Poštnina plačana v gotovini. Leto XIXM št« 227 Ljubljana, petek 30, septembra 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7« Telefon št. 2455. Podružnioa Celje: Kocenova »lica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čLslo 78.180, Wien št. 105.241. Icb&ja vsak dan razen ponedeljka. ^UpAifaa znaša mesečno Din 25.—» Za inozemstvo Din 4Q-—_ Uredništvo: Ltabljana, Knafljeva ulica 5, telefon S122, 3123,3124 3125. 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon Št. 2455, Celje, Stroesmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65._ Rokopisi se ne vračajo Položaj ob četvorai konferenci Sredi kopice dogodkov je spet potrebno nekoliko pregleda, ki naj olajša nadaljnje zasledovanje zamotanega razvoja. Še posebno se nam zdi to potrebno ob sestanku odgovornih državnikov štirih velesil v Monakovem, kjer se utegne odločiti ne le usoda vprašanja, ki je bilo vse te tedne tako napeto v ospredju, temveč tudi drugih evropskih problemov. Zaradi razumevanja tako važnih dogodkov, kakršni s0 sedanji, hočemo predvsem objektivno opozoriti na položaj, kakršen se kaže ob monakov-skem sestanku. V ta namen naj še enkrat prikažemo glavno vsebino dveh dokumentov, ki sta oba plod dosedanjih pogajanj in posredovani v nem-ško-češkoslovaškem sporu in v katerih razliki je očividno vsa teža sedanje napetosti. Mislimo na angleško-franco-ski načrt, sestavljen v Londonu dne 18. t. m. in sprejet od češkoslovaške vlade na pritisk obeh zapadnih velesil dne 21. t. m., ter na nemški memorandum z dne 25. t. m., izročen Chamberlainu v Godesbergu kot definitivno nemško stališče. Kakor znano, je čsl. vlada odbila zahteve tega memoranda. Angleško-francoski načrt vsebuje naslednje določbe: odcepitev ozemlja z nemško večin0 (nad 50%) brez plebiscita, toda z dopolnilno določbo, da se dokončna ureditev mej, kjer bi bilo to potrebno, uredi s pogajanji in po posebni mednarodni komisiji, v kateri bi sodeloval tudi češkoslovaški zastopnik; izmenjava prebivalstva na podlagi opcijske pravice vsakega posameznika v določenem času; češkoslovaška vlada je upravičena zahtevati jamstva za svojo bodočo varnost, ki naj bi v obliki mednarodnega poroštva za neodvisnost Češkoslovaške proti slehernemu napadu nadomestila dosedanje češkoslovaške zvezne pogodbe s Francijo, Rusijo in Malo antanto. Nemški memorandum, ki ga je Hitler izročil Chamberlainu v Godesbergu, zahteva odstop ozemlja z nemško večino v ultimativnem roku do 1. oktobra. Katero ozemlje je to, je določil kancelar Hitler in obeležil v posebnem zemljevidu, ki je priključen memorandu. Ta zemljevid je izdelan v dveh barvah. Ozemlje, ki ga smatra Hitler za nemško, je označeno rdeče. To ozemlje naj ČSR izroči Nemčiji v stanju, v kakršnem se sedaj nahaja, najkasneje do 1. oktobra. Zasede ga nemška vojska. Memorandum pripušča možnost, da imajo posamezni deli tega ozemlja večino, ki bi hotelia ostati v ČSR. V takih okrajih, ki pa bi se morali — očividno s čsl. strani — do 25. novembra označiti kot sporni, bi se naknadno izvedel plebiscit. Z zeleno barv0 označuje Hitlerjev zemljevid »mešane kraje«, za katere tudi nemški memorandum priznava, da prebiva v njih manj ko 50°/o Nemcev. Ti kraji ostanejo sicer zaenkrat pod čsl. upravo, toda v njih se mora izvršiti plebiscit, ki naj odloči o njihovi končni pripadnosti. Nemški memorandum deli torej Češkoslovaško takole: 1. ozemlje, ki ga takoj zasedejo nemške čete, 2. ozemlje. ki zaenkrat ostane v posesti ČSR. V tem ozemlju pa določa memorandum gotove okraje, v katerih se mora izvršiti plebiscit, dočim ima ČSR pravico, da v posameznih, Nemčiji s 1. oktobrom že izročenih okrajih (rdeča barva) do 25. novembra zahteva plebiscit. Glede poljskih in madžarskih zahtev nemški memorandum ne vsebuje ničesar. Končno razmejitev po plebiscitu naj izvede ali nemško-češko-slovaška ali mednarodna komisija, a plebiscit sam se izvrši pod nadzorstvom mednarodne komisije, kakor v Posarju pred dvema letoma. Plebiscita se smejo udeležiti prebivalci obeh pasov, ki so prebivali na naznačenem ozemlju 28. oktobra 1918 ali ki so bili na tem ozemlju rojeni pred tem datumom. O pripadnosti ozemlja rajhu ali Češkoslovaški odloča navadna večina glasov. Med plebiscitom morata obe stranki umakniti svoje čete z ozemlja, ki bo glasovalo. Mimo tega pa zahteva nemški memorandum tudi takojšnjo odpustitev sudetskih Nemcev iz vojaške in policijske službe ter osvoboditev vseh političnih kaznencev nemške narodnosti. Nemški memorandum nič ne govori o garancijah za okrnjeno Češkoslovaško in tudi Hitler se v svojem govoru 26. t. m. tega vprašanja v obliki, kakor jo predvideva angleško-francoski načrt, ni dotaknil. Izjavil je samo pripravljenost, da jamči meje »Češke«, ne pa Češkoslovaške, ker ne želi jamčiti njenih mej, dokler ne bodo rešeni vsi narodnostni prcblemi v republiki. »Vem, je izjavil Hitler, da ne želi nobena narodnost ostati več pri Benešu... Čim bo Češkoslovaška rešila ostale probleme, ko se bodo torej Čehi sporazumeli še z dru- Sporazum v Monakovem Razgovori med Hitlerjem, Mussolini jem, Chamberlainom in Daladierom so trajali včeraj od poldneva do kasno v noč — Po zadnjih vesteh je sporazum že dosežen London, 29. sept. br. Ministrski predsednik Chamberlain je davi ob 7.40 londonskega časa odpotoval s posebnim letalom v Monakovo na konferenco zastopnikov štirih velesil. Kljub neugodnemu vremenu — bilo je močno oblačno in vetrovno — se je na hestonskem letališču zbrala velika množica, ki je sivolasemu državniku priredila tople ovacije, ko se je s svojim spremstvom pripeljal na letališče, kjer so se zbrali skoro vsi člani vlade. Navzoč je bil tudi odpravnik poslov nemškega poslaništva, ki je želel Chamberlainu srečno pot in želel obilo uspeha. Chamberlain je bil zelo dobro razpoložen in je zadovoljno odzdravljal množici, ki mu je neprestano prirejala ovacije. Slišali pa so se vedno znova tudi klici: Ne pustite češkoslovaške! Prinesite nam pravičen mir! in slično. Chamberlain o svojem tretjem potu Tik preden je vstopil v letalo, je spregovoril Chamberlain še nekaj besed v mikrofon za radio. Med drugim je dejal: »Kot majhen deček sem imel navado, da se nisem plašil neuspehov. Kakor takrat, bi hotel tudi danes izjaviti: Ce se prvič nekaj ne posreči, poskusi drugič in vedno znova, dokler se ne posreči. Tako delam tudi sedaj, ko gre za to, da poskusimo rešiti mir v tej nevarni situaciji. Tretjič odhajam danes na razgovore v Nemčijo. Tokrat grem na pot z večjim upanjem na uspeh. Nadejam se, da vam bom mogel po povratku iz Monakovega sporočiti, da je vojna nevarnost minila.« Besede sivolasega angleškega državnika so izzvale nov vihar ovacij, ki niso ponehale, vse dokler letalo ni izginilo na obzorju. Chamberlaina so spremljali v Monakovo Horace Wilson, Ashton Gwatkin, William Strang, lord Douglas in Chamberlainov zasebni tajnik Hayer. Daladier Pariz, 29. sept. br. Ministrski predsednik Daladier je krenil na pot v Miinchen, uro pozneje kakor Chamberlain. Na letališču Le Bourget se je k njegovemu odhodu zbrala velika množica, ki ga je navdušeno pozdravljala. Daladiera so spremljali na letališče skoro vsi člani vlade. Z njim so potovali v Monakovo njegov kabinetni šef Claquier, ministe-rialni direktor Leger in ravnatelj oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu Richard ter več višjih uradnikov zunanjega ministrstva. Pred odhodom je Daladier novinarjem kratko izjavil, da jim o sami konferenci ne more ničesar reči, upa pa, da jim bo po povratku lahko povedal samo zadovoljive reči. Daladier potuje s posebnim dvomotornim letalom francoske letalske družbe, ki ga vodi pilot Durmond, eden najboljših francoskih civilnih letalcev. Mussolini Rim, 29. sept. br. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je že včeraj popoldne v posebnim vlakom odpotoval v Monakovo. Spremljajo ga zunanji minister grof Ciano, Mussolinijev kabinetni šef, minister Bastiniani in polkovnik Mi-letti. Tudi Mussoliniju je velika množica ob odhodu na kolodvor priredila manifestacije. Prihod v Monakovo Monakovo, 29. septembra, br. Francoski ministrski predsednik Daladier je prispel z letalom na monakovsko letališče v Ober-wiesenfeldu ob 11.15. Nemška vlada je izdala dovoljenje, da smeta letali, s katerima sta potovala Chamberlain in Daladier, pre-leteti obmejno ozemlje, nad katerim je sicer tujim letalom zabranjen polet. Deset minut za Daladierom je pristalo tudi angleško letalo, s katerim je prispel ministrski predsednik Chamberlain. Oba držav, nika je pozdravila na letališču ogromna množica, ki je z raznimi vzkliki dajala duška svojemu razpoloženju, da želi tudi nemški narod mir. V imenu Hitlerja je oba državnika pozdravil nemški zunanji minister Ribbentrop, navzočih pa je bilo tudi več drugih višjih državnih funkcionarjev ter francoski poslanik Poncet in angleški poslanik Henderson. Že pred tem je prispel v Monakovo Mussolini s svojim spremstvom. Mussolini j a je na meji na Brennerju pričakoval in pozdravil Hitlerjev namestnik minister dr. Hess, v Kufsteinu pa ga je pričakoval in pozdravil sam kancelar Hitler. Za državnike so že sinoči rezervirali prostore. Mussolini in njegovo spremstvo je nameščeno v bivšem dvorcu princa Karla. Francoska delegacija je nastanjena v hotelu »Regina«, angleška delegacija pa v hotelu »Štirje letni časi«. Za konferenco je bila določena delovna soba kancelarja Hitlerja v tako zvani voditeljevi palači na Kraljevem trgu. Monakovo je v zastavah. Predrazgovor Nemcev in Italijanov Monakovo, 29. sept. (DNB). Posebni vlak, s katerim se je pripeljal ministrski predsednik Mussolini, je prispel v Ins-bruck ob 8.05 ter se zadržal na postaji četrt ure. Mussolini ni izstopil iz vagona, pač pa je ves čas ostal pri oknu ter se zahvaljeval za manifestacije, ki mu jih je prirejala na kolodvoru zbrana množica. V Kufsteinu, bivši obmejni postaji med Avstrijo in Nemčijo, je počakal na Mus-solinija kancelar Hitler. Oba sta se toplo pozdravila, četa nemške vojske pa jima je izkazala vojaške časti. Nato sta se oba skupaj odpeljala v Monakovo. Med vožnjo sta ves čas govorila o monakovski konferenci. Razgovorom so prisostvovali tudi zunanji minister grof Ciano, Hitlerjev namestnik dr. Hess in poveljnik nemške vojske general Keitel. V Monakovo je prispel posebni vlak malo pred 11. uro. Tam je Mussolini j a in Hitlerja pozdravil na postaji maršal Goring. Poleg njega so bili zbrani tudi italijanski veleposlanik Attolico ter najuglednejši zastopniki države in stranke. Hitler in Mussolini sta v spremstvu maršala Goringa obšla častno četo, nato pa se odpeljala v mesto. Na ulicah jima je ljudstvo prirejalo velike ovacije. Prvi razgovor Trajal je dve in pol ure — Praška vlada je bila povabljena, da pošlje svojega uradnega opazovalca M°nakovo? 29. sept. br. Angleška, francoska in italijanska delegacija so se takoj po svojem prihodu pedale v hotele, kjer so se takoj pričele priprave za konferenco. Daladier in Chamberlain sta imela najprej kratka posvetovanja s svojima berlinskima poslanikoma in s svojima delegacijama. Nato ju je obiskal maršal Goring, nakar sta se ob 12.20 podala Chamberlain in Daladier v spremstvu Goringa ter poslanikov Ponceta in Hendersona h kancelarju Hitlerju. Na poti od hotela do Hitlerjeve palače jc velika množica ljudi tuje državnike zopet toplo pozdravljala. Na Kraljev trg pr;d palačo občinstvu nii dovoljen dostop. Hitler, pri katerem je bil že Mussolini, se je delj časa razgovarjal s Chamberlainom in Daladierom, ki sta se tudi z Mus- solindjem prijateljsko pozdravila. Dočim so njihovi spremljevalci v sosedni soba navezali poznanstva, so se štirje državniki v neoficielndh razgovorih prvič dotaknili perečih problemov, ki so predmet monakovske konference. Hitler se je dalje časa razgovarjal z Daladierom in pri tej priliki izrazil upanje, da bi mogla ta konferenca postati začetek prijateljskega sodelovanja Nemčije in Francije. Ob 12.45 so se zbrani državniki na poziv kancelarja Hitlerja umaknili v njegov delovni kabinet, kjer se je nato pričela oficielna konferenca. Prvi razgovor je trajal dve in pol ure. Poleg Hitlerja, Mussolinija, Chamberlaina in Daladiera so razgovorom prisostvovali še nemški zunanji minister Ribbentrop, gimi svojimi manjšinami, me Češka država ne bo več zanimala in ji tedaj, kar trdno obljubljam, hočem jamčiti tudi meje.« Pariški »Temps« izvaja iz primerjave obeh dokumentov in Hitlerjevih dopolnilnih izjav naslednje zaključke: 1. Praška vlada je na priporočilo Francije in Anglije pristala na odcepitev ozemlja z nemško večino. 2. Nemška vlada je obseg spornega ozemlja, kakor kaže memorandu priloženi zemljevid, znatno razširila in zahteva plebiscit tudi v krajih brez nemške večine, katerim je češkoslovaška vlada hotela dati župno samoupravo. 3. Hitler postavlja ultimativ-nf rok za izpraznitev ozemlja in odsto-pitev tega ozemlja v nemško last v sedanjem stanju. Na monakovski konferenci vladnih šefov vseh štirih velesil bodo sedaj storjeni poslednji napori za sporazum o teh treh točkah in še o jamstvu za bodočo Češkoslovaško. Zaradi točne presoje položaja ne smemo pozabiti, da se vršijo monakovska posvetovanja brez sodelovanja neposredno prizadete Češkoslovaške in je zato več kot razumljiva nota čsl. vlade v Londonu, Parizu in Rimu, da se brez njenega sodelovanja ne sklene nič takega, kar bi za ČSR pomenilo nove žrtve. Zastopniki velesil smatrajo za velik uspeh že to, da je sploh prišlo do nove konference, ki je vzbudila nove nade v rešitev miru. To pa ie za velesile trenutno glavna stvar. Miru si ž njimi želi tudi vse človeštvo. Predsednik Roosevelt je v svojih dveh poslanicah spregovoril iz srca vsem narodom. Ako bodo voditelji Evrope razpravljali danes v njegovem duhu, bomo smeli reči, da je opasnost minila. italijanski zunanji minister grof Ciano, generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Leger in kot tolmač ministerialni svetnik nemškega zunanjega ministrstva dr. Schmidt. Ob 15.15 je bila konferenca prekinjena in se je nato nadaljevala ob 17. O čem so govorili O prvem sestanku štirih državnikov ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Iz krogov angleške in francoske delegacije pa poroča agencija Havas, da so na konferenci najprvo načeli češkoslovaško-nemški spor Kancelar Hitler je zbranim državnikom ponovno obrazložil stališče Nemčije in poudaril, da je v svrho omiljenja sedanje napetosti neobhodno potrebno, da se ta spor naglo in brez vsakega nadaljnjega zavlačevanja reši na ta način, da češkoslovaška vlada izpolni dane obljube ter odstopi sudetskonemške pokrajine Nemčiji, v smislu zahtev, obiavljenih v nemški spomenici. Daladier, Chamberlain in Mussolini so nato obrazložili naziranje svojih vlad o tem problemu. V nadaljnjem razvoju razprave se je italijanski ministrski pred- sednik Mussolini dotaknil tudi španskega problema. češkoslovaški opazovalec Chamberlain in Daladier sta sprožila tudi vprašanje sodelovanja Češkoslovaške na tej konferenci, v kolikor gre za češkoslovaške probleme. Sporazumeli so se v tem smislu, da se h konferenci pritegne uradni opazovalec češkoslovaške vlade. Ta sklep je bil takoj sporočen češkoslovaški vladi. Za češkoslovaškega opazovalca je bil določen berlinski poslanik dr. Mastny, ki je že čez dobro uro s posebnim letalom prispel v Monakovo in bo sodeloval pri nadaljnji konferenci. Ko je bila konferenca ob 15.15 prekinjena. sta se Chamberlain in Daladier vrnila v hotele, kier sta imela obenem posvetovanja z ostalimi člani svojih delegacij. An-gieški delegaciji je prideljena tudi poseb. na češkoslovaška delegacija pod vodstvom londonskega poslanika dr. .Tana Masaryka, ki ima nalogo dajati angleški in francoski delegaciji sproti vsa potrebna pojasnila in tolmačenja. Večerni In nočni sestanek Večerni je trajal tri ure, nočni se je začel ob 22. Razpoloženje je zelo optimistično Monakovo, 29. sept. br. Drugi sestanek monakovske konference se je pričel kmalu po 17. in je trajal do 20.15, torej nad tri ure. Prisostvovali so ministri, državniki in diplomati kakor prvemu sestanku, nekaj časa pa so razpravljali vsi štirje šefi sami. V splošnem so tu zelo optimistični in verujejo, da se bo še nocoj rešilo češkoslovaško vprašanje. Kar se tiče odcepitve sudetsko-nemških pokrajin od češkoslovaške in priklopitve k Nemčiji, sploh ni spora. Gre le za proceduro, po kateri naj se to izvrši. Jedro vprašanja je v tem, da se Nemčija odreče svojemu ultimativnemu roku, ki poteče 1. oktobra, ter da se dogovorno določijo smern:ce, po katerih naj se presodi, katere pokrajine naj se priključijo Nemčiji. Anglija in Francija se zavzemata za to, da se izvedba teh sprememb poveri posebni medna- rodni komisiji, dočim Italija zagovarja nemško stališče. Povsod naglašajo, da obstoja vsestransko dobra volja in da je zato upravičeno upanje, da je najhujša kriza za mir v Evropi prebredena. Ob 20.15 je bila konferenca prekinjena, da so njeni udeleženci lahko šli večerjat. Večerjo so vladni šefi porabili, da se je vsak posvetoval z ostalimi člani svoje delegacije. Ministrski predsednik Chamberlain je imel intenzivne razgovore zlasti s češkoslovaškim londonskim poslanikom Masarykom. Ob 22. so se državniki in diplomati sestali k tret jemu razgovoru, o katerem sodijo, da bo trajal pozno v noč. Po nekaterih izjavah spremljevalcev bo konferenca že to noč končana, po zatrjevanju drugih pa je verjetno, da se bo še jutri nadaljevala. Sporazum! Monakovo, 29. septembra ob 9. AA. (DNB)- Iz krogov konference se je i vedelo, da so štirje državniki dosegli praktično sporazum glede odstopa su-detsko-nemškega ozemlja in glede iz" vedbe tega odstopa. Zvedelo se je, da bi se predajanje sudetsko-nemških krajev imelo začeti že 1. oktobra in da bi to trajalo do 10. oktobra. Uradnega ali poluradnega potrdila teh informacij še ni, mislijo pa, da se bo to zgodilo ob 22., ko bo objavljen komunike. Konferenca je sedaj prekinjena in se bo pozneje nadaljevala. ★ Pariz, 29. sept. br. Agencija Havas je ob 22. izdala naslednje poročilo: Konferenca štirih državnikov v Mona-kovu še traja, bo pa še nocoj uspešno zaključena. Zaenkrat se lahko reče, da je vojna nevarnost že odstranjena, da-siravno še obstojajo nekatere težkoče glede podrobnosti, ki so še predmet razgovorov in pogajanj* Sodelovanje Prage Demarša v Londonu, Parizu in Rimu — čsl. delegacija kot del angleške — Povabilo ČSR, da pošlje opazovalca Madžarski odposlanec pri Cianu in Ribbentropu London, 29. sept. br. Češkoslovaški poslaniki v Londonu, Parizu in Rimu so sinoči po nalogu češkoslovaške vlade izvršili demarše pri angleški, francoski in italijanski vladi. Zahtevali so, da se pritegne h konferenci v Monakovem tudi zastopnik Češkoslovaške. Češkoslovaška vlada Je sprejela vest o sklicanju te konference sicer z upanjem, da se bo vendarle preprečil oboroženi spopad, vendar pa smatra, da ne more dopustiti, da bi se brez nje razpravljalo in sklepalo o življenjskih interesih češkoslovaške republike. Angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski ministrski predsednik Daladier sta se napram češkoslovaški vladi obvezala, da bosta skušala na sami konferenci urediti to vprašanje. Chamberlain je v tem pogledu poslal prezidentu CSR dr. Benešu posebno sporočilo. Razen tega je češkoslovaška vlada zahtevala jamstva, da za dobo trajanja monakovske konference ne pride do nikake nemške vojaške akcije. Uvidevajoč, da je zahteva češkoslovaške vlade upravičena, se je Chamberlain začasno sporazumel s češkoslovaško vlado in s pristankom ostalih udeležencev konference v tem smislu, da spremlja angleško delegacijo v Monakovo tudi posebna češkoslovaška delegacija pod vodstvom londonskega poslanika dr. Jana Masaryka. Ta delegacija naj bi bila do drugačne ureditve na razpolago vsem štirim državnikom za morebitna potrebna pojasnila. Na današnji prvi konferenci pa je bil sprejet sklep, da se pripusti na konferenco razen tega še posebni uradni opazovalec češkoslovaške vlade. • Monakovo, 29. sept. br. Davi je prispel v Monakovo posebni odposlanec madžarske vlade, kabinetni šef zunanjega ministra grof Czakyi. Takoj po svojem prihodu je stopil v stike z nemškimi uradnimi krogi, po prihodu Mussolinija pa je imel sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom, kateremu je sporočil prošnjo madžarske vlade, naj M Mussolini na monakovski konferenci zastopal stališče Madžarske in se zavzel za rešitev vprašanja madžarske narodne manjšine v ČSR na enak način, kakor bo urejeno vprašanje sudetških Nemcev. Inozemski novinarji so odložili odhod iz Nemčije Berlin, 29. sept. d. Kako je bil v sredo že napet položaj v Berlinu, je razvidno iz dejstva, da se je s prvimi jutranjimi vlaki odpeljala iz nemške prestolnice že večina angleških novinarjev. Odpotovali so proti Nizozemski. Tudi ostali inozemski novinarji so se pripravljali, da zapu-ste Berlin še pred nočjo. Vest o konferenci v Monakovem je dohitela angleške novinarje na nizozemski meji. Seveda so potovanje takoj prekinili in se s prvim brzovlakom odpeljali nazaj v Nemčijo ter krenili naravnost v Monakovo, da prisostvujejo zgodovinskim uram razgovora med Chamberlainom, Daladierom, Hitlerjem in Mussolinijem. Tudi francoski in drugi tuji novinarji, ki so hoteli zapustiti Nemčijo z nočnimi vlaki, so se premislili in jo prav tako skoro vsi ubrali v Monakovo. PeteS, 30. IZ* 193& Evropski tisk o Monakovu Rezervirani komentarji praških listov Praga, 29. sept. AA. (CTK) ČsL časopisje objavlja pod velikimi naslovi poročila o sklicanju današnje konference štirih državnikov v Monakovem. Komentarji tiska pa so zelo rezervirani. Listi pravijo, da bi Češkoslovaška lahko z mirno dušo gledala v bodočnost, če bi dobila zahtevana jamstva. »Narodny Listy« pišejo med drugim tole: Pričakujemo v popolnem zaupanju, da po tolikšnih žrtvah ne bodo zanemarjeni naši interesi in volja našega naroda. Ako dobimo jamstva, bomo lahko gledali z zaupanjem v bodočnost. »Narodni Politika« smatra, da v Monakovem ne bo govora samo o vprašanju Češkoslovaške, temveč tudi o glavnih vprašanjih svetovne politike, ki posebno zanimajo Veliko Britanijo in Italijo. »Lidove Noviny« pišejo, da bo konferenca upoštevala tudi upravičene zahteve Češkoslovaške. »Češke Slovo« poudarja, da je treba povabiti na konferenco v Monakovo tudi zastopnika Češkoslovaške. Zahteve londonskih listov Londcm, 29. sept. AA. (Havas) »Times« piše: Danes razpravlja svet štirih narodov, ki morejo, če hočejo, najti pravično rešitev, da se naredi konec nemškim zahtevam ter se omogoči metodična rekonstrukcija Evrope. »Daily Telegraph« priznava, da je ministrski predsednik Chamberlain brez dvoma dosegel velik osebni triumf in da pomeni ta triumf v resnici veliko zaslugo. List pa poudarja, da se ne sme pozabiti, da v toku krize daje usluge vedno samo ena stran. S te strani se je dalo že toliko, da ni več mnogo ostalo, če naj jutrišnja Češkoslovaška še živi. »News Chronicle« piše: Ob tej konferenci leži ogromna odgovornost na ramah Chamberlaina in Dala-diera. Zdaj je prišla vrsta na Nemčijo, da tudi ona kaj popusti. Poljski odmev Varšava, 29. sept. AA. (DNB) Vse poljsko časopisje poudarja, da je konferenca v Miinchenu izreden dogodek, ki more prinesti odločitev o miru ali o vojni. Ta koherenca je zadnja prilika za rešitev aktualnih vprašanj po mirni poti. Položaj Jugoslavije Beograd, 29. septembra, d. »Samoupra_ va«, glavno glasilo JRZ, objavlja članek o mednarodnem položaju. V članku pravi med drugim, da »ima Jugoslavija danes na vseh svojih mejah samo prijatelje. Jugoslavija danes lahko mirno spi, čeprav je v veliki meri zainteresirana na razvoju splošnega položaja v Evropi. Močna m enotna na znotraj, naslonjena na slavno in odlično opremljeno vojsko ter obdana na vseh mejah samo s prijatelji, kraljevina Jugoslavija nima vzroka, da bi se cesa bala Ugotoviti pa moramo, da nimajo politični nasprotniki JRZ nobene zasluge za tako povoljni položaj naše države.« Rim, 29. septembra, b. Vsi današnji italijanski listi z zadovoljstvom ugotavljajo Chamberlainovo priznanje in zahvalo ministrskemu predsedniku Mussoliniju, ki je bil v najbolj kritičnem trenutku napro-šen, da glede na svoj osebni vpliv intervenira pri Hitlerju. V dolgih poročilih svo-jih londonskih poročevalcev o poteku včerajšnje seje spodnje zbornice še posebej j podčrtavajo oni dramatični trenutek, ko je Chamberlain tik po svojem opozorilu, da se je obrnil tudi na Mussolinija; prejel sporočilo, da je njegova akcija z Mussoli-nijevo podporo v celoti uspela. Listi pravijo, da ni mogoče popisati delirija veselja, ki je zajelo vso spodnjo zbornico ob Cham-berlainovi zahvali Mussoliniju in še posebej oripominjajo, da je bila kraljica v svoji loži tako ganjena, da ni mogla prikriti solz. V ostalih poročilih in oficioznih komentarjih izražajo listi upanje v rešitev miru, pri čemer pa ne prikrivajo italijanskega stališča in s tem težkoč, ki se utegnejo na monakovski konferenci pojaviti. Tako piše na primer »Giornale d'Italia« med drugim, da bo Mussolini vztrajal pri »totalitarni rešitvi« češkoslovaškega vprašanja in da bo še posebej zahteval, da se ugodi tudi poljskim in madžarskim zahtevam. Težišče monakovskega posvetovanja pa vidijo vsi listi v tem, da je od tako usodne konference o novi ureditvi Evrope izključena Rusija, ki se je še v odgovoru na Rooseveltov poziv izrekla pripravljeno, da sodeluje na mednarodni konferenci za ure- voriti o poteku današnjih posvetovanj vodilnih zastopnikov štirih velesil, se vendar iz kolikor toliko zanesljivih virov že doznavajo nekatere podrobnosti o novih angleških predlogih kancelarju Hitlerju. Angleži, pravijo te informacije, zahtevajo predvsem umaknitev ultimativ-nega roka 1. oktobra za izpraznitev su-detskega ozemlja, na katerega odstop je češkoslovaška vlada pristala. Odstop tega ozemlja naj bi se izvršil postopoma in predlagajo Angleži v ta namen: 1. postopno umikanje češkoslovaških čet, ki naj mu sledi postopno vkorakanje nemških čet; 2. kraje tik ob meji -- z izjemo onih, kjer imajo Čehoslovaki svoje zgrajene utrdbe — zasedejo nemške čete takoj; 3. ostale kraje, zlasti one, ki so bili v zadnjem času pozorišče raznih izgredov, naj začasno zasedejo nevtralne čete, morda angleške in francoske. Italijansko stališče še ni znano. Doznava pa se, da je Mussolini prinesel s seboj predloge, ki gredo daleč preko obsega češkoslovaškega vprašanja. V italijanskih krogih zatrjujejo namreč, da hoče italijanski ministrski predsednik ventilirati na konferenci tudi razna druga evropska vprašanja, med njimi zlasti špansko vprašanje in ureditev gospodarskih problemov. O stališču anglešjce in francoske vlade nasproti zahtevi Prage, da se brez sodelovanja na konferenci ne more pridružiti morebitnim monakovskim sklepom, ni bilo doslej mogoče izvedeti nič konkretnega. Doznava pa se, da sta tako Chamberlain kakor Daladier in njuno spremstvo ne le v stalnem stiku s češkoslovaškim poslanikom dr. Mastnim, ki je tudi v Monakovem, temveč preko njega tudi z merodajnimi krogi v Pragi, ki so o poteku razgovorov sproti obveščeni. Londonske informacije London, 29. sept. AA. (Havas). Diplomatski uredniki in dopisniki velikega dela londonskih časopisov iz inozemstva smatrajo, da bosta na konferenci v Miinchenu zapadni velesili skušali doseči, da se Nemčija odreče ultimativnemu roku, ki je postavljen v nemškem jnemorandu. S tem naj bi pridobili na času, ki je potreben za postopni umik čsl. čet in za postopno zasedbo sudetskih pokrajin po Mrzlično pričakovanje v angleški prestolnici Prejšnji pesimizem se je sedaj pretvoril v upa polno pričakovanje — Nade v Mussolinijevo posredovanje London, 29. sept. v. Ves včerajšnji do- ni, da je angleška vlada imela za včeraj-poldan je prevladoval v angleških krogih j šnjo sejo že pripravljen ukaz o splosm p _J y---------- — « mobilizaciji teritorialne vojske in da se Izločitev Sovjetske Italijanski listi o pomenu in namenu četvorne konSe-renče - Italija bo vztrajala pri zahtevi, da se resi j o tudi madžarske in poljske zahteve ditev češkoslovaškega vprašanja. Kakor je bila pred dvajsetimi leti Srbija, ko je bila v rokah Petrograda, smodnišnica Balkana, tako je bila sedaj Beneševa Češkoslovaška no navodilih Moskve enaka smodnismca v srednji Evropi. ČSR je bila doslej glavna ovira za novo ravnotežje sil v Evropi, kakor sta ga Italija in Nemčija zagovarjali že od vsega početka, ko sta se borili proti preživelemu versajskemu sistemu. S potis-njenjem Rusije iz Evrope pa preneha ta funkcija Češkoslovaške in Evropa se te dni lahko udaja utemeljenemu upanju, da bo iz monakovskih razgovorov izšla nova Evropa, ki je definitivno obračunala z ruskimi nakanami na našem kontinentu. pesimizem. Razvedelo se je bilo, da se je Chamberlainov kurir sir Wilson vrnil iz Berlina brez uspeha in da je mogel smo poročati o zaostritvi položaja. Reuter je zjutraj objavil poročilo, da bo popoldne odrejena splošna mobilizacija nemške vojske, če medtem ČSR ne izjavi, da sprejema zahteve godesberškega memo-randa. Kot kritičen znak se je tolmačilo tudi dejstvo, da so nemške novine objavile le del Chamberlainovega govora, iz katerega so izpustile izjavo, kdaj se bo Anglija smatrala za obvezano spustiti se v borbo. Še bolj neugodne komentarje je vzbudilo, da Rooseveltova poslanica v nemških listih sploh ni bila objavljena. Zato so bile sprejete vesti o novih vojaških ukrepih angleške vlade na kopnem in na morju kot razumljive priprave na izbruh krize. V tej težki atmosferi se je opoldne pričela seja angleškega parlamenta. Neštete množice so oblegale palačo parlamenta in se gnetle v okoliških ulicah in trgih. Chamberlainovo sporočilo, da se bo izvršil še en poskus in da se v Monakovem zberejo vodilni evropski državniki je izzvalo najglobji vtis. Razpoloženje se je na mah spremenilo. Zavladal je optimizem in vsa angleška javnost se je včeraj opoldne in zvečer vdajala veri, da ne bo prišlo do najhujšega. London je v večernih urah zopet nudil sliko skoro brezskrbnega velemesta, tako da so oblasti bile prisiljene opozarjati prebivalstvo, da položaj še nikakor ni razčiščen. V političnih krogih, ki so bili obvešče- bo debata razvila tudi okrog vprašanja uvedbe splošne vojaške dolžnosti, dajejo izraza svojemu olajšanju, toda v pogledu presoje položaja so tudi danes še rezervirani in z merodajne strani se stalno znova poudarja, da je treba čakati na rezultate monakovskega sestanka. Ni dvoma, da so nasprotstva, ki jih imajo premostiti Hitler, Chamberlain, Daladier m Mussolini, še zelo velika. Hitler se je pokazal dosedaj nepopustljiv v zahtevah, preciziranih v memorandu od 23. septembra, na drugi strani pa izjavlja ČSR. da za nobeno ceno ne sprejema pogojev tega memeranda, ker bi to značilo njeno smrt. Nesporno je tudi. da je javno mnenje ne le v Franciji, temveč tudi v Angliji odločno proti temu, da bi te dve državi silili češkoslovaško republiko še k nadaljnjim žrtvam. Mnogo se pričakuje od Mussolinijeve intervencije. Opozarja se. da je italijansko časopisje že pred nekaj dnevi napovedovalo, da bo Italija pri razpletu konflikta igrala odločujočo vlogo, in veruje se. da bo Mussolini izvršil posredniško poslanstvo. Jutranji listi opozarjajo na težave, ki jih bo treba premagati. Tekom današnjih popoldanskih ur se je polastilo Londona mrzlično vznemirjenje. Ves poslovni promet v mestu je obstal. Vse je na ulici in v javnih lokalih, vsak trenutek prihajajo nove posebne izdaje listov in ljudje se strastno zanimajo za vsako podrobnost, ki se sporoča iz Mona-kovega. Veliki fašistični svet odgoden Rim 29. sept. br. V soboto bi se moral sestati veliki faš:stični svet. Temu sestanku so pripisovali zgodovinski pomen, ker bi se moralo na njem odločiti, ali m kako bi Italija posegla v evropski konflikt. Kakor znano, je Mussolini v Veroni poudaril, da bo Italija v primeru, Sa se vojna omeji na Nemčijo in češkoslovaško, ostala nevtralna, da pa se bo morala postaviti na nemško stran, čim bi posegla v vojno Francija in Rusija ter sile, ki so pod neposrednim njunim vplivom. Nocoj pa je bilo razglašeno, da se zasedanje velikega fašističnega sveta odgodi do prihotojega četrtka. Odgoditev je razumljiva zaradi monakovske konference, od katere zavisi ves nadaljnji razvoj. Angleži predlagajo postopno izročitev ozemlja Prve popoldanske informacije o osnovi monakovskih razgovorov — Obveščanje praske vlade Monakovo, 29. septembra. b. Četudi do —£ večera še ni bilo mogoče z gotovostjo go- g^^jf -gotove ^etske pokrajine Po zaključku lista: Vsebina sporazuma Prve, še ne potrjene londonske informacije London, 29. sept. br. Po poročilih, ki so semkaj dospela kmalu po 10. uri zvečer, ki pa še niso potrjena, je Češkoslovaška vlada pristala na naslednje koncesije, zahtevane od monakovske konference v pogledu odstopitve sudetskega ozemlja: Češkoslovaška vlada odstopa po teh vesteh Nemčiji vse ozemlje z nemško večino brez plebiscita. Vse mejne razmejitve, ki bi bile sporne, ima urediti posebna mednarodna komisija, vsa sporna ozemlja pa naj zasedejo čete britanske legije. Krajev z utrdbami Češkoslovaška ne odstopi, dokler ji ne bodo dane mednarodne garancije o spoštovanju njenih mej od vseh prizadetih velesil. izpraznitev se začela v soboto 1. t. m. in se bo izvajala postopno, tako da bo končana v ponedeljek 10. t. m. Amerika z Rooseveltom • Tudi pristaši izolacije odobravajo prezidentovo akcijo V Monakovo pa Zedinjene države niso poslale nobenega opazovalca ob meji, ne pa tudi utrdbe, ki so jih tam zgradili Čehi. Nevtralne čete, ki bi bile verjetno francoske in angleške, bi ločile nemško vojsko od češkoslovaške. Zaradi tega se bodo prizadevali za to, da bodo tudi zastopniki praške vlade poklicani na konferenco v Miinchen. Prek! sod v vsej ČSR Praga 29. sept. AA. (Havas). Danes je bil objavljen odtok vlade, s katerim se uvaja preki sod za vso Češkoslovaško. Od danes je na Češkoslovaškem prepovedana prodaja bencina civilistom. Apel bojevnikov Bukarešta, 29. sept. br. Danes je bil zaključen kongres mednarodne zveze bivših bojevnikov (Fidaca). V zaključni resoluciji so naslovili bivši bojevniki apel na vso svetovno javnost, ki jo pozivajo, naj z vsemi sredstvi podpre prizadevanja onih državnikov, ki se zavzemajo za mirno ureditev mednarodnih sporov Bivši bojevniki najbo-lje vedo, kako strašna je vojna in so zato odločeni boriti se z vsemi sredstvi proti novi vojni in za ohranitev miru. čestitke Daladieru Pariz, 29. septembra. A A. (Havas). Veliko število delavskih sindikatov iz notranjosti držav© je sprejelo resolucijo, v kateri čestitajo predsedniku vlade Daladieru na naporih za ohranitev miru. Resolucija izraža tudi popolno zaupanje in zvestobo predsedniku vlade, ter bodrilo, naj pogumno nadaljuje s to politiko za ohranitev miru. Nove žrtve v Palestini Jeruzalem. 29. sept o. V zadnjih dneh se je pripetilo v raznih krajih Palestine 55 incidentov. Mandatna uprava je izjavila zastopnikom tiska, da ©o bili pri teh incidentih ubiti 1 angleški policist. _ 1 angleški vojak, 1 arabski policist, dva Žida, 1 Armenec in 16 Arabcev. '»f f ti c s * 3 n i član Vodnikove družbe! VVashington, 29. sept. AA. (Havas). Snoči je v diplomatskih krogih prevladoval vtis, da je druga poslanica Roosevella Hitlerju imela rezultat, ki je ogromnega pomena. Ta poslanica, kakor pravijo v teh krogih, je ponovno začela diplomatsko delavnost v Evropi, ki se je končala s sporazumom, da se skliče konferenca štirih velesil v Monakovu. V Združenih ameriških državah ni opaziti nikake reakcije pristašev nevmešavanja. Nasprotno, v vseh političnih krogih je bilo opaziti splošno in jasno simpatijo do Roosevelto-ve iniciative. Zdaj se je zvedelo, da je po prvi poslanici, ki jo je poslal Roosevelt Hitlerju, dal potrebna navodila tudi vsem veleposlanikom in poslanikom. Ti so bili pozvani, da posredujejo pri vladah, kjer so akreditirani, predvsem pri Hitlerju in dr. Benešu, in da podpro apel, ki ga je predsednik Roosevelt poslal tema dvema državnikoma. Roosevelt je optimist ' Washington, 29. sept. AA. Štefani. Rooseveltov tajnik je izjavil novinarjem, da Roosevelt smatra, da so zelo upravičene nade na sporazum v Monakovem. Poleg tega je tajnik potrdil novinarjem sporočilo, da je Roosevelt poslal Mussoliniju pismo, v katerem mu priporoča delo za mir. Na vprašanje, če bo na monakovski konferenci tudi kak opazovalec iz -USA, je Rooseveltov tajnik odgovoril, da ne. Nemški poslanik pri Hullu Washington, 29. sept. AA. (Reuter) Včeraj je nemški poslanik obiskal zunanjega ministra Hulla. Po končanem obisku je poslanik prisotnim novinarjem izjavil, da misli, da bo konferenca v Miinchenu reševa- la mnoga evropska vprašanja in ne samo problem sudetskih Nemcev. Vpliv na borzo NewyorK, 29. sept. AA. (Reuter) Vest o miinehenskem sestanku so tukaj siprejeli kot nado, da se bo mir ohranil. Oživelo je tudi življenje na borzi, kjer so bile sklenjene številne kupčije. Vse je bilo v znaku skoka cen. Funt šterling je notiral nazadnje 4.73 dolarja. Tudi mehiški predsednik je poslal spomenico Mexiko, 29. septembra AA. (Havas) Predsednik Cardenas je poslal Hitlerju in dr. Benešu poslanico, v kateri izraža upanje, da bo prišlo do sporazuma v sedanjem sporu in da bo tako človeštvo rešeno vojne. Boji v Španiji Saint Jean de Luz, 29. sept. AA. (DNB) Poročilo republikanskega glavnega poveljstva pravi, da so republikanske čete na bojišču pri Ebru večkrat napadle ter pri tem zavzele dva hriba. Napade nacionalističnih čet so odbili. Tudi na madridskem bojišču je bil odbit nacionalistični napad. V letalskih bitkah so zbili na tla tri nacionalistična lovska letala, ter en bombnik. Salamanca, 29. sept. AA. (DNB) Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva se glasi: V sredo je nacionalističnim četam uspelo na bojišču pri Ebru pomakniti najprej svojo črto. Več neprijatelj-skih napadov smo odbili. Na castellonskem bojišču smo odbili vse sovražnikove napade. Prav tako smo odbili vse napade v Andaluziji pri Belmesu. Hudi spori na Japonskem Odstop zunanjega ministra generala Ugakija — Neposredni povod je bila Rooseveltova mirovna poslanica Tokio, 29. septembra, b. Veliko senzacijo v politični javnosti je zbudila nepričakovana, a uradna vest. da je japonski zunanji minister general Ugaki podal danes popoldne demisijo. Vzroki niso znani in se o njih širijo najrazličnejše verzije. Mnogi spravljajo demisijo y zvezo z evropsko krizo. Tokio, 29. sept. br. Ostavka zunanjega ministra je zbudila veliko pozornost v tu. kajšnjih političnih krogih. Čeprav si je japonska vojaška stranka že ob preosnovi vlade v pozni pomladi zagotovila odločilen vpliv v ladi in tudi v japonski zunanji politiki, je današnja ostavka generala Uga-kja pokazala, da še niso pokopani vsi spori. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, se je general Ugaki upiral japonskemu generalnemu štabu zaradi njegove namere, da bi se kitajsko vprašanje v bodoče ne obravnavalo" več na podoben način kakor mandžursko, nego naj bi se posamezne kitajske pokrajine anektirale, kakor se je pred 30 leti Koreja. General Ugaki se je zavzemal za to, da bi na Ki- tajskem ustanovil posebno kitajsko vlado, ki pa bi bila v odvisnosti Tokia. Vojaška stranka je odločno proti temu. General Ugaki je poleg tega skušal japonsko zunanjo politiko osvoboditi vojaških vplivov. Poslednji povod za njegovo ostavko je bil spor o stališču, ki naj_ ga Japonska zavzame glede na razvoj položaja v Srednji Evropi. Prezident Roosevelt je predvčerajšnjim s posebno poslanico pozval tudi Japonsko, naj vpliva pomirjevalno v evropski krizi. General Ugaki je menil, da bi bilo s pristankom na Rooseveltov poziv mogoče izbiti za Japonsko pri Angležih in Američanih kakšno posebno koncesijo tako glede dobave surovin za Japonsko, ali glede na novo ureditev raz_ merja angleškega, ameriškega in japonskega gospodarskega vpliva na Kitajskem. Vojaška stranka pa je Rooseveltov poziv odklonila. Ugaki je v tem primeru izvajal konsekvence. Kakor zatrjujejo politični krogi, bo začasno prevzel zunanje ministrstvo predsednik vlade knez Konoje. Priprave za novi zakon o bolnicah Beograd, 2». sept.-AA. Za končno izd©- lan je zakona o bolnišnicah ao v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje sestavili posebno komisijo, ki JI predseduje dr. Jovan Klisič, inšpektor z& bolnišnice. V komisiji so: Sef odseka n bolnišnice dr. Velimir Mihajlovič, šef pravnega odseka Velimir Teofanovič, primarij notranjega oddelka splošne državne bolnišnice in predsednik jugoslovenskega udruženja zdravnikov dr. Nikodije Blago-jevič ter primarij kirurgičnega oddelka splošne državne bolnišnice kot zastopnik zveze zdravniških zbornic dr. Ivan Jova-novič. Komisija ima nalogo, da predela načrt zakona o bolnišnicah v duhu koncentracije zdravniške službe po bolnišnicah, kakor so o tem govorili med proračunsko razpravo narodne skupščine. Za izdelanje definitivnega predloga zakona o bolnišnicah ima komisija na razpolago nekaj načrtov dr. Ivaniča in dr. Klisiča, kakor tudi razne kritike in pripombe, ki so jih poslale razne zdravstvene ustanove na predlog dr. Ivaniča. Na podlagi tega gradiva bo komisija izdelala končno besedilo zakona o bolnišnicah. Po štiridnevnem zasedanju je btto za sedaj sprejeto besedilo, ki se tiče razdelitve države na bolniška področja. Na čelu vsakega področja bo stala po ena bolnišnica. Po sklepu bo imela naša država 32 takih osrednjih bolnišnic. Na ozemlju vsake osrednje bolnišnice bodo še druge bolnišnice, stalne, začasne in pomožne postaje, sedanje začasne bolnišnice, ki ne ustrezajo mestu in pogojem sodobne medicine. pa bodo ukinjene. Osrednja bolnišnica na sedežu banovine bo strokovni organ bana dotične banovine. Poleg tega se bodo pri vsaki bonski upravi sestavili stalni bolniški odbori, ki bodo razpravljali o vseh bolniških vprašanjih. V teh odborih bodo tudi upravniki osrednje bolnišnice, ravnatelji higienskih zavodov, zastopniki banske uprave in po en predstavnik okrajnih zdravnikov. Pri ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje bo sestavljen tudi poseben bolniški odbor, v katerem bodo upravnik splošne državne bolnišnice v Beogradu, predstavniki ministrstva za socialno poTi-tiko in narodno zdravje, zastopnik finančnega ministrstva in zdravnikov po bolnišnicah. Glede na ogromno gradivo bo komisija zasedala nad mesec dni. Potres na Hrvatskem Koprivnica, 29. sept. o. Popoldne oto 16.7 so čutih v Koprivnici precej močan potres, ki pa ni povzročil škode in je izzval samo razburjenje. Tako je v gimnaziji naspala med učenci panika in so morali pouk prekiniti. Potres se je čutil v jugovzhodnem pa tudi v zapadnem delu koprivniškega sreza do Križevcev. Zato skkpajo, da je bil epicenter potresa v Bilcgori. Ljudje so precej razburjeni, ker je v istih krajih, kakor znano, Ob koncu marca povzročil hud potres ogromno škodo. Huda avtomobilska nesreča pri Splitu Split, 29. sept. o. Snoči se je v bližini Zivogošča ponesrečil tovorni avtomobil trgovca Matica iz Ljubuškega. Pri tem je bilo ranjenih 18 potnikov, ki so se vozili z avtom. Avtomobil je bil na poti iz Ljubuškega v Gradac pri Makarski, pri Zivogo-šču pa se je pod njegovimi kolesi utrgala cesta ter se je avtomobil trikrat prevrnil. Na mesto nesreče so prispeli trije zdravniki, ki so nudili ranjencem prvo pomoč. Osem huje ranjenih so prepeljali v Ma-karsko, izmed njih pa dva ,ki sta smrtno nevarno ranjena, v splitsko bolnišnico. Železniška nesreča v Kaknju Saraje\'0, 29. sept. o. Okrog 1. ponoči sta na železniški postaji Kakanj trčila skupaj dva vlaka. Nesrečo je zakrivil službujoči železničar, ki ni pravočasno izvršil nalog prometnega uradnika. V vlaku, ki je zadel v lokomotivo tovornega vlaka, je bilo več potnikov. Škoda je velika, ker sta skočili s tira obe lokomotivi, pa tudi več vagonov obeh vlakov; človeških žrtev k sreči ni bilo. Pomorski odbor Balkanske zveze Split, 29. sept. o. Predsednik pomorskega odbora Balkanske zveze, ruimmski kontro-admiral Pais, je obvestil vse člane, da bo seja tega odbora, ki je bila že večkrat od-godena, 12. oktobra v Splitu. Sporočil je tudi imena delegatov, ki bodo na tej konferenci zastopali Rumunijo in Turčijo. Člani naše in grške delegacije še niso določeni. Odlikovanje Beograd, 29. sept. p. Na predlog ministra notranjih del je bil odlikovan z redom Belega orla V. r. komandant dramskega orožniškega polka polkovnik Alojzij Barle in z redom sv. Save V. r. Antoe Stergar, trgovec iz Kamnika. Iz državne službe Beograd, 29. sept. p. Napredovala ste: za višjega monopolskega oficiala v ljubljanski tobačni tovarni Anton Lajovic, za oficiala istotam pa Edvard Kovačič. Iz Radovljice je premeščena k pošta Ljubljana I. poštna manipulantka Milka Cesar. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Jasno v severovzhodnem delu države, v Podunav-ju košava. V ostalem delu države prevladuje oblačno vreme z nekoliko dežja v drinski banovini. Temperatura se je dvignila. Najnižja je v Tuzli 4, najvišja pa v Nišu 29 C -- Zemunska vremenska napove« V meri se bo pooblačilo skoro po vsej državi Jasno bo samo še v vzhodnih Jn jugovzhodnih krajih. Deževalo bo v severnih predelih in posebno še na zahodu. Jugovzhodni in južni veter spremenljive jakosti. Temperatura se bo še dvignila. Zagrebška: Vreme se bo poslabšalo. Dunajska: Zelo oblačno, ponekod dežev | pg, zmerno toplo, . Naši kraji in ljudje Slovesnost v angleškem društvu Visoko odlikovanje gospe Fany Copelandove Lektorica gospa Fany Copelandova po odlikovanju. Poleg nje desno angleški konzul gospod T. C. Rapp iz Zagreba, levo pa predsednik angleškega društva dr. Majaron Ljubljana, 29. septembra. Ob 11.30 je bila v prostorih našega Angleškega. društva prisrčna slovesnost, pri kateri j3 bila počaščena in odlikovana z visokim redom lektorica angleškega jezika na univerzi gospa Fany Copelandova. V društvenih prostorih so se zbrali številni člani društva in prijatelji gosp^ Copelandove. Ob 11.30 je prišel v spremstvu društvenega predsednika dr. Ferdinanda Majarona angleški konzul v Zagrebu go-£ letošnjem polomu v Ko-danju kar obdrži naslov miss Jugoslavije, da bo ostala ta čast odslej za vedno le v strašilo in da se bodo naša pametna dekleta dvakrat premislila, preden se bodo dala spet premamiti k dvomljivim uslugam in še dvomljivejši slavi. PRI PREHLADU IN Financa ob poldrugi milijon taks Ogromna zaloga igralnih kart gre v mlin Ljubljana, 29. septembra Pred Gorčevo trgovino na Tvrševi cesti je bilo v dopoldanskih urah prav živahno. Okrog velikega tovornega avtomobila so se gnetli gledalci in opazovali nenavaden prizor. Iz veže sta zdaj pa zdaj prihajala dva postreščka s polno košaro manjših zavitkov in sta vsebino stresala na tovorni avto. Da sta lažje opravljala svoj posel, so jima pred vozilom napravili nekaj stopnic. Avto je bil že skoro zvrhan malih zavitkov, postreščka pa sta še vedno nosila zvrhane košare. Vsemu početju je pazljivo asistiralo več financarjev, kljub temu je kaj ton in le takse bi znesle poldrugi milijon dinarjev, kaj šele kazni! Nu, pa ni bilo tako hudo, saj je bila lastnica teh nežigosanih igralnih kart Ljubljanska kreditna banka, a tudi nje ne bo zaradi tega zadela niti najmanjša kazen, v ko-likoT ni kaznovana že sama zaradi slabe kupčije s temi kartami. Pred leti je namreč prišla v konkurz tovarna igralnih kart v Igriški ulici. Ljubljanska kreditna banka kot največja upnica, je zarubila veliko zalogo igralnih kart in jih shranila v svojih prizemnih bančnih prostorih, koder so obležale do danes, ker banka ni vedela z njimi kaj početi. Zdaj pa banka potrebuje Na tovorni avto nalagajo tisoče zavojčkov igralnih kart nekaterim iz gneče uspelo neopazno seči v kup. Kasneje so poklicali stražnika, ki je gledalce razgnal in zasledoval tiste, ki so se še drznili segati po zavitkih. Ti zavitki so bile nove igralne karte. Spočetka je vsakdo mislil na tihotapsko blago in je po-miloval tistega, ki ga je usoda tako nemilo prijela za vrat. Igralnih kart je bilo za ne- omenjene prostore za drug namen. Vso to ogromno zalogo igralnih kart, katerih prodajna cena bi znašala nekaj milijonov dinarjev, je za star papir prodala vevškim papirnicam, kamor so jih ob spiemstvu finančnih organov zapeljali, da jih ob strogem nadzorstvu premeljejo v druge karte: morda dopisne ali krušne... Usada Pepclke v današnjih dneh Obtožen nečloveškega ravnanja s hčerko Ljubljana, 29. septembra Posestnik Anton Bistan z Vač je stal danes pred sodnikom in se zagovarjal zaradi obtožbe, da je slabo skioel za svojo 161etno hčerko Marijo in z njo tudi nečloveško grdo ravnal. O njegovem ravnanju z mladoletno hčerko se na Vačah že nekaj let bije kar oster boj tako daleč, da je bila vsa stvar izročena sodišču v razsodbo. Na lastno iniciativo in po prigovarjanju je podala ovadbo orožnikom šolska upraviteljica na Vačah, ki je tudi danes pred sodnikom zelo določno zagovarjala stališče, da je treba otroka zavarovati pred nečloveškem očetovim ravnanjem in pred zlobno mačeho. Dasi je obtoženi oče vse zanikal in zatrjeval, da s hčerko Marijo, ki izhaja iz njegovega prvega zakona, skrbno ravna, kolikor mu dovoljujejo prilike, je zasl;ša-na upraviteljica v celoti vztrajala pri vseh obtožbah, ki jih je navajala že v ovadbi in v preiskavi. Po vseb ni njenega pripovedovanja je bilo tako kakor da je nekdo prebiral pravljico o pepelčici: L. 1930. je malo Marijo pripeljal njen oče iz Amerike. V daljni deželi sta pod grudo pustila prvo ženo, Marijino mater. Sprva je bilo videti, ia bo oče nadome-stoval siroti tudi mater. Kazalo je, da jo ima rad in da zanjo lepo skrbi. Toda ni minilo dolgo, ko se je očetu zahotelo nove življenjske družice in pripeljal jo je. Kmalu je bila sirota Marija potisnjena ob stran. Iz drugega očetovega zakona se je narodila nova deklica. Pravijo, da so tedaj za malo Marijo nastopili črni dnevL V šolo je prihajala vsa ušiva. Ko so jo poslali iz šole domov in ji dovolili, da izostane toliko, da jo mati očisti, se je čez čas pojavila z ranami na glavi: mačeha ji je golazen le površno očistila, temeljito pa ji je ranila kožo Ln na ranjeno kožo nalivala pekočih tekočin. Drugič je iz šole niso več poslali domov. Spravili so jo k dobri ženi. ki se je 3 tedne trudila, da je s skrbno nego očistila dete. A to ni bilo vse. Upraviteljica je pripovedovala, da so šolski otroci večkrat opozarjali, kako je mala Marija vsa pretepena, kako mora opravljati težka dela, hoditi ponoči na njivo, ki leži blizu pokopališča, samo da bi trpela tudi duševne muke. Kako mora še v pozni mrzli noči prenašati vedra vode, kar bi niti odrasla dekla ne zmogla, kaj šele slabotno, nedoraslo dekletce. Kako stoji v mrazu, lahkno oblečena in bosa na paši in cepetaje od mraza varuje živino, da se zgražajo vsi, ki to vidijo. Da je še slabo hranjena, je videti po njeni slabot-nosti — 16 let je stara, kaže pa komaj — 10 let. Medtem ko je upraviteljica jasno naštevala take primere, ki jih je deloma sa-r-.a opažala, deloma pa so jih prijavljali šolski otroci in sosedje, je oče brez razburjanje sedel na zatožni klopi in le ma.o ugovarjal. Tudi sodnikovi ukori mu niss mm LAHKO pomagajo PILUlE m VPRAŠAJTE • ZDRAVNIKA DOBIVA SE \ ZA SVET - MEHLiKAtNAH PAZITE 1 VSAKA PIIULA NOSI IME • AFlUKIM- KA$TEL D.D. ZAGREB Rea.or. 15426/38 šli go živega, komaj da je z rameni skomignil nanje. Njegov branilec dr. Smodej pa je stavil na pričo nekaj vprašani in predlagal izvedbo novih dokazov. Sodeče naj zasliši še nekaj prič, ki bodo povedale, da je oče za hčerko iz prvega zakona prav tako skrbel kakor za ono iz drugega, ki ni uživala pred starejšo no jenih prednostL Odvetnik je napovedal, da bodo dokazali, da je upraviteljica sama napisala ovadbo iz maščevanja samo zaradi tega, ker se ji je oče nekoč pritožil, da preveč pretepa njenega otroka. Sodnik je predlogom branilca ugodil in razpravo preložil na nedoločen čas. Razstava slovenske knjige pripravljena V nedeljo bodo ob 11. dopoldne odprli razstavo »Slovenska knjiga 1918—1938«, ki jo je priredilo Društvo slovenskih književnikov, da bi ob 201etniri prevrata podalo , v širokih obrisih obračun o snovanju umskih sil slovenskega naroda. Razstava bo v glavnih črtah pokazala razvoj vsega našega književnega tiska. Imela bo 26 oddelkov, ki jih bodo s pomočjo ravnatelja univerzitetne biblioteke uredili naši požrtvovalni strokovnjaki. In sicer leposlovje prof. France Vodnik, Niko Kuret, dr. Tine Debeljak in Janko Samec, literarno zgodovino dr. Mirko Rupel in prof. Pavle Kalan, umetnostno zgodovino in umetnost dr. Rajko Ložar in dr. Josip Mal, mit zikologijo Ljudevit Zepič in arhivar Koželj, mladinsko književnost Albert Širok, zdravstvo kot zastopnik obeh zdravniških zbornic dr. Ivo Pire, tehniko inž. Rudolf Škorf, pravo univ. prof. dr. Rudolf Sajovic, politično literaturo in sociologijo Bratko Kreft, gospodarstvo dr. Jože Lavrič, zamejno književnost dr. Lavo Čeimelj in Mile Klopčič, prirodoslovje in pomožne stroke asistent Gabrijel Tomažič, filozofijo docentka ga dr. Ailma Sodnik, pedagogiko univ. prof. dr. Kari Ozvald, zemljepis in zgodovino prof. Maks Miklavčič, planinstvo dr. Ar-nošt Brilej, slovenske pisatelje v tujih prevodih urednik Borko, revije prof. Stane Melihar, samozaložbe g. Ivan Matičič in Josip Suchv, leksika in jezikoslovje prof. Janez Logar, Tokopise v dobi od 1918—1938 umrlih pisateljev bo uredila prof. dr. Mar-ja Boršnikova, bibliofilski oddelek pa dr. Silva Trdina. Načrt za razstavno dvorano je napravil prof. inž. Miroslav Kos, knjige pa je dalo na razpolago nad 70 slovenskih založb in izdajateljev ter okrog 50 samozaložnikov. Tiskarna Merkur je oskrbela brezplačno svarilne napise in napise s citati naših pisateljev in pesnikov*, mestna vrtnarija zelenje, tvrdka Klein je posodila steklo, tvrd-ka I. C. Mayer je dal društvu po izredno ugodnih pogojih na posodo juto za prevleko stojal, tvrdka Rajko Turk je brezplačno pripeljala velike vitrine za rokopise in za bibliofilske izvode, vitrine pa je posodila uprava velesejma. Največjo žrtev je doprineslo Združenje trgovcev, ki je dalo za to pomembno kulturno prireditev brezplačno na razpolago dvorane Tako je ta razstava skupno delo mnogih naših sil, ki so se z ljubeznijo in požrtvovalnostjo strnile okrog naše besede. Ker je prostor precej majhen, bodo imeli pristop k oficielni otvoritvi samo vabljeni gostje, sicer pa bo razstava odprta nepretrgano od 9. do 17. ure od 2. do 15. oktobra. Vstopnina bo samo 2 din. Društvo slovenskih književnikov bo ob razstavi izdalo majhno publikacijo, ki jo bo uredil predsednik prof. France Koblar. Prodajali jo bodo pri blagajni po 4 din. V zvezi z razstavo bodo tri predavanja, in sicer bo v ponedeljek ob 20. predaval docent dr. Anton Ocvirk o povojni slovenski književnosti, v sredo 5. oktobra dr. Lavo Čermelj o zamejni književnosti, v petek 7. t. m. prof. Anica Čer-nejeva o mladinski književnosti. V ponedeljek 10. t. m. se bo po vsej verjetnosti vršil recitacijski večer, ki bo posvečen v tej dobi umrlim pisateljem in bo še posebej objavljen. Vabljeni so vsi prijatelji slovenske knjige, da si ogledajo razstavo Razvoj in uspehi zdravilišča na Golniku Ob petnajstletnici vodstva dr. Roberta Neubauerja Kako velike žrtve zahteva suš!ca, ki je kljub velikemu napredku sodobne medicine že vedno ostala ena najbolj zavratnih bolezni, more povedati le tisti, ki je imel priliko viefti, katero od naših zdravilišč za tuberkulozne. Pri nas je gotovo najbolj Sef-zdravnik dr. Robert Neubauer znano zdravilišče Golnik in samo njegov razvoj nam dokazuje, da bo treba v boju proti jetiki žrtvovati še mnogo gmotnih sredstev in še več delovnih moči. Zdravilišče Golnik je bilo ustanovljeno po svetovni vojni z namenom, da nudi pri- bežališče številnim žrtvam svetovne vojne, ki so si v pomanjkanju in nezdravih življenjskih razmerah nakopale to tako nevarno bolezen. Ličen grad je bil preurejen v zdravilišče, v katerem je tedanja zdravniška veda poskušala reševati bivše vojake pred to boleznijo. Seveda je bilo zdravilišče tedaj le skromno urejeno ter je imelo malo postelj. Leta 1923 je bilo v zdravilišču le 22 bolnikov, 1 mikroskop in nekaj najnujnejšega zdravniškega inventarja, dočim o kaki rentgenski napravi ni bilo še niti govora. Vendar se je tedaj začelo graditi veliko glavno poslopje, ki pa je bilo šele 1. 1925 dograjeno. Tedaj bi zdravilišče moglo začeti z vse bolj uspešnim delovanjem, če se ne bi zgodilo, da je država s 1. aprilom 1926 ukinila zadnje kredite za vzdrževanje zdravilišča. Kljub temu pa je zdravilišče v zadnjih 10 letih, zlasti na pobudo sedanjega ravnatelja in šefa zdravnika dr. Roberta Neubauerja nadvse lepo napredovalo in postalo v Sloveniji glavni prvoboritelj v boju proti tuberkulozi, hkrati pa je zaslovelo po svojih vsega priznanja vrednih uspehih v zdravljenju po vsej državi. 12 let se zdravilišče Golnik vzdržuje samo iz sebe, vendar je v teh letih s pomočjo nekdanje oblastne samouprave in banovine ter z dohodki iz lastnega gospodarstva uspelo, da je nekdanji kompleks zdrav'lišča v marsičem povečalo in moderniziralo. Iz skromnih začetkov je zdravilišče naraslo v obsežen sanatorij, ki ima danes že 240 postelj. Pogasi so v teku let prirasle nove zgradbe in prizidki, tako da ima glavno poslopje velik prizidek, v ka- terem so danes nameščeni v glavnem vsi zdravniški prostori, operacijska dvorana, rentgenske preiskovalnice, laboratoriji itd. Pred nedavnim je bilo zgrajeno lepo upravno poslopje. Prav lična je tudi nova kapela. ki stoji nekako v sredi zdraviliškega kompleksa stavb. Lepoto zdravilišča samega, ki je postavljeno v enega najlepših predelov naše Gorenjske, pa povzdiguje še mogočen, nadvse okusno urejen in skrbno negovan park. Jasno je, da je z razvojem zdravilišča naraslo tudi gospodarstvo zavoda in ni čudno, če stoji že danes nekoliko odmaknjena od zdravilišča velika zdraviliška pristava, katero sestavlja več poslopij. Tam so hlevi, skladišča, pralnice, likalnica itd. V notranji ureditvi je zdravilišče v zadnjih 10 letih močno napredovalo kljub velikim gospodarskim težavam, s katerimi se je moralo vedno boriti. Bolniške sobe so urejene vzorno, kakor tudi vse druge pri-tikline, da o odlično urejeni kuhinjL shrambah itd. ne govorimo. Poseben napredek pa je doživelo zdravljenje tuberkuloze samo. Po vsem svetu so v zadnjem desetletju dosegli nadvse važne uspehe v boju proti tuberkulozi in najnovejši izsledki skupnega napora požrtvovalnih zdravnikov so bili kaj hitro presajeni na Golnik. Dočim se je pred 20 leti zdravila je-t'ka v glavnem tako, da je moral bolnik počivati, dobro jesti in čakati na ozdravljenje, ki je včasih res prišlo, včasih pa tudi ne. je sodobna medicina za zdravljenje jetike našla nova sredstva. Operacije so postale skoraj nekaj vsakdanjega in v mnogih primerih edini izhod za rešitev bolnika. Zaradi tega je tudi v zdravilišču na Golniku nastalo polno novih potreb, ki jih je zdravilišče s pogumom in brez strahu pred gmotnimi žrtvami izpolnilo. Zdra- vilišče ima danes dragocen operacijski te-strumentarij in lepo urejeno operacijsko dvorano. V zvezi s tem pa so bile nujno potrebne rentgenske naprave za pregled bolnikov in za ugotovitve bolezenskih gnezd v pljučih. 2e dolga leta je v zdravilišču na Golniku šlo zdravljenje le po izvidih rentgenskih preiskav. V letošnjem letu pa si je zdravilišče na Golniku za okrog pol milijona dinarjev nabavilo najmodernejše rentgenske naprave, kakršnih na Balkanu nima nobeno zdravilišče. Med novimi pridobitvami rentgenskih naprav je treba posebej omeniti rentgenski aparat, ki posname na ploščo vedno, seveda po želji zdravnika, le kake 3 cm širok pas iz notranjosti bolnika. S tem je omogočena Izredna preglednost, kakršne pri drugih rentgenskih posnetkih, ki kažejo le pregled celotne notranjosti, seveda nL Letošnje leto pa je zdravilišče Golnik doseglo novo pridobitev. Uprava bolniških fondov prometnega osebja se je odločila, da bo na Golniku ob sedanjem glavnem poslopju postavila velik paviljon, v katerem bo prostora za 60 postelj. Ureditev tega paviljona, ki se bo naslanjal na sedanje poslopje, bo stala v celoti nekaj nad 4 milijone dinarjev. Med sedanjim glavnim poslopjem in novim paviljonom pa bo zdravilišče zgradilo še prizidek, v katerem bodo združeni vsi zdravniški prostori, ta- | TOMBOLA V KRANJU preložena I dan igre ho objavljen kasneje! če vesti - Kongres inženjerjev odgoden. 1., 2. in 3. oktobra bi moral biti v Splitu letošnji kongres inženjerjev. Zaradi prepovedi zborovanj je bil pa kongres preložen. * Spominska svečanost v žalcu ob priliki 100 letnice rojstva Janeza Hausn-bdchlerja združena z odkritjem spominske plošče in spominsko razstavo ni dovoljena in je odložena na nedoločen čas. * Kongres gozdarjev v yin lovcih. V dneh od 2. do 4. oktobra bo S21etna glavna "skupščina Jugoslovenskega gumarskega udruženja v dvorani Obrtnega doma v Vinkovcih. Minister za gozdove in rudnike je odcbril udelež ncem državnim uradnikom dopust od 30. septembra do vključno 8. oktobra. Prometni minister pa je odobril polovično voznino. Popust velja za vse razredp in vlake razen eks-presnih od 30. septembra do 8. oktobra. Cela karta bo veljala za brezplačno vrnitev s potrdilom o udeležbi na skupščini. Na odhodu i postaji je treba kupiti legitimacijo K 13. Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Ogl._rpg. S. br. IV 4SV33 * Slovensko kulturno društvo »Lilija« v Mihvaukeeu v Severni Ameriki je naročilo večje število izvodov Koržetovega dela >Čigav je grunt« ter se z vnemo pripravlja na uprizoritev tega uspešnega odrskega dela ne samo za Milwaukee, temveč za vse kraje, kjer prebivajo naši izseljenci. * * Izkopavanja pri Vnkovaru so zaključena. Včeraj smo poročali o zgodovinskih izkopaninah v Vučedolu nedaleč od Vuko-vara v pokrajini pri vasi Sotmu. Izkopavanja eo trajala tri mesece. Zdaj je dek> tki častnih uspehih zaključeno. Znamenite najdbe so zbrane v dvorcu grofa Eltza v Vukovaru. kjer jih proučujejo ravnatelj zagrebškega arheološkega muzeja umv. prof. dr. Hoffiller kustos dr. Josip Klemene in asistent dr. Anton Bauer. Večji del izkopanin bo oddan zagrebškemu muzeju, ki mu pripada levji delež zaslug pri izkopavanju. * 9S ur ie igral biljard. Mitar Filipovič iz Stejanovcev pri Sremski Mitrovici je kmet, toda navdušen igralec biljarda. Prišel je v Sremsko Mitrovieo in začel biljardirati. Polnih 48 ur je preganjal krogle po zeleni mizi. Žena je v skrbeh prišla pogledat, kaj počenja v kavarni. Vabila ga je domov. To pa je Mitra tako ujezilo, da je rekel; »Teh; na kljub bom biljardiral še -18 ur!< Obljubo je izpolnil. * Večerni trgovski tečaj na znanem trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. Ustne in pismene informacije ter novi prospekti brezplačno na razpolago. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. * Otroci ujeli živega kragulja. Zadnji čas so bitle gospodinje v litijskem okolišu v hudih skrbeh. Tod je rokovnjačil kragulj in kradel z dvorišč kure. V torek je švignil tudi na dvorišče pri Temeljevih na velikem vrhu. Vas stoji v hribu nad Litno. Pred domačimi je zasadil kremplje v tolsto kokoš itn jo je odnesel v bližnji gozd. Temeljevi so sklenili zaroto. Zaklali so drugo kokoš vrat in peruti pa so nastavili v past. Tako so sestavili dele, da je ogledalo z viška, kakor bi se sprehajala po travi nepremišljena jarčica. V sredo zjutraj je spet priplaval požeruh in se ogledoval za plenom. Brž je ugledal jarčko v pasti. Kakor kamen j.e udaril izpod neba in čavsnil žival za vrat. Udarec je bil usoden, sprožil je past in že ga je vkleščilo trdo železje za nogo. Požeruh se je otepal na vse krfplje a zaman. Tedaj so pritekli domači, da ga ujamejo, pa je trdokljuni gost hudo vsekal najstarejšega fanta, da so ?>?-stali kar o^reznejsi. Preko tatu so pregreh vrečo, nato pa ,-o ga živega prenesli v Litijo kjer so ga oddali upravitelju za šolski zoo' Na šoli SO brž zbili kletko in shranili vanjo neob čaintga gosta. Mladina opazuj t zaniman em tatinsko ptico in se veseli, da je okoliš rešen po zaslugi njihovega sošolca. Po starem običaju bodo gospodinje z jajci nagradile one. ki so ujeli kragulja. * Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Redno vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med običajnimi uradnimi urami. Šolnina mesečno 110 din. «KINO SLOGA — Tel. 27-30*1 Danes poslednjič ob 16., 19. in 21. uri PO KRIVEM OBSOJENA Zgodba o lepi detektivki, v katero je zaljubljen vodja gangsterske tolpe. I * Meti. Posebni vlak Trst nedeljo oktobra za 58 din. Prijave do 2. oktobra opoldne. Avtobusni iriet 11. m 12. oktobra v Gorico, 9v. Goro, Doberdob, Trst aa 120 dinarjev prijave do 3. oktobra zvečer. Prijave pojasnila in prospekti >Tourex-Slo-venija«, Tujskoprometna gospodarska zadruga v Ljubljani. Masarvkova 12 * Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more __KINO UNION, teL tZ-tt Snejše razpisane krasne nagrade za naše dame ln sicer toalete, najlepše FHJtoffljm dež„ik, klobuk, bluza in čevlji; žene, glasba, ^p%Cinr^vljeno pri tvrdkah Lukič Vidmar, Nosan, „ , , Tiri Danes nepreklicno zadnjikrat! Mela In Peko. NE POZABITE ! Predstave ob 16., 19. in 21. uri fajr ples, varijete in jazz~ FILM I FPOTE IN MODE u— oaj zaslužnih. Na povabilo mestne občine so sd. včeraj popoldne zastopniki pridobiti s poukom d o m a vsega potreb- tiska ogledali nega znanja potom Dopisne trgovske šole. v zvezi z opustitvijo pokonča pn Sv. Navedena šola nudi vsakemu posamezne- Krištofu zamislil i^jsUr Pte^ Pobu- mu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih do zanj je dal mestni svetnik poUiovnik tečajev ali dopisne dvoletne trgovske šole Andrejka, uredil ga je po zasautku arh. ali posameznih trgovskih predmetov in | Spinčiča ravnatelj mestne vrtnarije Lap, državne razredne loterije za i. razred DOBITE PRI v V LJUBLJANI Dalmatinova ulica 6 * Novi grobovi. V Hotedrščici je umrla v visoki starosti 88 let gospa Ana Rajerje-va, nadučiteljeva vdova. Pogreb ugledne pokojnice to danes ob 17. - V Ljubljani je umria gospa Josipina Indra, vdova po okrajnem sodniku. Pogreb bo jutri ob 16. izpred mrliške veže na Stari pobi. — v Gornji Radgoni je umrl g. Janko Cinc, predsednik nadzorstva gornjeradgonskih občinskih podjetij. Pokopali ga bodo jutri ob 10. — Pokojnim blag spomin, žaluijočim naše iskreno sožalje! * Naše narodne noše na zagrebškem odru. Prijatelj nam piše: V nedeljo sem v zagrebškem malem gledališču gledal domačo opereto >Mala Floramve«. Srce me Je zabolelo ob nastopu baleta v drugem dejanju. Tu naj bi dekleta v narodnih nošah predstavljala tri uedinjene rodove jugoslovenskega naroda. Ob spremljavi godbe ima vsaka skuoina svojo značilno melodijo. Hrvatica in Srbkinje so bile v pristnih narodnih nošah samo Slovenke &e predstavljajo zagrebškemu občinstvu v belo-zeleni obleki," na glavah pa zelene klobučke z sam-eovo brado. Ce bi &e nam to zgodilo v Gradcu se ne bi čudil. A v Zagrebu? V Sloveniji smo naveličam i belonogavicarjev, v Zagrebu pa se ob spremljavi naših najlepših pesmi in ob navdušenem ploskaniu vrši na odru reklama za gamsove brade. Ne, to nam ne more biti všeč! * Večerni tečaji pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani. Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) nudijo potrebno izobrazbo vsem onim, ki so čez dan zaposleni in se pouku posvetijo lahko šele v večernih urah. Ca ustreže na5 zavod številnim interesentom, prireja poleg rednega Večernega trgovskega tečaja tudi tečaje za: nemško stenografijo, italijanščino, francoščino. nemščino, strojepis ter posamezne trgovske predmete (knjigovodstvo), korespondenco itd. Redno vpisovanje v vse večerne tečaje se vrši dnevno od 1. do 10. oktobra (razen nedelj) od 9. do pol 1. in od 4 do pol 8. ur zvečer. Pričetek rednega pouka je 15. oktobra. Prospekti in pojasnila so v pisarn- zavoda interesentom pismeno in ustno na razpolago. jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelj) pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9. do Vsi. in od 4. do ^8. ure zvečer. Izvenljubljan-skim reflektantom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpisnico, potom katere se more učenec polnoveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago.___ _ Otroški zdravnik špecijalist dr. LUKA BEZIČ zopet redno ordinira Turnograjska 4 — Tel. 38-39 * Tudi če ga žena rada srkne, je ne smeš ubiti. Pred sodiščem v Smederevu ie stal kmetovalec Dragotin Isakovič iz Ratar-ja v jaseničkeni srezu. Živel je lzprva^ z ženo v lepi slogi. Počasi pa se je Milojka začela vdajati pijači in je razsajala po vasi. Mož ji je prigovarjal in jo vodil tudi k zdravnikom in padarjem, toda zaman. Naposled ji je zgradil posebno hišico, kjer ,e poslej Milojka prebivala v veliki bedi. Za jed ni dosti marala, želela si je le opojnih Pijač. Nedavno sta se Dragotin im Milo ka močno sprla in mož je ženo ubil, nato lja jo zakopal pod starim orehom na dvorišču. Sodnikom je zdaj vse priznal. Obsodili so ga na 14 let robi je. * Dve družini žrtvi krvne osvete. V vasi Pračj v Bosni je prišlo do hudega pretepa med člani družin Majkalovičev in Cvorov. Eden izmed Majkalovičev je bil ubit. drugi pa močno ranjen. Obe družini živita že -0 let v krvnem sovraštvu in se vsako leto spopadeta. Doslej sta zaradi krvne osve'e izgubili obe družini že 19 članov: 9 jih je padlo iz družine Cvorov, 10 pa iz družine Majkalovičev. Krvno sovraštvo je nastopilo po bitki, ki se je pred 20 leti razvila med obema družinama pri plesanju kola na cerkvenem proščenju. Iz LiuMfasie u—Prekinjen tramvajski promet. Tramvajski promet od Resijeve ceste do cerkve sv. Petra, na progi 4, bo danes med 8. in 16. uro zaradi priključka pokopališča na ostalo omrežje prekinjen. Ko lavdacija nove proge proti Sv. Križu bo v torek. Roženvenska in mirovna pobožnost v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. G. župnik Janko Barle nam sporoča: Pobožnost se začne v soboto popoldne »n bo trajala do nedelje zvečer. Ve« ta čas se zamorejo prejeti porciunkulsuci odpustki. V nedeljo se začno ov. maše ob 5. Ob 6. bo govor (župnik Barle) in sv. maša pred Najsvetejšim. Ob 10. govor (dr. Šorli) in slovesna sv. maša. Popoldne ob 16. bo govor g. škofa dir. Gr. Rozmana. Po govoru bo procesMa s kipom rcžeinvenske Matere božje po potu kakor ob Veliki noči; med potjo se bo molil sv. rožni venec. Po procesiji bodo v cerkvi pete litaniije M. B., molitev za mir in zahvalna pesem. u— Na rektoratu ljubljanske univerze na,j se zglase v zadevi štipendij: Bogomil Fatur. Danilo Požar. Bogomir Stopar, Vida Šturm ir. Josip Vitek. u— Gostilna Cinkole toči prvovrstno dolenjsko portugalko. u— Spodbudno praznovanje trgovskega jubileja. Jutri 1. oktobra praznuje znana ljubljanska specialna trgovina kave, čaja in špecerije Bogomir Motoh na Vodnikovem in Krekovem trgu Kdo dobi nagrado za Kodrom? še nekaj zločinskih pustolovščin nevarnega razbojnika Št. Vid pri Stični, 29. sept. niti do revolverja na tleh, niti do drugega Preteklo je že nekaj dni, odkar so zajeli j predmeta, da bi se branil. u— Maserski tečaj v bolnišnici. Obča državna bolnišnica sporoča, da se bo vršil letos na ortopedskem odseku 6tedensk.i maserski tečaj, ki se prične 15. oktobra. Prijave je treba poelafci neposredno ortopedskemu odseku, kjer se dobe tudi ustna navodila in potrebni podatki. u— Kitarist Stanko Prek priredi v ponedeljek ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske kitarski solistični večer, na katerem bo izvajal dela najrazličnejših skladateljev. Gospod Prek je priznan ve-ščak na tem inštrumentu, ki ga poučuje tudi na Soli Glasbene Matice. O zgodovinskem razvoju in pomenu inštrumenta -kitare bo govoril pred začetkom sporeda g. Josip škafar. Vsi, ki se zanimajo za kitaro se vabijo ta večer v malo Filhair-momično dvorano. Vstopnice od 20 navzdol so v knjigarni Glasbene. sta držala ves čas zasedo iri ni bilo_ nobene nevarnosti več, da bi jima ptiček ušel. Proti popoldnevu se je Koder že tako naluckal pijače, da je prišel počivat pod oreh poleg hiše. Tedaj so ga pa fantje, po navodilih orožnikov, speljali v bližnjo vas Sevno. v zidanico Franceta Okorna. Tam je majhna sobica in bi še najlažje aretirali nevarnega zločinca. Burni prizori ob aretaciji Načrt se je popolnoma obnesel. Komaj se je druščina vsedla, z namenom, da načne novo pokušnjo, so planili orožniki v sobo tako nenadno, da je bil vsak odpor nemogoč. Koder je bil zvit rokovnjač. Svojega merilnega orožja »Štajerce« ni nosil v žepu. V potrebi bi ga ovirala, preden bi jo izvlekel iz žepa. Imel jo je privezano kar na pas. Da pa ni bilo orožje vidno, je imel prekritega s krpo. Tako je bilo oroz- u— Zopet vam lahko postrežemo z lepi- je rabno že s prvim prijemom mi okusnimi namiznimi jabolki, 3.50 in 4 j preden pa so Kodru odvzeli orožje, je « 1 T^ 1 _ _ * lr.., • 1 din. Fr. Kham, Kongresni trg 8. u— Za odpravo beračenja v me»tu. V sredo zvečer je bila v sejni dvorani mestnega magistrata seja vrfhovnr.ga socialnega sveta, ki so se ga poleg predstavnikov mestne občine udel žili tudi zastopniki dobrodelnih organizacij in ustanov. Razpravo je vodil predsednik mestne občine dir. Adlešič, ka ie očrtal prizadevanja mestne občine za omiljenje bede v minila veominutna borba. Koder je skušal najprej sprožiti v orožnike. Pa so ga prijeli za roke in ni mogel stegniti pištole pred se. Zato je skrivil roko in si nastavil revolver na sence, da se usmrti vsaj sam. Pa so mu orožje zbili iz rok. Nato se je začel krepki fant otepati in je iskal orožje po tleh. . Bil in otepal je okrog sebe, da so imeli orožniki pa tudi fantje, ki so pomagali ob Ljubljani in za odpravo beračenja od hiše . - ..; * , .. - : «,0 do hiše. Debata je bila prav živahna, na aretaciji, dovolj posla z njimbaj so^i koncu pa je predsednik mestne občine za- spopadu razbili mizo sred, »kme*^ prosil zlasti zastopnike ženskih karitativ- je tolkel Jože Koder okrog ^be Imenitna Sh društev, naj bi aktivno sodelovale | misel je bilo navodilo orožnika, da so zlo-pri organizaciji mestnega socialnega skrbstva. činca z združenimi močni dvignili v zrak in so ga držali pod stropom. Tako ni mogel Se danes se menijo o prizora, kako je Da-carjev Pcpe »plaval« pod stropom, nakar so ga vrgli na tla. Šele tedaj so ga lahko zvezali in umirili. Koder pa je na vso jezo hropel: »Ubijte mc! Zakaj me ne ubijete!« Po dolgem molku se je omehčal Ob splošni pozornosti so prepeljali Kodra k nam v dolino. Naš vrli komandir g. Golob, ki je znan kot eden najbolj spretnih orožnikov, je dosegel lep uspeh, ker je znal organizirati ves okoliš. Pohvalo in nagrado pa zaslužita seveda tudi orožnika g-France Kovačič in g. Ignac Šturm. ki sta pogumno izvršila aretacijo. Vsak drug način bi zahteval žrtve in Koder bi ne pnsei živ pravici v roke. Nikoli bi ne bili pojasnjeni številni zločini zadnjih tednov. Drakslerjev pa bo obdržal v spomin na burni dan Kodrovo »štajerico«. Dacarjev Pepe se je v preiskavi izprva branil priznati kakršenkoli greh. Duhapn-sotnemu zasliševanju, ki ga je opravil vodnik litijskega voda g. Juro Mavračic, pa je le uspelo, da se je omehčala odpornost zakrknjenega grešnika in je po dolgih urah vestnega izpraševanja priznal celo vrsto zločinov. Za več zločinov je letel suin na druge osebe. Zdaj je dokazano, da jih je izvršil Koder. 25 zločinov je priznal! Jože Koder, ki je strahova! zadnje tedne vso Dolenjsko tja doli do Gorjancev m do Kočevskega, je tip zločinca, kakor jih poznamo pri nas prav malo. Še celo v kočevskih gozdovih, kjer je zatrdno vedel, da je sam, je počival vedno s pištolo v roki. Smeh ljaje se jc pripovedoval Koder o malem m-termezizu sredi kočevskih pragozdov. Neko popoldne je ležal v mahu. daleč naokrog ni bilo žive duše. Koder pa tudi molku m samoti ni zaupal. Z orožjem v roki je užival in sanjaril. V tistem pa je nekaj husk-nilo skozi smrečje in mimo njega je prhni krasen srnjak. Jože je avtomatično iztegnil roko in sprožil in blizu njega je udarila smrtno zadeta krasna žival. Da bi zadostil krvoželjnosti, je poizkušal nad njo svoj nož Lačen ni bil, zato je razmesarjeno žival pustil sredi gozda, nato pa je krenil spet proti Dolenjski. Naveličal se je tišine... Pijan je šel vlamljat v župnišče Znašel se je na Čatežu, najbolj ga je vabilo zajetno župnišče. Pod župniščem se je vrtel do polnoči, ker niso prej pogasili luči Ko je ura bila polnoč, je Jože s kolom odtrgal križe na kleti, nato je zlezel do sodov. Zdaj hvali vestnega čatežkega župnika, ki ima na vsakem sodu s kredo zapisano, kake vrste pijača je v njem. Jože je polo-kal več ko Štefan najboljšega v sosedni shrambi je našel tudi prigrizek, ko seje dobro okrepčal, je našel na dvorišču lestvo nakar je splezal v prvo nadstropje, kjer je župnijska pisama in v njej blagajna. Župnik je slišal ropot. Vstal je in začel kasljati po hiši. Jože pravi, da je ugaml, da se m pripraven čas za vlom. Previdno se^je povlekel spet nazaj v klet, kjer je ostjd polni dve uri, si nalival in ,zatikaL Potem se je spet vrnil na-zaj, pa je bil ze okajen^ Iz Jok se mu je izmuznila šipa ter ^razbiU župnik ga je spet cul -m pncc. kmeati na pomoč. »Kar iz treh vrst orožja so streljali za menoj, ko sem tekel v grapo...« pripoveduje Koder. »Utonil je v Temenici« . .. Kako si je tznai pomagati v sili. Jpvori tudi dc^ek iz Temen,iške doline. Ko je vlomil priVavtarju v Temenici, so ga pregnali Cela raida ljudi je tekla za njim. Koder je čutil Tga bodo dohiteli. Med potjo jc ukradel kolo, sedel nanj in se zapeljal preko travnikov. Hrup za njim je naraščal. »Zdaj sem pa izgubljen«, je presodil Jože. Pot mu je zapirala Temenica. Tedaj se je Jožetu iskrilo. Kolo jc odvrgel, pW je v potok in ga srečno prebredeL Hip nato ie že tičal v skrivališču. Tam je dobro cul pogovore zasledovalcev. SM so po potoku, smukali okrog njega romarja pa niso našli. Končno so se zedinili v domnevi, da je moral begunec utoniti Vrnili so se domov zadovoljni, ker je zlocmca zadela kazen božja. Jože pa se je kmalu izmotal t« skrivališča in je pobegnil na nadaljnje ro-kovnjačenje. . . Sličnih storij kroži zdaj po Dolenjskem obilo. Vse so resnične in dokazujejo, kakšen nevaren tip je bil Jože. Grešnik sedi za zapahi v Mariboru, preiskovalni sodnik pa zbira gradivo za obtožnico, ki bo ona najobširnejšib iv zadnjih letih. k Iz Celja e— Obnova sejne dvorane na mestnem poglavarstvu. Mestna občina bo dala obnoviti sejno dvorano na mestnem poglavarstvu in je ra^uisala zadevna slikarska m pleskarska deda. Ponudbe je treba vložiti do ponedeljka 3. oktobra do 11. dopoldne v vložišču na mestnem poglavarstvu. e— Smrt znanega meščana. Včeraj zjutraj je podlegel na svojem stanovanju v Oakii ulici štev. 8 v starosti 56 let srčni kapi krznar g. Martin Orehove. Pokojni je bil marljiv odbornik celjske gasilske čete_ in vodja reševalnega oddelka ter zvest član Savinjske podružnice SPD in navdušen planinec. Položili so ga na mrtvaški oder ^ v gasilskem domu na magistratnem dvorišču, od koder bo jutri ob 16. pogreb na mestno pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svcrcem naše iskreno sožalje! Kino Union. Danes velik muzikalni film _»SIMFONIJA LJUBEZNI«. e— Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V torek 4. m sredo 5. oktobra bo v Celju vaja za z«emnitev mesta. Prebivalstvo se naj ravna točno po navodilih razglasa mestnega poglavarstva in predstojni-štva mestne policije. Navodila bodo razdeljena po hišah in bodo tudi nalepljena na razglasnih deskah. e— Uradni dan Zbomioe za TOI za Celje in okolico bo v torek 4. oktobra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. e_ Zahvala. Sokolskemu društvu Celju- mattici in Starešinski organizaciji »Slogi« v Celju se iskreno zahvaljujem za obisk groba na mestnem pokopališču, kjer počiva moj nepozabni sin Franjo, in za poklonjeni venec v počastitev njegovega spornima. Franjo Vidic. e— Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 2. oktobra v Celju odpadla. e— Tlakovanje ulic. Mestna občina sedaj popravlja in obnavlja nekatere hodnike za pešce v mestu. Ob ta: priliki opozarjamo občino, da so tudi mnoge ulice potrebne popravila. Tako je t>r. treba popraviti tlak na Dečkovem trgu. v Ozki ulici, Na okopih, Sodnijski stezi Gubčevi in Kovaški ulici. Za kresi jo in Gledališki ulici. Tudi vse ostale ulice so potrebne večjih ali manjših popravil. Iz Maribora a— Maistrovim borcem! Odsek Zveze Maistrovih borcev v Cirkovcih vabi člane ZMB iz Maribora in okolice, zlasti odbor, nike in namestnike osrednjega odbora, da se polnoštevilno udeležijo vinske trgatve v nedeljo ob 15. v prostorih kolodvorske restavracije tov. Frasa. Tovariši! Naša dolžnost je, da se odzovemo vabilu tovarišev iz Cirkovcev in da s svojo polnoštevilno udeležbo pokažemo, da je med nami še vedno isti duh in prijateljstvo, kakor leta 1918., ko smo se skupno borili za osvobo-jenje severne meje. Udeleženci naj se po-služijo nedeljske vozovnice, ki stane do Cirkovcev in nazaj samo 10 dinarjev. Odhod z mariborskega glavnega kolodvora je s potniškim vlakom ob 11.38 Naše zbirališče je v nedeljo ob 11. na glavnem kolodvoru. a— Vprašanje likvidacije OOOZ. Kakor znano, je tukajšnji Okrožni odbor obrtniških združenj podal ostavko. Sledil je ko-miisariat. Banska uprava pa ni vzela na znanje te ostavke in je Okrožni odbor obrtniških združenj na svoji predsinočnji seji sklenil, da vzame odlok bamake uprave na znanje in da skliče v kratkem izredni obrni zbor. ki naj sklepa o likvidaciji oziroma nelikvidaciji tukajšnjega Okrožnega odbora obrtniških združenj. a— Premjera »Hudičevega učenca«. V nasprotju s Šekspirjevo klasično komedijo >Kar hočete«, s katero se jutri otvori letošnja gledališka sezona, je »Hudičev učenec« gledališki komad sodobnega znamenitega satirika B. Shawa v prevodu Midana Skrbinška. Premiera je v torek 4. oktobra v režVi Vladimira Skrbinška, ki nastopi v naslovni vlogi. — Uprava Narodnega gledališča opozarja, da se še sprejemajo abo-nenfci za r^kaj sedežev v parterju, v ložah, na balkonu in na galeriji. Prijave sprejema dnevna blagajna. a— Pred likvidacijo stavke v pohorskih kamnolomih. V Ribnico na Pohorju je prispel delegat Delavske zbornice v Ljubljani Ignacij Tretar, ki je vplival na delavstvo, da se vrne na delo. Delavci so izrekli pripravljenost, da umaknejo straže v kamnolomih in da izročijo podjetnikom orodje. Podjetnika Res in drug in Josip Zapečnik pa sta izrazila pripravljenost da sprejmeta na delo okoli 100 delavcev, ki jim bosta zvišala plače. Pogajanja so v teku tudi P™ podjetniku inž. Lenarčiču, kjer bi fcudd spretjeM okoli 100 delavcev, ki pridejo v po-stev pri delu pri električnih strogih za obdelavo kamenja. Upati je, da se bodo pogajanja končala s pozitivnim rezultatom. a_ Poroka. V mariborski pravoslavni kapeli se je poročil te dni dopisnik »Politike« g. Laza Brajič z zasebno uradnico g de. Marto Brecelnikovo. Novoporočencema želimo obilo sreče! a— Brez sledu je izginil od doma v Dravski ulici 15 I41etni Franc Likon. Policija ga išče. Vzroki bega niso znan!. a_ Kole?a izginjajo. Tkalec Drago Lu-bai iz Slivnice je sporočil policiji, da mu je izginilo izpred neke hiše na Aleksandrovi cesti črno pleskano kolo. vredno 800 din. a— Igra prirode. Posestnik Ludvik Voč-majer z Rdečega brega pri Sv. Lovrencu na Pohorju je zajel kačo z dvema glavama. Zanimiv eksempiar bodo nagačili. Belouška je živela še dva dni. nato je poginila. a—- Zopet slinavka in parkljevka. Svoj-Čas smo poročali o pojavu slinavke in park-Ijevke v Bohovj pri Mariboru Veterinarska oblast ie s takojšnjo intervencijo preprečila nadaljnje širjenje te kuge. Zdaj pa^se le pri nekem posestniku v Spodnjih Hočah spet pojavila slinavka in parkljevka. Veterinarska oblast je ukrenila vse potrebno, da se nevarni bolezni ne razširita. a— Imel je pomagača? V zvezi s preiskavo o roparskem umoru v Voiinjaku pri Prevaljah se je izkazalo, da Se ie Silvester Kranjc v zidnjem času večkrat sestal z 21-letnim Francem Močilnikom iz Volinjaka. 7arad: t^rra sumijo, da je Močilnik pomaga* Kraniiicu posredno s tem. da te stalnajbrž"" na primernem mestu na straži. Orožniki so zaradi nujnfega suma saudeležbe pri roparskem umoru izvršenim nad Petrom Korošo, aretiral,- tudi Franca Močjilnika, ki \r zdai v i revi,1 'i~kem 6odnem ?aporu. a_ Motorno kolo »o odpeljali g. Antonu Slucri. Je znamke »Puch« 250 ccm. Evidenčna" številka je 2—643. Motorno kolo ima rumen okvir, reflektor in pokroman tank. Kdor izsledi tatu, dobi posebno nagrado. Gospodarstvo Omejitve za izvoz naših surovin in za uvoz blaga iz neklirinških držav Poročali smo že, da so razne države, zlasti Francija, Belgija, Češkoslovaška, Ru? munija in Nemčija, v zadnjih tednih uvedle izvozne omejitve in uvozno kontrolo s posebnim ozirom na potrebe vojne industrije ter oskrbe gospodarstva s surovinami. Pri tem gre predvsem za ukrepe zaradi sigurnosti. Tudi naša Narodna banka je te dni stavila finančnemu ministrstvu predlog, da razširi izvozne omejitve odnosno predpise, po katerih se sme posamezno blago izvažati samo proti plačilu v devizah, in sicer na nove predmete. Blago, ki se sme izvažati samo za devize. Finančni minister je ta predlog Narodne banke osvojil. Izdal je odlok od 27. t. m., po katerem se izvoz predmetov, naštetih v tem odloku, sme v bodoče vršiti samo proti plačilu v svobodnih dfevizah. Overenja za zavarovanje valute za izvoz teh predmetov bo izdajala izključno Narodna banka. Ta izvozna omejitev velja za naslednje predmete: telečje in goveje kože, hrastovi pragi, rafiniran špirit, denaturiran špirit, bavksit v komadih in prahu, železna ruda, manganova ruda. svinčena ruda, cinkova ruda, piritova ruda, piritova flotirana ruda, že. lezna žlindra, svinčena žlindra, črni premog, surov glicerin, izdelano usnje — podplati v kruponih, izdelano usnje — vratovi, izdelano usnje — okra.iniki. izdelano blank usnje. Izdelano teleč.ie in goveje usnje, celuloza, feromangan. železo za obroče, staro železo, plemenito in specialno jeklo, Gibanje zaposlenosti v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v državi. Od junija do julija je število zavarovancev nazadovalo za 10.869 na 749.202. V tem mesecu se običajno pojavi oslabitev zaposlenosti, ki pa je bila letos nekoliko bolj izrazita. Leta 1936. je od junija do julija število zavarovancev nazadovalo za 1230, lani za 6406, letos pa za 10.869. V primeri z lanskim julijem smo imeli letos v juliju za 41.773 zavarovancev več, v primeri z julijem 1933, ko je bila zaposlenost najslabša, pa smo imeli letos za 228.025 zavarovancev več. Najvišje stanje zaposlenosti pred nastopom gospodarske krize leta 1930. (647.752) pa smo letos v juliju prekoračili za 101.450. Pri okrožnem uradu v Ljubljani smo imeli v juliju 103.904 zavarovancev, to je le za 1629 ali za 1.6% več nego v najboljšem juliju pred krizo, leta 1930. Pri ostalih krajevnih organih v državi pa znaša v primeri z letom 1930. prirastek 99.821 zavarovancev, ali 18.3°/o. Povprečna dnevna zavarovana mezda je od junija do julija narasla za 0.26 na 23.82 din in je bila pri tem za 0.80 din višja nego lani v juliju. Skupni mesečni zavarovani zaslužek pa je v juliju zaradi manjšega števila zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem za 1.6 na 447.7 milijona din, to je za 40 7 milijona din več nego lani v istem mesecu. Pomanjkanje surovin v naši tekstilni industriji Maribor. 29. septembra Mariborska tekstilna industrija je zaradi splošnega mednarodnega položaja in zaradi težav v prometu, ki so povzročile pomanjkanje surovin (preje), zašla v težaven položaj, ki trenutno ogroža zaposlitev več tisoč tekstilnih delavcev. Že včeraj je »Jutro« poročalo, da je bilo sikrčeno obratovanje v tukajšnji tekstilni tvornici Doktor in drug, kjer bodo do nadaljnjega delali samo tri dni v tednu. Zaradi pomanjkanja surovin pa je ogroženo obratovanje tudi po drugih mariborskih tekstilnih tvornicah, dokler ne bodo prispele pošiljke surovin iz raznih držav. Doslej so dobivale tvornice prejo predvsem iz Češkoslovaške. Slično stanje kakor v tvornici Doktor in drug je tudi v tekstilni tvornici Zelenke. Tudi tu je bilo delavstvu odpovedano ter mu obenem sporočeno, da bo spet sprejeto na delo, toda samo za tri dni na teden. Ista usoda čaka tudi delavstvo tvornice Marko Rosner, Jugosvila in Jugotekstil, če ne bodo pravočasno prispele surovine, kajti na zalogi imajo surovin le za nekaj dni. Nekoliko boljši položaj je zaenkrat v Maut-nerjevi tekstilni tvornici in piri Thomi. kjer je obrat nemoten. Pri Thomi so nastale ka-lamitete le zaradi tega, ker je moralo več mojstrov, ki so češkoslovaški državljani, na Češkoslovaško. V tvornici si pomagajo na ta način, da vršijo ostali mojstri nadzorstvo v dveh izmenah, seveda pa tega ne bodo mogli dolgo vzdržati. Najboljši je še položaj pri Hutterju, kjer zatrjujejo, da ne bodo odpustili nobenega delavca in tudi ne bodo obratovali v skrčenem obratu. Tvornica ima namreč lastno predilnico in ni navezana na uvoz preje. Gospodarske vesti = Zborovanje srbskih zadružnikov. V veliki dvorani univerze v Beogradu je bik včeraj redina skupščina Glavnega saveza erbskih zemljoradniških zadrug. Skupščine so se udeležili poleg kraljevega namstnika podpolkovnika Kerekoviča in zastopnika patriarha škofa Diomizija tudi minister za socialno politiko Dragiša Cvetkovič. pravosodni minister Milan Simonovič. finančni minister Dušan Letica, minister brez portfelja Voja Djordjevič, poštni minister Vojko čvrkič in trgovinski minister Nikola Ka-balin- Skupščine se je udeležilo 852 delegatov navzoči pa so bili tudi zastopraki češkoslovaškega, bolgarskega in rumunske-oa zadružništva ter zastopniki drugih zadružnih zvez v naši državi. Zborovalce so nozdravili bolgarski zastopniki Ganev, Josipov in Georgijev in rumunski zastopnik dr Mlademu. Pozdravne brzojavke pa so prispele iz češkoslovaške, Bolgarije, Poljske Francije. Nizozemske. Danske. Anglije Belgije in Finske. Skupščino je vodil kot predsednik minister Voja Djordjevič, podpredsednik saveza mPister Dragiša Cvetkovič pa je imel daljši govor, kd ga je koncentrat bakrene rude, koncentrat cin-kove rude, antimon in aluminij. Blago, ki se ne sme brez dovoljenja uvažati iz neklirinških držav Finančni minister je istočasno izdal odlok, da se od 30. septembra t. 1. naprej ne more uvažati iz neklirinških držav, niti ocariniti, če uvoznik n;ma predhodnega dovoljenja Narodne banke, naslednje (v oklepajih klasifikacija dotičnega blaga po številkah carinske tarife): paradižniki (7/2), češenj (7/3, surov kakao (27/1), čaj (28/1), začimbe v zrnju, v lupinah, oluščene ali zmlete (29), prečiščen parafin (183/1), izvlečki in snovi za strojenje kož, kolikor niso nikjer imenovani, in umetne snovi za strojenje (230), ostali organski, kem'čni proizvodi in preparati, lekarniški proizvodi, ki niso drugje imenovani, razen preparatov za izločanje kamna iz parnih kotlov (235/2), preparati za barvanje, razen umetnih organskih barv in izrecno imenovanih (237), puder, pomade, rumenila in belila, barvila za lase in ostalo (261), preja iz naravne svile, drugje neimenovana, enonitna ali večnitna — surova (329/1), kožuhovina, prirejena ali neizdelana (382), trakovi za filme in filmi za bioskope (418/lb), odpadki, drobci steklenih izdelkov, steklena pena (526), parni kotli tudi z opremo — za parne stroje (446'1), bicikli, motodkli in prikolice ter njihovi deli (672—674), stroji za računanje, pisanje in razmnoževanje (685). v celoti objavila agencija Avala. Iz tega govora posnemamo med drugim naslednje: »Naše kmetijstvo v okviru našega gospodarstva še ni prišlo do onega izraza, ki ga po svojem delu jn trudu zasluži. Levji del gre na drugo stran onim, ki posredujejo, onim. ki se mnogo ne trudijo. Delati moramo na to da naše kmetijsko gospodarstvo in našo kmetijsko proizvodnjo usmerimo na ono edino pravo pot ki omogoča, da pride do popolnega izraza, a to je pot zadružništva. To je edina pot. da se vse ono, kar gre preko posredovalcev, ki imajo koristi od truda in napora našega kmeta, vnovči po našem močnem zadružništvu ter da v roke proizvajalcem. Po razgovorih s finančnim ministrom vam moram reči, da sem naletel na popolno razumevanje pri reševanju važnih kmetijskih vprašanj. Nadejam se. da bomo pri delu v tej smer; našli pravilno modifikacijo sistema obdavčenja, ki se posebno občuti preko mest in mestnih trošarin « Minister Cvetkovič je postavil zahtevo, da morajo biti kmetijski proizvoda oproščeni mestnih trošarin. = Ustavljen dovoz surovin za Češkoslovaško preko G danska in Gdynje. Iz Varšave poročajo, da se je zadnje tedne češkoslovaška pri uvozu prekomorskih surovin izogibala nemških luk, zlasti Hamburga, in je preusmerila uvoz preko poljskih luk, kjer se je promet s češkoslovaškim blagom znatno dvignil. V zadnjih dneh pa je poljska železniška uprava na poljskih železnicah odklonila nadaljnji prevoz surovin iz Gdanska in Gdynje v češkoslovaško, ker je ustavila promet na češkoslovaško-poljski meji. Surovine, ki so bile že izkrcane, so spravili v skladišča. Ladje, ki tovora še niso izkrcale, pa niso dobile dovoljenja za izkrcanje, češkoslovaški uvozniki so morali te ladje poslati v skandinavske luke ter blago tam začasno izkrcati. V skladiščih v Gdansku in Gdynji je zlasti rnnogo železa, železne rude in bombaža za češkoslovaško. = Povečan obtok bankovcev v Nemčiji. Nemška Reichsbanka je te dni objavila svoj izkaz za tretjo četrtino septembra, ki zaznamuje nadaljnje povečanje obtoka bankovcev. Dne 23. t. m. je znašal obtok bankovcev 6746 milijonov mark nasproti 6143 milijonom pred enim mesecem in 4658 m>i-liljonom pred enim letom. V primeri z lanskim letom se je torej obtok povečal za 2088 milijonov. Od lanskega leta je predvsem narasel menični portfelj, in sicer od 4762 na 6547 milijonov. Celotni obtok bankovcev Rejchsbanke. bankovcev Rentenban-ke ter žirovnih dobroimebij je 23. septembra narasel na 8082 milijonov nasproti 7498 milijonom pred enim mesecem in 5703 milijonom pred enim letom. = Dobave: Štab voditelja del za utrjevanje v Ljubijan; sprejema do 3. oktobra ponudbe za dobavo nafte, kompresorskega olja. petroleja kolofonije itd., do 7. oktobra pa ponudbe za dobavo telefonskega materiala ter železne pocinkane žice. Intendan-tura komande pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 8. oktobra ponudbe za dobavo kablov, raznih cevi, spojk, holenderja ter brestovih desk. = Licitacija. Pri 39 pehotnem polku v Celju bo 1. oktobra ustmena pogodba za dobavo alkoholnega kvasa za čas od 1. oktobra 1938 do 31. marca 1939. Pri štabu dravske div;z. oblastj v Ljubljani bo 8:oktobra ofertna licitacija za oddajo del instalacije in montaže avtomatske telefonske centrale v vojašnici »Vojvode Mišica« v Ljubljani. Borze 29. septembra Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti v privatnem kliringu nudili nespremenjeno po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 31.50. Nemški klirinški čeki so se po včerajšnji oslabitvi danes nekoliko dvignili in stanejo v Ljubljani 13.65, v Beogradu prav tako 13.65, v Zagrebu pa 13.7050 odnosno za konec novembra 13.70. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila danes tendenca deloma prijaznejša. Vojna škoda se je najprej trgovala po 426, pozneje pa do 435 (v Beogradu je bil promet po 434—436). Nadalje je bil promet v 6% dalmatinskih agrarnih obveznicah po 79, v 6% begluških obveznicah po 80—82 (v Beogradu po 85) in v 7% investicijskem posojilu po 93.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2382.65—2397.25 Bruselj 747.45—752.52, Curih 996.45— 1003.52, London 209.96—212.02, New York 4383.50—4419.82, Pariz 117.02—118.46, Trst 230.95—234.03. Carlh. Beograd 10, Pariz, 11.79, London 21.05, New York 444, Bruselj 75, Milan 23.25, Amsterdam 239, Stockholm 108.50, Oslo 105.75, Kčbenhavn 94, Varšava 83.25, Budimpešta 87.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 434—438, 4% agrarne 58—60, 6% beg-luške 81—82.50, 6% dalm. agrarne 79— 82, 7% invest. 93.50—95.50, 7% Blair 83.15, 8% Blair 90; delnice: PAB 203. Beograd. Vojna škoda 439.50—440.50 (434—436), 6% begluške 85 den. (85), 7% Blair 85 den.. Narodna banka — (7150), PAB — (215). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 29. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za marc 65.125, za maj 65.875; koruza: za maj 50, za julij 52.75. T Vovosadska Mahoma bona. C Tendence stalna. Pšeniea: baška okoL Nwi Sad in Sombor. 79 k« 156 - Il«, sremsto 79 kg 155 - 157; slavonska \8/79 kg 156 — 158; gornjebaŠka in gomiebanateka. 79/80 ke 156 — 158. Ri: baška 145 _ 14^. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 152; pomladni 68 kg 180 - 185. Oves: baški sremski slav. 135 - 140. Koruza: baska m sremska 131 — 141; banatska 137 — 14U-Moka: baška iti banatska >0g< m^ »Ogg< 255 - 265; >2« 235 — 245; >5« 215 — 225, >6< 195 - 205; >7< 165 - 175; >8< 110 - 115 Otrobi: baški 94 _ 100. Fižol, baški beli brez vreč 335 — 338. BOMBA2 -j- Liverpool, 28. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za sept. 4.57 (prejšnji dan 4.60), za dec. 4.72 (4.70), za april 4.78 (4.76). _ J + New York, 28. septembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 7.97 (7.90), za dec. 7.90 (7.83), za april 7.84 (7.79). Nova tramvajska proga k Sv. Križu bo v sredo izročena prometu Ljubljana, 29. septembra Ljubljančani, ki so — kakor znano — zelo pietetni, posečajo vsako leto že ves mesec oktober grobove svojcev na pokopališču pri Sv. Križu, ki nikakor ni blizu mesta. Cele procesije ljubljanskih prebivalcev romajo tja gor, da še pred Vsemi Sviti urede in olepšajo gomile svojih dragih umrlih. Menda kar tekmujejo med seboj, kdo bo lepše in mičnejše opravil na pokopališču svoje delo. Lahko trdimo, da roma k Sv. Križu v oktobru dnevno po več sto Ljubljančanov, zadnje dneve pred in ob Vseh Svetih pa moraš vid; ti na pokopališču skoro pol Ljubljane, že po varnostnih in cestnopolicijskih ukrepih, ki jih morajo te dni izvajati varnostni organi, lahko sklepamo, da je obisk pokopališča ob teh dnevih rekorden. Letos pa bodo mnogoštevilni pietetni Ljubljančani, ki so morali napraviti tako oddaljeno pot k Sv. Križu, v kolikor se niso pripeljali z avtobusi ali z avtomobilom, menda vendarle prišli na svoj račun, in si-sicer še prav poceni. Uprava Maloželez-niške družbe se je odločila za zgraditev te proge, ki bo najbrž ena izmed najdonosnejših, če upoštevamo, da imamo dnevno po pet ali časih tudi po osem pogrebov. Tako je bil izvršen obširni večletni načrt prejšnje uprave te družbe, ki je previdno in smotrno razvrstila svoj delovni program in ga tudi izvršila. Za izvršitev svetokrižke tramvajske proge bo prispevala mestna občina ljubljanska 2 milijona 450.000 din. Ta znesek je prejela letošnjo pomlad od PoKojninskftga zavoda v Ljubljani iz ose minili jonskega posojila. Tramvajska proga h Sv. Križu je do malega že dovršena. Po dolžini tirov meri 3600 metrov. Prav te dni postavljajo še električne vode, ki bodo usmerjali tramvajske vozove. Proga je v splošnem dvo-tirna, da se bc mogel obrat vršiti čim najhitreje, če vzamemo obrat izpred magistrata na kolodvor in od tam naprej po šmartinski cesti do pokopališča, bo vozil tramvaj od leve strani tik ceste ob robu njivskih parcel in ob ustju Linhartove ceste ter Pod hmeljniki pred pokopališče, kjer tvori proga obliko zanke. Tod bo ob- krožala Kunaverjevo vrtnarijo, tekla nekaj časa ob Savski cesti, nakar bo ob mitniški hišici krog sklenjen. Na novi progi so določene naslednje postaje: vogal Jegličeve in Masarikove ceste, vrh klanca ob posestvu Emila Moreta, dalje na vrhu klanca pri Kolinskd tovarni ob pričet-ku ulice v Zeleno jamo, pri odcepu šmar-tinske peste od Savske, na koncu Linhartove ceste na šmartinsko cesto in zadnja postaja bo pri vhodu na pokopališče. Gradbena dela te tramvajske proge je izvršila Maloželezniška družba v lastni režiji s stalno zaposlitvijo okrog 80 delavcev pod strokovnim vodstvom inženjerjev ženka in Kresnika. Slednji je imel v rokah levji del celotne gradnje. Omeniti je treba še, da je tračnice za novo svetokriž-ko progo dobavila tvrdka osterreichische Alpine Moniangesellschaft v Tora-witzu na bivšem štajerskem, kretnice in odeepne konstrukcije Klockner-Werke v Ostabriiku, vozno bakreno žico tvrdka Zui?imayer & drug v Slovenski Bistrici, dalj? je preskrbela Kranjska industrijska družba na Jesenicah vse železje za drogove, ki so bili nato izdelani v delavnicah tramvajske družbe same. Kamenje in gramoz za temelje sta bila dobavljena iz Vodnikovega kamnoloma v Dolnicah pri Podutiku, ki ga imata skupno v najem mestna občina ljubljanska in Maloželezniška družba. Tvrdka Vidmar iz Suhe Krajine je dala pragove, vignolske tračnice pa je dobavila železniška uprava v Ljubljani. Maloželezniška družba je v svojih delavnicah zaposlena s predelavo tramvajskih vozov, dobavljenih iz Opatije, ter jih bo temeljito preuredila, nakar hoče obnoviti še sedem tramvajskih vozov, ki bodo stali okrog 2.500 000 din. Dela bo izvršila v lastni režiji. 1? motorje ji bo preskrbela tvrdka Siemens & Halske. Kranjska industrijska družba na Jesenicah bo v ta namen dala vse železje, kolikor se ga bo pač potrebovalo. Zaenkrat bodo v obratu le stari vozovi. Kolavdaoija zvršenih del bo že prihodnji torek. Otvoritev tramvajske proge k Sv. Križu pa bo v sredo 5. oktb. Blagoslovitev bo opravil škof dr. Rožman Chicaška zgodba Policisti mirnim ljudem prav tako nevarni kakor gangstri * Chicaški gangstri so nekaj posebnega, toda tudi chicaška policija ne zaostaja za njimi. Te dni ie bila ena izmed najbolj prometnih cest illinoiske prestolnice prizorišče tesnega spopada med razbojniki in policisti, pn čemer so pa bili mirni ljudje v največji nevarnosti. V neko igralnico so vdrli trije razbojniki, s samokresi v rokah so prisilili vse navzoče. da so se obrnili z dvignjenimi rokami proti stenam in so nato od ravnatelja igralnice zahtevali, naj ljudem izprazni žepe ter jim izroči denar. Ker se je ravnatelj branil so razbojniki oddali nekoliko strelov. Nastali je panika, med katero je nekemu uslužbencu uspelo, da je pobegnil na cesto in pozval policijo. Stražniki so pritekli v najkrajšem času, gangstri so se skrili za mlado b laguni čarko in so jo uporabili kot nekakšen ščit izza katerega so streljali na Cikorija Ena izmed rastlin, mimo katerih gremo brez misli, je potrošnik, z običajnim imenom cikorija. Ljudska medicina to rastlino sicer zelo ceni Po ljudskem mnenju pomaga zoper vnetja v jetrih, krepi srce, pospešuje potenje in odvajanje seča, čisti kri, daje tek in jo priporočajo tudi zoper kožne izpuščaje. Skratka, skoraj nobeni rastlini ne pripisuje ljudstvo toliko različnih ugodnih učinkov kakor potrošniku. Nam je ta rastlina znana pred vsem kot dodatek h kavi. Medicinska znanost je sedaj ugotovila, da zgodbe, ki jih pripovedujejo o zdravilni moči cikorije, niso samo prazno čenčanje. temveč da je v njih tudi nekaj resnice. Snovi iz nje vsekako pospešujejo delovanje jeter. Glavna snov korenine, ki prihaja v poštev kot kavni pridatek, se pretvarja pri praženju v sladkor in aromatične grenke ter barvilne snovi, ki ustavljajo gnitje ter vretje in imajo tako ugoden vpliv na prebavo. Po rednem pitju cikorije so ugotovili nadalje pomnožitev rdečih krvnih telesc. narodna Tiskarna | Dti LJUBLJANA IZVRŠUJE VSB VRSTE TBSROVm PREPROSTE ili NAJFINEJŠE policiste. Navzlic vsem dekletovim prošnjam so policisti na strele odgovarjali, blagajni-čarka je dobila nevarno rano, enega izmed razbojnikov so prijeli dva sta ušla na oe-sto. Tedaj se je začel divji lov po chicaških cestah sredi največje panike. Ljudje so tekli sem im tja. da se izognejo kroglam. Po dolgem zasledovanju so policisti oba razbojnika končno prijeli. Počastitev vseuč. prof. dr, Nikolaja Bubnovc Konec julija letos so v Aueillacu v Franciji v proslavo 1000-letnice rojstva sloveče-ga francoskega znanstvenika in politika Gerberta (poznejšega papeža Silvestra II.) priredili poseben kongres. Udeleženci kongresa, ki jim je načeloval pooblaščeni minister Loviš Farges, so poslali v Ljubljani živečemu upokojenemu univ. prof. dr. Bub-novu posebno spomenico, v kateri naglašajo velike zasluge ruskega učenjaka kot naj-odličnejšega raziskovalca Gerbertovega življenja in njegove korespondence. Hkrati so izrazili željo, da bi nova kritična izdaja Gerbertovih pisem, ki jih je prof Bubnov pripravil za tisk, čim prej izšla. V sredo 28. t. m. so se na stanovanju prof. Bubnova sestali skupno z zastopnikom rektorja ljubljanske univerze, univ. prof. dr. Milkom Kosom, ruski tovariši prof. Bubnova, kateremu so k visokemu priznanju čestitali. Slavljenec se je za veliko pozornost toplo zahvalil zastopniku univerze in ruskim tovarišem. i ) le » svojimi poslanicami na vodilne evropske državnike odločilno posegel v zmešnjavo in vsaj za trenutek dosegel, da se bodo pogajanja nadaljevala S tanki na Južni tečaj Admiral Byrd se pripravlja za novo ekspedicijo — Rude, premog in zlato pod večnim antarktičnim ledovjem Admiral Richard E. Byrd, pogumni pionir, lKot prva knjiga Izbranih spisov Zofke Kvedrove izide prav za prav sedmi zvezek, ki vsebuje obsežni roman »Hanka«. Za to delo ki je nastalo v letih svetovne vojne, dobilo leta 1916. nagrado »Matice Hrvatske« in izšlo v knjigi šele dve leti pozneje, smo s« odločile več razlogov. Predvsem zaradi miro-vne misli, ki preveva Zofkin roman ki Id je danes spet zelo aktualna. Z druge strani utegne zanimati sama snov. Roman prikazuj« poljsko življenje in primerja zna-če|j slovanskega človeka z nemškim, obenem pa odpira prodorne poglede v značaj Slovanov in v njih medsebojne boje. S tretjo strani je to ZoOdno delo pri nas najmanj znano. Izšlo je v srbohrvaščini in je seveda že razprodano; oelo v naših knjižnicah ga zaman iščemo«. — Torej je bik) treba prevesti »Hanko« ta tafco razdeliti njene Izbrane spise v dve kate©t*$ji: v izvorne slovenske spise in v slovenske prejvode njenih drugojezičnih del? — To se nam je »delo neizogibno, čeprav ono slišale ogovore, češ. naj bi se njeni hrvatski spisi ne prevajali v slovenščino. Tudi to je stališče, vendar za nas ni bilo sprejemljivo. Vzemimo samo »Hamko«: noben poznavalec srbohrvaščine ne bo mogel trditi da bi bilo to delo spisano v res dobrem srbohrvaškem jeziku in slogu. Tako ciitaitelj s te strani ne bi imel tistih koristi, ki bi utegnile upravičiti izdajo izvirnika. V Skrbnem slovenskem prevodu bo »Hanka« učinkovitejša. Roman je imsl tudi v češki izdaji lep uspeh: ta prevod je že dolgo razprodan. — Kako pa bo z nadaljnjima zvezki? — Kot druga knjiga izide prvi zvezek Izbranih spisov, v katerem bo Zofkina izbrana krajša proza iz prve dobe. Ta zvezek bo izdam, če pojde vse po sreči, še v zimski sezoni. Nadaljnja knjiga bi izšla prihodnjo spomlad. Ce bo mogoče izdati tn knjige na leto. bo izdaja v nekaj letih dokončana. V Izbrane spise nameravamo sprejeti vsa važnejša leposlovna dela, kakor tudi nekatere kritike in značilne članke ter tako pokazati Zofko z vseh strani. Vsak zvezek bo opremljen z opombami, ne bo pa imel literarno-zgodovinskega uvoda. V devetem zvezku izide življerajepisna in literarna študija o Kvedrovi. Tu ne bo orisana samo nje osebnost jn njen literarni razvoj, marveč bo njeno delo podvrženo razčlembi in kritični presoji. Ta zvezek bo obsegal popolno bibliografijo Zofkinega dela. To nekako eo podatki iz razgovora z eno izmed urednic Izbranih spisov Zofke Kvedrove. Dele je v veščih rokah in smo lahko prepričani, da bo ta izdaja spisov največje slovenske pisateljice šele odkriila. kakšno nenavadno /eno smo imeli v avtorici »Han-ki« in koliko priznanja ji dolgujemo. Želeti bi bilo, da bi mogle urednice itn založba neovirano im uspešno izvesti zaslužno nalo- — r 20. (ŠPORT Dve ljubljanski tekmi za točke Dopoldne ob 10. na igrišču Reke, popoldne ob 15-30 na igrišču Hermesa Med številnimi prireditvami prihodnje nedelje v prvenstvenem tekmovanju LNP bosta iz L podsaveznega razreda na ljubljanskih tleh dve tekmi, ki bosta gotovo vzbudili splošno zanimanje prijateljev našega nogometa. To bosta seveda le najvažnejši — prvorazredni —borbi za točke, razen teh pa bo v Ljubljani še cela vrsta nižjerazrednih in juniorskih prvenstvenih srečanj, katerih podrobni razpored bomo objavili še pred nedeljo. Reka—Jadran To bo lokalni »derby« jugozapadne Ljubljane! Jadran je v letošnji sezoni lepo začel, vodil je v dveh kolih, v tretjem pa je njegovo mesto prevzela Reka. Pravijo, da z veliko srečo... če ji bo sreča naklonjena še v nedeljskem srečanju, potem »e lahko upravičeno nade ja tudi končnega uspeha v prvenstvenem tekmovanju. Res je še, da so to nedeljo izgledi zelo na njeni strani, saj je znano, da je Jadran v zadnjih dveh tekmah močno popustil in gre v tretje tudi rado, razen tega pa igra Reka na svojem terenu, kjer proti Jadranu na klonila še nikoli. Tekma bo ob 10. dopoldne na igrišču ob Tržaški cesti. Hermes—Bratstvo Za nedeljsko srečanje gornjih enajsto-ric, ki bosta pomerili svoje moči v borbi za točke, vlada predvsem v vrstah sini-patiaeirjev Henmesa precejšnje zanimanje. Hermes. ki je po zadnji zmagi zlezel prav do vrha tablice, bo vsekakor skušal to pozicijo tudi obdržati, moštvo pa mora v nedeljo dokazati, da to vodilno pozicijo tudi zasluži. Ce bo moštvo nastopilo v svoji kompletni s"stavi, — kakor ga v letošnji prvenstveni kampanji Se nismo videli, _ je dana možnost, da mu bo to res tudi uspelo. Tudi Bratstvo, ki sicer počasi, pa dokaj sigurno leze proti vrhu, hoče dokazati, da njegovi dosrdanji uspehi niso le slučajni, pač pa rezultat vztrajnega in požrtvovalnega dela te lepo napredujoče enajstorica Po vseh znakih sodeč bodo simpatični Jeseničani igrali v tej sezoni še precej vidno vlogo ter prekrižali Se marsikateremu naših vodilnih klubov lepe pro-gnoze in račune na papirju. Vsekakor bo to srečanje zanimivo in vredno obilnega pose-ta naše publike. V predtekmi bosta prav tako v borbi za točke nastopili mladini Hermesa in Jadrana ofb 14.30. Posebni zvezek „ Misli in dela" Slovanska socialna politika Po počitniškem presledku je izšla te dni nova številka »Misli in dela« kot dvojni zvezek na več ko 80 straneh. Ce izvzamemo Obzornik, ki pa je to pot omejen samo na zunanjepolitični in notranjepolitični pregled, je ves zvezek posvečen slovanski socialni politiki. Treba je poudariti oba pridevnika. Zdi se, da zavest slovanske skupnosti ni bila še nikdar v taki preizkušnji kakor je prav v najnovejšem času, ko bi bila slovanskim narodom najbolj potrebna. Bati se .je, da bo slovanska misel po teh dokazih svoie nemoči >n nezrelosti zopet posunjena tja, odkoder je izšla v literaturo in bo treba naporov celih generacij, da ji pripravijo realnejša tla, kjer bo lahko učinkovito vplivala na skupno usodo slovanskih narodov. To pa seveda ne pomeni, da b; bilo treba storiti nje tujim nasprotnikom všečno uslugo in se odreči slehernemu delu za slovansko zbliževanje. Uredništvo »Misli in dela« je še pred meseci sklenilo hvale vreden načrt: [»kazati svojim čitatelijem delo. ki^so ga slovanski narodi izvršili na področju socialne politike. Glede na ljudski značaj slovanskih držav j.e zanimivo pregledati, kako so reševali vprašanja, k{ posegajo globoko v življenje ljudstva, v družbeni razvoj naroda. Uredništvo poudarja v svojem okrnjenem uvodniku., da je hotelo v časih »borbe med silo jn duhom« pokazati, da »so človečanske dobrine slovanskega duha in srca posebno svetle in za človeštvo posebno dragocene.« Nadalje pravi: »Navzlic vsemu so slovanski narodi v dveh desetletjih pokazali v socialni politiki toliko ustvarjalne sile in toliko z žrtvami pridobljenih uspehov. da ao tudi s tem delom dokazali svoje toliko jim osporavane odlike: sposobnost graditi kulturo, močan smisel za državo in plodno socialno zavest. Iz teh osnov izvirajo njihova najlepša dejanja: ekrb za človeka.« V tem zvezku »Misli im dela« so zastopani z informativnimi pregledi Bolgari, Čeho-slovaki in Poljaki. Razumljivo je. da nudijo ogromni socialni eksperimenti sovijet-ske Rusije preveč problematično in obenem preveč deljkatno snov, da bi se obravnavali v okviru, ki hoče ostati na tleh konstruktivnega dela in socialnega razvoja. Vziic temu bi morda vendarle bila v zvezku, ki je namenjen slovanski socialni politiki, potrebna kritična primerjava demokratične socialne politike in ruskih revolucionarnih eksperimentov tako. da bi bil vsaj s te strani zastopan tudi ruski narod. Prav tako bi bil zaželjen sintetični oris jugoslovenske socialne politike iin njenih rezultatov. 0 socialni zakonodaji v Rotfgariji poroča v preglednem članku prof. 1'iJa Janulov iz Sofije. Dr. Alois J. Jindfich iz Prage se v svojem prispevku ni omeiiil na naštevanje zakonodajnih ukrepov, marveč je obenem vsaj v zgoščenih obrisih navedel poglavitne rezultate na področju zaščite dela, zaščite delovnega trga. zaščite mladostnih oseb, stanovanjske oskrbe, skrbstva za brezposelne, socialnega zavarovanja iin skrbi za vojne invalide. Prav tako skrbno je sestavljen prispevek dr. Melanije Bornstein-Ly-ehowske »Osnove in uspehi socialne politike poljske države.« Članek je tem zanimivejši, ker je poljska socialna politika pri nas mnogo manj znana kakor pa češkoslovaška. Ti poglavitni Članki se tičejo drugih slovanskih narodov ostali segajo k domačim problemom. Dr. Joža Bohinjec je prispeval razpravo »Socialni gospodarski ogleda po naši vasi«, ki obravnava na podlagi statističnega gradiva oetlo vrsto socialnih problemov slovenskega kmeta in se bavi zlasti z vprašanjem kmečkega socialnega zavarovanja kot osrednjim problemom socialne zaščit« kmečkega človeka. Zelo temeljito je spisana obsežna razprava dr. Jlaksa Obersnela »Razvoj našega rudarskega zavarovnja. ki ima v ospredju vprašanje bratovskih skladinic. Čitatelj dobi po tej poti skoraj izčrpen vpogled v razvoj ter v uspehe in nedostatke našega rudarskega zavarovanja. Posebno vprašanje nase socialne politike obravnava dr. Branko Alujevič v članku »Naloge socialnega skrbstva za vajence«, medtem ko je dr. Stojan Bajič prispeval delovnopravno študijo o poljedelskih delavcih, ki jih je v Sloveniji več kakor vseh v obrti, industriji in rudarstvu zaposlenih zavarovancev. Zvezek zaključuje Obzornik z obširnim in temeljitim pregledom dramatičnih zaplet-ljajev evropske politike, ki ga pod naslovom »Vihar nad Srednjo Evropo« spisal dr. Bran ko Vrčon. Vsekako je nov zvezek »Misli in dela« nov dokaz stremljenja uredništva tega obzornika po sistematičnem revialnem delu in hkrati tudi uspeh prizadevanja, ki ga moramo vsi pozdraviti in podpirati. S tem večjim zanimanjem bomo sedaj pričakovali zvezek, ki bo posvečen dvajsetletnici Jugoslavije in ki utegne po obsegu im po vsebini prekositi vse, kar je doslej storila re-vilia »Misel in delo« v smer,j spoznavanja in pravilnega presojanja poglavitnih problemov naše državne in narodne skupnosti. — o. Zapiski Ivo Lendič v italijanskem prevodu. V »Meridiamo di Roma« z dne 25. septembra je izšel prevod pesmi Iva Lendida, ki ga je z naslovom »Notturno »11'ospedale di Porto Re« priobčil G. Marussti. Srbskohrvatske književne novice. Pri Kohnu je izšla kot prvi zvezek nove zbirke »Srpskii Panteon« zgodovinska študija dr. Dragoslava Stranjakoviča »Karadjordje«. Pisec obravnava življenje Črnega Jurilja od rojstva do vstaje 1. 1804, posveča posebno poglavje Karadjordjevi notranji politiki, opisuje njegovo življenje v pregnanstvu, vrnitev v Srbijo in smrt. — Dimitrije Mar-kovič je izdal v Beogradu knijižioo »Vešti-na biti novinar«. — Vladislav Stojkovič je objavili v Zemunu knjižico svoje lirike »Vratiču se...« — V Zagrebu je .izšla z uvodom dr. Iva Belina obsežna knjiga dr. Jože Tomaševioa »Novac i kredit«. —- Prof. J A. Stebut je avtor uvoda v znanost o oplemenjevanju rastlin »Osnovi genetike«. Rade Drainac je izdal drobno pesnisko zbirko »Ulis«. — V zbirki Biografije znamenitih ljudi je izšel kot enajsta knjiga življenjepis Mojzesa iz peresa beograjskega velikega rabina Arona Alkalaja. —Psihološko študijo o beograjskem človeku je spisal VJ. Vel mar-Jan kovic v knjigii z naslovom »Pogled s Kalemegdana«. — Dr. V. Sterna sipčs »Problemi i istorija etike« ie izšel v prevodu Z. Cvetkoviča pn Popovi-ču v Beogradu. — V Zemunu je Tomislav L Kalašic objavil kini ji go na 385 straneh z naslovom »Je li sigurno današnje vazduho-nlovstvo?« — Pri Ovija novi 6u v Beogradu je izšla knjiga Svetolika M. Grebenca »Kroz istoriju Srba«, bi obsega dve razpravi: »Za-kai so v srednjeveški Srbiji grad® samostane9« in »Kralj Milan in n lesova doba«.— Zagrebška »Nova Evropa« je izdala v cm-liof izpopolnjeno izdajo knjige L. Pfenlerja »Istraga u Sarajevskem Atentatu«, &i!j« prva izdaja v latinici je vzbudila spiosno pozornost ' domače publicistike. — Pri Minervi v Zaa^bu je izšla kulturna zgodovina iz peresa dr. Luja Thallerja >Od jnrača i čarobnjaka do moderno« inječnfka«. _ Kot nova knjiga edicij Društva hrvatskih književnika »Savremeni hrvatski piscii« ie i^š^1 originalno zasnovani roman Viekoslava Majerja »Život puža*. — V Bi-bliotekd Jugosdov.-foolgaiBike w. Beo- Ilirija bo imela miting jutri popoldne in v nedeljo ves dan na igrišču za Kolinsko tovarno SK Ilirija priredi jutri ob pol 15. senior. ski miting po dolžnosti, v nedeljo dopoldne ob 9. uri in popoldne ob pol 15. pa velik propagandni juniorski miting. Ilirija, ki je dolgo vrsto let bila brez lastnega prostora, si je zdaj uredila svoj prostor za Kolinsko tovarno. Kot prvo prireditev bo izvedla to dvodnevno prireditev, za katero vlada veliko zanimanje. Saj se bo to pot zopet predstavila ilirijanska garda z državnimi reprezentanti na čelu ing. Stepišnikom, Bručanom, Zupančičem, Bratovžem itd., katerih visoka kvaliteta priča o moči ili-rijanske atletike. Pa ne samo Ilirijani. od povsod se bodo ta dva dneva zbrali odlični atleti, ki bodo skušali doseči čim častnejše rezultate. Višek pa bo prireditev dosegla drug dan, ko bodo nastopili od. lični juniorji iz vse banovine. 2e imena kot Cičar, Košir, Mavsar, Vehar pričajo, da bo borba ogorčena in mnogi rezultati izboljšani. Zaradi propagandnega značaja prireditve bo tudi vstopnina propagandna, zato se pričakuje velik odziv občinstva. Po svetu Mednarodni smučarski spored je v glavnem že sestavljen. Fis je med ostalimi priznala naslednje prireditve za mednarodne: 26. do 29. januarja 1939: zimsko-aportni teden v Garmisch-Partenkirchenu; 11. do 18. januarja: Fis-tekme v Zakopanih; 20. do 25. januarja: češkoslovaška prvenstva v Visokih Tatrah; 2. do 8. februarja: francoska državna prvenstva; 4. do 6. marca: tekme v Holmenkollenu na Norveškem; 12. marca: skakalne tekme v Planici; 24. do 26. marca: državna prvenstva na Finskem; 16. aprila: mednarodni smuk s Triglava. Akademska smučarska svetovna prvenstva bodo prihodnje leto skoraj gotovo na Norveškem, in sicer v času od 19. do 26. februarja v Drontheimu na visokem severu. Za prireditve je še večje zanimanje kakor je bilo letos na Zeli am See, saj se je prijavilo že 18 držav. Znani francoski smučarski prvak v alpskih disciplinah Emile Allais je bil nedavno imenovan za ravnatelja francoske nacionalne smučarske šole. Vlada je za to institucijo odobrila 300.000 frankov subvencije. , . Švedska prvakinja v umetnem drsanju m nasprotnica svetovne prvakinje Sonje He-nie Viviane Hutten je pred kratkim storila dva pomembna koraka v svojem življenju, ki ji bosta najbrž le še olajšala prijetno življenje na svetu. Tako si je vzela zakonskega moža v osebi švedskega milijonarja Niesa Tholanda, obenem pa je po Sonjinem vzgledu sprejela angažma za nekaj nastopov v filmu. Evropski prvak v troskoku Finec Rajasaa-ri je prejel za svoje prvo mesto v Parizu razen krasnega venca in mnogih časti tudi lepo zlato uro. Na povratku v domovino se je za kratek čas ustavil še v Strassbour-gu, kjer je v svoji disciplini še enkrat nasto pil v močni mednarodni konkurenci. Ker so tudi tamkaj prvakom delili zlate ure in je še z večjo lahkoto kakor v Parizu zasedel prvo mesto, je tudi tam vtaknil v žep zlato uro. Tako je s kratkega izleta po Franciji prinesel domov dve lepi zlati uri. Na Dunaju je pred kratkim umrl Madžar Szillard Stankovits, član predsedstva mednarodne lahkoatletske federacije in eden prvih pobornikov lahkoatletskega športa v srednji Evropi. Bil je šele 65 let star in je pred dobrim tednoen še sodeloval na evropskem damskem prvenstvu na Dunaju. Pobrala ga je pljučnica. Slavni angleški avtomobilist George Ey-ston, ki si je zadal nalogo, da bo prevračal hitrostne rekorde z avtomobilom, je nedavno iz Amerike presenetil svet z novico, da je zvišal svoj hitrostni rekord z avtomobilom na 575.340 km na uro. Seveda potem še ni miroval in se je kmalu nato spet lotil tega nevarnega posla, pri čemer pa je le za las ušel smrti- Med rekordnim poskusom mu je pri hitrosti 560 km na uro počila pnevmatika in je res pravo čudo, kako je mogel vozilo ustaviti brez nesreče. Sicer pa bo Eyston svojo slavno smrt z najhiirej-štim avtomobilom gotovo še iskal dalje. Tekma med učitelji in učenci bi se lahko imenovala nogometna tekma med Anglijo m aajboijšLmi igralci evropske eriinfr kije I za 26. oktobra pripravljajo trije odločilni ' gospodje v nogometni srednji Evropi. Jedro evropske reprezentance bodo sestavljali Italijani, v poštev pa bodo vzeti še Madžari, Francozi, Švicarji in Nemci. Tekma bo v Londonu. Vse seveda le v primeru, če ne bo kaj prišlo vmes... ŽSK Hermes. Izredna seja centralnega odbora bo drevi ob pol 20. v palači Grafike. Prosim vse načelnike sekcij, da se te seje radi važnosti sigurno udeleže. — Tajnik. ..... SK Mars. Danes od 15. dalje strogo obvezen trening za prvo in juniorsko moštvo. Po sestanku članski sestanek na običajnem mestu. Vabljeni tudi gg. odborniki. Kolesarski savez Jugoslavije (službeno). Savezni predsednik g. Hinko Rosen-berg je iz zdravstvenih razlogov nastopil trimesečni dopust. Savezne posle bo v času njegove odsotnosti opravljal 1. podpredsednik KSKJ g. Filip Jurčič, Zagreb Reljkovičeva 6. — Vsi podsavezi in klubi se obveščajo, da je bila dirka za gorsko prvenstvo države odložena za nedoločen čas. — Glavni tajnik. . SK Siavija: Drevi ob 20. važen članski sestanek v našem lokalu. Zaradi važnosti nedeljske prvenstvene tekme bodite točni. Tajnik I. . „ . STK Moste. Drevi ob 20. pri Bajcu sestanek vseh nogometašev. Hermežani! Drevi ob 20. bo obvezen članski sestanek Moto-Hermesa pri »Se-stici«. Sestanek je za vse člane strogo obvezen, ker se bo na tem sestanku razpravljalo o nedeljski dirki na Grad. m^cra»r Narodn. gledalfiSSa ▼ Hartbon« Sobota, dne 1. oktobra, ob 20. uri: »Kar hočete«. Premiera. Otvoritvena predstava. Bloki. _ _ Nedelja, dne 2. oktobra, ob 20. un: »trra ducata rdečih rož«. Znižane cene. BiOKi. Ponedeljek, dne 3. oktobra: Zaprto. Torek, dne 4. oktobra, ob 20 uri: »Hudičev učenec«. Premiera. Bloki. Sokol Sokol Ljubijana-Zgornja Šiška. Društvena uprava poziva vse brate im sestre, da se zanesljivo udeJeže redne glavne skupščine, k, bo drevi ob 20. v dvorani brata Martanca. Ker so pokg običajnih točk na dnevnem redu tudi druge važne zadeve, zlasb grad-nia lastnega doma. je dolžnost vsakega društvenega člana, da se skupščine udeleži. Zdravo!____ Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Vojaško pokopališče na Strnišču je spet oskrunjeno. Komaj se je po zaslugi breških orožnikov našel ukradeni zgodovinski zvon, ki je bil snet iz tamkajšnje kapelice, že so zlikovci spet oskrunili ta prostor. Zdaj so se spravili na železno ograjo, ki obdaja pokopališče, ter je odnesli okrog 20 m. Prizanesli tudi niso kapelici. V njej so ukradli več originalnih, na steklo slikanih slik. Skoda je neprecenljiva. Sicer pa so tudi te tatove že našli in to v Apačah pri Ptuju. j_ preprečen roparski napad. Posestniku Jožefu Kodru je bila ukradena zlata verižica, vredna okrog 900 din Orožnikom se je posrečilo, da so našli tatu, kakor tudi verižico. Imenuje se Franc Križan iz Hajdine. Pri nadaljnjih^ poizvedbah se je ugotovilo, da je mož pripravljal napad na gostilničarko Julko Tomaničevo z Brega in pa vlom v prostore postajališča na Hajdini. da tam opleni blagajno. Z aretacijo je bilo to preprečeno. . j_ Vlom. V okolici Ptuja se je ze dalje časa klatil brezposelni delavec Franc Strmšek, ki je brez stalnega bivališča. Med tem je bilo vlomljeno v stanovanje čevljarskega pomočnika Jožefa Klepa v Krčevini. kateremu je vlomilec odnesel za nad 2000 din vrednosti v obleki in obutvi. Sum je padel na Strmška, katerega so kmalu nato aretirali. Pri aretaciji je imel oblečeno Klepovo najlepšo obleko, zato je vlom moral takoj^ priznati. Oddali so ga kazenskemu sodišču. j— Konj mu je izbil zobe. Na travniku je pasel posetnikov sin Rudolf Brumen iz Zabovcev domačega konja. Hotel se mu je približati, a konj ga je brcnil v obraz in mu izbil vse gornje zobe Prizadejal pa mu je tudi druge poškodbe, da so morali fanta takoj prepeljati v bolnišnico. Iz Hrastnika NOV ZVOČNI KINO se otvori s le oktobrom v Logerjevi dvorani Igral bo vsako soboto in nedeljo na novem modernem aparatu. Se priporoča za obisk! Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes, v petek, in jutri, v soboto, obakrat ob 20.15, ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni velefilm »Planine vabijo«. V glavni vlogi: Luis Trenker. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Naše gledališče IR a D I O drama Petek, 30. septembra: zaprto . Sobota 1. oktobra: Izsiljena zenitev, Lju-bezen-zdravnik. Premiera. Premierska abonma. ■ Nedelja. 2. oktobra: Žene na Niskavuonju. Izvem. Ponedeljek 3. oktobra: zaprto. Premieri v drami. To soboto bo vprizorila drama Molierovi komediji in sicer »Izsiljeno žemitev« ter »Ljubezen-zdravnik«. Moliere je mojster duhovitega humorja, s katerim obravnava v teh dveh emodejankah varane može. zdravnike in bolnike, namišljene učenjake, ki jih zapleta v prezabavne situacije im konflikte. V današnjih dneh bo njegov humor nedvomno učinkoval spro-ščujoče in bo marsikomu olajšal težko srce. Premiera bo za premierski abonma. Obe deli režira prof. šest. Premiera finske drame »Žene na Niska-vuoriju« je v vsakem oziru odlično uspela in močno zadovoljila premiersko občinstvo. Prva repriza bo v nedeljo zvečer ob 20. uri. na kar prav posebno opozarjamo. Ceine običajne dramske. Konec prihodnjega tedna bo v drami peta letošnja premiera. Vpriziorila se bo v režiji g. C. Debevca Cankarjeva izvirna drama »Potopljena svet«. OPERA Sobota, 1. oktobra: Boris God umov. Red A. Nedelja, 2. oktobra: Prodana nevesta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 3. oktobra: zaprto. Otvoritvena predstava bo to soboto. Peli bodo v štirih dejanjih »Boris Godunov«. Muzikalmo vodstvo bo imel kapelnik doktor Svara, reži jo režiser R. Primožič, ki bo pel tudi naslovno vlogo. Ostala zasedba bo sledeča: Feodorja poje gdona Pavlovčičeva, Ksenijo ga Ribičeva, dojiljo ga Spanova, Marino ga Kogejeva. krčmarioo ga Police-va. knez je g. Marčec, menih Pimen gosp. Betetto, napačni Dimitrij g: Franci, vaga-bunda Varlaaima in M i šalila pojeta gg. Zupan In Sancin. Ostala zasediba kakor pri prvi. ietošajd vprizoritvi _ v začetku septembra Predstava velja za "red A. V nedeljo sveier.hodo peli Smetanovo »Prodano nevesto«. Marinko bo pela gospa Vldalijftva. Janka g. Franci, Kecakr ravnatelj Betetto in Vaška g. Banovec. Zasedba je odlična, tudi ostale vloge so v najboljših rokah, zato opozarjamo na nedeljsko vpri-zoriibv »Prodane neveste«, za katero bodo veljale znižane operne cene od; 30 din navzdol. V četrtek bo premiera operete »Na sinjem Jadranu«. Delo je napisal skladatelj Edvard Gk>z naštudirala sta delo kapelnik Žebre |a režiser Zupan, pfaaa Golovin. Dejanje aa godi v -morit. .Deki iie. JmeJo J? 2fl«reJ?u velik uspeh in je sprejeto tudi v repertoar češkoslovaških. gjedaOšc. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega Oranja dobite v tedniku za radio, gledališče tn film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva UL 6. Petek 30. septembra LJubljana 12: Odmevi iz naših krajev (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Ženska ura: žena pri kulturnem delu (gdč. Anica Lebarjeva). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Domača obutev v šugoslaviji. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Plošče. — 20.30: Baletni večer. Sodelujejo: g. Vekoslav Janko, prof. M. Lipovšek in Radijski orkester; vmes recitacije. — 22: Napovedi, poročila. Sobota 1. oktobra Ljubljana 12: Plošče. — 12.45: Poročila — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 18: Za delopust igra Radijski orkester. — 18.40: Socialno skrbstvo v Skandinaviji (ga. Zlata Pir-natova). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Prenos akademije Udru-ženja vojnah invalidov iz Novega mesta. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dober konec igra Radijska orkester. Beograd 17.20: Pesmi in narodni nape-vi. — 21.30: ' Orkestralni koncert. — 22.15: LaJhka glasba in ples. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Orkestralni in pevski koncert. — 21: Iz operete »Fa-voritka«. — Praga 19.30: Ura češke glasbe, — 20: Program po napovedi. — Varšava 21.10: Koncert orkestra in solistov. — Sofija 17: Komorne skladbe. — 18: Lahka in narodna glasba. — 19: Mandoline, violinske skladbe in petje. — 20.55: Plošče. — 21.45: Lahka glasba. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. — 12: Dunajski simfoniki. — 16: Veselo popoldne. — 18.40: Plcšče. — 2010: Štajerske in koroške narodne. — 20.30: Dunajsika muzika. — 22.30: Kakor Berlin. — Berlin 20.10: Pleisi. — 20.30: Prenos z Dunaja, — 22.30: Orkester in klavirski dno. — Miinchen 20.10: Zabaven večer. — 22.30: Sobotni ples. — Pariz 20.10: Plošče. — 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 21.50: Variefce. — 22.45: Plošče in ples. JfcV i 2a obete ni cc ftisrc icfj dni! noj d/cijsce ! JACKSON GE RT: 70 HCI SOLNCA Roman. Barlowu in meni je ponudil prostost; očividno mu je bilo na tem, da se naju odkriža. Ce ostaneva, je prerokoval, ne bova učakala prihodnjega dne. Jaz sem odšel v nadi, da se bo tebi posrečil beg. Barlowu sem razložil svojo namero. On pa je samo skomignil z rameni in rekel, da bo ostal; če bi midva spravila denar za najetje ladje v San Diegu skupaj, je rekel, bi bil ,Half Moon' najin, v nasprotnem primeru pa ga dava lahko v božjem imenu potopiti, samo da lastnika obvestiva o tem Po teh besedah je odšel. Na vsak način je hotel poiskati njo.« »Grde reči si počel, Bruce.« Kendric je fantu prijazno položil roko na ramo. »Pa se bo že vse kako uredilo. Danes sem napravil dober lov; koliko je, bomo lahko dognali šele doma. Stavim pa, da je dovolj, da ti pomagam iznova na noge. 2:daj pa odrinimo. Dobremu, staremu Barlowu želimo vso srečo. On je bil zmerom tak — zmerom je hodil svojo pot.« Dvignili so sidro. Ben in Charlie sta se mirne duše zadovoljila s Kendricovo razlago, zakaj je Barlov izostal. Bruce je molče stal na zadnjem krovu in žalostno gledal, kako se temna črta obale polagoma Izgublja v temi. Kendric Je potrkal na vrata Bettyne kabine. »Ali pridete za trenutek v veliko k a juto?« je vprašal. Prišla je. Na mizi je gorela svetilka. Kendric je vstal in zaprl vrata za njo. Nato je začel prazniti žepe, ne da bi rekel besedo. Naložil je cel kup zlata v palicah, ki so dajale od sebe čist, jasen zvok »Samo čisto zlato«, je rekel resno. Potem je bisere privlekel na dan. Bili so jih celi nizi in trakovi, ogrlice in zapestnice. Nežno so sijali v zibajoči se kajuti ,Half Moona'. Najlepše delo izmed vseh, prekrasno ogrlico, je z naglo kretnjo zavihtel Betty okrog vratu. »A kar je najbolj važno — zdaj se vozimo domov!« je rekel Kendric. »Domov!« Betty so oči sijale še jasneje od biserov. »Takole se končuje ta naš mali weekend. Povejte mi, Betty, ali bi vas bila volja, da v naših gorah nekoč napraviva takle izletek? Da si tam nekje, kjer leži skrita, tiha dolinica, o kateri sem vam pripovedoval, s kristalno čistim jezercem, postaviva šotor?« »Pripovedujte mi o tem...« je rekla Betty. Na mizi so ležali biseri in zlato, biseri so sijali na Bettynem vratu, onadva pa sta se pogovarjala o izletu in o majhni, prijetni kočici, ki si jo bosta zgradila iz smrekovih vej. KONEC MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Dir.; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pletiljo dobro izvežbano, samostojno potrebujem za stroj Doubied št. 8, katera zna tudi krojiti in šivati. Hrana, stanovanje in pranje perila v hiši. Ponudbe z navedbo mesečne plače na: M a to Oreškovič, trgovec, Rakovica kod. Slunja, Lika. 23014-1 Služkinjo pridno, pošteno, vajeno gostilne sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23018-1 Kavarnar samostojen, srednje starosti lepe zunanjosti, posestnik dovoljenja, išče gospodinio ah kuharico ali slično, katera bi imela voljo do samostojne kavarne. Potrebno nekaj kapitala. Ženitev ni izključena. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna bodočnost«. 23011-1 I- Šoferja — mehanika treznega, marljivega, z dobrimi izpričevali, kateri se razume na Dieselske motorje, išče avtobusno podjetje v Zagrebu. Stalno mesto. Nastop takoj. Vse ostalo po dogovoru. Osebno se predstavite v Frankopanski ul. 13, Zagreb, M, Bed-njanec. 22896-1 Brivskega pomočnika dobrega, kateri zna tudi hrvatski, — sprejme takoj Žnidarič Jožef, brivec, Golnik, št. 2. 22979-1 Krojaškega pomočnika sprejme salon Sefic Vinko, Sv. Petra nasip 29, Ljubljana. 23005-1 Krojaški mojster ali kroj. mojstrica z obrtnim listom se išče. Pon. na oglasni odd. Jutra pod »Takoj«. 22928-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; davek 3 din; za Šifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Samostojen slaščičar s svojimi spričevali, išče zaposlitve ali službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposoben 278«. 23004-2 Prodam Beseda 1 Dtn, da, ves i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj-Si znesek 17 Din. Izložbeno omaro in omaro za obleke, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22993-6 Hijacinte, tulpe, narcise m druge holandske gomolje nudi Sever & Co. Ljubljana. 22647-6 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Kolesa raznih znamk prvovrstne kvalitete, s triletnim jamstvom, zaradi končane glavne sezone dobite po zelo nizkih cenah. Obiščite nas, da se prepričate. NOVA TRGOVINA, Ljubljana, — Tyrševa c. 36, nasproti Gospodarske zveze. 22905-11 Beseda 1 Din. davek . Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj ši znesek 17 Din. Donosna hiša 8% sredi Ljubljane naprodaj. Dopise pod »Slučaj« na ogl. odd. Jutra. 23000-20 Parcela z lesom in apnom na prometnem kraju za pekarijo in trgovino takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23001-20 Njiva pri sv. Križu cca 3000 kv. m pripravna za vrtnarja, kamnoseka ali stavbišče, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22984-20 Lepa parcela naprodaj, peščen svet, v sredini mesta Plačilo lahko delno v knjižicah. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra. 22985-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din: za šifro aU daj a nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Lep lokal več dvosobnih, enosobnih in samskih komfortnih stanovanj, oddam na Celovški cesti 72 za november. — Oddaja Klanjšček istotam. 22998-21 Starejšima zakoncema upokojencu, oddam enosob-no stanovanje kot hišniku. Tavčarjeva ul. 3. 22986-21 Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Zvonarska 11, Vi-demšek. 23012-23 Gospodični ali dijakinji oddam lepo sobo z dobro domačo hrano. Poizve se Gledališka ulica 12, prva vrata pred hišnikom. 23008-23 Dve prazni sobi oddam za pisarno v strogem centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23017-23 Solnčno sobo lepo, z vso oskrbo, oddam srednješolki ali visokošolki. Naslov v vseh poslovalnicah Jatra._ 22996-23 Opremljeno sobo s posebnim vhoveh metrov. Sarajevska Staniča pa je vzgojila topol, visok štiri metre, v dveh lettih, kar se pravi, da je drevo povprečno zraslo na leto za 2 metra, torej je uspeh enak onemu japonskega botanika. Razlika je samo v tem, da slavijo uspehe japonskega profesorja po vsem svetu, a mi skromno molčimo o znatnem napredku našega gozdarstva. Toda zadeva e topolom še ni tako presenetljiva, saj ta vrsta dreves raste zelo naglo. Mnogo pomembnejši so uspehi sarajevske Staniče z drevesi, ki rastejo počasi: to so hrast, jesen, lipa in tudi iglavci. Jesen, ki potrebuje najmanj 8 let, da zraste 4 metre visoko, se je v etanici povzpel do te višine kar v dveh letih. Rekord pa letos pripada hrastu, ki je v avgustu zrasel sleherni dan za 4 cm. Mlada gozdna kultura, ki raste nenavadno hitro, ne povzroča prav nobenih stroškov, ker vmes rastejo tudi nekateri drugi pridelki, katere st«nica proda. A njena vrednost je povsem nenavadna, ker so med ekspresno rastočimi dretvesi tudi precej dragocene okrasne vrste. Ker tu rastejo drevesa 5 do 10 krat hitreje kakor v gozdovih, zaslužijo ta nasadi res naslov »ekspresne šume«. Uspehi sarajevske stanice so že vzbudili veliko zanimanje pri naših strokovnjakih. »gumarski last«, glasilo združenja jugoslovenskih šumarjiev, je posvetil temu vprašanju dve številki. Staniča je vzgojila tudi nekatere zelo lepe okraske in eksotične vrste kakor tudi gigante. Ljubitelji lepega in redkega drevja lahko dofoijb takžna drevesa po navadni tržni ceni, ako se obrnejo na gozdarski odsek kr. banske uprave v Sarajevu. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij >Jutra« Stanko yirant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak, ~ ys| y Ljubljani,