Zapiski, ocene in poročila
IZ  ZGODOVINE SLOVENSKIH BESED  COMPA,  COMPE
Ime čompa, čompe za krompir ljudi zelo zanima, a si njegovega izvira in pomena ne znajo raztolmačiti. Da je res tako, nam pričajo vprašanja v radijskih jezikovnih pogovorih, ki nanje rajni M. Rupel npr. dne 18. dec. 1954 in 12. aprila 1955 ni vedel odgovoriti.
Krompirjevo ime čompa, čompe je prvi razlagal Jurij Plemel tako, da je izraz čompe »prav za prav: kepe, kar bi utegnilo .Knollen' pomeniti«.' K. Strekelj je zapisal, da je naziv čompa za krompir (Gorenjsko, Koroško, Bovec) »temnega izvira«,^ B. Teply pa meni, da je nastalo ime čompe iz nemške besede Klumpen.^
Spričo tega, da je krompirjevo ime čompe doma predvsem v krajih, ki so v posredni bližini Furlanije, se ni zdel sprva popolnoma od muh zapis D. Trstenjaka: Zampa ungue, pie davanti all'animale quadrupede, Kralle, Klaue, slov. čampati, svinje čam-
152
pajo, die Schweine fassen das Futter.* Pomensko bi torej mogli dati v tem primeru ime čampa > čompa nekako ob ime svinjski grud.
Verjetnost o takem izviru imena čompe pa se je zdela zelo majava m neprepričljiva; zato je bilo treba vnovič tehtno preudariti, kakšen pomen more neki tičati v tem vzdevku. Pri spovračanju k starim mnenjem, da je bil krompir sprva le »kruh ubogih« (na Angleškem in kralj Ludovik XVI.) in »poslednji preužitek ubogih« (A. M. Slomšek), in ko smo iskali v furlanski in italijanski soseščini Soške doline s čompe_skladnega imena, smo naleteli na nenavadno italijansko besedo ciompo. S ciömpo (= čompo) za-. znamuje Italijan v vsakdanji govorici tako imenovanega »malega človeka« nasploh, tj. uomo del 1'infima plebe, popolo minuto, v prenesenem, zaničljivem in prostaškem pomenu pa sploh slabega, neotesanega, nesposobnega ipd. človeka, kar rad izraža z rečenico: Sta li come un ciompo, kar bi po naše rekli: stoji, ali je zabit, kakor štor.
O besedi ciompo, ciompi pravijo nekateri italijanski jezikoslovci, da je »termino storico d'incerta origine«, ki se pokaže najprvo 1. 1343 v Florenci kot poimenovanje za brezpravne najemne tkalce sukna v tedanjih florentinskih manufakturnih suknarnah. Drugi pa dokazujejo, da je beseda starejša in da izvira že iz 1. 1326, ko so francoski vojaki Karla Kalabriškega in vojvode Atenskega rekali v Florenci vsakomur, ki mu je pritikal kak višji ali poseben naslov, compere (boter, kum), kar so Florentinci sprevrgli nato po svoje v ciömpo, ciompi. Mogli pa so posredovati to besedo Florentincem še prej trgovci, ki so potovali na razne francoske sejme, ali pa je ime ciompo bilo skrojeno celo že takrat, ko so bili Florentinci s Francozi skupaj v križarskih vojskah. Najbolj pomembno pri vsem tem pa je, da je vzdel ime čompi do tedaj brezimnemu preziranemu proletariatu prav »popolo grosso«, kakor je imenoval na drugi strani »mali narod« bogate in vladajoče florentinske meščane.^
Največja verjetnost o izvoru in pomenski skladnosti slovenskega poimenovanja krompirja s čompa, čompe iz ciompo, ciompi se pač zlaga s tem, da je beseda čompa, čompe doma le na področju od Soške doline prek Tolminskega, Kobariškega in Bovškega na Gorenjsko okrog Kranjske gore in dalje na Koroškem v Ziljski dolini. Ti slovenski kraji so nekako v območju in podaljšku predelsko-nadiške ceste, stare glavne prometne žile med temi pokrajinami in Benečijo, Furlanijo in Severno Italijo. Res je, da nikoli ne bomo mogli zatrdno dognati, kdaj in kako je bil prenesen izraz ciompi na Slovensko. To nas pa nikakor ne sme zavesti na stranpot, da bi iskali izvor besedi čompa, čompe drugje ko v najbolj verjetnem družbenem soimenskem prenosu od ciompo, ciompi na »kruh ubogih«, tj. krompir.
Prezreti ne smemo tudi primerov v slovenski književnosti, kjer pomeni beseda čompa, kakor v italijanščini ciompo, slabega in avšastega človeka. Gospodar Preklezen zmerja deklo Ušperno s »Ti avša, brljavka, cafuta, čompa, drpajsa.«' V »Jamnici« pa je zapisal Lovro Kuhar, da je imel Münk »pri hiši za dekle le slaboumne in postarne čampie«, kar je Prežih sam pojasnil v opombi z: avša.' Campra je torej le koroško-ho-tuljski narečni izraz za čompra = čompa? Kot psovko za počasno žensko je zapisal besedo čampa iz nekega Cafovega zapisa Plet. L, 93.
Lahko je, da besedi čampra in čampa sploh nista naslonjeni na ciompo-čompa, marveč na furlansko ciampa, tj. levica, leva roka, kar bi pomenilo osebo, ki dela z levico, torej počasi, nerodno, obotavno, skratka topo in nepreudarno. Izraz čamparina za levico je slišal Erjavec v Banjšicah,^ čampar za levičar v Solkanu,' Levstik pa je pripomnil, da je čamparina romanska beseda: furlanska zampa, ciampa, ledinski ciampa = leva roka, levica.'" Za Kuharjevo čampro pa ni izključen še morebitni tretji vir, tj. ustrezna koroška narečna nemška beseda, npr. Tschärperle = einfältiger Mensch = preprost ali tudi top, trapast, slaboumen človek.
Izraz čompe za krompir je še dandanašnji povsem živ v krajih, ki sem jih prej navedel. V slovenski lepi besedi ga je potrdil npr. pesnik Joža Lovrenčič iz Kreda pri Kobaridu, ko pripovedujejo, da Ivanček »doma že v izbi za zapečkom / sedel je in opazoval očeta, / kako iz prožnih, belih viter / za čompe nov koš spleta —« / in kako »Trenta-rica vstala je / in comp mu [= beraču] s skuto dala je.«" / Vendar je pesnik pri tem prezrl, da v 16. stoletju v Trenti še niso pridelovali krompirja, saj so ga spoznali šele • okrog 200 let pozneje.
Zanimivo je, da potrjuje popolnoma neodvisno od mene moje mnenje glede izvira imena čompe Hinko Wilfan v sestavku »Bovške čompe«, kjer pravi: »Neki šolani Bovčan
153
pa je odkril, da se čompe imenujejo po tkalcih v manufakturah, ki so jih revne in slabo plačane zaradi uporništva zasmehljivo imenovali čompi.«'^ Kateri šolani Bovčan je to, pisec ni povedal.
J o ž e  s t ab e j
Opombe: 'N 1845, 206. — = LMS 1894, 31. — ' KMD 1945, 111. — ' LMS 1875, 86. - = Niccolo Toma-seo, Dizionario della Lingua Italiana. Vol. II. Torino 1924, 1441; Guglielmo Volpi, Vocabolario della lingua italiana, Firenze 1940—41, 287| Enciclopedia Italiana di scienze, lettere ed arti. Milano 1931, vol. X. 384—385 (napisal prof. Gino Scaramella v Florenci) i Srđan Đokić, Ustanak čompa u Firenci 1378, Beograd 1954, 83. 86. — • J. Mencinger, Cmokavzar in Ušperna. LZ 1883, 446. — ' ZD VII. (1964), 87, 438. — •LMS 1879, 135. — »LMS 1882/83, 200. — »LMS 1882,'83, 342. — " Sholar iz Trente. Ljubljana 1939, 25, 151. — "Tovariš XII  \. 8. januarja 1956, 9.