranilnih snovi mleka, jajec in kakava je pravi blagor za vse: za očeta, katerega krepi in jao pri delu in v p sami. za mater kateri množ sie; potrebno je za hišo za dete, kateremu zagotovi najboljši raz-vitek in ga ojači <a šolski pouk,
Ena skodel ca OVOMALTINE s svo]o hranljivostjo je vredna kakor 12 skodelic mbe, 7 skodelic kakava ali 3 jajc ter pri tem še veliko lankejša za prebavo.
Ovomaltlne se dobi v vsaki apoteki ta drogeriji po ceni:
100 gr 18 50 Din. 250 gr 36"25 Din. 500 zr 63-25 Din.
Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na list. od Dr. A. VVANDER d. d. tovarna farmacevtskih ia dijetetnib preparatov ZAGREB, Jurjevska uL 37.
Nositelj napredne liste v Ljubljani g. dr. Dinko Puc
ro dve leti naravnost vzorno vodil mestno gospodarstvo.
G. dr. Puc je soustanovitelj Jugoslovenske Matice, predsednik cSoče», predsednik Gospodarskega društva za dvorski okraj ter podpredsednik SDS za ljubljansko oblast. Je mož dela. ki
poleg svojih stanovskih postov še vedno najde časa za druge stvari. Njegovi prijatelji pa ga cenimo v prvi vrsti^ radi njegove skromnosti in dobrosrčnosti, značajnosti in poštenosti. Mislimo, da so imeli naši zaupniki to pot srečno roko.	I. M.
Kriza v mariborskem občinskem svetu
Radi sramotne nemško-klerikalne koalicije. — Protestna akcija občinskih svetnikov SDS, NSS in SKS. — Mučen zagovor župana Leskovarja.
za povsem pogrešano. Vsakdo ie čutil da pere dr. Leskovar zamorca. Celo Nemcem je bilo mnčno, zato so ves čas molčali, klerikalni občinski svetniki pa
Ah ie Kranjec ali Primorec? Ljubljanski naprednjaki ga štejejo za svojega, primorski pa tudi, dočim so ga klerikalci zmerjali v Gorici s <prokletim Kranjcem«, v Ljubljani pa z »beguncem®.
Pošten Ljubljančan je, rojen 1879. v Dolgi ulici, ki je danes ni več, ker se tam razširja Dalmatinova ulica in pa Kralja Petra trg. Iz tipične proletarske rodbine je, — oče je bil sluga na glavarstvu z mnogimi otroci in v hiši je bilo več posta kot jela. Mladi študent je bil vsled tega navezan že zgodaj na lastno moč. Že v drugem gimnazijskem razredu je inštruiral od pete šole naprej do mature je pa poleg tega še hodil vsako prosto popoldne stenografirat v odvetniško pisarno dr. Schoppla v Gosposki ulici. Kliub temu se ie zanimal tudi za jezike, politiko in literaturo. Bil je član znane literarne »Zadruge*, v kateri so bili Cankar. Kette, Murn. Merhar in drugi. Ko so leta 1898. izdali osmošolci knjigo «Na razstanku» je D. Puc objavil več črtic pod naslovom «Silhuete».
Visokošolska leta je prebil kot takrat vsak dijak, ki se je moral sam preživljati; deloma v Gradcu, deloma na Dunaju, deloma v Ljubljani, kjer je bil več časa tudi stenograf v pisarni dr. Šusteršiča. Ko je končal univerzo, ga ie dr. Šusteršič povabil k vstopu v klerikalno stranko ter mu ponudil mesto koncipijenta v svoji pisarni. Doktor Puc je to odklonil, a ostal zato več mesecev brez kruha, dokler ni dobil slučajno koncipijentsko mesto v Gorici.
Tu je postal v . kratkem eden naj-agilnejših političnih in kulturnih delavcev. Število shodov in predavanj, katere je imel, gre v stotine. Ustanovil je zlasti Zvezo narodnih društev, ki je prepletla s knjižnicami, dramatičnimi odri, pevskimi zbori in čitalnicami vso deželo. Bil je neumoren delavec, a vedno dobre volje in poln humorja. Pustil je za seboj svetal spomin.
V pričetku vojne je bil z drugimi naprednimi Slovenci interniran, pozneje se je pa proti njemu. dr. Gradniku, Gabrščku itd. uvedla sodna preiskava radi veleizdaje, češ da so srbofili. Ko jc grozila vojna z Italijo, je bil proces ustavljen, dr. Puc pa vpoklican v vojake, kjer je ostal do prevrata. Seveda mu je med tem časom vojna vihra uničila cvetočo odvetniško pisarno h? ga spravila ob vse.
Po prevratu se je vrnil v Ljubljano ter se vrgel na narodno-obrambno delo organizatorično in publicistično. Spisal je dve brošuri «Gorica» in «Trst», ka sta izšli v francoskem jeziku. Stranka ga je poslala nato v Nar. predstavništvo, kjer se ie v kratkem uveljavil kot odličen govornik in dober poznavalec gospodarskih razmer. Bil je član finančnega odbora in ni še pozabljena ljuta borba, ki jo je vodil proti zamenjavi krone v. razmerju 1 : 4, zahtevajoč zamenjavo 1 : 1. Žal je takrat zmagalo srbijansko stališče dr. Veljkoviča, katero je nato uzakonila vlada Protič-Korošec. Posledice tega čutimo še danes.
Jeseni 1923. je bil dr. Puc imenovan predsednikom gerentskega sveta v Ljubljani, nakar je s tovarišema gospodom Turkom in g. Likozarjem sko-
Maribor, 20. decembra
Nocoj bi se imela vršiti že drugič sklicana proračunska seja mariborskega občinskega sveta. Ob napovedani 17. uri pa so bili navzoči v dvorani samo štirje Nemci, ki so živahno razpravljali s tremi klerikalci. Polagoma so začeli prihajati še ostaiii klerikalci in končno tudi pet socijalistcv in en radikal. Manjkali pa so vsi člani SDS, NSS in SKS. Ob pol 18. je prišel župan g. dr. Leskovar in pričel v vidni zadregi približno sledeči govor: »Za navadno sejo bi bili sicer sklepčni, ne pa za proračunsko, ki zahteva navzočnost dveh tretjin občinskih svetnikov, to je 28. Ker pa nas je navzočih le 26, ne mo-lemo sklepati o proračunu, če bi bil to vedel prej, bi vas o tem obvestil pa sem šele pravkar dobil sledeče pismo. Zupan je nato prečit al izjavo, katero so mu poslali občinski svetniki kluba SDS in NSS ter SKS in ki se glasi:
Gospod župan! Z dogovorom od 18. marca 1924 so stvorile SLS in NRS z na. šimi strankami Narodni blok za občin« ske volitve, ki so se vršile v Mariboru leta 1924 v svrho, da so prevzele v svoje roke vodstvo poslov mariborske mestne občine <a namenom utrditi jugoslovanski značaj mesta®. Na podlagi tozadevnega sporazuma ste bili z našo pomočjo iz« voljeni kot narodni župan mesta. Za oblastne volitve, ki se imajo vršiti 23. I. 1927. ste pa skleniK Vaša stranka in NRS za isti Maribor, za katerega utrditev ju« goslovenskega značaja smo sklenili Na« rodni blok, kompromis z nemško stran* ko, tako da kandidira na listi, katere no* silec je z našimi glasovi izvoljeni naroda ni župan mesta Maribora, predstavnik mariborskega nemštva.
Sporočamo Vam, da člani naših klu* bov v protest p po takemu Vašemu po« stopanju in postopanju Vaše stranke in NRS ne bodo prišli na seje občinskega sveta, ki ste jih sklicali za 20.. 21., 22. in 23l t. m.
Maribor, doc 20. decembra 1926.
Za klub obč. svetnikov NSS in SKS: Za klub obč. svetnikov SOS.
Sledijo podpisi.
S to izjavo je bila %■ dr. Leskovar ju kot županu Narodnega bloka izrečena najostrejša nezaupnica in ko je po pre-čitanju pisma znova povzel besedo, so navzoči občinski svetniki in publika na galeriji pričakovali, da bo izvajal kon-sekvence odnosno priznal upravičenost argumentov večine Narodnega bloka. Mesto tega pa je začel prati izdajstvo svoje stranke z izmišljenimi napadi na druge. Dejstvo, da je SLS napravila oficijelni sporazum z nemško-nacijonal-no »Deutsche Partei« v Sloveniji ter voditelju te stranke, ki negira nacijo. nalni značaj Maribora in mariborske oblasti, zasigurala mandat v ravno istem Mariboru,, katerega slovensko lice čuvati se je SLS slovesno zaveza la, je skušal g. Leskovar omiliti z očitki na adreso naprednih mož, ki so pri dveh, treh občinah menda vzeli na svo je občinske kandidatske liste kakega domačega rojenega Nemca ali bivšega nemškutarja, kar seveda nima nič opraviti s koalicijo der Deutschen und Slo-venischen Volkspartei. A še tu se je g. Leskovar spuščal v zelo grde zmote, tako n. pr, glede Konjic, kjer je narodna in napredna lista pod vodstvom SDS zmagala proti organizirani nemškutariji. Kot nedostojno neresnico je treba tudi zavrniti očitek g. župana, da se je SDS pri volitvah za Trgovsko zbornico vezala z Nemci. Vsa slovenska javnost ve, da so bili Nemci oficijelno za Jela. činovsko-klerikalno listo ter so v svojih listih (Cillier Zeitung) izdali službeni poziv proti listi naprednih trgov, cev in obrtnikov! Grda laž je bila tudi dr. Leskovarjeva trditev, da predsed nlk oblastne organizacije SDS dr. Li-pold kandidira v okraju Maribor levi breg skupaj z Nemci. Dr. Lipold namreč sploh ne kandidira. Izvajanja g. župana so po tej poti kmalu dospela do smešnosti in tako se ni čuditi, če je končno »z ogorčenjem« napadel g. Wei-xla, češ da je nekoč izjavil, da bo kot predsednik Trgovskega gremija poši ljal klerikalcem nemška pisma . . .
Županova metoda pa se je izkazala
so gledali v klopi, ne da bi zinili besedo in očividno nestrpno čakali na konec. Socijailisti pa so poskusili županu izprašati vest. Zahtevali so, da se seja nadaljuje, češ da niso prišli samo zato, da poslušajo županovo govoranco in njegove napade na demokrate, temveč da hočejo tudi oni spregovoriti besedo ic novemu položaju v občinskem svetu, za kar pa ni potrebna dve tretjin ska večina. Klerikalci očividno niso bili več zmožni prenašati besed bridke resnice. Zato je žuipan naenkrat izjavil, da seje še sploh ni otvoril. amipak jo bo sklical pismenim potom. Na vprašanje socijaU-stov, kdaj se bo to zgodilo in kaj potem, če bo seja zopet nesklepčna, se je župan izmuznil z izgovorom, da še sam ne ve, kaj bo potem storil. Na željo dr. toiihleisna je župan še nemško čital do-
DANES! POPOLNOMA NOVO! PRVIČ V LJUBLJANI!	DANES!
Senzacijonalni, kriminalno-pustolovni film
NA VALU 1.000
Osem dejanj športa, ljubavi in pustolovščin, ki presegajo vse dosedanje pu-stolovne filme, V giavni vlogi ljubljenec celega sveta, nadvse sim ni
HARRY HILL
Preskrbite si pravočasno vstopnice! Predstave se vrše točno ob 4- pol 6., pol 8. In 9. uri.
Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavil h. Slitni Iftsno Matica, naiudobnejši kino v Ljubljani.
ločbo občinskega reda o sklepčnosti občinskega sveta. Vidno poparjeni so se občinski svetniki SLS razhajali.
Na galeriji je prisostvoval seji četrti razred meščanske šole. mladi dečki, ki so prišli praktično študirat domoznan-stvo. Baš ugodno priliko so si izbrali bodoči voliloi.
Vsa zavijanja in laži klerikalcem to pot ne bodo pomagale. Celo lastni pristaši so ogorčeni nad svojimi voditelji in odločno odklanjajo nemško klerikalno listo. Izjavljajo, da si ob volitvah ne bodo mazali svojih rok s takim narodnim izdajstvom.
Sijajna manifestacija SDS na Suiaku
Nad 6000 ljudi na Pribičevičevem zboru. — Vodja SDS o zunanjem in notranjem političnem položaju.
Sušak, 20. decembra Zbor SDS, ki se je vršil včeraj d) udeležbi nad 6000 ljudi od blizu in daleč na velikem Regentovem trgu, je značil pravcati triumf SDS v najnacijo-nalnejšem hrvatskem mestu. Zborovanju je predsedoval župnik Čorak, ki je kratko proslavil Pribičeviča in njegove zgodovinske zasluge v hrvattsko-srbski koaliciji, nakar je Svetozar Pribičevlč frenetično pozdravljen m. dr. izvajal:
Povem s tega mesta vsem zunanjim neprijateljern, da vselej, kadar gre za interese naše države, pri nas ni strank, marveč smo vsi eno! Italijansko-alban-ski pakt je po vsem svetu izzval pesimizem. Ko sta pokojni Pašio in dr. Ninčič januarja 1924 odpotovala v R-|m, da sklleneta pakt prijateljstva z Italijo, so vse srbijanske stranke smamle to pot za potrebno. Jaz sem takrat dejali, da je to pot v Kanoso in da z Italijo ne more biti prijateljstva, dokler ona zatira naše brate. Če bi Italija hotela z nami prijateljstvo, nam ne bi ugrablja-la Zadra, Reke. Istre. Gorice. Nekateri so smatrali, da Italija ljubi Srbe, da pa ne mara prijateljstva s Hrvati in Slovenci. Sedaj se je izkazalo, da je Italija enak sovražnik vsem trem plemenom. Sedaj uvidevajo gospodje v Beogradu, da Italijani mrzijo nas vse in da so nam sovražniki ne samo ob Soči in na Reiki, marveč tudi v Skadru in Dra-ču, ter da so interesi srbski, hrvatski in slovenski identični. A ti dogodki bodo samo cementirali naše edinstvo ter bo Italijane minila volja, da bi izzivali našo državo. Ne morem žverfkijati z ostrogami danes, ko ves svet želi miru, toda reči moram, da naša politika zadnje čase ni bila dostojna svobodnega in ponosnega naroda. To je bila politika klečeplaznosti. Nasprotnik nas bo re-špektira? samo tedaj, ko bo vedel, da smo močni.
Tudi v odnošajih napram Madžarski greši naša zunanja politika. Zbližanje z madžarskim in italijanskim narodom lahko dosežemo samo potom njune demokracije, ne pa z nasilniki, ki niti svojemu narodu ne privoščijo svobode. Pri reševanju vladne krize moramo pripisati posebno važnost vprašanju, v če-gave roke pride zunanje ministrstvo. Kandidati, ki se omenjajo, so privrženci Ninčičeve politike, katere posledica je približanje fašistovski Italiji ter konvencije. ki ogrožajo naše pravice na Jadranu. Ali nai gre torej naša politika tudi v bodoče po stari poti?
Ob prehodu na probleme notranje politike se g. Pribičevič spominja smrti Nikole Pašiča, ki bo mnogo vplivaj a na izpremembo politike v naši državi. Letos me je Pašič dvakrat pismeno povabil na razgovor, a obakrat sem mu izjavil, da Narodni blok spada v zgodovino. Poglejte, kakšna je radikalska
stranka! Dan pred Pašičevo smrtjo je Radič dejal, da bo prijel Pašiča za brado, dan po njegovi smrti je izjavljal, da sedaj ni zapreke, da bi se prečistila korupcija. Ko ie tako vrgel blato na nirt-vega človeka, o kaiterem pravi radikalska stranka, da je bil njihov največji, pa dobi poziv od g. Uzunoviča, naj gre skupaj z radikali v vlado. Večie sramote ne more beležiti zgodovina nobene stranke. Sedaj Uzunovič 1'citira, kdo gre za manjšo ceno v vlado? SDS poj-de v vlado samo, ko bo v njej vodila glavno besedo. Sedaj pa smatra za najboljši izhod iz krize: Razpust Narodne skupščine in nove volitve. Ze pn oblastnih volitvah bo naš uspeh iznena-diil. Pred našim načelom jugosdovenske demokratične monarhije so zavili svoje zastave največji nasprotniki monarhije. Živel kralj, Živel suvereni narod!
Po burnih ovacijah sta govorila še dr. Juriša iz Zagreba in narodni poslanec dr. Budisavljevič, nakar je bil zbor brez najmanjšega incidenta zaključen in se je razvila velebna povorka, ki ie Svetozarja Pribičeviča s številnim? zastavami, dvema godbama in med burnim klicanjem spremljala do hotela Continental, kjer je moral še enkrat govoriti. Takega zbora, kakršen ie bil ta, Sušak še ni doživeL
Konec Radiceve slave v Zagrebu
Trije ponesrečeni zbori In trije ponesrečeni govori Zagreb, 30. decembra
Včeraj se je Radič lahko prepričal, da so
mu v Zagrebu odcvetele rože in da njegova politika mirotvoraega sporazuma ne more vzvaloviti niti desetine onih množic, Id so doslej glasovale za skrinjo republikanskega srca. imel je tri agitacij ska zborovanja v zaprtih prostorih, a le navzlic strogi policijski pozornosti njegovih rediteljev pod vodstvom državnega pod tajnika Per-narje se povsod vrlni'o v lokale mnogo njegovih nasprotnikov, ki so Radiču delati bridke preglavice.
Chn se je Radič pojav« v dvorani pivovarne, kier le bil napovedan prvi zbor, so začeli padati vzkliki: Živela republika! Dol z izdajalci, ven z njimi Polagoma je Radič prišel do besede in da bi se pola skal nasprotnikom je posebno začel Izpadati proti zunanjemu ministrstvu io njegovim dis-poziclj-stam fondom, češ da Je dr. Ninčič tekom pet let prejel pol milijarde kar tako na črnem. Ta konstatacija pa le ravno med publiko povzročila grozansko vpttje: To ste mu vi dali! Radič ves razburjen: Ve® z razgrajači' Nastala je burja, padale so klofute, redite!)) so nekatere najglasnejše pometali iz dvorane, nakar je Radič začel /rozdti, da utegne vlado dobiti P ribičevi <, ter je zaključil svoj govor: Mi lahko odide-
Odol j* povsod - po vsem svetu, tudi v najnevarnejših .krajih, v uporabi. Odol je hiqijenična nujnost
mo v opozicijo, mi 5>nio tega vajeni.
Edina zanimivost Radičevega govora jc bla navedba posojev, ki jih je Radič pred dnevi stavil Uzunoviču in se glasi: 1) Vsi sklepi vlade se morajo takoj provesti. Za provedbo dosedanjih sklepov je povsod določen rok, večinoma do novega leta. Tu sc predvsem zahteva provedba politične amnestije, revizija davkov itd. 2) Da se takoj rešijo vsi zakoni, ki so jih prejšnje vlade predložile Narodni skupščini. 3) Takoj se morajo izpopolniti vsi skupščinski odbori. Za katoliški Božič smejo počitnice trajati samo šest dni Od 29. decembra do 5. januarja mora Narodna skupščina nadaljevati delo. Za časa pravoslavnega Božiča naj trajajo počitnice pet ali šest dni, nakar se mora delo nadaljevati do 31. marca tudi ob nedeljah in praznikih. 4) HSS pozdravlja sodelovanje vseh straak, ki so za narodni sporazum, za naglo parlamentarno delo hi za to, da anketni odbor hitro dokonča svoje delo. Komur se dokaže, da je oškodoval državo, ta ne more več stopiti v vlado.
Pri izhodu iz dvorane je zopet prišlo do prerivanja in se je Radič skrajno nejevoljen odpeljal s svojo ženo na zborovanje v Kun-tičevi gostilni v Maksimira, kjer se je zbralo le neznatno število njegovih pristašev in Jim Je lahko nekoliko mirneje razlagal, zakaj namerava osnovati seljaški narodni klub. Izpovedal je. da 'e fuzija s slovenskimi kmetijci šla gladko od rok, »ker se je Pu-celj popravi!.« To, kar sn»o doslej storili v Sloveniji, posebno na Štajerskem (kjer postavljajo njegovi zaupniki posebne liste proti PucUuI), Je dejal Radič, bomo provedli tudi v Srbiji . . .
Nato se je Radič podal na tretji zbor v dvorani Kola. Pr) vhodu je osebno vodil kontrolo državni pod tajnik dr. Pernar. kar Je vabujalo veselost ia ogorčenje. 2e pred Radlčevim prihodom je dr. Pernar lastnoročno vrgel iz dvorane par nasprouiikov, in. dr. tudi federalističnega poslanca dr. Ba-zalo. Prepir je bil velikanski. Federalisti so protestirali hi je vpitje narastlo, ko se jc pojavil Radič. Ker pa je dvorana bila prc-
cej »prečiščena«, )e Radič lahko mirneje
govoril. V svojem govoru si je najprej privoščil mrtvega Pašiča, potem pa Uzunoviča, ki nadaljuje Pašičeve metode. Zaključi! je: KakorkoH se reši kriza, vse bo ostalo prt starem. Radikali bodo uvideli, da morajo voditi državno politiko ali pa bodo morali v opozicijo.
Ko je Radič odhajal :z dvorane, so zopet nastale demonstracije. Intervenirati je morala policija. Radičev« slave v Zagrebu ie konec.
Radičev umik
Nedeljska c Pravda > poroča, da je bila med radičevci do odhoda Si. Radiča iz Beograda velika zmešnjava, ker so smatrali, <ia je samo njihov voditelj ovira na« la lin emu obstoju HSS v vladi. Na veliko prigovarjanje svojih poslancev je St. Radič pristal na to, da odide v Zagreb in da prepusti Pavlu Radiču vodatvo pogajanj z Uzunovičem v imenu HSS. Kakor poroča <Pravda», upajo radičevci, da bo Pavle Radič pri pogajanjih uspel. Radičevci obljubuiejo, da se njihov vodja ne bo več mešal v poole parlamenta in kluba in da bo odSel na d;'1jSe zdravljenje v inozemstvo. To naj bi bilo jamstvo, da St. Radič ne bo več izzival pretresljajev. Pavle Radij je tudi v tem smislu postavil Uzunoviča ponudbo, da se obdrži stara koalicija. Sedaj je vprašanje, kaj bodo radičevci brez Radiča?
Seljaška palača razkošja
Zagrebška »Domovina«, glasilo dr. Nikiča, piše: »Svoječasuo Ko so bili vsi Hrvati brez razlike od sile razmer prisiljeni, da se zaupajo tedanjemu voditelju St. Radiču, so žrtvovali vse, kar so mogli, tudi težko zasluženi iH pogosto zadnji denar. In ko so prihajali brezštevilni prispevki vseh Hrvatov brez razlike ia fond »Doma«, HSS, za to ia 000, je bilo zbranega mnogo denarja tudi za taitozvanl »Seijaikl dom«, ki bi imel »luilC kot nekakšno prenočišče vsakemu hrvatskemu seljakii, ki je obenem član stranke. Na tej podlagi je bil osnovan »Seljaški dom« in hrvatski seljak je zapeljan mnogo prispeval zanj. Idealna hiša hrvatskih selja-kov in njihovega prenočišča, kakršna je bila zamišljena, pa se j« pretvorila v Radi-čevo palačo in namesto hrvatskih seljakov stanujejo v njej Radičevi zed s svojimi družinami Tako se Je krvavo zasluženi denar uporabil za osebne udobnosti St. Radiča ter njegovih tovarišev ln namesto prenočišča za hrvatske seljake je postala palača razkošja ia pokvarjenih zetov St. Radiča..
Lepa primerna in najcenejša
Božično darilo
dobite ugodno pn
OMoiffliicl za Slovenijo
Ljubljane*
Mali oglasi, Id služijo v posredovalne ta socialno ■antene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Dia 5*—»
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I*—. Najmanjši ssetek Dia
Ondulacija. vodna, ondulacija. striže-ije. barvanje las. nanikura. najtočne-ie se izvršuje v damskem salonu
^KELŠINi). Kopitarjeva uiica L
Dvokolesa
popravlja najbolje, najMtre-
Je in najceneje Florjančiž. ionska uiica S. 213/i
f etikete, graverstvo
|SITARSSVETEKJ
LJUBLJANA £> '/
- jfi-j
'	cC?
Galoše popravlja
parna mlkanizacija f Škafar, Ljubljana. Eimska cesta 11.	270
Trajno kodranje
barvanje las, trioder-do friziranje izvršuje K. Dinter
frizer za dame in gospode, pri cerkvi Sv. Petra.
r«62
Pozor, kleparji!
Dobro vpeljano klrparsko delavnico V Sloveniji, brez konkurepc®, z mnogim: odjemalci, ozir. fctraaka-ni, prodam do konca leta ItCš. Kaalov v oglasnem oddelku »Jutra*.	86889
Šivilja na deželi
Vi r.aposiujs veo pomočnic in js irvezbana v izdelovanju ia popra vijaaja kostumom. plas<-ev. otroskib in deskiii oblek itd., od najti, nejšega, do najpriprostojce-ea. dela, če-Ij zaposliti svoje ustažbenke todi čez zimo Tn se priporoča privatni-Voip. ».sobno pa modnim in konfekcijskim trgovinam Za garancijo primicnine in neprimičnine: — Naslov v rgla^n^;!) oddelku »Jutra* pod »Solidna postrežba*.
37173
Svoj brivski salon
priporoča Ivaoi 2{ o 2 i11 a, Čtari trg 23. — Specijelno striženje »babi* triznr.
Samost. gospodinja
kavcije zmozna gospodična aii mlajša gospa dobi stalno alaijbo pri dobro sitoira-
nem, samostojnem gospodu na deželi. — Ponudbe pod »Gospodinja 83* na og^sni oddelek »Jutra*. 371S3
Provizijske
zastopnike
tnljase, neporočene gospode ia dame, ki osebno obiskujejo stranke, nujno iSčejn. Dober zasluiek. Kellektan-ti naj sv javijo pri blagajni v kavarni »Prešeren*, vsaki dan od 9.-32. in od 14. do 19. ure.	S7Ž0S
Potnike
iščem proti visoki proviziji Xaslov v cglasnjsu oddelku cJutra*.	39136
Nočni čuvaj
doslužea orožnik ali policijski stražnik dobi službo s
takojšnjim nastopom. PC-aedbe na oglasni oddelek »Jutra* ped »Nočni čuvaj* 39123
ščeio
s:
Boljše dekle
želi v elužbo k boljši rodbini. Zna. servirati in nekoliko e i Titi. Iručiti ge £el5 kuhanja ali šivanja Gre 2 meseca brezplačno — najraje v oklica Maribora. Naslov: M. 2iiek, Ljutomer 3S52J
Kuhinjski mesar
absolvent atroiovnf akademije pri Dunaju, usposobljen 7,a obrt ia dni^a dela, iste službe. Govori slovensko in nemško. Naslov pove oglasni oddelek «-Juira».	S7052
Prodajalka
mešane široke išče plužbo v mestu ali na deželi. Ponudbe ua oglasni oddelek <Jutra> pod šiiro «Daljša praksa*.	37136
Starejša služkinja
išče eluibe po Božiču. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	37182
Dobra šivilja
išče službo pomočnir-e. ev. gre tu-li za liiFno. Naslov v ozlas. oddelku «.Jufcra» pod Šifro «Dobra siril ia*.
37176
dobe
Lep postranski zaslužek
po nn<li resnim in poštenim državnim vpokojenc&m in tudi dragim's prodajo domačih državnih srečk na obroke. Ftellel:tanti za tako sastopetvo naj po&jcjo pismeno ponudbo na oglasni oddelek »Jutra* poi ž.fro »Domad Ijatlianski zavod* ■£6877
Gospodar, adjuckta
»li inltligent. priatavnika
marljivega, spodobnega ia energičnega, ki je vešč vseh praktičnih oprav il, iščem za večje posestvo blizu Maribora za takoj, event. 1. it.'.. 13. januarja. Ponudbe n->d »Energičen* na oglasni oddelek »Jutra*. SSS02
Služinčad
kuharice, sobarice, nataka-r.ce, biSnc itd. dobe najlažje službo v Beograda »ko b6 zglase ■> birou Ekonomija. Beograd, Vačina 11 SS41S
Učenca
sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddelku Jntra.
37104
Prodajalko
.katera je rmožna tudi pi-»arniikih del, tprejmem z januarjem. — Ponudbe pod »Fakt-.iristinja* na oglasni oddelek »Jutra*. 37066
Trgovski pomočnik
ranesljivod obra moč se sprejme z novim letom ali Vasmeje v večjo detajlno trgovino- Ponudbe na ogl. oddelek »Jntra* pod Šifro »Manuficturist*. 37063
Damski frizer
«ve3!. zakonski par. prvovrstna motnost, kot pošlo-vodja za največji saloa se ilče Visoka' plača ia stanovanje zagotovljeno. — »Pompador*, Kosmetika — Subotica, SHS.	3TO16
Natakarico
pridno Ia pošteno sprejmem za Hrastaik. Naslov pove oglasni oddelek »Jatr**.^
Štrlkarice
Tu. strojno clcteaj9 išče za takojšnji nastop Pletionica v Zacrreb-J, Petrova ulica 1*7 Č;	37173
Učenke
pridne. spretne in poštene, ca predftsk ia vezenje sprejme Maček & Miius v attaovl ulM Benr- t8.
89133
Za sobarico
ali kot pomagaika v kuhinjo, bi ki o rado mlado, zdravo, kepko iu čedao dekle. — Naslov v oglasnem oddelku ».Jutra* pod Jifro »Vestna 37182*. 37t«ž
Trg. poslovodkinja
agilna. zanesljiva ter iz-vezbana vodstva trgovine vsal;e stroke, z večletno prakso ter dobrimi spričevali, žeii premeniti temu primemo službo s 13. jaa. ali 1. februarjem. — Ako treba, tudi temu primerna kavcija na razpolago. Zna tudi šivati ia ima lastni šivalni stroj. — Tozadevne ponudbe do 3. januarja 1927 na oglasni oddelek »Jutra* t»1 značko »Poslovodkinja 120>. 371S9
u božično številko »JUTRA« sprejeme oglasni oddelek Prešernova ulica 4
samo do
četrtka do 12. ure
ker Uide praznična številka «3utra»
ie v petek liuiraj.
Kontoristinja
z večletno prakso, perfektna. vešča slovenskega in nemškega jezika v covoru, pisavi, stenografiji in strojepisju. z znanjem hrvatske ia francoske koreapond«oce, izurjena v knzigovodstrn. išče službe. Ponudbe pod »Marljiva 1000» na oglasni oddelek »Jutra*. 37193
Gozdar
želi premeniti službo. — Zmožen je tudi ekonomije. Oženjen, stsr 4t let. e gozdarsko solo ia državnim izpitom. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 37203
Diplomiran jurist
išče službo notarskega kandidata ali odveto. kctaci-pijenta. — Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod šifro »Začetnik*.
39133
Pozor!	Pozorl
Dramatična društva
IzSla je »Ilustrirana lepa maska*', Lčna in6toda ra podlagi številnih slik iti skic v naravnih barvah ter izdelava umetnih brad, brk in nosov. — Nabavi naj jo vsak oder ia vsak igralec, (lena 40 Din. — Naroča Ee: E. Navinšuk. Ljubljana.
2SS

Bakren kotel
aa 180 litrov o^iprt. pripraven za kuhanje perila fir-Ufža itd * kovano železno pečjo poceni prodam Na.-lov v ogrlan oddelki- Jutra* m\2Q
Vsakovrstna rablie« (ie predmete
pisalne ^ivaint n lru^e stroje, |>ohiftvo. klavirje, vseb vrst muzikalije. opra.
me itd prfvzamt-
v komisij, prodajo
pod naju^odnejcimi pogoji «POSEST*, Ljubljana, Mi-klor:čer3 cesta šlev 4.
37035
«Peugeot» avto
proda ali zamenja Sedežnega Vojteb FortiČ, Ljubljana, Slomškova iilica 16.
S7018
Konja za guganje
velikega, prodam. Naclov v o^las. oddelku «Jutra» 37111
«Fordi> avto
v brezhibnem stanju. Še dobro ohranjen, ugodno proda Golob & Ko., Vič. 2GS37
Naprodaj
nova mlatilnica za elektr. pogon, slaraoroznica, nov motor, li OP, z veo opremo, kompl., oš0 K"W, V cirkuiarna žaga ta žaganje drv, 2 kovaška ognja, ventilator, nakovalo, primež, univerzalno rezilno orodje, vrtalni stroj, težak nov voz, majhen nov voziček in 2 kompl konjski opremi Pojafciiiia daje frosp. Ivan Grešnik, Dosestnik. TrlK»v-lje 67.	S7003
Mizui štedilnik
velik _ in lep, jako dobro ohranjen, z (»plimi ploščami, bakrenim kotlom ln S nikoma, naprodaj v Celju, Gaber je 21.	07171
Motor 1-2 HP, KC
prodam vslod nabave težjega motorja za 1200 Din. — Pripravljen za montiranje na vsako kolo z kopi. itd. Milko Skcrlcc, Sv. Totnaž-Ormož.	37184
Vrtnarji!
Prodam takoj 1-10 komadov divjih vrtnic (žipkov) lepo zelenih in dobro ukoreninjenih. Od teh 100 komadov 1'30—2 iu visokih in 40 kom 1 ro visokih (kot svičnik debelih). Cena po docuvora. — Naslov: A, Zdolsek, ckuaom, Logatec.
37174
Fino moško uro
»Ornega* in zlato žensko uro po čini prodaai. Primerno za božično darilo. Nailov v oglasnem oddelku »Jutra*.	37072
Valjčni stroj
v dobrem staajn. e 4 valjčki 1000 X 220, ra drobljenje (Sehrotten). odnosno, ker deljen, poraben todi za izmlevanjc, poceni proda J. Zadravec. paromlin — Središče ob Dravi. 36153
Bukovega lesa
rezanega, imam več vagonov z.-i prodati. Dimenzija po želji kupca- Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
37170
Drva
Hrastove odpad*« od parketo. dostavlja po nizki ceai u a d o m parna žaga V Scagnetti Ljnblja na. ta gorenjskim kolodvo rom — Prt odvzemu »ečje množine rnates Doputt 193
PREMOG - DRVA s Ilirija*
Kralja Petri trg Kar. I.
Tel. 22a
35
Orehe
lepe, Budi po ugodni ceni tvrdka I. Knea, "Ljabljaaa, Oosoes»etsJ» cest« S 87139
Garnitura
starega sloga naprodaj za 2300 Din na Mirju, Bogiši-Oeva ulica 3.	39113
«Zvon»
letnik 1906 in 1908 ter
«Planinski Vestnlk»
1897 1902 190o 1905. 1907 tn 1908 in tudi več posameznih številk prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	37201
Električni vlak
poceni proda Rabič, Miklošičeva cesta 36/11. 37208
Par dijamant. uhanov in zapestnico
zlato z rubini, poceni prodam, Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39119
Sobno kredenco
dobro ohranjono, ugodno proda Ing. F i a c, Glavni kolodvur I.	39134
Vsakovrstno zlato
Kupuje oo najvišjih ceoab
Cer ne — juvelir
Ljubljana VVoIIova ul. S.
64
Drsalke
prodaja po najnižji ceai trgovina železnine Zajer, v Florijaaski ulici JS. 37211
Ugodna prilika!
Poceni prodam zlato lorai-oasko verižico, zlato damsko uro. obesk9 za ubauc iz pravih peri s topMi, fotoaparat 9 X 12. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
37212
Mekano št. 5
ugodno za odrasle otroke, prodam ra TO) Din, kakor tudi temnosivo moško suknjo z-i majhno pčstavo za 400 Dia. SisloT v oddelku <Jatra». J91S2
Skobelni stroj
za debelino (Hobelmaschl-ne'), že rabljen, a dobro ohraujea, kupim. Ponudbe na poštni predal 152, Ljubljana.	37194
Zapestnico
z briljantl okrašeno, kspim.
Ponudbe na osilas. oddelek »Jutra* pod »Ugodno 353*.
37006-a
Šivalni stroj
novejšega sistema kupim. Mostid trg 17/UI, vrata 12.
37196
Kopalno banjo
veliko, emajilra.no, rabljeno, kupim. — Ponudbe na oglasni'oddelek »Jutra* pod »Kopalna banja*. 39137
Mize za kavarno
rabljene, kupim. — Naslov pod: »Kavarna* na oglasni oddelek »Jutra*. 39121
m
Najboljša ter pristna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina točijo se le v nad 25 lei obstoječi, renomirani vinarni
Tavčarjeva (prej Sodna) ulica štev* 4.
12754
Zapomnite si
da boljših čevljev od „DOKO" čevljev
ni!
Ttgovina ,DOKO", Prešernova ul. 9, dvorišče. — Najnižje reklamne cene!
Majhno sobico
prijazno, s posobnim vhodom oddam na Vidovflan-ski cMtj 16.	37021
Na stanovanje in hrano v Mariboru
sprejmem dijakinjo. Stanovanje na solnčnem kraja v Mariboru, prvovrstno, klavir in kopalna soba. Hrana priprosta. kot sostanovalka učenka IV. razreda mešč. šole. Naslov pri podružnici »Jutra* v Mariboru. 39131
Opremljeno sobo
lepo, zračno, s posebnim vbodom ia elektriko, v vili blizu vlade oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu. Nadov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 39130
V u i!
Iščem stanovanje
4—5 sob v vili blizu centra za februar Plačam do 4000 Dia mesečno Ponudbe L-od šifro »Eonfortno* na oglas oddelek »Jutra*. 37023
Zamenjam
stanovanje
2 sob. velike kuhinje in pritiilia na Gosposvetski casrl v Ljubljani, s drugim enakim stanovanjem v Ljubljani. Fonudbe pod »Zamenjava* na Aloma Companv, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 3.	39129
Majhno sobo
« zajtrkom in elektriko,
r sredini Ljabliane, iščem Ponudbe na ogla«, oddeiek »Jutra* pod »Točno 15. december*.	ar.
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	Z-i.
Dijaka
sprejmem v popolno oskrbo v Gradišču št. 7/11 — tevo.
37136
Opremljeno sobico
oddani s 1. januarjem nu Kongresutan trgu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.
37113
Priprosto sobo
oddam 1 ali 2 gospodičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 37093
Sobico
čedno opremljeno, taioj poceni oudam na Keslj*6vi cesti mirni 'gospodični. — Naclov v oglasnem oddelku »Jutra*.	37058
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom in elek. tritho razsvetljavo oddam samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 37202
Opremljeno sobo
lepo, z električno razsvetljavo oddam takoj v centru mesta boljšemu gospodu, oziroma gospodični. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	37207
Kupim vilo
5—6 sob, lepo urejeno, ne daleč od centra, v ceni do 400.000 Dia. — Ponudbe na ocrlasni oddelek »Jntra* pod šifro »Promptao plačilo*.
37129
Gostilno ali trgovino
tudi oboje skupaj vzamem v najem Ponudbe na podružnico »Jutra* v Maribora pod »Promet 1927*
371G3
Vinotoč
skupno z veletrgovino vini
t. obširnim inventarjem proda Kos. MariMr. Klavni-ška 12.	37045
Skladišče v Ljubljani
ki bi bilo uporabno tudi za delavnico, s prostim uvozom e ceste, iščem za nakup. Ponudbe z opisom lege. velikosti ia cene aa oglasni oddelek »Jetra* ood šifro »Prazno 208*. S7119
Gostilno ali trgovino
tadi oboje skupaj vzamem v najem Ponudbe na podružnico »Jntra* v Mariboru pod šilro »Promet 1927*.
8630»
Lokal
za mlekarno in delikateso iščem za takoj na prometnem kraju. Fanudfce pod »T.oSil 90s na ogliss! od-
delek »Jutra*.
371»
Dva dijaka
sprejmem na stanovanja ia hrano. Naslov pove o?lai. oddelek »Jntra*. 37193
Sobo
z vso oikrbo oddam blizu kavarne »Evropa* Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.
39111
Opremljeno sobo
s poldijetičuo hrano ižčem s 1. januarjem pri zelo dobri gospodinji (dražiai). Svetla soba, poseben vhod in vsa oskrba ter dobra kuhinja ima prednost. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro <1000*.
39118
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe, kuhinje in pritiklia t-aioj oddam v Rožni dolini. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	39116
Prazno sobo
ne daleč od centra ia s posebnim vhodom išče s 13. januarjem, ves dan odsotna uradnica. Cenjene poandbe z navedbo cene in kvalitete po-1 šifro »Mirna 12» na orlasni oddelek »Jatra*.
39113
Opremljeno sobo
takoj oddam. Naslov pove oglsja; oddelek »Jutra*.
37139
2 prazni sobi
> posebnim vbodom potrebuje® ttkoj t sredini mesta. Cenjene pooadbs aa
oirlasni oddelek »Jatra* pod »Sobe 1925».	S9120
2 prazni sobi
oddam v Milini dramskega gledx!fffii — brez cporaM
kuhinje — mirnim zakon-
;em brez otrok z januarjem 1927 v podnajem. Po-tudbs na oglasni oddelek »•Jetra* pol lifro »Prijetm stan 1227».	«124
Tihega družabnika
sprejmem ra več vodnih žag ia lesno trgovino. Potreben kapital 20—40.000 Dia. Ponudbe pod »Takoj* na podiužnico »Jntra* v Celju.	S7147
rs t
Oslabeli gospodje
(nevrasteaiki) dobijo važno pojasnilo Dopisi aa oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ozdravljenje*.	36861
Mož, srednjih let
želi znanja z ž»nik» sebi enake usode — na *n ali dragi način neradoroliao, od 30—» let staro, tajnost strogo ra;aaičet». —-Dopise i polnim naslovom ca oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Zakua narave je aajpoštenejši*. S70(76
Dobro ohranjeno 9
Dvignite ponudbe v oglas, oddelku »Jntra*.
Trgovec iz Celja
ki mi je pisal za kostanjev les. naj blagovoli še enkrat poslati tvoj naslov, ker sem prvega izgubil. — lavo Majcen. Babine'-'- P. Vinica, Varazdia. 37179
Mlad gospod
star 21 I»t, želi znanja z gospodično od 17—21 let staro. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 3717S
Sva luštne
sva flct.ne, p« aisva prevzetne. Marsikaterim moškim oče.ro, bi bili prijetne. — Dopise pod šifro »Luštna, Fletna* na oglasni oddeiek »Jntra*.	37197
Želim znanja
ali dopisovanja * gospodom, ki mu je kakor meni prešio tekoče leto v dolgočasju, da si ustvariva veeelo in zadovoljno leto 1927. — Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod »Veselo novo leto*.	39128

Gramoion
morfera, brez lijaka in 17 plošč proda za 600 Din Kožaaec — Ljubljioa. Sv. Petra 2,11.	37192
Klavir
in plisa&to salonsko garnituro prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
39117
Flavta
skoraj uova poceni naprodaj :.a Sr. Petra nasipu lo.T.
37210
Klavirji!
Tovarna tn zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tadl laitnia izdelkov Poseben oddelek za popravila. Uglaševaaie ta poaraviia za Glasbeno Matico. Koaserva-torij in za druge tostitate izgotavlja moja tvrdka — ločna postrežba in zmerne-cene tudi na obroic. Izdelovat*': klavirjev \Varbmek, Ljubljana, Blierjeva «1. 5.
37087
Klavir
(StuUflajd1, dobro- ohranjen, kupim. Ponndb« da
28. t. tp. na oglasni oddelek »Jntra* pod »Glasba*.
36941
Mlada obrtnika
želita txjrvčiti gospe, lični od 18—24 let stari, kateri imata SG.OOO Dia. Cenjene pnnadibe na ochis. oddelek ♦Jatra* pod šiiro »Bujko ia Boris*.	37151
Starejši vdovec
z le;ira posestvom ia dobro obrtjo, žeti poročiti boljšo gosptdičao aii vdove brez otrok, waro Sft—tO let. — Dopise na oglaJ. oddolei »Jutra* pod »Srečna novo leto llfl».	37177
Srečke driav. razredne
kot darila
vsakomur najbolj dobrodošla in najbolj priporočljiva. Zaloga se hitro krči, zato ni odlašati. Prodaja se vrši v Zadružni hranilnici, Sv. Petra cesta štev. 19 in v
Oglasnem oddelku Jutra, Prešernova ul. 4.
„ADR1A<S pecilni prašek
SMO JUETOL"
lieprckosljivo čistilo za vse kovine je pravi dotnač izdelek: uJADRANs. tovarna kemičnih izdelkov Ljubljana - Moste
Zahtevajte ga v trgovinah!
Franže zo o&ieiie
v vseh barvah se izdelujejo.
TONI JAGER,
Ljubljana, Dvorni trg štev. I
Najfinejše
Čajno maslo, maslo za kuho,
domači in švicarski emendolski sir, f ra-oistovski sir vseh vrst, mieko, pastelizirano sladko. Jogurt, zdravilno kislo mleko, nudijo za božičue praznike v vsaki količini in najcenejt
Združene mlekarne d. d.,
v Ljubljani.	a 12471-
Proti teumi, bolezni v sklepih in mišičju utrujenosti spi oš. telesnim slabostim, želodčnim bolečinam, vzemite na slad-korjn, v vodi za piti, ali pa primešani kopelji nekaj kapljic
BRAZAT
francosko žganje z mentolom
Dobite ga v vseli lekarnah, arogerijah
in večiih prodajalnah. Generalno zastopstvo ln depot za SHS
pa ima
Destilat" d. d. v Zemunu
ji
12334
in planini
zaloga:
2	{, d l u g d .
|	M, Ropaš, Celje
*
|	Znižane cene in tudi na obroke.
Kdor oglašuje, ta napreduje!
LIGNOSE
glasovite originalne brezdimne lovske patrone. Enoročne pištole.
Generalna <astopst«o in trorniško skiKBie
PiRA D. D.
Zagreb, Račkoga ulica 7 d.

2 psa čuvaja
f lesni odda t**. 31 a c 15 • tile a Č. 56760
<Raxrxx>
Planinci, pozor!
'ieil3Ctaft des DeaJacJac Oastsrr. Alpeavsraiaes —< letniki »d 190& do 1S13 —r f platna v«»ni, S»t mm, naprodaj po 60 Oia. Kajigama Goric« A skavšek, Celje.	370SS
Pisanje
na piaalai sito/ pretu-n. Eožaaac, tjabljaaa, Jwr*-1.	37131
Najlepši dar
je knjiga! Sorli Iv. Uc!-:-bovi, novela, ver. Dčs, Remec AL, I* moje Dcubc-viae, vor.. 21 Dia.— Knjigarna Goričar £ L-esiu»f*. v Celja.	3T96J
Crikvenica
Feasion v aovi vili tik cad morjem, v neposredni oio-lici, kraaaa lega, ojttra-lj«oo in t iaveatitj«m, dobro vj^eljano podjetje, dam v najem: Potreben Dital 30.000 Din. Pojasnila daje Janka Jatbec, Crl* venici.	371S&
Slamo
žaajenjam za S»£aaje, ali prodam. Kaslav » ogt*>. oddelka »Jatra*. S71?5
PUniuci!
Etocbek: Savinjske atp« — oknsno vestno 123 Dia — je najlepši darl Knjigarna Goričar t Leskoviek, Cel."
37W1
Krojač
potreben in dober dobi oanjSa popr»vfla. Kailov r oglas, oddalcu »Jntra* pod »Potreb«a>. 37J05
Katera blaga duša
bi posodila mladi goep« 1000 Dia proti meeečn«an odpMUu? Kaelov v oglasnem oddelka ».Jatra* pod šifro »Protiusluga*. 39115
Več železnili peči
dobro ohraajeaii.« aa taga. nje, kupim. — Prodam navadne leletae Mti, w.r. tameajaa. Ponudb« u ogt-oddelek »Jutra, pod Kfro »ZeL p«či*.	87190
Samostošni kniigouodja
organizator
z večletno prakso, slovenščine in nemščine popolnoma zmožen išče trajno namestitev s 15. januarjem 1927 eventualno tudi takoj Cenene ponudbe na upravo lista pod »K. B. Popolnoma samostojen*	I2t04-s
Velika razprodaja!
galanterijskega in modnega blaga
lepa darila za Božič in Novo leto	1269
IGO BALOH, Maribor, Gosposka ul. 15.
mrimi ii n n»» n u u i itnru n u ii b »n « > n m i u«i.. f u n n« rmg
M. Zevaco'	35
Papežinja Favsta
Roman
»Živel, lepi gospod!« so vikale ženščine. Bilo je končano! Pardaillan je zmagal... Mirno je sedel na svoje mesto, čakaje, da se hrup poleže. Rokovnjači so od daleč zrli nanj s tistim boječim spoštovanjem, ki ga čuti praznoveren človek do zaveznika temnili sil...
iGospa,« se je vitez prijazno obrnil k Saizunii, kakor da se ni nič zgodilo, »ali morem kaj storiti za vas?«
»Da,« je rekla ciganka; »pomagajte mi, da pridem od tod...< Pardaillan je vstal, poiskal z očmi krčmarja in ukazal: »Odprite vrta.«
Preden se je utegnil krčmar ganiti, so že gostje sami ustregli vitezu. Pardaillan se je nehote nasmehnil. Prijel je Saizumo za roko in jo je odvel s seboj. Rokovnjači so se jima plašrfb umikali s poti. Na tleh je ležal Rusoglavec ves krvav in s počrnelim obrazom ter hropel. Loizonka je klečala zraven njega in mu jokaje oplakovala čelo s svežo vodo. Vitez se je sklonil, pogleda! ranjenca in dejal: »Ne piakjte, ubožica, popravil se!bo... Ali ste mar hudi name?«
Deklina ga je krotko pogledala ia odgovorila: »Nisem, ne...<
Vitez ji je stisnil v roko zlatnik.	»
»Zato, ker vam je ime Loizonka,« je zamrmral. Na pragu se je obrnil, potegnil iz žepa pest srebrnega in medenega denarja ter ga vrgel med goste, rekoč:
»Drugič, prijatelji, si boste dvakrat premislili; za nocoj vam vitez de Pardaillan odpušča...«
In je odšel s Saizumo, med tem ko so oni planili za denarjem, ki se je trkljal po tleli.
Bila je črna noč. Mesto je tonilo v tišini in temi. Po tesnih ulicah, ki so se mrežile okoli Mestne hiše, je dospel Pardaillan v Mont-martrsko ulico, ravnaje se po ciganki, kamor je sama krenila. Zdelo se je, da ga je Saizuma čisto pozabila. Stopala je naravnost proti Monmartrskim vratom.
»Gospa,« jo je vprašal vitez, »zdaj ste rešeni tistih ljudi. A kara pojdete? Če bi hoteli...«
»Rada bi odšla iz tega mesta*« je rekla Saizuma. »V tem mestu me duši... Kako sem prišla semkaj?...«
»Toda kam se obrnete?... Uboga žena!.... Pojdite z menoj; nedaleč odtod poznam gostilno... dobro gostilno in dobro gostil-ničarko, ki bo rada celila rane vašega srca... Ali hočete? .. .<
»Ce imate usmiljenje z menoj, peljite me odtod!...» je zaprosila ciganka. »Ako me ne odpeljete, vas bom preklinjala. V tem mestu
ie zame pekel...«	_ .
»Vaša volja naj se zgodi,« ie dejal Pardaillan, presunjen po cudm bolesti, ki je odmevala v njenem glasu. » Pojdi va!...«
Dospela sta do Montmartrskih vrat. Bila so zaprta. Toda Pardaillan je vedel, kako prideš stražarski vestnosti do živega; odrinil je dve livri in most na škripce se je odprl. Kmalu je stal s ciganko na slabi cesti, ki se je vila po močvarab proti znožju griča.
»Picouic in Croasse sta govorila resnico,« je mislil sam pri sebi. »Blazna je. Kako bi mogel kaj izvleči iz nje?«
Jel jo je izpraševati.
»Ste li dolgo živeli pri ciganu Belgodenu?«
»Pri Belgoderu?... Hudoben človek je. A kdo more biti hudob-nejšl od škofa?«
»In Violetto ste poznali?...«
»Ne poznam ie ... Nočem je poznati.«
»Dajte, spomnite se: Violetta.... pevka....<
»Nočem je poznati,« je osorno ponovila Saizuma*
Pardaillan je osupnil.
»Zakaj?« je vprašal. »Ali jo mar sovražite?«
»Ne. Sovražim je ne.- A ne maram je.... Nočem je ne poznati ne videti.<
Prijela je viteza za roko in zamrmrala komaj razločno:
»Pogled v njen obraz me muči... obuja mi toliko spominov.., nikar ne govorite o njej!«
C=3BCDBCr)«OBC=)«CD»CD»C3BCD»CD»CD«OBCD»CZ>«Cr'
Novo ustanovljeno Komis. prodajno podjetje
»EZO«
v paviljonu „1" Ljubljanskega velesejma. T 140
posreduje
pri prodaji rabljenih predmetov vseh vrst.
Predmeti bodo razstavlieni v posebnem paviljonu in bodo interesentom vedno na ogled.
Posebni oddelki za pohištvo, starine (antikvitete), stroje vseh vrst, avtomobile itd.
Zahtevajte podrobne informacije. T 140.
Kdor oglašale, ta napreduje!
odososoeoiososoioioioioioioio
Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, sestra in svakinja, gospa
Morija Lutmon roj. Guitin
soproga namestnika ra«n, kraljeve kaznilnice
v ponedeljek, 20. decembra 1926 ob 8. po kratki in muke-polni bolezni previdena s tolažili sv. vere v 50. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek, 21. decembra 1926 ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovani 22. deccmbra 1926 ob 7. v župni cerkvi Sv. Magdalene.
Maribor, 20. decembra 1926. Žalujoči rodbini Lutman In Guštin.
priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga kakor: blago za piašče, obleke _	Stf&OllO in bluze, flanele in barhante za perilo in bluze, brokat za podloge, vatelin, vse vrste
nakitov in pribora za krojače in šivilje, Crepe de chine v vseh modnih barvah, kožuhovino za obleke gumbe, zaponke, trake, vezenine itd. 7im«|.A nnciln* Benger perilo, trikot perilo, vse vrste moških in ženskih modnih ter športnih iLsiliSKU PerilO. nogavic in rokavic, damske trikot hlače, naramnice, kravate, žepne robce, moške srajce, bele in barvane spodnje moške hlače, moške nočne srajce, nadalje bela kotenina kakor: šilon batkt in tkanine Solidna postrežba!	za postelinino.	Najnižje cene:
F. M i h e i i f S C h9 Maribor, Gosposka ulica št. 14.
12782
*W 'lWr^Wr V V V W V W* V"
M. M. M^ M. M. M. M. M. A A A
Abovt-Hafner, Kralj gora. Povesi De Amicis Furij, Novela. Aškerc. Balade in romance Aškerc, Četrti zbornik poezij. .... Aškerc. Primož Trubar. Epska pesnitev ......
Baar, Zadnja pravda. Roman	.....•
Badjura Na Triglav v kraljestvo Ziatos-ogovo. Kažipot Kadiura. Pohorje Praktičen vodnik po Podravju
Badjura, Smučar.	.	.............- •
Badjura. Vodič kroz Jugoslavenskc alpe. I. del: Slovenija, Elegantno vezano Din 120 Bimdelaire-KarR/i. Pesmi v prozi. Elegantno vezano Din 36	....
Baumbach- Funt oh, Zlatorog. Planinska pravljica Elegantno vezano Din 24 . . . Beg Ante Naše sobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob «... Bonscls - Levstik. Prigode čebelice Maje Elegantno vezano Din 34 Boris Miram ŠVunam slovo Poezije .
Brezovnik Anton. ZK'rka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov Burnat-Provins-Gfvdnik. Knjiga za Tebe. Elegantno vezano Dia 32
Burr.ett-Pribil MaP U-r.i. Roman.......
Cankar Ivan Moje življenje . . . . « . . ,
Cankar Ivan Mimo ž vljenja .	.....
Curvood. Kazan, volčf' pes. Povest .....
De Foc-Lcvstik, Robfoson Crusoe P;vest • . -
Del Cott. dva salonska piesa: Cetvorka in Beseda........... . .
Dr. Metod Dolenc Današnji položaj kaznenopravno* zakonodavstva kraljevine SHS
Dostojevski. Bele noči — Mali junak. Roman .	......
Dostojevski-Levstik Zločin iti kazen. Roman v dveh delili z epilogom. Oba dela elegantno vezana Din 92	-	.....
Doyle-Mihajlovič. Zgodite Napoleonovega bazarja. Elegantno vezano Din 4S . . . . Erjavec, Slovenci. Zemljepisni, politični, zgodovinski, kulturni, gospodarski in socijalni
pregled	.............................
Erjavec. Izbrani spisi. I. zvezek. Povesti .................
Euripides-Bradač, Medeja. Tragedija v 5 dejanjih.........«...
Feigel. Pol litra, vjpavca. Humoreska . ..................
Funfek. Godec. Pravljica o Vrbskem jezeru .................
Gogolj, Revizor. Komedija v 5 dejanjih . . . ...............
Govekar. Ruska moderna. Novele in črtice ..... ..........
Grdina, Štiri leta v raskem ujetništvu. V dodatku: Pregled zgodovine ruskega naroda
Gregorčič Simon, Poezije I. (Iv. Dornik)	..............
Haggard-Črnigoj, Jutranja zvezda. Povest................
Gulič, Parni stroj in parim turbina....................
Humek Martin Domači vrt s slikami. Praktični navod. kako ga uredimo, obdelujmo in
krasimo 196 strani	.........................
Humek Martin. Praktični sadjar s slikami. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov . .
Humek Martin. Sadje v gospodinjstvu...................
Humek Martin, Sadno vino ali sadjevec................. .
Humek Martin, Breskev in marelica. Navodilo,, kako ju vzgajamo ia oskrbujemo . .
J akt. op. 4» Slovenski biser: za salonski orkester............ . .
Jaid, op. 40 za klavir dvoročno	. . .............
taki. Valčki za kiavi,- dvoročno op. 34, 26, 36, 37, 44, 47. 48. 49 po......
Jurčič Josip. Spisi. Uredil dr. Ivan Grafenauer. Zvezki: 1, 2, 3. 4. 5, 6, L 8, 9, 10. Elegantno vezani po Din 30........................... . . .
Kalinšek S. Felicita, Slovenska kuharica, velika, ilustrirana izdaja, okoli 700 strani,
elegantno vezano.........................
Keliermann-Velikonja, Tunel, Socijalni roman................
Korun dr. V., Spake. Sadre, humoreske in drugo................
Kraigher AL, Mlada ljubezen. Roman. Elegantno vezano Din 48.........
Kraigher Al., Školjka. Drama v 3 dejanjih............... .
Kunaver P., Po gorah in planinah I. Dijaška leta. 40 slik. Elegantno vezano Din 43 . Leblanc-Levstik, Arsene Lupin, gentleman-vlomilec. Elegantno vezano Din 38 . . . Levstik Franc, Martin Krpan. Z risbami Hinko Smrekaria...........
18		30	—
10			
10		20	
10		18	_
		15	
15	—	26	_
		20	—
		40	—
		30	—
		100	—
15	_	,0	—
10	—	12	—
		50	—
16	—	20	—
6	—	10	—
15	—		
10	—	16	_
20		30	_
16	—	20	—
10	—	15	—
18	—	30	—
28	—	32	—
3	-		
4	—		
10	—	16	—
40	_	60	_
25	—	32	50
		40	
		16	_
10	_		
10	—	15	_
7	50	12	_
20	—		
20	—		
80	—	100	_
16	_:	20	_
30		40	_
		80	
33	_	40	
		80	__
24	—		
10	_		
10	_		
48	—		
10	—		
5	—	>	
16	—	20	-
		160	_
24	-	30	—
	—	20	—
25		32	_
20	—		
20		25	—
15		22	—
		20	—
Levstik Franc Poezije. Trije zvezki po • ■ ' ■ .......i .... J
skuoai vezani v en zvezek, platno..........»•*»...»
Levst k Vlad.. Gadje gnezdo. Povest Elegantno vezano Din 34 . . .......
Ljudski oder: III. zvezek: Mlklova Zala. Igra v 5 dejanjih .........
IV zvezek: Tihotapec Ljudska igra v 5. dejanjih ...........
V.	zvezek: Po dvanajstih letih. Ljudska igra v 4. dejanjih .......»
VI.	zvezek: Kamposteliskl romarji. Pevska igra v 3. dejanjih .......
VII.	zvezek: Mlinar in njegova hči. Ljudska igra . ......... . ..
VIII.	Scapinovc zvijače. Komedija v 3. dejanjih............
IX.	zvezek: Revček Andrejček. Ljudska igra v 5. dejanjih'........
Pevske točke k igri Revček Andrejček.................
Majar-Campe, Odkritje Amerike . ..........•.«..»..»..
Majdič. Nasveti za hišo io dom ......••.•»«■••»■»»»•»
Majster. Poezije	..»..«....... .........
Marryat, Morski razbojnik Povest.....................
Mazzini-Gradnik Dolžnost človeka.....................
Meško Ob tihih večerih, 11 povesti. Elegantno vezano Din 38 ........ .
Meško Slike 8. povesti . . ......................
Mole Ko so cvele rože. Pesmi.....................
Nap o t nik. Hughesov brzojavni aparat....... • • • • - -......
Pahor, Veseli bratci Koračnica. (Moški zbor s spremi j evanjem klavirja)......
Pavčič. Našim malčkom (za klavir) ................. . .
Pevec, Mlekarstvo ; črticami o živinoreji..................
Podkrajšek Veliki slovenski spisovnik................» . .
Prešeren dr France Poezije. Ljudska izdaja. Elegantno vezano Din 28......
Pagelj. Mali ljudie .................... » » " •
Pugelj, Naša. leta Povesil..........■........... . . . .
Res dr Al. Dante ob 600-letnici. Elegantno vezano . ..............
Rodenbach-Gradnik. Mrtvo mesto. Roman. Elegantno vezano Din 28 .	• - •
Rolec Tončkove sanje na Miklavžev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih . Rostand Zupančič Cvrano de Bergerac. herojska kom v 5 dej Ele? vezano Din 48 Rozman Ivan. Nova erotika. DIsonance in akordi. Elegantno vezano Din 32 ... .
Sarabon dr V. Zgodovinske anekdote. Trlie zvezki po............
Vezani v eno knjigo, platno ...	.............
Sič Albert Narodne vezenine na Kranjskem. I. zvezek ............
II. III IV zvezek po	....................
Slikamce: Otrok na prvem potovanju............... . . . .
Deca raja vija vaja "........................
Trnjulčica	............ ............•
Slivnik, Perutninarstvo. Kako vzgajajmo ta neguimo kokoši ln druge domače ptice. Z
mnogimi slikami	.......................
Šorli dr lyo. Novele in črtice................... . .
Stritar Zbrani spisi Vil. zvezek.....................
Tagore-Gradnik. Ptice selivke .....................
Tepina, Podkovstvo Pouk kovačem in konierejcem.............
Tolstoj-Levstik, Hadžl Murat Roman. Elegantno vezano Din 36.......■ . .
Tom.nšek Slovensko-nemški slovar...................
Tominšek Nemško-slovenskl slovar....................
Veber dr. Fr.. Analitična psihologija....................
Veber dr. Fr, Sistem filozofije................. ........ •
Verne Jules, Otrokn kapitana Granta. Potovanje okoli sveta. Roman v treh delih . .
Vilfan K. Sarafan. 7a citre . ........................
Vlfan K.. Slovenski citrar........................
Zbirka žepnih slovarjev:	• • • • • ............
Francosko-slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Pretnar .........
Slovensko-francoski slovar. Sestavil dr. Jamko Kotnik ..........
Italijansko-slovenskl slovar. Sestavi! dr. Josip Valjavec . ......... .
Slovensko-italijanski slovar. Sestavil, dr. Josip Valjavec ..........
Latinsko-slovenski slovar Sestavil dr. Fr. Bradač........... .
Zel ta plevel. Slovar naravnega zdravilstva .................
Broširano		Vezan:	
6	_	10	__
		26	—
10	—	18	_
18	—		
18	_		
18	_		
18	_		
18	—		
18	—		
18	—		
20	_		
15	—	20	_
20	—	30	_
10	—	15	_
15	—	24	_
20	—		
15	—	24	
20	—	30	_
10	—		_
10	—		
10	_		
25	_		
25	—		
		60	—.
12	—	15	_
15	—		
10	—	15	_
		80	_
10	—	15	—
		15	_
25	—	32	,50
12	—	15	—
12	—		
		45	_
17	50		
20	—		
12	—		
15	—		
25	—		
40		50	_
18	—		
8	—		
		10	—
20	_		
15	—	20	—
		20	—
		60	—
30	_		
48	—	58	—
3	—		
6			
		70	_
		70	—
		70	—
		70	_
		70	—
		75	—
r i
r i
Katalogi na zahtevo brezplačno.
Knjigarna kleinmayr & Ferd. Bamberg d. z o. z., Ljubljana.
n		p	in.«^	i
' W W V '
^ y x x x x x x x
Nrejujfi Franc Euc. Izdaja za Konzorcij «Jutr*» Adoli Ribnikir. Z* Narodno tiskamo dd kot tiskanurja Fran Jezerick. Za iaaeratni del jc odgovoren AlojiiJ Novak. Vai t Ljubljani.