Leto LXXVH It. sa
Spedlzione ta abbonamento Poštnina plačana v f o to v ini
Cena 50 cent*
UKU^UMiO JVO  LN  UPKAVA    L/UBUAKiA. kucc1mukva IZKLJUČNO ^A8iUK8TVO u ^ia*e 12 Kraljevine Italije m
fTTVIHNF PI'RRI.iriTA IT*.I S   A.. *ffl.ANO
ULICA * —
*1-
ai-aa. n-at. ai-*5 mi ai-j» —
pri pottno ćettovaem a*' LJuMlana mm* 10-351
opoldna — Meaećo a naročnina 11.— tir.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ta pubblicita đJ provenienza italinna cđ eetera: UMONE PUBBLICIT* ITAUANA S. A„ MI1.ANO.
Azibfii del nemico
stroncate in Tunisia
I rorti di E?tra e Algerl rlrctutamente colpiti dal nos tri torbar dieri — Un r^rcscaio s'lurato — Sette velivcH
nemici distruttl
r Ouartler Oenernlp dol le" Forre Armate comunfca In data di 27 gennaio il scguente
ho*l-*ftino n 977:
NeHa Trtpolitflnla Oro?rtpntalp Umitati scontri  di  opp-- sti  repi rti  moto ri^.ziti.
Un attacco appoirgintc da carri nrmatl e pontatt di nip/zi bi" n dat« contro nostre p'>*4*7:?oni nel settore t«n:smo venivano re-sp*ntl.
N-stri carHatori dtetruggcvano m o m-hatt'menci un hlmntore anionrano: tre nwr»Hr deJI*eo;a*pajgg1o sonn vtntl ca*tnra-tl; altri qi*a*trn aopnrrcehi vrn vano *n-eendlati al **uolo daJta oarcia crminica n un r'nseitn ntta^r«. sti arr^p rto nvversario.
Fo-maz'rnv di ho^bard ori itaUnnr h.mnn rfp«»totamente oipito le attrezzatare di Bona e di AIer**ri.
Con aii','",° n^hne nottiima no? Mfdt« raneo occldentale  un  no*tr acrosilurinto
cmtrava con frilnro on p^roseafo ol tnnn dlag^do navigante in convoglio.
Nel pomeriggio d i lerl e qoe«ta notte quadHm ton nemici h"nno tentnto laoir-širni su Me~sina: la d'fcfta oontroaereo ha in podito asrli a*t-*ccant1 di agtre aoirabl-tnto costringendoli a s^ndarf \\ carico di bomhe ;n mnrp ed In localita, vicinJori; drnni nm gravj.
Due del velivoli ragrtaiti dal tlro d~!lo artir'iTie. precrtavano uno a Levan te di San r?an*ori   - ralrr   a ponente di Petlaro.
Stamnnp pren pHma dellfalba un aereo ha sorvolato Napeli lanc*ando da altisama Ojnota alrime bombe cadute nei preasi di Tnrre dol Groco: duo ease colon:cbo rlsol-tan. rnlpite e due feriti s no segnalati tra t poleni.
Vnn ha fatto ritorno alla base un nostro
vplivalo.
NOV USPEH NEMŠKIH PODMORNIC
Na Atlantskem in Sredozemskem morju so spet potopile 16 prevoznih
ladij s skupno I03.000 tonami
Strti sovražni napa&i
na teniškem bojišču
Naši bombniki žirova bombardirali pristanišč? Bon o in Alžir — Torpediran p a mik — Sedem sovražnih letal se*
strelienlb
Glavni stan Italijanskih Obor^enih «fl Je objavi 27 lanuarja naslednje 977 vojno noročilo:
V zapadni Trinolitanili ornofon: "spopad' obn'o^trarskib ok!opnib motor:7'ranih nd-dolkov Napad kf *o *a pođnnrm'i bom' vozovi in sunki oklopnih sred^tpv proti našim postojankam v tuniškem odseku so b|ii odbiti
NaSi lovci so v spopadu v zraku onfrnfl ameriško dvomotorno letalo. Trije člani posadke s«> bili ujeti
Nrmškj lovci So med posrečenim napadom na nasprotnikov- letališče zažgali na  tlrb   štiri  druga letala
Skupinf ilah.ian-k'h hnpi^'i'knv <o po. novno zadele pristaniške naprave v Uon1 tn Alžiru Med drznimi ponoćnim« rotpn nad zaparlnim Sredo7rml.iem je ia<c *or-pndno leta'o cadelo s torpedom parnih arednie nosilnosti   ki ie plul v konvoju
Vfera.i popiddne in  oonoči m> mh-vjh) kova štirimotorna    letala   ikii«al.i nar»a«ti Messfno    Protile*a '*ka   obramba   ie napadalcem onemoeočila  polet  oad stanovanj 6ki okraj     Prisi'ila   iih   ie   da So anci^tall tovor bomb v mo»-i*> in        ki u-aip Skoda  ni težka.    T^povsk;    izstrelki so zadeli dve letali   kf sta treščili na zemljo eno vhodno  od San Granierija. drugo pa sanadno od Pelara
pred  zoro eno letalo Iz največje višine je ki So padle v okolico Zadeti    sta  bi'1 dve da sta  med ra-
Davi   je nekoliko priletelo nad Napo'i odvrglo nekai bomb Torre    del Greco kmečki  hiši Poročajo njenci dva kmeta.
Eno nase letalo se ni vrnilo na oporišče.
V severni Afriki samo delovanje hr« Idole. Letalstvo je v Tunisu bombardiralo sovra+ne motorizirane oddelke in ns ne-Uem letališču nn*čUo ali poškodovalo večje število bombnih letal.
Ob obalah A!*ra je bl1-» zažgana velika sovražna transportna ladja.
Viff?ke Iz^vfre anglo a mer ikega letalstva
Rerl'n. 27   |an   s.  Po obvestilih iz po-
nb'nšče^ih v"rov «=o angioar^enške letačke 5!le v Severni Afnki ptrpele od Dričetka ^ov*?>7nn?ti v +em od^ku do danes 'z^ed-n0 hud? izgube na letakih in posadkah Od 1 ov+obm 1012 do 22 ianu^ria 1Q43 je zavo-^n:ško lete'stvo izgubilo 1303 letala.
Spopad med ameriškimi vojaki in Maročani
Tahger,  27.  jan. s.  Poroćajo  o novem
i"' en 11 ^t^^' M "n*oV**»ri1 n arr^^r^š^imi vu-iaki. pri čemer sta bila dva vojaka ubita. Spor je naFtal zaradi napada a*^e:iških vojakov na nekega prodajalca, ki je protestiral, ker so mu vojaki prevrnili voz z blagom Prišlo je dc spopada, katerega se je udeležilo veliko število Marrčinov. šele oborožene patrulie so preprcčl'e nadaljevanje inc'denta Okupacijske oblrsti so odredile stroge mere proti dor^očinom zaradi ponavljanja takih incidentov.
Imenovanje gr^2a CfimeVa
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27 jan. s. Vrhovno poveljniStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje  zredno poroč'lo:
Nemške podmornice s potopile v Sredo, zemskem morju tn ▼ Severnem morju 6 ladij s skupno 28.S00 tonami, ki so pripadale majhnim, a močno zaščitenim oskrbovalnim konvojem.
Na Atlantika so podmornice nadaPe unlč'le kljub velikim viharjem med Gren-indijo in ekvatorjem 10 ladij s skupno 75 000 tonami.
S tem je sovražnik Izgubil 16 ladij s skupno 103.000 tonami.
a
Berhn, 27  jan   s.  Glede izrednega nem &ega poročila o us«pehih nemških oodmor-nic se doznavajo iz vojaadtega vira na^led rie podrobnt^ti:
Ptxin>orn ce nadatjuiejo svoja zmago^Mta p»*tovan,a z napadi na m^ćnt> zaščitene so> vražne k'mvoie od Atiant ka do Severnega in do Sred<*zem6*ke£a morja Na največ tem pri z- Tušću borb so nem ike podmornice na* vilic d vjaniu silnih snežnih viharjev, za* radi katerih so okoJ sčme vidljivosti izredno težavne tn skoraj 9ncmugoca 10 napadt. na kako sovražno t>rtxio\ je. vendarle povsod budno na straži te>r so dosegle uspehe 1;-»knjene v izrednem voine jx>rocilu.
Neka nemika podmornca. kj je bila v osrednjem predelu Atlant ka. :e podnevi napadla petrolejko ladjo z 10 (KK) tonami, ki je b^'a s po'nim tovorom na poti :/ Amerike v Afnko Torpedi so petroiejsko ladjo zadeli, nakar je nastala na ladji eksplo-z-ija
in se je ladja potopila Kakor poroča Mednarodna obveščevalna agencija so nem?ke nodmorn'ce potonile navzlic «:rkanom s*, nadaljnj dve petrc«le'sk; adji. ki sta bHi natovorjeni  vsaka s 15.000 tonami goriva-
Psih Tleski učinek na ameriško prebivalstvo
Berlin. 27. jan. a. V. jaški sodelavec lista *Brsen-Ze:tungc piše o prdmorn ikj vojn4, ki se vodi s tolikim uspehom ter prikazuje poležaj k: je zarad: tega nastal v nasprotnem taboru Poudaija predvsem, kakšen psihološki učinek ma ta vojna na severncamer šk: prebivalstvo, ki vidi. da je vojna pr šla d: njeTOvh obal in : kor~« j v njegova pristanišča Drugo v tej zvez za-nim vo poglav^ je čedalje večjo p manjkanje goriva v Zedinjenih državah Sam; ame-rški 1 sti so o tem pred dnevi pisnli. Ed^-n I izmed niih je napisal: Vprašanje benen^ je postal v Zedn-enih državah v nekaj mesecih javna nesreča.
Po^mem'ški protrlcm je najvažnejši
Ruenos Aires, 27. jan. s. List »Nael^n« doznava iz VVashingtona. da zavezniške v z aše oblasti sodijo soglasno, I a so vsi uspehi zedinjenih narodov na raznih frontah dvomljive vrednosti, ako se ne reši vprašanje podmornic. Zdaj se priznava, da nove gradnje Amerike v letu 1942. ne izravnavajo izgub, ter se naznanja, da so izgube v tekočem mesecu večje kakor v decembru.
Junaška obramfea
Stalingrada
Zim-sk? f~itka na vzhof nT fronti se nadaljnje z nermatijšans sili — Uspešni neonski protinapadi na pc£ro£ju Manlča
in Dona
Iz nemškega vojnega poreč la
Nemško vojno poročilo pravi o bojih v Severni Afriki in v Sredozemlju:
Ilim. 27 jan. s. Nj. Vel. Kralj in C;s..r je z dekretom na predlog Duceja imen:val za svojega kom sarja v heraidičnem &ve'u
, senatorja grofa dr. Mariana d'Amelia, dr-
I žavnega ministra.
Dr. Gobbels o pstrebih fetalne vcj::o
Berlin. 27 jan s Vojna gre moT\ia hitreje, kakor s: mi*lmo, nasproti svojemu dramatičnemu vi/ku ni>e dr Gobbels v uvodnem članku objavljenem v »Das Re;ch« G'^antska bitka za naš obstoj ie ston>:Ia v fazo. v kater ni več d oval'eno zanirat: oči ored stvarnostjo dc s rev Vsi smo spora z* umni zdaj. da moramo storiti več mn^<jo več. kakfT smo storili doslej, da dosežemo kar na i h treie mogoče in na na'b^»'i: nio coci naćm ci'j znv»fio»vite«s m^u po kate» rem tako cmreče iVeT>en:mo. Težave, ki so nasta'e med to vo no tako na front ka^rT 1 domovini, so ustvar le nu:no>t st«v-itr trrlnc sklepe, ki so že znani in sk'ep-e, ko Soo«. >e v nadal;n;em storjeni. Nove žrtve. k: j»h moramo m 'ih bomo nrvab prer>a"arr «■ te i bo~bi za ohranitev nT'e*i nar*vfne«*a ednstva. so kategoHčni :m.'.>ori'tiv ra nir^d RaTTvVfl^mo z vet enTrt';ami kakof si sami mislimo, gotovo z večiimi knko'- iih se«!*j u^"*-ab!jamo za dosego našega naj-v š :c-*i ct"1 ;a.
Od danes niprei ie. k-^kor r b;l^ oS-jav'jeno. vsak item&l državi;an in^'*ke<!a £eli 7cn"-T*eo<i sr^-H oi 16 do 65 o-'no^s-no od 17. do 45 'eta 00 zakolu obvezan služiti vom;m svrham in takr. nr^oevoti k zma<?i. Ta 7"km v o^t^lem ustreza merilni do*"2no«*i &m več'a so b^mra. k i;h mt-la^a vo'na tem bo'i pravična m*^"* b:ti ni h rKvrazd-o'-'tcv na po^mezne dT-7.avl;9ne na na^ se zd;:o ^e tnko ^»uda nosain-fTn'k.Km KaVWi jvvnen »n vrednost na? ma 'zgi»ba sn-n^vxfe ivrflmczfrJcfl sn>r^o j^r^v zdo daT;ne nvožn^ti 'zoaibe *w4k*4« v-^efli narod^? NJe m-^remn v nr'Vr ri da že i-rvais-n; ukrerv ;n Hsri ki se ^^H-^ v Iv^l^če :z va'ali. globoko re?"io v ž/'i;en'e r^-m'-z-n:'kf^v in d-iiz^n Vse to je zelo nvusodno. to-la ne:zbe^no
Civlm prebivalstvo J« p^^tnvMeno v totalitarni veln! k^kor sedma na 'sto raven z borci na fmnt\ Os^be. k' v Nem-Cili 8e n«so v pr-cesu proizvodnje na vreh odsekih, mc rajo zavzeti mesta tistih, ki so
poki cani, da s;už jo na fronti. Trebc» j3 imeti pred očmi. da mneg' neinški diživ-ljani v tej tota'ni vejni niso de'ali drugega kakor govoril: c nje... ne da bi se podvrgli n;enim ne zfccžnim pos'cd cam Mi stanujemo Se v d bro z::ku:jen'h s^b^h. imamo streho nad glavo, zvečer ležemo v mehko in debro odet? poste*;o, imamo ;e;ti in p tj in ne manjka nr.m niti razvedril rad:a. gleda!išča. k nernatogrifa in kakšne dobre knj žnice Vcjrška p*"*- č la s-1 ć tato no da bi se m;sli!o na p-mien v nj'!h navedenih bes?d. ne da bi se čutila te nnba v srcu gVde tega, kar se dogaja na frontah, kjer dhrja boj.
V kakšne-m ednosu je vse to s totalno vo no? Kd. vam l^hko navede odstavek iz svetovne zgodovine, v katarem b! bilo zap'_ sano, da je nas'al ve"ik nov mperj po vr^ti lahk;h zmag. v katerih je sodeloval samo del nar da. Tega sc je treba z:vedatf. zalv^jučuje minster dr. G bbel^ in le tedaj bodo krize d bfe značaj preprostih preizkušenj, za krt^rmi bo lahko kmalu odkrilo '"p.sno, brezskrbno obzorje. Samo en greh Je. prrvi flrz'f. n to j« s*r-h<^n?t-nost. Ne omadežujmo sa z njim in bod mo hrabri!
Otvoritev japmske^a parlamenta
Tok j. 27 jan s. Doznava se. da bo nr-nistr~ki Dred-ed^i^ general To jo ob zopet-ni otvoritvi parlpmenta. ki bo iutri podal izjave, s katerimi bo obia^nil temeljna načeTa vlade elede T^zn?h notranje-poli-t'čn:h in mednarodnih vprašanj Jutri bota govorila tudi zunanji in finančni minister.
Vjjašhe izgube Avstralije
Saigon, 27 ian. s. V predstavniški zbornici je avstralski minister Cnrtin naznanil, da je AvstraUja od pričetki vojne do 31. decembra lanskega leta uegub'la 30 718 vojakov, ki so padli ali se pogrešajo, 12.370 pa je bilo ranjenih*
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27 jan. Vrhovno poveljmštvo t nemSke vojske je objavilo danes naslednje poroć.lo:
\ ekka zn.iska bitka na vzhodni fronti se nadaljuje z nezmanjšano silo in se razširja na nadaljnja ozemlja.
Se za oorbo sposuoni deli 6. armade se v ruševinah Stalingrada z uporabo vseh. ob- I rambnih sli branijo proti neprestanim aa- | padom sovražnika na zemlji in v zraku \* r ve2ejo *»iie več sovjetskih armad. SovrHž«ia skup.na, ki Se ji je posrečilo vdreti v mesto, je bila v osir.ii bojia razb.ta. \
Na ozemlju Kula na potekajo lastni po- I kreti po načrtu. Sovražni napadi  zap.i rio od    .Mani; a  so  bili    zo[»ef   v pro.iu tKtb.ti.   Napad nemških divizij  med j cen. in Donom je ob močnem sovražnem oeporu  prdnoil  nadalje na ozemlju.
^cvraziu   p«i-Kus»i    pr» prečiti    izjjia'i*i jo obrambne fronte zapadno od  Vor«»n *>a »n poskusi, da bi se z močniaii peho n nu n oklopn nti Mlami uo^e^ei vdor, so oiii vavo odbiti.
V bilki ju/no od I^adišf;ega Sercra *\\\ mo ni so\ruZ;u »Klopni >n pehotni »iddelki, ki so na nekater.h mestih po de-etkrat. drugod pa po osemkrat pr**>ii k niipad i, od naših čet o;1b ti z najv. čjimi izgubami. Posamezni manjši vdori so bili taki j odstranjeni. Letalstvo je ra bremenjevp lo kopno vojsko z močnimi napadi na so-viitne bojne postojanke in osk b v Ini promet Lovslia letala so v p tdi dneh južno od Ladoškega jezera sestrelila 97 sovražnih letal ob eni lastn; iz rubi.
Pri dnevnih in mčnih prodorih nad zased no zapadno ozemlje je sovražnik izgubil 9 letal. Posamezni sovražni bombniki so v pretekli noči s kršitvijo švicarskega državnega ozemlja prileteli nad južno Neirčijo, ne da bi metali bombe.
^ Neko pristaniško m. st j ob iužnovzhodni o* ali Angli e in neki kraj v južnov hodnem delu otoka sta b!la včeraj n pode na z bombami težkega k.libra.
Berlin, 27 irn. s. Jurrški odprr branilcev Starngrada je tudi danes predmet ob-čudu-'očih komentarjev v tuka šn.i h vojaških krcp.ih in v t{sku. Med n-š-vinami mesta, ki je ^mo še brezoblični kup ruševin, se nerrgki veja ki skunno z rumun-<=kimi. itaMjansk;mi in hrvatsk'mi odrieJki b-^r^o knkor levi. Možje, ki tvcr'jo živec v Str'.'i'T^radu oMeamnlh polkov so t'sti ki so se udeležili vojne od prvi** dni sovražnosti z Rusr-o, ki so norazili so"ietcke voi-ske na Dnjoru. na Doncu in Donu in ki 90 se zoperstavljall ofenzivi Rusov v pretekli zimi. in kolčno tisti, ki so prvi sto-p'li v sedaj porušeni Sta^nn^-ao*. petem ko so. boreč se. prevalili 60 km na dan po stepni vrečini.
Bukarešta, 28 jan. s. Pozornost krajevnega t'ska *e naper ena na vojaške dogodke teh dni in zlasti na epopejo, ki k> ustvarjajo branilici ..t~iingrada Direktor -Cuventula« pos\-e'a nemškim in rum unskim četam članek v katerem navaja Ta junaški odpor je najbolj g-n'jiv dokaz žrtvovana v sedanii vojni V ruševinah StaJingrada daiejo Nemci in Rumuni ide*i domovine neprimerMiv bTesk ter poživljajo na+viš^e trenutke junaštva. Žrtev hi"9*>~ih sinov Kumin!je. n*fie >Po-
Bodočnost Rumuni ie se u-tvar4a na bojiščih in sedanji tragični dnevi kujejo svetlo usodo Evrope.
Prozen st?ri3^ra|skega cdpirra
Per'in. 27. jan. s. Obravnavajrč še v^doo skrajni odpor so\Tažn'l^u s strogi branilcev Stalingrada. poudarja večerni tisk zlasti izredno ve'ik delež teh čet pri razvoju opera r j na v-ej vzhodni fronti Ako je ena rerrška armada ob'eeana v utesnjenem pro5toru srednjh okrajev m^sta. so v tem od=--~ku zano^Tene številne sovjetske amn-^de. Če tudi ne upoštevamo, da se v izredno hud h borbah v Sta'n^adu sovražni vo:inJ potencial v splošnem postopoma 'zrnb\ia je treba n^ipomniti. da je velik pomen  žrtve nemšk:h Čet rr-edv^m
v tem d? so omo^e"* kavkaski armad; pr^.,vpar.|j0 v pOp0inrm rc<^lu   ne ^a bj
rdeče ?*mode. ki so znpos'ene do danes okro? S*?il;nsrada mo^e p:-ihifeti v pod-rrčio Kvb-ina in ovijat' nemški voicko Nem=ko vhovne DOt-eliništvo Ir»bko tako že zdai r?čuna s kavkpško armado, ki je ^po-obna opraviti važne poverjene ji naloge.
Kome^'^nip«; bud*» iz^i'be Sovjet ov ok*-1'^ Ma'j^^pda n- irominjajo listi, da je treba upoštevati   tudi    izredno visoko
število sovjetsk;h ranienrev. knter;m se razen v zeio redkih i7iem.ih ne mnre nudit takojšnja pomoč in jih odve?tj z bojišč. Ti ranjenci v sploSncm ne mo-eio prenašati smrtonosne temperature 30 stopinj pod ničlo.
Uspehi finskih čet
Hels'nki, 27. jm s Vojno p I ftf*' "izvija: Na vseh cdseklh fronte se nndnl;ujt* živahno udejstvovanje patrulj. T k * .a fronti Aunuško ožine kakor v odseku Ru-kajarvija na fronti Vzhodna KareHJe so bik odbti sovražni poizki:sl izvidništva. k! so biti izvedeni z znatnimi si'a ai. V južnem odseku fronte v Vzhodni ICarelrji ob Icluj« finsko topništvo nčlnkov.to n 'ki voJv utrjeno sovjetrko postojnnko Pii tem nastopu so bila uničena številna zaklon šča m posadkami ter 10 utrdbic.
Ctctrije kizncr^tjv v sovjet^k li polI:iIi
Berlin, 27. jan. s. Iz p: i -"t j:i g« vira sv» doznava, da so Sovjeti, '.a bi nalomesti'i s svežimi četami v borbah m vzlio ni fronti strašno decimirane divizije. U3tano\'ili in poslali v boj stotnije ka2iriencev in p »-litičnh jetnikov. V nekem pc'ku. ka je š4t-l 1.400 ljudi in ki je 25. januarja napade] nemške pc3tojanke v osvku Rževa, sla bili dve stotniji sestavl;eni iz deg ad an b oficirjev sovjetske vojske. Napad se je izjalovil z izredno hu Umi iz&utxmu za sovražnika.
Vzhodna frr^ita j? skupna vsej Evropi
Mndr.d, 27 jan. s KomentiraVč p lo-žaj na rusk fronti, piše !!at »ABC da -j.« ta fronta skupna vsej Evropi in vf^j za-padn: omiki ter nadaljuje: Vojna m^n oi'i totalna. Vse ali nič. Blagostanje ali b:da. Vladanje ali ružen stvo. Ne zad"s*u:*e osvojitev mest. Treba je. da bol ši>v ška vojska izgine. Tc je prvi pogoj za končne zmago.
Nemška Int^Ia pr>**nevi napadla Anjl j3
Berlin. 27. jan. s. Nemška brza bomn leta^ so izvedla včeraj podnevi ofenzivne sunke nad južnovzho<ino in južnoznpadno angleško oba'o. Odvrgla so bombe na vojaške naprave in povzročile znatno škodo.
Kitajski general za cllfe trrjas^a pakta
šanghaj, 27. jan s. K-ta^ki generali I Vukuaven, ki je nedavno prešd z vs~> svojom ; vo'sko k narodni K tnjrki. e po lai nekaj izjav znstopn ku agenrije Stefmi. Zatr J»l je. da se je odi čil zapustiti Cungking ko I je doumel, da je Čun^k ntj pista' na /adno 1 orodje v rekah Anglosaaov, J:ipn ka sa ; pa bori za neodvisnosti az;sk'h n^r^dov. i Dodal je, da ;e dpoved ekc t^rif nr lnim pra-I v:cam s strani Italne nov doka-', p: poln d* j ga odkr tesrčnega sodelovan a O ;i z Ja-] ponsko v borbi protj največji nevsrnosti, i k' lahko ogr ža svet. to je komunizmu Gkh* ' neral je zaključ 1, da h če dnti vse svoje I sHe na razpolago trajnemu paktu, da cd-l strani s sveta ruski boljšev.zem in anglo* i ameriško plutokracijo.
Sanghaj, 27. jan. s. Nadaljujoč oč:5če-valne on^rac'je v pokrajini Hupej, so ja-5 Donske čete r>repreč;i"p tri rx>:zkuce vdora v nj h črte. Po hudh borbah so bile uni-^p^e znatne čungkinške in komunistične sile.
F'cs2:o sestanka v Casablanci
C talili In C^ir^kajSek nista poslala nt* zast^pjdkav — Ilazriaranje v angleili javtaisti
;hV! v sr-ire-mstvu svojih ] 3.vtbltnci. kamor &*a no- ,
Uzbuna 27 ian s V po'rdrlo teK-'h ne-sc^*tisrj in tožavnjosti pc^ožeji v Severni Afriki se 'c danes zvedelo d-i s'a &t. sest-Ia Rf^vet in Chu-chV! rt':1^T h štabov v C*1 kl c^'a tudi D? Gin^a in Giravda. da bi rrna noT.>: ^'a. na; se spravita. Na posvotu. ki je trajal de-et dn; so bi'e tudi izm^n:a-ne b"z-:ivke s Stalinom :n Dangka škem, k? *ita bila tird: p^vab'j'vri. p-i s*a rdgm'o-r'a, da se ne inćrefti oddarjiti od svr«;?h držav. S-"n \ m?J Ro n^ve'tom in CJhur-chn--m ki ie bV ro uradnem r^otročdu zeTo težaven in je z^htev-7' \-e'rko de-!a, p^»trjujt štCN't^e težave ki r'h morajo n>-ob*v:'-I:*ti za-vezn ki. da bi našli enotno smer SA*c«jeg^ «.tcirvn a.
R;m. 27 ;^n Si L^rid^o'-^t t'sk je rx> tisnil v ozad di b: imele o—o*»tora rrzo-iavke o sect'nku med Ro^e\Tltom n Chur-chilV-im v fra"ci"kcm Maroku. V m^Vietn so to o^^o^'a^T brzojavi, ki pr'poa'edujejo o soncu in be'h hi V h Min'-a n-av malo pa povedo o sV-ricmn s:k!ep'h V oeta'em so rud ura-dna poročna le mecena 5 sr^'oV nimi izrabi, t-ko da sk> komentarji l"sto*v ze'o sr.J<^ni Tc*da za v*<?m tem — p^si^.av-lia colo Rt^utCT — '-e skrila ra7o>5airanfe iav-nnr-ti zaradi tc^a. ker ve'ka vpra"an;a. ka5 terih reT;tev ;e r^čaiko^-34 ves svet n-^c bila re'ena. To razočaran;e oHr^#o zra?"ta •Nevs Chron c'c« m »Oai'v HeraiM* »Ti* mes« prav frko p^a^nava d^ •rtnmrtn sn*> raznm med G:-°udo.m in D- G^uTom ni bii d^^^en«. in d^a;a* »Ca^S'anca go'ovo ne b' bila :7rK°na za k-a' «e*it3nka čn b' ne bM t« sp^- ^a\-rđ sJc^-h Vonferenee Oo h'trrnti z<r:"n:'*i <«m*razn:.ka \z nicovih r-rbeŽalf'ć v T"n «u ie odvi*«rwi možno*! v^aiVeca ^#»črta r<» ninad na cvtop«^co trd
karn;ti te važne r»r;prav1 iaTne eta.ne k^ko»r nld lijevanje ne3jpa>razumov med zavezniki Ciede afri'kih pmmetnih zvez.«
»Times« me»ni dalje, da s« zavcTm^i naći ti lahko izvede'o z RKAncntjo na uspeh i le tedaj,  kadar   bo   nevarnost p*^-lmr^ne končno roro-'noma obvlackHia.  »Denfv He j raM* Hre ;acneje: »Kaj se na krnferenci m t«klcn;!r/?  Gotovo na  kenferenc1  n'so biJa J uresničeni   pre^cJT<oaan;a   iz   \\*a-hin<2*o<na, j k.i k> bila :zrečeoa nrc-d tednom dn; tm nrej. i Ve* tki strate* k: svet št i-h zavezuj "'k-h na-\ rodW Je ni plodil  Niti besede ni rečeno j v poroiMu o rilMiuditvi za>-eznh smo f i»ov ro vomi. Nada*jnje UMn'c, ki ni bilo ; ttfOSliMeno je try. da na konferfnej n co rd-; s»*ran:li r^/:t'čn;b te?av   v katerih «0 za-veyn:k:   zaradi   zasedbe   francoske Severne : Afrke«
»Nevv? Chron:c^e* ne rr^^iSra\-n. da 'e b:1a k^TifcTenca v Afriki ker ie mncn'a dfl nobeden od doseženh u*nchov ne opravičuje tej^a. Vso obravnavana tfiiaVm*« b se 1*11-kr nretrefiala rudi k,e drusie kakoff v Afriki č> n*» bi bi no-litični pt#€*imi v Scvern1 Afrki t?ko ck-a:nc revn S tem da sta si Giraud in D? Gaulfe st;*,ni!a rr-Ve. pnfoft&J še ni u~e;eri Reutcr pojoča rudi da se sn'-ori. no ob talni« v b'ervn. ker R i« in K kisika nista mx>gli biti zastopani na konierencu
i.Timcac».tttcinuje. «a,   toda dviga duha. I njavo v letu 1943 m nič ne more bolj za
Ankara 27 1an. s. Doznava se. da fk> na*Ii anT!"-*ko Irt^lo, k' je 18 januarja od'etelo iz Teherana in so ^a odtlej pogrešali. Letalo 90 n^šM 24. t. m. v gorovju Karasran Dag. 290 km JuSno*"*.nadno od Teherana. Vsi r-ctnlki so se ubili med n1l-m< so b'li reneral Ib*-ahim Arf-^n tri;e polkovniki in kapitan Cr^pnnpvv, dir:ktor tiskovnega urada iz Teherana.
Stran 2
»SLOVENSKI  NA ROD«,   četrtek, 28. januarja 1D43-XXI
Stev.
Nova pota mladinskega sodstva
Sodelovanje s poklicno svetovalnico — Vsak mladostnik življenjepis, ki je važno merilo njegovih sposobnosti, značaja in
napisati svoj
Ljubljana, 28. januarja.
M' i !i:;rl:- scvi tvo kakor ga opravlja nepravdni ediolek pr: Ljubljanskem okrajnem sodišču, se ni obogatilo in izpopolnil » satno z imenovanjem varstvenih svetn kov, o čemer smo porčalj v prcclhodnjem članku, temveč je uvedi tudi nove metode v sp> zna van ju mladostnika, ki je potreben nje-gove pom< Tri ugotovitvi mladostniko-v h spos bnosti; značaja, duševne razvitosti in dispcz'cij za bod č. razvoj pomiga-jo sedaj m!ad;nskemu sodniku tudi poklic, na svetovalnica n mladostniki sami Sod-n k se ne zadovolji več samo s tem. da skuša v pogovoru mladostnika pridob:t; zase da mu zaupa in ga ub ga temveč želi seči £e globlje v njegovo dušo in čustvovanja
in ga pripraviti do tega. da se izpove. Temu namenu >luiijo življenjepisi,
Dlcgnosticiranje roladolctnikovih sposobnosti in značaja
P'ki ena svetovalnica na podlagi preizkušanja s posebnimi metodami otrok'vin in mladOBtnikovih »posebnosti in značaja je
za Ljubljano prdobitev prejšnjega desetletja p- sposobnostih njenega vodje dr vlada Schm'dta ;n sodelavcev je kmalu p> stal splošno znana Danes se mnogi starši, skor vsi rokedelskj mojstri, mladi ljudje-
sami in drugi obračajo z zaupanjem do n;e za nasvete Pok zalo se le. da bi se meglo tud: med sdiščem in poklicno sve*ovaln'co razvit] zelo kor'stno sodelovanje, ko gre za vzgojo in usodo otrok in mladostnikov, ki si kienili z n rmalne razvojne poti
Poklicna svetovalnica dHgn^stcira duševne sposbnostl in značaj mladega človeka. Je praktični rezultat moderne nsiho_ log"io in kot taka Izredne važnosti za opredeljevanje ocenjevanje in ksznovanie mlaci i 11 zločncev in zanemar-.eih otrok. Tu ne jrro več samo za ps'hcloško ocenjevanj zanesljivost' in veiodoctojnosti otrokovega pričevanja in izpovedi temveč preJT7-em Za poruoč pri presojanju zašlih mladost-n k v
Za mladinskega sodnika je zelo važno da pozra duševnost mladostnika, s katerim ima opravka Še'e poznanje v ozadiu stoječih duševnih gonilnh vzmeti prestopkov mu nudi smernice za pravilno vzgojno ravnanje z mladostnikom Za enak presto-pek m nujno, da bi bila pri dveh mla.iost-: kih primerna ista kazen ali :sti vzgojni ukrep Za enega je lahko koristen, ^3 drugega pa škodljiv.
Vzporedno 1aje poklicna svetovalnica sodišču tudi nasvete glede poklica, ki b* se mu naj mladostnik posvetil To spada že med ukrepe, k1 na podlagi ugotovitve dejanskega stanu stremijo za r-zdravljenjem in usmeritvijo mladega človeka na pravo pot.
Razen pri poedinih primerah se sodelovanje med mlad!nskim sodiščem in poklicno svetovalnico lahko razvije koristno tud] I prj študiju drugih načelnih vpra-šanj mla-dinske zle Čnstvenosti. Pelje je obširno in | dela še mnogo. V tem pogledu je važen zlasti štuiij gospodarske socialne in kulturne sredine, v kateri raste mladostnik, enako je važna vzgojna vloga njegove družine in še mn:go drugih vidikov, s kater'h presoja danes moderna znanost človekovo življenje, njegovo rast in razvoj. Sodnik, ki heče razpolagi ti z vsem potrebnim apa-ratom, mera imeti pomočnike ne samo med psihologi, temveč tudi med zdravn:ki, biologi, soc'ologi, vzgojitelji in strokovnjaki za duševno terapijo.
Primer mladega fatu
Za primer, kakšne dragoceno pcmoč nudi poklicna svetovalnica mladinskemu sod-n'ku. navajamo mnenje, ki ga je izrekla v primeru nekega mladega tatu. Mnenje pravi med drugim:
V primeru N. N. je psihotehnična preizkušnja pokazala, da ne gre za — v splošnem smialu — pokvarjeno in tudi ne za tako imenovano »tatinsko naravo«. Fant je duševno normalno razvit. Razvojna stopnja njegove inteligentnosti je v skladu z njegovo telesno starostjo in zahtevam', ki jih stavi nanjo njegov študij Izmed posebnih sposobnosti je dobro razvit smisel za tehniko. Na značaju ni anomalij. Ugotovili smo le neko stopnjo nagnjenosti k zame-niavanju resnčnosti z lastnim* utvarami, kar pa je na tej razvojni stepnji (fant je star 16 let) pogost pojav.
»O »tatinski naravi« je mogoče govorit' šele. če se omenjeni nagnjenosti pridruži Po neurejen potek doživljanja, kjer lahko hipna težnja prevrže potek mišljenja In vso čl c vek ovo etično moralno zasidranost in podvrženost nravstvenm kriterijem. V našem primeru o tem n: govora. Prestopek, za katerega grc\ ima poleg tega še dva po okolšičinah dana razloga:
1. podzavesten ednes, mržnja proti ekra-denemu m
2. da je že sam pošteno zaslužil r.ekaj denarja. Mladostnik, ki je že razpolagal
s svojim denarjem, se selo težko privadi na pop lno denarno odvisnost od staršev.
Terapija: Iz gernjega sledi,   da je pri N. N. podana samo nagnjenost k za menjavanju resničnosti z lastnimi utvarami, torej samo eno izmed mnog h svoj ste v ki ustvarjajo »tatinsko naravo«. Lahka osne- j va za take prestopke je torej v značaju po-dana. Pogojena pa je po razvojni stopnji ! in zato prehodnega značaja. Ostalih k cm- j ponent za * tatinsko naravo« ni. Gfe b bil fant iztirjen iz svojega rednega delovanja j in ckolja, bi se s tem izt'ril s precejšnjo ; verjetnostjo tudi karakterno, kar bi vedlo v kriminal.
Nat navaja mnenje podrobne vzgojne j odredbe, ki naj se v tem primeru uporab jo. j
Pomen življenjepisov
Sredstvo, s katerim skuša sedaj mladinski sodnik tudi globlje prodreti v mladost nikovo dušo in spoznati njegovo mišljenje
m  Čustvovanje,   je   pisanje Zivljenjepi&cv Iz  njih  odseva   mn go   karaktem'h potez mladega človeka, njegove življenjske pri- j like in njegova duševna razvitost.
Pionir mladinskega sodstva prj nas Fran Milčinsk' pravi v svojem uvedu k sestavku ^Mladih zanikrnežev la.stni življenjepisi« , (Zabavna knj žmca SI. matice 1912>: »Taka izpoved ima nemajhen vzgojni pomen: sili mladega človeka, da obračuna sam s |
sabo, 5 svojo preteklostjo m bod-čnostjo.«
Življenjepise morajo pisati vsi in ne samo zaprtj mladostniki. S primernem post "panjem, na zaprte vplivata zlasti disciplina in okolje, jfh je mog; če pri dob ti. d" izpovedo. kaj tare njihovo mlado dušo in kaj j h je nagnalo, da so zagrešili prestopek. Ne pesreči se vedno na ta način prit* tak:j do uspeha Včasih je potrebna precejšnja potrpežljivost Mnogi se skušajo izogniti 8 površnim', kratkimi izjavami Časovno sežejo nazaj le na zadnje dni prec prestopkom. S potrpežljivostjo jih je k.nč-no le mogoče pridobiti.
Te -zpo\ edi niso samo ganjivo zrcalo duševnih borb mladega doraščajočega človeka, temveč tudi dragoceno gradivo za vsakega vzgojitelja, predvsem pa za mladinskega sodn ka. Olajšajo mu pridob ti si mlade stnikovo zaupanje Ln ravnanje z njim. zlasti, če je prej d:bil že prmerne podatke o okolju, v katerem je rastei. Pri
zaslišanju mora mladostnik spoznati, di mu hoče sodn.k dobro in da se ne bo nad njim znesel.
Velika večjna se sugestijam sodnika kmalu uklcni in ga sprejme za svejega vodnica. Le redki, prav redki ost3nejo zakrknjeni. Tako je tud: ta metoda pc svoje
koristna, da se pomaga mladini, ki ji mora sodišče uravnavati pot v pc-šteno življenje.
Nov lep uspeh ljubljanske glasbene mladine
aa tretji javni produkciji gajencev in gajenk matične glasbene šole v mali Silharmonični dvorani
Ljubljana. 28 januarja
Na sporedu tretje javne produkc:je šole Glasbene matice, ki neutrudno izpolnjuje svoje vzvišeno poslanstvo glasbene vzgoje, so zavzele polovico izvajanih skladb prisrčne božične, ki So na drugi javni produkciji 23. decembra izvzemš dve. tri skladbe popolnoma prevladovale Nekatere skladbe z druge produkcije so bile ponovljene n. pr Kostalova »Pravljica o Snegulčici« ter Zilcherjevi »Božični zvonovi* in »Snežinke« Snoči so se lepo postavili vsi nastopajoči, ki so pokazali mnogo ljubezni in vneme, pa tudi nadarjenosti za prisrčno izvajanje.
Malj Jo=ip Mer šol je otvoril vrsto nastopajočih ter je korajžno zaigral na klavirju Kimovčevi *Tam stoji pa hlevček« ter »Kaj se vam zdi, pastirci vi«. Zatem je Milena Veleč ljubko izvajala na klavirju Pavčičevo »Pri jaslcah«. Smisel ze lepo oblikovanje tonov je pokazala tudi Maida Podvršič s Kimov-čevimi klavirskimi skladbami »Glej, zvezdice božje«. »Tam stoj- pa hlevček« ter 5 Poslušajte vi ljudje« Ze lepo Lzvežban je v sviranju na gosli Mihael W o h i n z, ki je ob lepi spremljavi Marjane Wo-h i n z podajal Riedingov Koncert v d-duru (L, III. stavek). Tudi mala Nuša Pompe je lepo odigrala svojo skladbo Chmelč-kovo »K polnočnici«. Darja Karnov-ž e k je že precej spretna v klavirskem podajanju, kar je pokazala ob Gala ve rn-jevem »Božiču«. Zora Potočnik je sigurno odigralo Kimovčeve klavirske skladbe »Tam stoji pa hlevček«, »Pojdimo s pastirci ml« ter »Glej. zvezdice božje«. Štefan Sušeč je ubrano podajal na klavirju prisrčne Hluchanove »Kolede«. Pija P i r n a t je že dokaj vešča v oblikovanju nežnih violinskih zvokov, o čemer smo se prepričali ob Durantejevi »Ariji«. Saška Maršič in Sonja Paternost sta rud na snočnji produkciji žel5 lep uspeh s Kostalovo prelepo »Pravljico o Snegulj-čici«. kakor že na drugi produkciji.
Zatem je nastopil ob izvrstni klavirski spremljavi gdč. Hrašovčeve nadarjeni basist Ladko Korošec, k3 je polno dc-neče zapel Vilharjevega »Mornarja«. Z vztrajnim Šolanjem, s smotrnim razvijanjem svojega dragocenega basovskega materiala s bo lahko utrl pot na operni oder. Lela Vokal je pegumno odigrala Hirschlerjevo ^Lutkino kolo«, nakar je Darinka Zdravič s smiselno igro izvajala Hummlov >Allc-gretto grazioso« ter ćajkovskega »Čarovnice«. Demetrij Butara se je lepo uveljavil z Beerovim »Koncert'nom v e-molu« (Op. 47. m. stavek) Pri klavirju ga je uspežno spremljal Vitomil Butara. Reinholdov »An-dantino espressivo« je dostojno podala Majda Bartol; ugajala je tudi Bttazzova »Uspavanka« ob točnem klavirskem izvajanju Uroša Markica. Matija Temelj obvladuje že težje violinske skladbe, o čemer je prčala Bach-Gounodova »Ave Maria«, ki jo je zelo posrečeno podajal cb odlični klavirski spremljavi M B*zJakove. Pester spored je zaključila nadarjena Nada Vernic s Zicherjevimi »Božičnimi zvonovi« ter »Snežinkami«.
poslušalci, ki so napolnili malo filharmo-
nlčnc dvorano so mlad*m vnetim Izvaja 1-I cem iskreno ploskali. Prepričljivi uspeh I snoenje tretje produkcije je rezultat smotrne glasbene vzgoje v matični glasbeni šoli ln izraža toplo priznanje požrtvovalnim glasbenm vzgojiteljem sodelujočih gojencev ter gejenk ge. Em liji Dernovškovi gdč. Vidi SeškOvj, Juriju Gregorcu, ge Olgi Kolaričevl, gdč. Zorki Bradačevi. gdč. Silv* HraSovčevi, ravnatelju Juliju Betettu Viktorju Soncu, ge. Mileni štruklje vi ter Avgustu Ivančicu.
Iz pokrajine Trieste
— l*mr je polkovnik 17 Albaneso V Časniji je umrl polkovnik Umberto A!twn*s* poveljnik pr staniškega kapitanata. Pokojnik >e b*. atole zrai: Udi v Triestu. kj3r ;e bil več let povtt^ik triestinskega pii-rLan:*krgc kapitur-^ta.
— •! » predavan * sindikata avtor-ev *«n pisateljev. Medpokra^irski sindikat avt.r-jev in pisateljev v Triestu je organiziral šest večerov z namenom, da prikaže pisateljsko delavnost v Tr estu, Goriziji, Udinu. Istr', Fiumu ter Zart. Te kulturne manifestacije naj bi prikazale vrednost giuMi-skega književnega delovanja v okviru splošne produkcije. Prvo predavanje bo 30 t. m. Na njem bo gevora o dalmazij-ski književnosti ter njenem razvoju v zadnjih letih. Predaval bo pisatelj Daro De Tuoni. Uvodoma bo sp-egovoril organizator teh večerov pisatelj Marcel Fraulini. ki bo razpravljal o pisateljevem poslanstvu.
— Umrli so te dni v Triestu 621etni Anton Jarz, TSietna Marija Tratnik-Meula, 86 letna Uršula Cerkvene, SSletna Olga Ru-ttia, 761etna Ivanka Nardin-Umek ter 21-letni Azzato Saverio.
— Poročili so se v Triestu slaščičar Mario Radi in trgovska nameščenka Germa-nija Cervati. uradnik Furij Rudan *n gospodinja Ferdinanda Spetie, zasebnik Ludvik Culiat in trgivska nameščenka Ana Marija Andreatini.
— Potopljačeva nezg°da. 391etni potapljač Angel de Vecclv iz Contovela 184 je po nesrečnem naključju padel v bližini hiše in dobil poškodbe po rokah in ramah. Prepeljali so ga v tnestinsko b:ln šnico Kraljice Helene, kjer se zdravijo tudi 41-letn; delavec Josip Rota, ki ga je povozil avto. ter ima ranjeno levo nogo, 321etni voznik Karol Raseni iz ulce Lamama:ra 2. ki ima poškodovano desnico *n ki ga je povozil dvovprežni voz, ter 581etni Mario Petek, ki je prišel pod tramvanjski voz.
— Legende ginlijske krajine v rimski ter predrimski dobi. V velJk avli liceja »Dant^ Alighieri« je predaval te dni prof Peter Sticotti o bajkah in legendah v giu-lijski krajini, k4 jih lahko zasledujemo do predriinske in rimske dobe. Predavanju je prisostvovalo številno občinstvo.
Iz Soodnfe štaferske
— Lutkovno gledališče v Ptuju. Nemška i mladina v Ptuju je uc+anovila lutkovno
gledališče in prva predstava je privabila
300 otrok. Ptujsko lutkovno gledališče bo
j gostovalo na    vseh    sedežih krajevnih skupin.
Malo jezikovne paše
Zelo preprosto pravilo je: Izogibajmo se v jeziku vsega nenaravnoga, pa se bomo najbolj približali lepoti besede ln jasnosti izraza! Toda tudi to pravilo, kakor menda vsa jezikovna, je pomanjkljivo, ker nam ne pove še, kaj je prav za prav nenaravno. Kaj vse je v slovenščini, ki jo piše in govori razumnik pod vplivom tujih jezikov ter šoianja v tujih šolah pa ob čitanju tu-iih knjig — nenaravno 'a prisiljeno, prikrojeno po tujih jezikih ln tujem mišljenju! Človek, ki ni zrasel sredi samoniklega ljudstva in se ni napil z materinskim mlekom sokov klene slovenščine zdravega narečja, pač ne more presoditi, kaj ie v jeziku lepo in prav. ker «1 ni mogel izostriti jezikovnega čuta. Zato bi dejal celo: Kaj se pa nahaja v jezi.ui nenaravnega'« Tako torej: na današnji paši j bomo nahajali« >nahajanje«; dovolj obilna bo. saj je to »nahajanje« »nahajališče« številnih jezikovnih nerodnosti našega razumnifitva. Naš razumnik bi pritrdil: »Tu nahajamo res vp1!'"> lntei*fc9»ntne£H\.€
V njegovem jeziku sta dva glavna, nepogrešljiva izraza za pojma »biti« (bivanja) in dogajanja: vse. kar se že ne »vrši«, »se nahaia*. Človek ne živi na zemlji, temveč se nahaja ali. še bolje v slogu tega jezika: ^človek vrši življenje na zemlji«. »Nahajamo se v trod'menzionalnem svetu.« »Vsi, ki se nahaiamo v Ljubljani, nahajamo v mestu kulturne dobrine. »Na Barju nahajamo zanimivo floro.c   »Na Dolenj-
skem nahajamo bogata ležišča rud.« »Morje se nahaja na jugu«. — Tudi »Pravopis« »nahaja« to nesrečno »nahajanje« ter omenja nekaj primerov: po gorah nahajamo lepih cvetic (pravilno: najdemo); županstvo se nahaja pol ure od tod (pravilno: je pol ure od tod); svetišče boga Vulkana v Rimu se je nahajalo daleč od hiš (slovensko: je stalo); tu doli se nahaja prekrasno polje (slovensko: leži, se razprostira ali kratko: je).
V slovenščini je dovolj sam pomožni glagol biti za ugotovitev, da kdo živi. da kaj obstoji ali »biva«. Vse, kar biva (razumnik bi dejal: eksistira), je v filozofskem jeziku bitje. Menda sta pomožni glagol biti m samostalnik bitje v sorodstvu. Toda zdaj hočemo reči, da v lepi slovenščini uporabljamo lahko le pomožni glagol biti, ko govorimo o obstoju česar koli. Pravimo: Tu sem. — Nekaterim je to pretežko, pa pravijo: Tu se nahajam. — Vprašamo: Kdo je tam? — Ne: Kdo se nahaja tam? — Kmet ne bo nikdar dejal: Na dvorišču se nahaiaio kokoši: v hlevu se nahaia prašič. Nikdar ne bo tako pijan, da bi se pri-dusal, ko bi iskal luknjo ključavnice: »Da
bi te___! Kje s** pa nahajaš, saNamenska
luknja?« Kmet govori: na dvorišču so kokosi; v hlevu je konj; ne vem, kje je pes, lepa drevesa so tam; tam so pa res dobre njive; v sodu jo še nekaj vina; ko ni nič v žepu, mora biti vsaj nekaj v glavi; tudi pod miso je malo, ko ni nič v loncu. Kje je Janez? V kleti ga ni.
Kme tgrovori tako, ker se ni učil franco-
ščine in ker se ni učil slovenščine od ljudi, ki mislijo v tujem jeziku. Razumniki oblikujejo nehote ali hote, ko se davijo z ^nahajanjem«, svoj jezik po tujih izrazih. s>sich finden«, »es gibt: in »il y ac. Kako bi jim naj dopovedali, da je v slovenščini povsem napačno, ker je lahko edino pravilno v drugih jezikih? Ne pravimo, da bi človek ne smel biti ponosen na znanje tujih jezikov. Ni največji greh, če se kdo pobaha, da zna še ta ali oni tuji jezik. Toda zelo malo spoštovanja bo vzbujal, če bo le dokazoval, da ne zna materinskega jezika, ker si domišljuje, da zna tuji jezik Se pred desetletjem so mnogi naši razumniki ob vsaki priliki trosili med svoje pisanje in govore latinske gimnazijske reke. češ, poglejte, tudi jaz nisem priplaval v Ljubljano po juhi! Koliko več spoštovanja bi si pridobili, če bi namestu latinskih citatov napisali nekaj lepih slovenskih stavkov! Resnično izobražen človek je. ki res zna matrinski jezik tako, da lahko izraz1' spodobno v^e. če pa ne zna dobro materinščine, smemo dvomiti tudi o njegovem znanju tujih jezikov. Ali si je naš Cankar pridobil ugled z latinskimi aH francoskimi citati.Stavkov ni oblikoval po vzorcih tujih jezikovnih stavb in ni hlastal po tujkah. Ali morda nI bil mojster iezika? Pisal je res slovensko, njegov jezik ni bil spak-Ijivo razumni§ki Razumnik bi se pa vprašal: »V če-n se nahaja lepota Cankarjevega jezika?- Kai mu nai odgovorimo? Samo to: Skrivnost lepote Cankarjevega jezika je, da je — slovenski.
Tekme dela
Na sedežu Dopolavora ljubljanskega Fa sija je predcedn k Pokrajinskega Dopola vora zbral člane vodilne kami^jc »Tekme dela« sa Ljubljansko pokrajino Sestanka »o priscstvovmli ljubljanski župan genera Rupnik.   zaupnik   Vseučilišče orsanizactje
nž Ca mi. zaupnica kmetskih g*v din «a Botiaovani. tajnik Pnfcrajm^Keiza Dopo lavora Liberati, predsednika Zveze delo dajalcev in delavcev dr Slokar m dr. Alu
evič. strokovnjak za obrtništvo dr Aleša ni, strokovnjak Zveze delodajalcev dr Mar che^oni ter ravnatelj tajništva V^eučrliške
■rsanizacije Martorell' kot tajmk
Vodilna komisia ie proučila «<j tiske pra viinika za »tekme dela«, ki bodo v Ljub liani v mesecih februarju in marcu Te tekme bodo nek-iic dokaz tehnične s<r*oe*>b -osti mladega slovenskega delavskega oseb i a z namenom, da se iznonoln io niihovt ielavne zmožnost' ter da mladina df>eež< ?-boli£anie svojega £d$podđrs4ceefl položaja Pravilnik   bo  objavljen   v   prv.h desetih
^neh meseca februarja
Razdeljevanje marmelade
Prehran jeva ln* zavod Visokega kom sari jata poziva ljubljanske trgovce naj tako1 dvignejo nakazila marmelado za januar v razdelOvalnem odseku Prevoda Gosposka Ul. 12,1.
četrti roman DK
»Nestanovitno srce« eno najnovejših del priljubljenega italijanskega pisca Arnalda Fraccarolija.
e izšel!
Roman napeto in zanimivo prikazuje razgibano življenje in umetniško ustvarjanje skladatelja mojstra Belli-nlja. Riše nam družabno in gledališko I življenje evropskih Drestolnic v prvi Dolovici preteklega stoletja.
Naročnikom »Dobre knjige« se novi roman že dostavlja Naročniki ki prihajajo sami do knjige v upravo naših listov lahko dvignejo tam tudi Frac-I caroliiev roman
V podrobni prodaji se dobi knjiga v knjigarnah Broširana velja 10 lir v platno vezana in na boljšem papirju tiskana pa 25 lir.
Ako želite knjigo dobiti po znižani ceni in si obenem zagotoviti tudi na-daline odlične romane se naročite čimprej na novo zbirko »Dobre knjige«! Priglasite se v upravi naših listov v Narodni tiskarni.
Športni pregled
Tabletettiško prvenstvo Ljubljanske pokrajine
Športna sekcija Hermesa pnredi v ne-Jcljo dne 31 t m v svojih pro&torih v dvo rani hotela Miklič s rj^ičetkoro ob 8 table tenisko tekmovanje za prvenstvo Ljubljan ske pokrajine. Tekmovanje je pravilno pr. javljeno pri O. N. D za Ljubljansko pokra lin^.
Prvenstvo Ljubljanske pokrajine bo od igiano v  nasiodinjih disciplinah,   gospod je (kategorija A m B) posamezno igre v dvo ie in moštva ter dame posamezno.
Kategorija A. Pravico nastopa imajo vsr slovenski   igTalci  iz Ljubljanske pokrajine vt-ificiranj in tudi neverificiran1. Igra se na izpadanje po sistemu best of three, zadnji štirje tek.  valci pa igra 10 med seboj čet verni finale na tri dooliene sete Ce bi ča4* ne  dopuščal, si  uprava  turnirja podržuje s "emembo s predčasno objavo načina tek movanja med zadnjimi štirimi Nagrajen Hodo zadnji štirje Pnjavn^na 5 b"r.
Kategorija B. Pravico nastopa imajo vsr ^ralci Slovenci, verificirani aJi tLd1 ne. ki se v zadn}:h dveh Herme&ovih turnirjih mso n i: "1. Nagrajeni bodo zadnji štirje Igra *e na izpadanje na dobljena dva seta Pri iavmna za igre v obeh kategorijah 7 lir
Dame. Pravico igranja imajo vse dame Slovenke, ki bivajo na ozemlju Ljubi jamske pokrajine, verificirane in neverific rane. Pn-javnma 5 lir. Nagrajeni bosta prvi dve če bo več prijav  pa prve šruri
Gospodje v dvoje. Pravico naMopa imajc vsn  i ralci  Slovenci  iz  Ljubi ansJce pokra iine. veriFcirani in neverificirani. Sestava n«arov je lahko noljubna. tako da lahko na stopajo med seboj tudi verificirani »n ne \'er!f"crrani igralci kakor tudi igralci *z raz ,;čmr klubov  Prijavnina za par 6 Mr Na grajena bosta ~rva dva nara  če hc nrija^ v_: kakor 24  pa prvi štirje par. Igra se jdanie na dva dobljena seta. finaK i a tri '^"-'icne sete.
Moštva  Pričetek tekmovanja za moštva bo v soboto V) t m s prijet kom ob 14.30 Konec prijav do 14  Vsako društvo lahkf o-rijavi pol'ubno število parov   Igra se na zpadanie po srstemu Davis-cup na dva dob J jena seta  finale  če bo dopuščal čas na tri dobljene sete. Prijavn-na za moštvo zna "a 10 lir: nagrajeni bosta prv dve moštv <dn   °b velikem štev i Ju prva štiri moštva
Prijave ST»reierna vodstvo rurn rja v pe *ek im soboto ponoldne v dvoran hotela MikhČ Igralce vabimo, naj se prijavijo čim -*r©i. da bo vodstvo lahko pravočasno po skrbelo za hiter potek s«>oreda Sprejemanje r>rijav bc zaklučeno za gr«node do nedelu ob 8 za dime pa ob 10 Urnik ie razdel ier -akole Mn*tva- sobota ob 1430 kategorija \ in B nedelja ob 8. dame: nedelj ob 10 Vstopnina za gledalce* 2 Mri
Igralci izven Ljubljane bodo ▼ Ljubljani
r»o pnar-adevanju vodstva prejeli dovoljenj© za povratek v kraj bivanjci. če bodo prš.i na tekmovan c le z dovoljen jen. za potovale v Ljubljano
Vodstvo turnirja za pokrajinsko prven-i stvo v namiznem temsu je dodalo zaradi vseobčega zanimanje še posebno disciplino — tekmovanje jun orjev. Pravico igranja v tej disciplini imajo verificirani in neverificirani igralci, ki niso dopolnili 17 leta. Udeležba za to tekmovanje mora b ;i najmanj 8 igralcev Vsak igralec pa mora igrati v najmanj še eni samostojni disciplin: (kategorija A ali D). Prijavnina 5 lir. Zaključek prrjav za to ^kupino v nedeljo ob 9 uri. Tekmovanje se bo nnda-Ijevalo, ako ne bo v nedeljo končano, med tednom.
Vodstvo turnirja je imenovalo razsodi-.šče, ki ga tvorijo sledeči gg.: predsednik g. Ogorelec,    člani    razsodišča gg. Lil.in,
j zastopnik ON D Tabacci in zastopnik prireditelja. Pritožbe je vložiti poj ure p<*> končani igr-, s pritožbeno tak.so 20 lir ki
t se  pritožitelju    vrne  v  primeru ugoditve
1 protesta oziroma pritožbe.
Ker bo turnirju pnso-tvovalo precejšnje število igralcev tudi izven Ljubljane, bodo borbe pr.dobile na kakovosti in občinstvo bo imela priliko spoznati igrače,
i ki j;h na dosedanjih tumirj.h ni moglo videti pri delu.  Posebno  bo ostra borivi
• V B kategoriji, kjer bodo imeli glavno be_
( sedo šibkejši igralci, katerim je tako tudi
1 dana možnost, da dosežejo boljie uspehe. Naprošajo se igralci, da se prijavijo za turnir čim preje, da zamore vodstvo turnirja tehnično pravočasno vse potrebno preskrbeti. Prijave se sprejemajo v petek in soboto popoldne v dvorani hotela Miklič. Pričetek kategori-e A n B v nedeljo ob 8. uri. Gledalci vabljeni!
{Bele znica
KOLEDAR Danes: Četrtek,  2S.  januarja; Valerijan. u a > \ > \ i t    PKEUSTA V C
Kino Matica: Roman revnega mladeniča.
Kino Sloga: Trije pariški pustolovci. Kino Union: Med tihotapci.
D h 2 L K N E LEKARNE
Danes: Dr. Kmet. Blr'v.v^va cesta 43; Trnkoozv ded.,  Mestni trg  4; Ustar,
lenburgova ulica 7.
Iz Hrvatske
— Zagrebška mo&t*ja 1> kmalu dograjena. Velika muslimanska m .-^i' >, 1 v SB&j rabo, k4 so jo začeli graditi po naročilu Po» glavnika dr. Paveliča kot s.mboi pOVfl nosti Hrvatov muslimansko vere z N. lsuvišno Državo Hrvatsko, bo kmalu dograjena in najp zneje v marcu svežino blagoslovljena. To bo najlepša mocšeja v Evropi in ena naJep.Vh na gvetu ip] h. Po nač^t.h Ivana Meštioviča je bil Kgrajen k mo; ji zagrebški umetnostni paviljon. Okrog pav -ljona, ki je iz čistega marm rja, so bli zgrajeni trije visoki m nereti, obl ženi tudi z marmorjem. Notranja oprema mo5.* e se poveča mogočen vtis k' pa napravi na gledalca to veličastno muslimansko av-_ tišče.
— Da se zagotovi prehrana prebivalstva.
Hrvatski gOfpdarskj min sVr je dobi p>-oblast 10 za nov zakon, po katerem lo lahko v sporazumu s fininčnim min sti m in v mejah Tnančne možnosti sprejel v službo potrebno Števil; honorarnih uslužbencev, ki bodo dodeljeni prehranjevalnemu uradu na sedežih županij in okrajev. k?kor tudi pri izpostavah gosj^darFke pol cije ter urada za določanje m^zd in cen. To jO potrebno, da se za^ tovi razdeljevanj« t!vfj
To pooblast lo lahke prenese mini ter na podrejeno glavno ravne te1 jstvo. Slutena doba novih hrnorarnih nameščencev bo trajala za enkrat eno leto.
— Pospeševanje rudarstva. Uradna <dn_ ti^tika o uspehih pospeševanja rudarstva in železarstva na Hrvatskem prinaša za pr\To polovico tanakega leta naslednje podatke: rjavega premoga BO dali premogovniki 770.000 ton. lignita 390 0OO trm, železne rude so na kopni: 56 000 ton. manganove 100, kromove -t\ bauksita 86 000, sirovega železa je Dri^lo iz tvornfe 24.000, s\inca 28 000, briketov rjavega premoga 850, soli so pridobili 28 000 ton, zemeljskega plina pa 720.000 m3.
GLEDA! IŠČE
DRAMA
-otr+ek *    *'-llk| mož.
Izvren Cene od 18 lir navzdol.
OPERA
Četrtek. 28. jan.. Od 17.. Tnal«. Red Četrtek.
Petek, 29.  jan.: Zaprto (Generalka). Sobota. 30   jan   ob 17.: Zemlja smehljaja. Premiera  Red Premierski.
a
Premiera na novo naStudirane Leharje-ve operete »Zemlja smehljaja« bo v soboto za red Premierski Libreto operete sta na. pravila Lbhner in Herzer. prevedel ga je Niko Stitof Zasedba vlog bo sledeča: grof Lichten^tein — Anžlovar, Liza, njegova hči Mlejn'kova, grof Pottenstein — M. Sancin. general — Pianecki, princ Sou-hong — Čuden, Mi, njegova sestra — Bar-bičeva, knez Cang — C. Debevec, Fu-li — tajnik — Skmbar. Lora — Japljeva, evnuh — Simončič Dirigent: K. Simon 1 . režiser in koreograf: inž Golovin. načrti za kostume: Jela Vilfanova.
34 letna mati 9 otrok
2ena hlapca Rudolfa Latzla s Sprott.m v Spodnj- Sleziji je nedavno porodila Dl otroka. Dvakrat je rodila dvojčke, in sicer dvakrat enega dečka in eno deklico. Vseh devet otrok ž;vi. Najstarejši sin je že pomočnik pri nekem obrtniku, mati je pa stara šele 34 let
Vefesejem v Plovdivn
Letošnji velere ^m v Plovdivu bo od 26. aprila do 9 maja V Bolgariji pa tuai v inozemstvu vlada zanj veliko zanimanje, tako da vse kaže, da bo udeležba rekordna. Prijavile so se že Nem&ija, Italija Rumuniia Turč ja in Švica, ki bodo na plovdivskem velesejmu s svojimi izdelki močno zastopane.
pte». 22
»SLOVENSKI   N*HOD«     četrte*   2S - iPi3-XXI
?tran 3
L1UBLDANSKI KINEMATOGPAPI
DNEVNE VESTI
— Not nacionalni svetnik. Priznano Je bilo svojstvo nacionalnega svetnika v fa-šijskj ter   korporacijski   zbornici faS'Stu
Zveznemu tajniku Ivanu Calendoliju
— Nova škofa. Papež je imenoval za novega škofa v mestu Saluzzo mons. Tilha Alojzija Lanza. ki ie bil v zadnjem času
islovni škof tibera.sk: ter r^omočnlk kardinala Sibilije Za škofa v mestu Verolj pa je bil imenovan fclmilij Veroncelli, ki je bil doslej župnik v rimski Garbatelli.
— Novi italijanski opolnomočeni minister v Helsinkih   Novi italijan-ki opolnn_
cen   minister Guardasche ti je prispel cta'om  na h?!s:n -ko letališče   Ob pridu so ga pozdravil; šef protokola mini-4er Hakkarainen. potem zastopnik zuna-mini^tr^tva ter polnoštevilno zbran n rji     telijanskeg   poslaništva v
[ '^:nk:h
— GlgU je počastil spomn A m a Ida Mus-
in j-i. Ob p.i.iki svojega obiska v obratu a delavski  kuhinji dnevnika    »II Popolo ".a-  je počastil  tenor Benjamin Gig!>
spomin   AinaMa    Mussolini ja   s tem je polcžJ lep lovorjev venec v svet.šču nega dnevnika. Miknnje po *»tarih koledarjih je včasih koristno. Neki Alojz P iz Verone zelo Mf;;>.;ta  stare   koledarje     Ko  je  stikal te dni po KoleVarju iz leta  1917., je našel v Djem listek  na listku pa so bile zabeležene sledeče štev : 64. S5 in 66. Stopil je * loko  poslovainieo   kjer  je šel   gnt za t lir na omenjene številke    9tikan*e r.o m koledarju se mu je ze:o obnesle kajti nasmehnila se mu je .ottrijska sre ča, zadel ie 21.500 lir.
— Potresni sunki. V mestu Sa i v faru skem področju so začutili x>- esnt aunkt k so bili »a ta ^koiiS precej m>mi. !air se sicer potresni sunki večk-at ponavljajo ?r pa običajno komaj srzna*n srr Imav svoje središče v tamošnji pokrajtni Sedanji sunki so bili razmeroma močni, ni pa bilo k sreći nobene nesreće in tudi nobene Škode.
Baron Acerbo   pri  švicarskem pred-
sodniku. Predsednik mednarodnega poljedelskega zavoda baron Acerbo je bil sprejet pri Švicarskem predsedniku Celiu. s katerim se je del j časa razgovarjal Baron Acerbo je posetil zatem dr Stampflija predsednika federalnega gospodarskega c»'I.-vka. ki je prire lil na čast baronu Acerbu svečan sprejem Povabljeni so bil: k sprejemu med drugim glavni ravnatelj poljedelstva in prehrane ter številni višji pre-'stavniki švicarskih poljedelskih organizacij.
— Naraščanje ljudske stavbne delavnosti. Iz Rima poročajo: Naraš'an^e ljudstvu k ristne stavbne delavnosti je razvidna predvsem iz sledečih lejstev: do L 1P22 so zgradile ustanove hiš 22 733 stanovan' s ^.^16 rvrostori SkimnJ stroški so bili 326.503.153 lir Od 2S oktobra 1922 pa do 28 oktobra 1942 so zgradili ljudski stavbni zavodi 102.211 stanovanj z 271 820 prostori   Stroški   so  znašali   3 069 S96 629
One 28  oktobra 1912 je bilo nastanjenih v teh stanovanjih 570.421 oseb.
Srečonosne Številke. Pn nadaljnjem na^ad r.iVadn h bonov so bile izžrebane ^edoče Stev.: V seriji 34 dve n*>Vrad: 00 tnOOOO lir za Št 768.287 in 792 637 Štiri nagrade oo SO 000 lir za §t 2-11 ro? S47 3P8 863.915 ter 1.348589 V seri ii 15- dve nagradi po 100 000 lir za št r)~'~ 522 in 1,149 674 Stir nagrade po 50.000 lir za št 1,124.093. 1,230.446 1.764 038  ter   1.916 397.
— Tiskovno kulturna italijansko rumnn-ska manifestacija v Milanu    V prostorih
novinarskega sindikata v Milanu je bil? prsrčna kulturno tiskovna manifestacija ki so ji prisostvovale poleg rumunskih goltov številne odlične italijanske osebnosti iz žurnalistične sredine Sef kulturnega in tiskovnftfTa rumunskega urada v ivrianu svetnik Frasin Munteanu-Ramni»' ter svetnik Konstantin Negoiza sta predložila tajniku sindikata ter drugim navzočim italijanskim novinarjem prvi izvod zarrmive publikacije v italijanščini, ki vsebuje najvažnejšo kore^nondenco posebnih poročevalcev z rumunskega bojišča Nato je spregovoril Arrigo de Angelis, Ki je naglašal važne naloge, ki l*h opravljajo v današnjih časih italijanski ter rumun-skj novinarji.
— Razstava periodičnih publikacij. V navzočnosti propagandnega min stra An. tala je bila otvorjena v Budimpešti razstava madžarskih periodičnih publikacij. Na razstavi je zbranih 1200 umetnostnih, literarnih in tehničnih publikacij. Razstavo je organizirala tiskovna zbornica.
— Zmgovalka ferrarskih gospodinj v rvesti službi. Sekcija ferrarskih gospodinj je priredila te dni zanimivo tekmovanje v Ferrari služečih gospodinj, ki že dalje časa    neprekinjeno  služijo  pri  istih go-
spodari'h. Med 33 konkuren tinjam i je zmagagla v tej svojevrstni tekmi zveste službe gospodinja Angela Bindini. ki se lahko ponaša, da služi že 43 let neprekinjeno v hiši družine Zagatti. Navzlic svojem 63 letom ie Angela Bindmi zelo čvrsta, prožna in delavna. Od zore do mrak? je na nogah, vedno zaposlena, vedno neutrudna v svojem vz?]pdn<*n službovanju.
— Knjiga na indeksu. Z odlokom pristojne kongregacije ie postavljena na Indeks rabranjenih del knjiga ki jo je napisal Stefanos Joh3nnej pod naslovom »KfiK&nskc edtnstvo v znamenju kr'ža«
— 50.000 lir za poškodovane milanske cerkve. Milanski nadškof kardinal Schu-ster je preje; od vatikanskega državnega tajništva pismo, v katerem je .sporočile ia je n2pež naklonil znesek 50.000 lir za oopravilo milanskih cerkev k so bile poškodovane ob priliki letalskih napadov ■is Milan
— Smrt italijanskega novinarja na Balkanu  Glavno poveljstvo milice je sporo-
iiO svojcem da je Josip Castelli uredni dnevnika ^Gazzeltn del Popolo« junaške oadel na Balkanu. Pokopan je bil v Srednji Gori Pc O'iidu Pa<'o4ti. ki je padel na afriškem bo;i?ču. in nc F^rdnandu Bo-lazziju ki ie padel na erškem boj šču. je Ca-teli tretji vred"' k dnevnika Gazzetts lel Popolo. k: je žrtvoval v sedanji vojn •voje življenje V omenjeno uredništvo ie vstopil leto 1926 Skozi Šestnajst let je oosvečal temu i sru svoje cKJlične novinarske sposobnosti Leta 1935. se je ob Izbruhu abesinrke voinp javil kot prosto-vo'jec in črna srajca v legijo brescijske evinje ter se ie bojeval na Tembienu Navzlic  svoji   bolehnosti   je  prenašal vse
•^Dnre ter je bil uvrščen v sestav izbra nih Crn h sraic Konec 1936 se je vrnil v Turin kjer ie Sorejel iz rok svojega pr:-atelia Guida Pallotte ravnateljstvo pri '«tu »Ven^'Anni« Ob izbruhu sedanje vpojne ie bi! poslan na zanadno bo^šče Tretjič 5p1 od svoje delovne mize. ko le odrinil Wn 1942 na bn'kar:ko b^i sč-:ier je žrtvoval svoje mlado življenje
— Lep uspeh HMiManskcea filma v Soff.ii
V navzočnosti italijanskega opolnomoč<~. nega ministra v Sof»1i nolnoštev^no zbr*1 aih članov jta';ianske kolonije, številnfr bolgarskih ministrov ter diplomatskih oredstavn'kov so predvajali v na:vcčj; so f;icki kinogledališč^i dvorani italijanski *"ilm »Bengasi« ki so ga sprejeli tud; v Sofij: s priznanjem in pohvalo.
— Sestanek zgodovinarjev v K*mu. Pod
ired~ed«:tvom   kvadrrmvira  srofa Cesara Oe VecchMa so se sestali v rimski oa'ač Mattei člani osrednjega odboi^a za zgodovinske študiie  Pred ~^«:k ie ooč^asti spona n zgodovinarja Petra Fedella, ki je bil ^den na^boli uglednih članov navedenem osrednjega odbora. Omenjal je zasluge k si jih je pridobil s posne^evanjem zgodovinskih Studij. V trn4no poč-ict:tev h ješ -•"rn 9pornan9) :'      ~ " rverednji odbor d" nakloni    vsako    leto    študijsko ustanovo mlademu znanstven ku.    ki bi se v inozemstvu bavil z raziskovanjem zgodovinskih vprašanj
— Nesreče. V zadnjih dvoh dneh so skali v ljubljanski bolnišnici zdravniško oomoč nasiednji ponesrečenci Anton Kra-§ovec, 521etni delavec z Vrhnike, je umr' v bolnišnici. Padel je s strehe n dobil tako hude notranje ranitve. da mu zdravniki niso mogli več reš;ti življenje. — Alojz Lavrič 221ctni delavec iz Ljub'jane se ie pri oadcu na cest potolkel na lev: nogi — Marijan Šulieoi. 151etni učenec i?. Ljubljane, si je pri padcu izpahnil nogo v gležnju — Marija Jurca Kletna gojeaka jožefišča v Ljubljani, si je pri padcu v sob zlomila levo nogo. — Marija Batiman 751etna zasebnica iz Ljubjare. se je pri padcu ranila na desnj noei — Stanka Vidrin. ISletni delavec Iz Vidma na Dob rem polju, si je pri oadcu zlomil desnico
KRATKA POVEST
— Ali si že slišal povest o dekletu z bambaževjnastimi nogavicami ?
— Ne Kaj pa je s tem?
— Nič.
V fcOLI
— Jurček. včeraj sem vam povedal, da je bog Izgnal Adama ln Evo iz raja, — pravi katehet. Kaj misliš, zakaj ju je izgnal ?
— Gotovo zato. ker nista plačala najemnine, gospod katehet.
UMETNICA
— Kako to. da tvoja žena še vedno nastopa v varijeteju, čeprav ima zlatenico?
— Zakaj bi ne nastopala Bolezen ji je prišla celo prav Zdaj namreč nastopa kot »malajski slavček«.
Čuk
Znan je. da prinaSa čuk nesrečo. Kjer k;li se načuje njegov glas, tam bo v kratkem nekdo umrL V to trdno verujejo mnogi ljudje, ki so doživeli, da je umrl kdo uuV tam. kjer se je oglašal čuk.
Semič ln njegova žena sta odpotovala potem, ko Jo bil Semič vpokejen. v neko manjše mesto, kjer je življenje za stare ljudi mnogo udobnejše, prijetnejše in — kar je glavno — tudi cenejše kakor v velikem mestu.
V novem stanovanju je šem'čka takoj prvo noč slišala čuka. Oglašal se je tiho, komaj slišn:. Cez nekaj dni je umrlo v soseščini neko dekle. Potem se čuk n: več oglašal.
Toda čez nekaj dni se jo znova začui ponoči njegov vznemirljivi glas šemičeva ie ■cčkrat ponoči zdram.lo iz sna glasno smrčanje njunega gospodarja, k je spal v sosedni sobi. Mož je že dclgo bolehal na dihalih in smrčal je tako glasno, da so »e večkrat stresla vrata, ti so delila njihove sobe. In ta čas k? se je Semička, zopet enkrat prebujena po tem smrčanju, ne-nrrno obračala v postelji, ker ni mogla zaspati, je zečula turoben čukov glas.
— Ali sliš'š'' — je predram la svojega moža. spečega trdno spanje pravičnika — To pot gre pa zame Kmalu bom umrla, čaitim. da se mi bliža  z'dnja ura.
— pjsti me no pri miru s sv jimi neumnostmi — je zagodrnjal Semič in se obm 1 na druge stran
Ziutrai je bla Semička silno nervozna. Smrt se' ji b'iža. ćtuka je slišala To ni šale lju^ie božji In naenkrat ji je poatalo črno p>:d očmi: i cesta i hiša '■ ljud e, \3e jft*b^o mahema črno. Da, tudi ljudje!
— 'J ej  - je potegn ip nekega dne avo-jega moža za rokav k oknu. — glej. aanes vidim vse črno. Al! vjd.š tistega moža t -n? gredočega po ulici: tudi on se mi vidi črn Tadnja ura se mi bliža.
— črin je. črn je, zares je črn! — jt .e odgovoril m ž. k' mu je ženino črno gledanje že presedalo. — Sai je dimnikar'
Toda fi^m'čka ni mogla več spati. Vsaka noči prott jutru je sl-šala čuka In to ji ai dalo miru Pred očmi ji je postajalo vedno mračnejie Povedati je namreč treba da se ji zariEja ura v resn ci še nj oila pn-bližala. da je mcrala še žveti. V UagDdejU scnc'i malega podeželskega mesta!
In kaj m slite, da se it zgodilo?
Stara resnica se je zopet potrdila, čuk je bil zopet glasnik smrti. Ni sicer umrla ona. Semička. umrl ie njun gospodar, t -sti, ki jo je s svojim smrčanjem drami 1 iz sladkega sna.
In od tistega dne Semička zopet mirno spi Ne. ker bi se morda veselila tuje nesreče ali ker je ne drami vec smrčanje. Bog ne daj. taka ona ni1 Pač se pa čuk n; več oglašal. Semička se ni več bala smrti in zato se je pomirila-
In kaj mislite, zakaj se čuk ni več oglašal? Semička trdi. da je izpolnil svojo nalogo in odlete!. Odletel ie in bog ne dai, da bi se še kdaj vrnil!
Sem č pa trdi, da je Čuk — zaklan.
Gospodinja je namreč tistega dne. ko ji je mož umrl, po stari navadi priredila svečano večerjo Zaklala je mladega petelina, ki ga je redila zadaj na dvorišču
In Sem'č trdi. da ie bil to tist: — čuk ki pa ni oznanjal smrti, temveč — jutranjo zarjo.
Menda se Semič ni zmotil.
Delavniki,   »latica   oo   14.30, 16.30 I8.SO; Sloga od 14JO dalje; (Talon ob la.   IH.I5.   —   Nedelje tB prazniki oh 10.SO. 14.30. 16.30 tn Ift.SO
KINO MATICA — TELEFON tt-41
•Topad m karijera mlađega plemeni* taša   Ljubezenska drama med veli kaal ld stoletja
Roman revnega mladeniča
Igralo elegantni Amedeo Nazzari ln Katarina Bora trto
Ta film predvajamo dnevno ob 16.30 tn 18.30 url
Dnevno ob 14.30 predvajamo
Sneguljčied
KINO SLOGA — TELEFON 37-80
Tudi nekoliko lz pustolovskega življenja!
Trije pariški klativitezi
V glavni vlogi: Florendo Parraviclni.
Tito Luslardo
Predstave od 14.30 ure dalje Konec ob 20.15 uri
KINO UNION  — TELEFON 22-21 Burno življenje mladega dekleta iz francosko-belgijskih obmejnih krajev
Med tihotapci
V glavni vlogi: Pierre Blanchar, Anme Ducaua
Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.15 url; ob nedeljah in praznikih ob 10 30. 14.30   16.30 tn 1S.30 uri!
„Slovenski Narod"
pred polstoletjem
Ljubljana, 28 januarja
Ves svet se zanima za vel kansko pravio, ki se je pred dnevi začela v Parizu n ki utegne trajati tri ali celo štiri tedne. nolit::čna stran te afere sicer ne nrjdp v razgovor, a pr čoku jejo se zanimljive izpovedi zatožencev, zlasti pled^ razmerja —:ei pronnlo družbo in franco>k:m časo-^:s;cm. Zatoženeem sicer to ne bo kor?-stilo. a pojasnilo bo marsikaj, kar je se-iaj §e zakrito z neprozorno temo Kar se noroča na podlogi založnice o gospodarstvu panamskih upraviteliev, je tako ne-hrveno, da se ni prečuditi. Koj po 'zvrnit vi sueškega prekopa. Lotil se je Ferdi-iand de Le^eps ž? 1. 1854. zasnovanega načrta o pa nam kem prekopu ter v to " rho sklical Fhod inženirjev, kateremu je preo'ož 1 svoj načrt o zgradbi 290 kilometrov dol^e^a pa"am-ke»a kanal n. Shod le načrt odobril in izdavil, da je izvršljiv. Ze leto pred tem ^hod^m tracoskih inž^-ofT-jev dala je vlada repub'fke Kolumbije koncesijo za zgradbo trkern kanala podjetnemu Američanu Julijami Wysetu, kateri je proh tel T es~ep-a r>č:im je imel Wyse že ko^resi.io v žepu. konstituirala je v Pa^'zu pn^nrp-ka družba in to z Ravnico 300 milijonov frankov. Ker ta *lavn"ca ni zadostovala, femala je družba • jer je ka: nc. posodo dobila :n re koneč-^o 'oti*a tudi pogojna na srečke, ki se Je iko slabo obneslo. Tekom srirfnajstih let :7po"=iod;Ia si je družba od lahkovemeca prebivalstva 1313 m;,iionov frankov. AH
to velikansko vsoto ni bilo mogoče ?^radrti kanala to 5e nj dognano S*^o-kovnjaki katere Je Leccer)« o svojem č^rn noklical na lic^» mesta, izrekli so, da stro-5kov za to po-d^c+je n;t: p-i^^'ž^o ni mo> r*oče đoločiti gotovo ro zadostuje sv-4' "U3 mflijonov fT"a^kov pn t?Vem ?osrv-larjstvu, kakeršno se je upeljalo pr pa-•^m ki dn:xbi.
2e za na!:ijp Wyseje koncesije p1r.čMa je ranamska družba imct^i':u 10 milijonov frankov, vladi kolumbijski pa 7.5 m:'!;^-na, vsi pripravljalni trošk- pa so znafeli ?4 milijonov frankov. Vrhu te^a izd-^a ie je dn'7ba za nakup panamske icloT^.lze se n milijonov ter imela pri tej kupčiji ve-1 ko izgvbo. C:m se je opevala panamska dn.ižba. prevzela je to železen ico skupina Pari'kh bankirjev, mej katerimi je b"! tud? umrli baron Reinr.ch. in panamska Iružba je morala tem ^udem zelezrueo IrrTn plačati in jo ie fakt'čno preplača'a kajti bank;rji zaslužili so pri tej kur? i' ^kro^'ih 23 miT;ionov fra^Vov Po sod'^ izvedencev znašal3 ?o tro§ki za posamna ^o?-;4;^a 127 milijonov, ča^opis^e je dobilo ?2 milijonov za obresti m pačila naiet;h »lavnic pa ?e je izd^^o 250 miTjonov fT,a^kov Drt'žbina uprava v Parizu jo veljala 15.5 m'-ijona, upravni Bfparat nn ,;ci me-ta pa je ve!J3l ce,:h 35 milijonov, čeprav je bi! dosti manjši od Par'skesa Za z£mdber.a đe'a potrosila ie družba 55f) miliionov, materjal in orodje jc veljalo 102 milijona, za razne drur^e potrebščin«? za zgradbo se je izdalo 6 milijonov, za nepremak!j:vo imetje pa se je plačalo 34 milijonov frankov. Z denarji, doblienimi notem posoj'1, gospodarilo je družbino upraviteljstv-o iako razsipno Neki ameri-Ča^cki družbi je plačah panamska družba 9 milijonov frankov brez praveea naslova, a upravitelj: so še na drug. ^ako škaodn-ozen način varali družbo in si po!nir 5epe. Podjetnikom katerim je družba iz začetka izroči!a zgradbena dela. plačala ie velikarrske svote lcot odškodnino in potem leta 1885. izročla vsa zgradbena dela Pariški družbi »Soci^te des Travaux Public?- katera pa je samo podružnica društva »Societe des Depots et Comptes Courants«, v kateri so imeli prvo besedo — upravitelji panamske družbe Ker se je torej iz panamske družbene blagajn ce dalo dobička Dodietn-kom zgradbe, to ie bil dobiček upraviteljev, ki so družbo po ovinkih varali »Socičte des Travami ^nVies« dob:va!a je za vsak izkooan kubični meter prsti 9 do 14 frankov. dnč'm se je prejšnjim podjetnikom olačevalo 5 do 7 frankov Na ta način ie dobila -So-";ete des Travaux« re'tb 00 naU/losiav več. nego ie b:ln treba ;zd°ti Kot ^znik ^pmu z\*:§anju p'ačila navade1 ie Upravni ?dbor, da se za dela mudi, a fakti: o je
Odmevi panamske afere
podjetnica im^ila vseh del le v vrednost: 25 mi ijonov. Ko se je t0 izvedelo, moral bi bil upravni odbor Panamske družbe razveljaviti pogodbo, a to se ni zgodilo, narobe, dovolil je podjetnku novih olajšav, ji izplačal kavcijo v znesku 1,900.000 frankov, plačal zanjo 4 milijone frankov dolgov in ji daroval še 1,200.000 frankov, da odškodi svoje prednike, od katerih je prevzeta delo. Dobiček od te lopovske manipulacije so :meli pnnam>ke družbe upravitelji. Od posameznih podjetnikov je sloveči E ffel najbolj kompromitiran, ker je na j nesramne je varal. Tako je za neke potrebščine zaračunal osem milijonov, čeprav je zanje plačal samo 1,600.000 frankov Sedanje stanje panamskih zgradeb je jako žalostno; še t:sti milijoni, ki so se dejanski žrtvovali za z^-adbo, so izgubljeni. Angleški list »Pall Mali Gazette« priobčil je odlomek nekega pisma, katero je pisala dama, mudivši se pred kratkim v Panami. Ta dama p še: »Nastanili smo se v Kolenu in si ogledali de a in priprave. Ob prekopu leže dolge vrste vozičkov; veter je nanje nasul prsti, povsod rase trava in pognajajo bujne cvetke. V posebnih skladiščih je nad petdeset popolnoma za-rujavelih in povsem nerabn h železnišk h strojev. V kanalu stoje čolni, ladije. in pomiki; vse trohni in razpada. Tri četrtine mesta so neob judene Ferdinand de I.^s;eps dal je napraviti neke vrste pristanek: jez. da si na njem zgiadi hišo Ta jez je veljal celo premoženje, a sedaj se podira in ne rabi nikomur Jednako delo je začel sin njegov Charles de Le=seps; kar je zgradil, ie propadlo. Na^živahnejša fantazija s; ne more predstavljati sedanjega stanja panamskega podjetja.
IZ LJUBLJANE
—lj Hujšega mraza ne bo? Zadnje dni je »prijeten« mraz, kakor se nam zdi; zinemo mrzlo je, ne preveč, a tudi ne premalo. Pretopio bi se nam zdelo in proti vsem pravilom bi bilo, če bi vreme ostalo južno delj časa. Zdaj solnce popoldne že precej ogreje. Tsko se je včeraj najvišja dnevna temperatura dvignila natančno do ledisča (0). Zračni tlak je ostal v glavnem nespremenjen. Ponoči je bilo malo oblačno in davi je bilo malenkost topleje kakor včeraj zjutraj; temperatura je znašala —8.2».
KinJ MATICA
V prijetno spremembo in ljubko razvedrilo dnevno ob 14.30 vedno zaze-ljena uinetnina v tehnikoleru
SNEGULJČICA
Ob in..10 m  IX.30
ROMAN REVNEGA MLADENIČA
8 A m ade je m Nazzari jem
—lj Brivsko-frizersko kozmetično osebje vabimo na sirš. sostanek, ki se bo vršil dne 28. t. m. v Trgovinskem oddelku Pokra "1'nske delavske zveze — prostori nad kniižn co — ob pel 14 Vabimo vse ^iane. kakr tud* nečlane da se tega sestanka udeleže. Na sestanku se bodo pojasn'le določbe kolektivne pogodbe, kakor tudi obrazložila ostala važna vprašanja, nanašajoča se na delrvne in plačilne pogoje v tej str:ki. Izplačilo dveh dnevnic. Odp ran,e «r zapiranje obratovalnic itd. Sestanek se bo končal pravočasno, tako da bodo lahko vs' uieleženci Se prispeli na popoldansko delo. K številni udeležbi vabi Odbcr sindikata brivsko-fri^rskf kzmetične stroke.
lj— Višii tečajni Izpiti. Za kandidate, ki zaradi višje sile' niso mogli v poletnem ali jesenskem roku opraviti višjega tečajnega izpita na gimnaziji (realki), se pri-čno ti izpiti 3. februarja v Ljubljani in v Novem mestu, v Kočevju pa že 30. januarja. — Iz pisarne IV oddelka Visokega komisarijata.
Darujte za slepe S
Zlata poroka
Ljubljana, 28. januarja NaSa slavljenca, ki bosta prihodnje dni praznovala relek življenjski praznik, sta v življenju zelo mnJo praznovala; kakor pravi pesnik, jima je bilo vse življenje deloven dan. Delo pa oblikuje zdrave, značajne in močne ljudi, ki gledajo v življenje vedno pogrumno ter vedro. To velja tudi za Karla Japlja in njegovo življenjsko družico Antonijo, rojeno Mirtič, ki bosta zdaj tiho v krogu svojih, dragrih praznovala zlato poroko.
Karla Japlja smo se spomnili pred trenil leti, ko je dopolnil 75 let. Kot poštenjaka, klenega moža, ki je vse življenje posvetil delu in svoji družini in ki ni nikdar poznal počitka ter je zgled naftin i- 'avnih, ljudi. Se vedno, kakor da je na. svoja leta pozabil, si je pridobil spoštovanje pri vseh, ki so ga k laj spoznali. Rodi lse je kot sin učitelja pri BJagovcu 29   oktobri U-ta 1865.
Izučil se je za mizarja. Potom je bil zaposlen pri Kotniku, na Verdu, kjer se je tudi seznanil s sa'ojo življenjsko družico, rojeno v Bistri p, i Vrhniki leta 1872. Rodilo se jima je 11 otrok. Najmlajši sin je padel v svetovni vojni. Pet oti-ok se živi in vsi so dobro preskrbljeni, saj jim je pa tudi skrbni oče tudi posvetil vse svoje delo. Vedno je bil vzor lelavca, kar dokazuje že to, da je bil zaposlen pri moj=itni Pe-trinu v Hrenovi ulici celih 37 let. Pozneje se je osamosvojil in še vedno se gibčno suče dan za dnem v svoji delavnici na 2ab-jaku. Kmalu si bo naložil že osmi križ, a na to menda niti ne misli.
Ko mu ob tej priliki čestitamo k lepemu življenjskemu prazniku, vzornemu očetu in delavcu ter dobremu soprogu, gn s tem ne nameravamo opozoriti, da leta naglo minevajo temveč reči. da je človek toliko star, kolikor se počuti. Zato: »še mnor^o tako delavnih, srečnih let!
seli« LftrMfana
piitek: 2<>. JANUARJA 1943-XX1 7.30: Lahka plasba 8.00: Napoved Sata; poroči-la v i^šjanšetni 12.20: Ptciee, 12.3": Poročila v slovenščini, 1245- Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa; pcToč:!a v italijanščini. 13.15: I'<t<-v :! * Vrhovnega r*»-veljnštva Ob<rrf.žcn:h sil v sđoven'čini. 13.17: Koncert rad i jskerra orkcist-a, vo>JL dirigent D M. S Mncc G1a^ba za q,- !y -orkester. 13.45: Pi-ana glasba. 14.00: Poročila v italijun'čini. 1415: Vo;a>'ke pcs>mi. 1430: Komorna glasba l^i">. 1',,-r -v'j v s: >-venšč:ni. 17.00 Napoved Jasa: ponvč'la v iral:jan:činr. 17.15: Pc^m: in napev. 17.4^: Pisana glasba. 19.00: »»GonTorimo iialijanskom pcmćuje prof. dr Stanko Lcbcn. 19.30: Poročila v sl-cven^čmi 10.45 Itaiijjaaalefl {i'; ^ ba v narečju. 20.00: Napoved časa, po»ročii* v Italijanščini. 20.20: Komentar dnevu:h d«^ l»c<ikov v silon-effiscini 20.30: Sin^tOOJ^cil koncert, vodi dn^ent Krede V o<lmoiru: Predavanje v slo*vcncomi 21.25. Zarimivost* v slovenščinL 22.j5. Orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 22.45: Poroeiia v Ltalijan-sČWV.
HALI OGLASI
POMARANČE IN SUHE GOBE
prodaja Gospodarska zveza — Ljubljana. Sleiweisova  cesta 20
SENO IN SLAMO
kupuje - Gospodarsko zveza   — Ljubljana, Bleiweisova cesta 22.
POHIŠTVO
po naročilu tn vse vrste stolov izdelujem. Polittram oprave ta izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorinan Ljubljana, Rreg 11.
20 PIJAVK potrebujem nujno! — Prinesti v pisarno 15. Jeras in drug (Javna Bkladiiea), Ljuhljana, Bleiweisova ce^.a 33.
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD«  četrtek, 28. januarja 1943-XXI
*tev. 22
Vsak teden so praznovali dva dneva
V starih časih so v stažih krajih nedelj
praznovali 3krcg 70 prazclkov na leto — razen
Ljubljana, 28. januarja
V starih čo3;h. k:- še ni izhaja'a prati-ka. so ljudje znal  mnogo b lj praznovati
kakor dandanes; sploh si ne morema mlo-i ti, kako sc se otresli prazn čnegru r,izp~-lezenja, »f«j menJ \ ni bilo tedna. Ki bi ni S detevnkov. Pr: tern m: ramo t iai up Ste vat i, da so V tarih Časih praznike mnogo bolj spoštovali, tsrej da niso posameznih dni le šteli med p:—ml: temveč so j h praznovali kakor se sp I b . Ka bi že tedaj izha ela pratlka, bi b?!a mnogo
bo1; r!oča: skj sleherni tc len je bil razen nedelje §e kak en praznik.
PrrznM rfandHn2s
Dandanes «*) prazn ki mrd nedeljam Se v veliki man'š'ni. medtem ko je bi'o v 15 stoletju praznikov celo več k i kor nedelj. Zdaj praznu em o razen nedelj le đesejt cerkvenih praznikov z vsemi pravnimi učenki. L"udatvo še praznuje nekatere prazni ke. k i h je odpravil P' X L 1911. Januarja praznujemo dva praznika: nov leto in kraljevo Februar a ni nobenega pra:mi-ka, kajti tudi svečnica spada mel tfste cerkvene prazn ke. k s" hi'i odpravljeni leta 1911 in k iih v Ital ji ne parznu .?*'o. M^rca praznujemo le en kraznik. sv. Jožefa '19 i Marijino oznan eni« praznuje se ljudstvo C25 » a tud ta dan ni prazn k s pnvn'm učinkom. Aprla navadna praznujemo veliko n č; toda velika noč je vselej v nedeljo, t~ko da aprila ni nobrn ara praznfka kajti tudi ve^ikenoeni pene Je-Ijek ni praznik od 1 1911. Ko je vel ka noč p~zno kakor leto« ni m a ■'a nobenega praznika. Let s bo vnebohod sele 3 juni a Junij bo imel le*os n ijveč praznikov, kajti praznovali b'mo še telovo (24.) in petro-vri 129 ). R zen teh treh priznanih praznikov je še junija binkoštni pon^d ''jok (11.). ki s*cei nr več priznan cerkveni praznik, a ljudstvo ira še vedno praznuje kak r tudi velikonočni ponedeljek. Brez praznika je julij. Leto - tudi ne bo praznika avgusta, k^r je Marii no vnebovzetje v nedelja (15). Brc?z praznika *e tuli september, ker m?li šmaren (8 > ni zapovedan prazn k. Prav tako je brez praznika oktober. E-» praznik ima november (D, vse svete ki bodo letos v ponedeljek. Decembra praznujemo dva zapovedana prazn ka, Marijin praznik (8) in b žič (25). š^efi-novo n: zapovedan praznik, a letos bo tuđ: v nedeljo.
PrazniVi do radov!j'šVi matrici
Radovljiška matr'kula, ki je bila nani-sana 1. 1468 in prepisana okrog 1. 1600 !ma precej njo vrednost za našega kulturnega zgedvinarja. Iz n.'e razberemo, katere praznike so praznovali v starih čash. zanimivo je pa tudi. kako so imenovali slovenska imena mesecev. S'ovenska imena mesecev zdal v spi snem niso več v navadi. Nihče se niti več ne čudi če celo iz/bra-ženec ne ve več" nti našteti slovenskih imen mesecev: prosinec, svečan, sušeč, mali traven, veliki traven, rožnik, mali srpan, veliki srpan. k;mavec. vinotok, lstcpad! gruden Nojbolj trdovratno se drže sv:jih narodnih imen mesecev menda le Hrvati, medtem ko so že povsod drugje v splošnem v rabi »mednarodna« imena, izv'rajoća iz rat*n'č ne. Iz starera rinVjanskega koledarja. — FVdovlj'ška matrikula je aaj-Etarejša v Hubl-anski škofiji. Zdaj jo hrani,- v škofijskem arhivu. Spisana je na pergament in k-ase jo lepe barvne začetnice. Strokovni-ki pravijo, da je to zelo redek barvni rokop:s Matriku'a je vezana v lesene platnice (32 krat 24 cm), ki so obložene s temne rjavim u^n-rm. Vsebule 22 1'stcv v vel kosti 31 krat 23 cm. Toda nas zanima b'lj. kal je napisan- v matrikuli. Iz ne je razvidno, da so v 15 stoctiu pra-jnovali v radovljiški župnij' 64 praznikov b sfalnim datumom in 6 premakljivih prazn:kov. Upoštevati je treba, da nso povsod v SkofH] prazncvaM nekaterih prazni v: tu so jih pr"> ^navali več tam manj: tu so nraznovali nekatere, k j'h n'so drugje, ali pa n*so praznovali posameznih, ki so bili unoštevani v drugih župniah Te-da\ ko ljud tvo še ni poz^a'o koledarja, je imela matrikula velik pomen: bila je keledar za vse župnijo.
Brezniki po me*ec-li
L^»to ima 52 tednov, prazn'kov je na b'^o 70 zato se jo pogosto zgodilo, da so v tednu praznovali več praznikov kak:r jih praznujemo zdai na mesec. In sicer večkrat po riva. To snrevid mo tudi iz tesra. če po-f*3eda mo.   k?ko   so  bili   prnzn'kl r^zdolieni
na posamezne mesece. Januarji so prnzno_ vali 4 prnznike. Po tri pr?zn ke so praz-n vai; februar a. m~rca ln oktobra. N3i-mani ora=nik~v le h:lo ap^la, >samo* dva. Zato jih je na bMo tem več mnia: 6. Junija so praznovali 5 praznikov, tultja ln mvem-bra pa po 7 avrru?ta n-> 8. Sentembra je b lo kakor maja 6 praznikov. Največ praz-
nfkov je pa bilo decembra: 10. T-rej je tretjina meseca odnrdla na praznke. K praznikom je pa treba prišteti še nedelje, kar pomeni, da cq praznovali pol meseca. Tcda modra ured tev je bila. da je bilo največ prazn;kov decembra; tcd"j imajo namreč ljudje največ č?sa. da lahko praznu ej . Težava je pa bila s prrznovenjem v topTih mesecih ko jr mn'aro dela na polju >"^k.ot«ri prazniki so jih v posamez-n h mesrr h rev < varali, toda ^edetj mo, da fe b:lo cb nekaterih p—zn čnih on?.; doy Ijeno delo rnr»n na't"žje°ra. namr-.č mnja Do oceno > h*lo tucM. da so praz-mva'i le pa amezni peki c ; kmet je u pr. delni, ker dela na pn1 u ni smel odi "sati, medtem ko sq drua*i ki nis h;l: zanoslen; 7 rbdrtio**oniem zemlje, lahko poe*'vali. Kmet rn<^ ni moarel d'1'ča.*:; prazn kov sam. Pogosto ran je primanjkoval časi, zla*ti Re ker je moral ozirati tudi na vreme in ker ie moral oprav t d^^žao t'a-k<» zem^j'šk^mu gospodu ko s rra na delo pokifepli. Z"to ne rni^m'' misliti, da so kmetje v re-nir' Bol ko praznovali, k^kor bi sodili *z rrn^ma praznik v v starih ^ash Sodima pa. da so praznoval5 poleno, ko ie bio že treba nr^znovrti. Praznik se je pač mora1 ra-^1 "kovati od delavnikov, -T' isti d postnih dn . Po t't: so se na mo-i—U VSas b ^e1"" prgosto. Postni dnev so bfli nav ?ng t-k pred prazn Tri, k^r > b^a tudi mo(".■ ured"t«v; lindje po s'* r^o^t:l:. da so ,abko na orožnik tem več -edl- brer posebne škode. Prav bi pa bi", da b' brl' postm dnevi pre '^'san" tudi po proznfkTb. čeprav so se tedaj mnogi pr-sto voljno nost'li.
Prazniki v mestu n?kdaj
V starih časih n;so oogesto praznovali le na dežel ; več časa za praznovanje so imeli v mestih, k er jih delo na polju ni preganjalo d praznično rbjožen h m:z §e v 17 stoletju so praznoval; »tevilne prez-nike ki so že do"!c:o porabljen'. Tako so praznovali vse dneve, ki so dandanes v pra_ tiki še označen: kot >siprazn'k'<. Veliko-n čno in b'nkoštno prazn'vanje je trajalo delj časa ter je bilo mn-go boli slovesno. Tedai sta bila praznika še velikonočni ln b;nkoštni torek. Razen tega so bli praznik; še nasTedn;i dnev': Ja.nez Krstnik. sv. Mar'eta, sv. Jakob. sv. Ana. sv. Lovrenc, sv. Jernej, sv. M hael. sv. Sim'n, sv. Ju 'a. sv. Martin, sv. Elfzabeta. ev. K~tar!na. sv. Andrej, sv. Miklavž, sv. T^maž Jan^z Evangelist, tepežni dan, sdvestrovo in ša
dnex*i naslednjih svetnik:v: Matija, Filip in Jakob, Matevž, Fabijan, Sebzstijan. spreobmenje sv. Pavla, Jur;j, Fortunat in Ahaci,. V ti tih časih je bil Ahacij l^ub-ljansk: mestni patron in praznovali so ga posebno slovesno. Tedij so meščani jedu* mes- v splešnem le ob nedeljah in praznikih, sicer se pa meščanska hrana ni tako zelc razlikovala od kmečke.
Stara imena mesecev
Dandanašnja s'ovenska imena mesecev so ostala v glavnem nespremenjena v sto-lctj h. Vendar je treba opozoriti na nekatere railike. Na pisavo je seveda vplivalo nareč e «ii bila je nestalna, ker še ni bilo pravop"sj. V radcvlj ški matrikuli so pisali ir-e~a mesecev (namestu črke »dolgi s< pišemo navadni s): pr ssinez. seczan Breiaaa ah SLfiebea, Malitraun. '."el k« tr-un. FJOs.*n zi:ctt Serpin Koiope*sk, Jessenlk, Litogncy, Gruden. Is drtigiii stare jš h vir^v posnemamo m-i'eanja "mena mesecev (škofiel ški rokopis iz 1 1460». Prcsvnicz. Setstzan. susecz. ma'y tra\ven.
weliki^.....en. bobouczwett, maiy serpan.
wel:k *   Poberuch.  l'stegnoy. kezo-
nerst ml Trubar je psi v kole-
darju i. <2 sloven ka m?na m?sccev tako: Prcesiniz, Scezhan. Sushez, Mali'raun. velikitraun. Rrshenzuit Serpan, K mouz Jesacntk. K soper k. Lvstegnoy, Gruden. Vidimo torei. da ni bilo popolne enotnosti v imenovanju nekaterih mesecih. V splrš-nem ;e bil krzeprsk november, a včTS:h so tu in tam imenovali tako ktober (Truoar) po radovljiški matrikuli pa september N: se več nikjer ohranilo značilno ime pobe-ruh. kak_r so imenovali september. Junija je cvetel bob in po bebovem cvetu s© me. navali tn lep mesec, po čem bi sm^li sklepati tudi, da so v starih čas h pridelovali pri nas mnogo več baba ter so ga ze^o cenili. Sicer so pa jumj. dandanes ržaik, v spi snom imenovali r~žn! cvet. Največ men je imel september, ki so ga imemva^i tu li jesenik (Trubar). S cer so pa imenovali v nekaterih krajih s tem imenom oktober (radovM'-eka matrikula). Nekdanji Itstognoj se je sprevrgel v n Č bo'j5i li t^p^d. L]ud'e so hetoli v starih čash povedati da ;,e bil n vember mesec ki je gnoji z listjem. Ali se nam je gnoj zdel tako prozaična bo eda. «rnoj. ki daje kruh. da smo ime snremeni1!'* Marec se je imenoval tu 1 brezen (prmer-;aj češko brezen), kar je nedvomno pra staro ime. K^zonrsk smo preimenovali, kei je zvenel preveč naravno.
Mobilizacija Italijanov v Tunisu: delitev vojaške opreme
življenje še §mz m
pni mersko gladita®
Fantast čen svet oblik In barv v meril ih glzbinah
poljub   ženske.   B"ez poljuba bi namreč
ne bilo ničesar na svetu.
Moška ljubosumnost ponižuje žensko. 2enska ijubosumnest povzdiguje mrškega.
Za ljubljeno žensko pomeni moški svet. za ljubljenega moškega je pa svet — ženfka.
In vendar — tudi moški bi ovil žensko z ljubeznijo, samo če bi mogel.
Pcsrcceiaa zvijača
Neke noći lani v decembru je bilo vlomljeno v največjo banko portugafcicofta mc--' i Op^rto. od koder so vloma ci odneali 4o 000 pe.zr.'v. Polbc ja je se^a pc zvijači <!a bi vzornice izs£edf4a. Obvestili je ureda.'rva mc^tn'h dnc\aiikov, da so vionvilci - i: -196.000 pezov. V bankr s;> bi'1 sevoda pre-sctvočcvM in t^ko»j so se obr Tli na ure 'ni-&lv*a z vrsra"anjem. k ko so mo^ki poročate da 9o» vlomlci odnosui mrogo več, IcaikoT je bi res In ■ekton-. ki mu je bVa pa ver'ona procsCvava pa je odgovoril, da že ve, zakaj je to stx -M.
Totcga <!«ne ko je b"li nS:avl;ma \-e*it o vi mu. So ^: ljudje čud' ; da vj je p-'avilo v n*f:attccvh nkra; h rnnco vec rei.lar:ev in ci : Ictrivov kakor frecr. V pazn'h več?m:h i:rah je na'etei'a p^ui'-a pm*rulja v n-ciki r"ci na ri </ * -no prepira j^e se nv/e. Prha* mso bli iz b':žn:e kremo in kmci-Ui rn> oa ;c': na c^^fi mvvith R«izdcJ';cni so bj'i v dva v>.n/ni labnri. Zmeijal" so se :n si mel >.\-> Va.o c?:tal'i 91 ep*; r* j o. Redarji do p »vWr vmefs "m r.lvc li vse št n na sraz-r.:c>. Tam se je r*a '^-Vazalo, da so rrr' ili p j'ie'ji v roke vl<> ci D''a 9"a avojinU pajJ.ai"oma očLtatla, da nista plena, ki jima
je padci v ro&e v banki, pravično rez-Jo-Ha, Da.a sta j-im i samo 115vK) pcKO>V1 ot»tai-h I50L000 naj bi s pa bila pr:J-2.ia. Možakarja sta nanvreč br.;'a v listih <la je i/-g:n lo i/ bank«. 196.000 pezov. PoJaCiji «e je zvijača ;   " «•v
V Brl^ari^i zarirajo verižn.ke
Blgar ke oblasti zadnje čase z vs0 oi-ločn stjo nastopajo proti ver žnikom Te dni je po!ic'j->. aretirda 9 verižaik v. med njimi 4 ž de. Voiizn k.» p § lj ijo v I koncentrac ".^ski tabor-"Ca na pr slno dv lo. Pri enem ždu ao zap en li mn:g0 m\n i-ja vije nega sira.
Ljr^r'lrtj Ltrt?e v rtr/h frrtrral'nsh Ec!fjcrje
Let s rpom'ad b^ o'g"in'z'r b b lir r-sko notranje ministrstvi ljudski Štetje v novih pokralin-h v Maked n ii Taki1 in moravski rbl^sti. S^de1 vali bodo strok~v. nj->ki Statističnega, uiada s policijskim: organ.
Neki ro'rrerrk re^rN-nik je odkril \ Rimu pr^b p:"n-rja b-iltr^ralc^ rene nne^ P >-tra ParčeV^da Grob j? v c tk i A"dre\ dei Fra*;e. L^ta lGTt je pdttf P *r»r I\vr-čevlč v R mt kjer  e paleti Stegu leta umrl
PAMETEN ODGOVOR.
— Z-^*a okno! K j ne vdiš. kako mrzlo je zunai?
— Saj bo mrzlo tudi če ga zaprem.
Kdor je imel kdaj srečo, da se je vozil v čolnu s steklenim Inom p^eko trcpiCnih koralnih ceri, ve dobro, da je tam nakupi-čen svet oblik in barv, fant:stičnejši od vsega, kar more videti človeško cko na suhem. Med živalskimi in rastlinskimi prebivalci morskih globin pa nikakor niso v pretežni ve-ini ribe, čeprav jih je v morju ogromno, pa tudi ne sLevilne vrste živali in morskih r:stlin, raznih ježkev, školjk, gob itd., prisesanih h koralnim čerem in skalam ali pa tudi k morskemu dnu.
Največ življenja v morju oJpale na takozvani plankton. To so nesete vrste merskih živs«li in rastlin, plavajoč.h v vodi. Te drobne živalice in rastline imajo zelo malo ali pa nič lastnega g.banja in so večinoma izredno majhne, nekatere vrste komaj še tako velike, da jih lahko vidimo s prostim očesom, večino pa moremo videti samo z drobnogledom. Nekatere teh živaLc se premikajo s pomočjo nakupine maščobe, druge pa s povečanjem telesne površine. Biološko je plankton osnova prehrane vseh morskih živali.
Nemšks znanstvena ekspedicija, ki je v letih 1925. do 1927. raziskavala AtlanLski ocean, zlasti v južnem delu, je zbrala o življenju v morju zanimive polatke. Zanimala se je posebno za razdelitev planktona v raznih morskih globinah. Prej so bili učenjaki mnenja, da globoko v morju sploh ni nobenega življenja. To.la plankton so našli še 5.000 m pod mersko gladino. Največ ga je seveda v globini do 100 m. To
DO pač vpliv solnčne svetlobe, ki Se sega tako globoko v morje, in ga oživlja, čeprav je v primeri s to plastjo morja v morskih globinah le m:lo življenja, lahko vendar trdimo, da bi skoraj ne megli dvigniti iz morja niti enega litra vode, v katerem bi ne mrgolelo morskih živalic in rastlin. Med njimi so tu ii take, ki ce po-
čutijo dobro šele 1.000 m pod morsko gladino.
Zaaronetno ie tudi dejstvo, da menjavajo mnoge vrste planktona svojo lego ritmično o.l aneva do noči, tako da se drže čez dan globje. čez noč se pa ivignejo Naravoslovci še niso mogli dognati, kje tiči v&rott tega ritmičnega premik 3 a i a prebiva'ee/ morskih globin. Ce bi «*e morske živalic2 bale premočne svetlobe, bi se jim ponoči ne bilo treba dvigati višje. Vzrok mora. biti nekje drugod.
Izrski
Na svetu so možie. ki tako liubijo svoje žene. da bj jih najraje »pojedli«, najdejo se pa tudi možje, ki ljub'jo svo'e žene tako, da pojedo vre. kar jim skuhajo.
V ljubezni mine čas hitro, toda tudi ljubezen m ne s časom . . .
2on~ka nikoli ne prodaja ljubezni, temveč samo sebe. MoSkj pa nikoli ne kupuje žen~ke, temveč samo njeno ljubezen.
Dokler ne gledamo ženske z zaljubljenim7 očmi je ne gledamo prav.
Ko ?e pridruži strasti precejšnla doza dolpečasja. se izprazni ona v ljubezen. Tcia ta doza je ze'o redko prava.
Ce hočemo velikost strasti pravilno oceniti, moramo od časa do časa živeti precej daleč cd nje.
Dva zaliubljenca sta si pripovedovala o svoji sreči... — Jaz bom vedno ljub;l svojo ljubo, — je d3jal prvi, — ker je vedno, kadar jo vidim, ista.
— Jaz bom pa ljubil sv>ojo ženo. ker je vedno  drugačna,  — je odgovoril drugi.
Toda ne prvi ne drugi ni slutil, da mislita oba eno in isto žensko.
2ensko šsle takrat spoznaš, kadar j: povsem obrneš hrbet.
Nič ni na svetu tako   važnega kakor
Križanka šf. 2 j
Desede pomenijo
Vodoravno: l. srbsko me to cb Donavi, 9. svojeglavo, trdovratno, 10. medmet, 11. tekoča  snov,   s   katero   prevlečemo razne
predmete, 13. e*T'P-anski s~'nčn botr 14. kmečko cr:dje. IG. grška črka, 17. praznina v gozlu. na posejani njivi, na glavi. 10 merska eno*a. 21. kulturn3, 22. žon ko \u\ •. 23. povratni za mek, 24. pesem. 26 d i-lektjčni medmet, 27. apenje, 2S. zaps^vt . zaznrmovati, C0 domača ž.val, 31. §8W ko me. 33. narl'ežno-it. točnost. 31. divji, ort • . 35. grčka Črk3. 36. o n~vna plrkev v pr . štoru, 37. sredi trna. 3S resi-č^n dejtmaki, stvaren, 39. noTP.tivno. odklanjajoče, 41. sveta podoba, 42. tatarski  p ginvar, 44.
splet več trakov, 45. prometno :.rcdstvo.
Navp*čno: i. po itari 8eg   ntsf krplten 2.  manj  vredna ž val;   psivk-*.  3. žms'o me. 4. pritrdilnica.  5.  tp&asfea  pokra aa.
6. najdlje v morje pomaknjen kos zem j *,
7. b3g vetrov, 8. omejen. malOinoiCmaki, 12. površin ka men, 14. mladinska knj g t, 15. ophano žitno zin> fmnož'na), 17. tel . ki navidezno nma r: itorn n<» 18. oče. I I rimska štovilka 909 23 frrncoska r^ka, 25 ljudski sodn'ki, 27. vas v oko^ci Sk Loke. 29. teža zaboja al zo.voj3, 32. gor vj -v Italiii. 33. večja suha mera, (n. pr v. i ž ti), 34. začinjen, 36. mladič domače 2i-vaT, 38. okvara; Ig'Odllja, 40 geometrijski pojem, 43. Ancoiia (avtom, značka).
RE5ITEV KRIŽANKE ^T. 25
Vodoravno: 1. steber, 6. poper, 10. odpad, 14. topa. 15. ero. 17. Rcraumur. 19. Or, 20. roparj:. 23. due. 24. Abo. 26. Notri. 27.  aorte,  28.  Te/ej,  29.  Ba,  30 Ar:nMo,
32. Noe. 34 neč, 35. oder, 37 kot. 38. docenti, 41. Golica, 42.  Ivani, 43. bkra.
Navpično: 1. sto. 2. tornado, S. ep, 4. barbar:, 5. rep!:ka. 6. porasti. 7. priroda, 8 ee. 9. Ridenci, 10. one'eni. 11. du. 12. praznik, 13. dvojčka, lfi. Ra, 18. uu, 21.  oer, 22.  jot,  25.  beo. 29.  bog, 31. oo,
33. oe, 36. el, 39. on, 40. is.
J. O. CURVVOOD:
rahamova
52
ROMAN
polja
Po kakih štirinajstih dneh so bili pri izvirkih Malega Selusa, osemdeset milj od Cenufsaja. Jeems je šele zdaj spoznal vso resnost naloge, ki mu jo je bil dal Tajaoga. Vusku, čeprav je bil že star, je hodil hitreje in bolj vztrajno od sina, ki ga je pohaba tako ovirala, da je zmogel kvečjemu po pet ali šest milj na dan. Vendar je ubogi pokve-cenec hrabro prenašal svojo nadlogo in samo obžaloval, da ne more nositi tovora in da mu mora Jeems pomagati, kadar je pot težavna. Časih se je celo smejal nad svojim stanjem; a Jeems, ki ga je imel zaradi njegovega poguma rad, je čutil, da mu je mučno in da se sramuje. Ganljivo je bilo videti, s kolikšno vdanostjo se je Tokana oklepal starega očeta in male hčerke, čeprav bi bil lahko dokaj udobno ostal v Cenufsaju.
Najdražja izmed vseh tovarišev in tovari?ic pa je bila Jeemsu Divja golobica. Dekletce ga je v pravem pomenu besede oboževalo, in niena navzoč nost je delala mliiemu človeku Toniietlno odsotnost nekoliko manj grenko. V dolgih po^nenkih, ki sta jih imela drug z drugim, jo je jel učiti franco-
ščine; razložil ji je, da je Tonijeta, to je Sojaa Mekvun, njegova, ter ji skušal tudi dopovedati, zakaj ni šla z njim. Prihodnje leto, je dejal, se ne bosta več ločila. Nekoč mu je Divja golobica rekla, da bi rada zmerom ostala pri njem in pri Tonijeti. kamor koli pojdeta; in to nedolžno priznanje jo je storilo Jeemsu še dražjo.
V gozdnatem kraju, kjer je bilo mno^o divjačine, so se za dalj časa ustavili in si zgradili kolibe iz hlodov. Kmalu so se pričeli hudi snežni meteži, in nastopil ie silen mraz. Bila je tista znamenita zima z leta 1755 na 1756, o kateri Seneke še danes ta dan pripovedujejo v svojih zgodbah, ki se sporočajo iz roda v rod; zima, ko se je zdelo, da je vsa divjad izginila z obličja zemlje, in ko sta mraz in lakota pomorila desetino ljudstva treh najmočnejših indijanskih plemen: Senekov, Keju^ov in Onondcrov.
Z Vuskujevo pomočjo je Jeems izprva še nekako skrbel za svoje ljudi: konec januarja pa je potrkal na vrata koče glad, in Jeems je moral iskati divjačino dalje in dalje od doma, tako da ga časih po dva dni ni bilo nazaj. Februarja meseca so mu it-nodleteli štirie narorni Iovrki izleti. Jesti ni bilo kaj, mraz pa je bil strahovit. Divja golobica je po-staiala od dne do dne bolj drobna, čeprav so nanjo naibolj gledali, kadar ie bila stiska za žrvila.
Mimo tca so trpinčile Jeemsa mučno m.teJi, Tonijeta mu ie zmerom kakor živa stala pied duhom. Tu^i ona je bPa Gotovo v strašnem rvaložaju: in A^eb4 ie moral skrbeti za enajst lui^i, ne pa za *tiri! N~to je iel Vusku nro^fi^ati. in mlademu človeku se je skoraj mešalo od obupa, kadar je
premišljeval, kaj še bo. Sivi lisjak je fcil kar dobre volje, čeprav je hujšal tako, da so mu lične kosti malone štrlele skozi kožo na obrazu. V trenutku, ko je dosegla stiska vrhunec, je imel Jeems srečo, da je naletel na damjaka7 ki je bil takisto slab kakor on, in ga ustrelil. Brez tega bi bila Vusku in njegova vnukinja umrla. Trpljenje je bilo strašno, in naša četvorica sama ne bi bila mo^la povedati, kako se je zgodilo, da so živi izšli iz te preizkušnje. Prve dni marca je mraz vendar že odnehal; zdaj so se lahko odpravili naraj v Cenufsajo, in vso pot so imeli dovolj divjačine, ki jim je polagoma vračala moči.
V čenufsaju so zvedeli, da so se b;li tudi prebivalci, ki so ostali doma, le komaj ohranili ob svoiih skokih zalogah. Samo štiri izmed rodbin, ki so bile odšle v začetku zime, so se bile vrnile že pred Jcemsom: bilo jih je skupaj dvajset oseb, in izmed teh jih je bilo pet umrlo. O Tajaogi in njegovih voi?čakov ni bilo še nobenega glasu.
Pomlad se je začenjala, vesela in o^etaioča; vendar se je zdelo, kakor da viri nad indijanskim mestom mračna senca, in ta senca je bila smrt. Izmed vrnivših se rodbin jih je bilo le malo, ki ne bi bile objokovale umrlih članov. Adcba., najboljši lovec izmed vseh se ni bil vrnil, in nihče ni vedel, kje je bil ostal. Vrnilo se je petdeset, rato se^emdr^et rodbin, nato cto in narrathrje vse. ki po r^e o-^le. z njimi tudi Mary Daghlcn. Samo Adebaja ni bilo od niVoder.
NekeTa »'ne »m ie nervri*o,tovamo n**!*'*' T^mreme-nil se je bil v čudno okostje, ki ga niti Tajaoga ne
bi bil spoznal. Za njim so korakali  njegovi va-vanci. Jeems jih je od daleč prestol, če preden jih je mogel razločiti. Enajst! Planil jim je nap in zagledal Tonijeto. ki se je opotekala iz vr Da ni bilo tega, je ne bi bil spoznal, kajti mrr/ • in strte postave, ki jih je vodil Adeba, so koral s pobešenimi glavami. Tonijctin oh raz je bil \ i izpremenjen od prebitih muk; Jeems, ki se mu ie srce krčilo v neizrekljivi tesnobi, je na oko pre°< da ubo^o dekle ne more tehtati več kakor i otrok. Naslonila mu je obraz na prsi in tiho r kala.
Na rokih jo je odnesel v kofo ter jo noli:":i • i mehka krzna; z neskončno žalo'tjo je videl, da t njena obleka reztr^ana in da ji mokasini v kr i visijo od nog. Nato je opazil zraven pobe T ; golobico, in čez trenutek je pri'la tudi Marv. Jr-je zapustil kočo, da bi moa;li dekleti vzeti Ton v svojo skrb; tedaj mu je nriScl naproti pes, t 1 » oslabel, da se niti ni mogel vzreti po njem, k< poskusil. Bil je Kolo, okostnjak, v katerem vele samo še oči Jeems je po?akal, da je pri'lr i s koče Mary, ki mu je povedala, da Divja golo1 a pomaga Tonijeti pri slačenju, ona pa ji gre po i ji in tople vode. Nato je šel iskat o"tal'h; a vsi ra- n Adebaja so se bili razšli po kočah, da bi se okončali. Ta, ki se je komaj držal na no^ah, mu je kratke povedal, da sta bila  on   pa   pes  le ra ceno neizrekljivih naporov privedla vse člane r^ 1-bine žive domov. Da ni bilo r~a, je dodal, bi 1 ili morali vsi pomrifi Tedaj je Jeems uganil, zal:aj Kola niso tili pojedli.
Urejuje taaq Zupančič - Za Narodno uaaarno K ran leran  — Za tnaeratm dei Ufila. LjuDouili VoiClČ — Val v   .!>•• ijam