Štev. 163. O llubljaol, o soboto, dne 18. iullja 1908. -" m .. Velja po poŠti: celo leto naprej K 26"— >iH pol leta „ „ 13->iib iiftrt leta H „ 6-50 :% vsega prebivavstva. Galicija šteje 811.371, Nižja Avstrija z Dunajem 157.278, Bukovina 96.150, Češka 92.745, Moravška 44.245. Šlezija 11.988 Judov. V zadnjem desetletju so sc .Judje nasplošno za polovico menj pomnožili kot ostalo prebivavstvo. Zelo močno je naseljevanje in pomnoževanje Judov v mestih. Dunaj je štel leta 1900.: 146.926 (870% vsega prebivavstva), Lvov 44.258 (28%), Krakov 25.670 (28%), Cernovice 21.587 (.32%), Praga 18.896 (9*42% ), Trst 4954 (27%), Gradec 1620 (1-2%) Judov. Kar se tiče pomnoževavnih razmer med Judi samimi, je značilno, da imajo prerastek na fantih, posebno v Bukovini in Galiciji. Do-čim se med katoličani in protestanti povprečno na 100 deklet rodi 105—106 fantov, se jih pri Judih rodi na 100 deklet 111-114, pri ruskih Judih celo 130 in več. V socialnem in gospodarskem oziru pomeni to precejšnjo premoč. Kar se tiče umrljivosti je povprečna številka pri Judih tudi ugodnejša kot pri nejudih. V letih 1895—1900 je med 1000 kristjani umrlo 26-6, Judov pa 19 1, leta 1901 pa kristjanov 244, Judov 17-3. Vzrok temu je to, da Judje povprečno udobnejše in v boljših gospodarskih razmerah živijo kot kristjani in tega tudi »juoovska beda« v Galiciji ne more izpre-meniti. Narastek judovskega prebivavstva sploh je v zadnjem desetletju padel na 7-14%, dočim je preje znašal 134% do 22'8% in znaša prebivavstveni narastek katoličanov I. 1890-1900 9-12%., unijatov Krščenci. V Galiciji in Bukovini, izvzemši mest Lvov in Krakov prestopi h krščanstvu le malo Judov, največ pa v zahodni Avstriji, na Dunaju. V teku zadnjih 36 let je judovstvo izgubilo samo na Dunaju 9085 članov. L. 1868—1879 ie en krščenec prišel na 1200 Judov, zdaj pa že na 250 — 260. % Judov. ki se dado krstiti, je neporočenih in se dado krstiti vsled tega, ker se poroče s kr, ščanskim drugoni. Polovica krščencev je stara 20 do 30 let. Možitev, ozir. ženitev, družabna enakopravnost iu karijera so skoro izključni razlog prestopom h krščanstvu, le v tnalo slučajih lesnično iz-preobrnenje. Od Judov, ki so od I. 1886 — 1903 prestopili h krščanstvu, je le dobra polovica prestopila h krščanstvu, petina pa k protestantom, dasi tvori protestan-tovstvo le 109% avstrijskega prebivavstva, petina Judov je »brez konfesije«. Mnogo krščenih Judov prestopi zopet k judovstvu, na Dunaju je leta 1904 prišlo na 100 prestopov h krščanstvu 14-2% k judovstvu. V vseh avstrijskih kronovinah odpade h krščanstvu vsako leta 840—900 Judov, torej odpade na 14—1500 Judov en odpadnik. Šolstvo. Ljudske šole v Galiciji obiskuje od Judov več deklet kot fantov, ker fante oddajo zavoljo strožje verskonarodne vzgoje v posebne judovske šole, takozva-ne Cliedar in Baron-Hirsch šole. Drugod je obisk ljudske šole od strani Judov splošnejši. Izredno velika je frekvenca Judov na srednjih šolah. V zadnjem pol-stoletju se je število krščanskih srednješolcev pomnožilo za 4l/--krat, Judov pa za 12' --krat, torej za trikrat toliko. Judovski učenci sploh tvorijo na naših gimnazijah 13 do 14 odstotkov vseh učencev. Ravno-tako na realkah. Še hujše je na vseučiliščih. Zato Judje tudi prodirajo v višje stanove, v kolikor jim ni pot zaprta po upravni praksi. Leta 1851. je bilo Judov na vseučiliščih in tehnikah 641. leta 1904. pa j 4485. Število judovskih slušateljev na vseučiliščih se je nekako podesetorilo, na tehnikah početvorilo, dočim je krščanskih na posvetnih fakultetah le trikrat, na tehnikah pa komaj dvakrat toliko kot v omenjenem začetnem letu. Na 10.000 oseb ie odpadlo Pov- Vse-uCiliščnikov Tehnikov Visokošolcev sploh prečno Kristjanov Judov Kristjanov Judov Kristjanov Judov 1867/70 1878/82 1888/9» 1898/1902 30 3-4 48 5 3 11-4 147 270 24'5 17 1-2 0-7 1-2 40 4 9 2-7 7-7 47 48 5-2 70 15 4 196 29 7 322 Tudi če prištejemo k krščanskim slušateljem teologe, se Judje na visokih šolah še vedno iV^-krat bolj pomnožujejo kot ostali. Kar se posameznih fakultet tiče, je največ medicincev Judov, namreč Vt vseh. Zdaj nekoliko pojemajo, množijo se pa na tehnikah. Malo iih je na filozofski fakulteti, ker je tu mani nade na hitro dosego praktičnega in dobičkanosnega poklica. Pač je pa na filozofski fakulteti precej Judovk. Majhna jc judovska frekvenca na rudarskih akademijah, zelo močna pa na trgovskih, kjer je Judov '/a, mnogokrat pa tudi !/>. V trgovinskih in obrtnih šolah tvorijo Judje 20 odstotkov vseh šolarjev. Judje po poklicu. Splošno se Judje lotijo dobičkanosnih poslov. Zdravniški študij mnogo stane, zato se ga lotijo Judje, ki imajo največ denarja, pa tudi znajo potem kot praktični zdravniki, specialisti in kliniki, zlasti pa kot specialisti za ženske bolezni, svoj poklic, ki navadno krščanskemu zdravniku bogvekaj ne nese, zelo dobičkanosno izvrševati. :!/» avstrijskega judovskega prebivalstva se peča s trgovino, 14 s poljedelstvom in gozdarstvom. V primeri z vsem drugim nejudovskim prebivalstvom je judovskih poljedelcev le '/k*, vseli, trgovcev V., industrijcev V™, drugih, ki so v javnih službah "■<. Judje poljedelci so večinoma vsi v Galiciji in Bukovini. Od 1000 Judov je 437 (nasproti 83 pri kristjanih) trgovskega stanu, le 114 (pri kristjanih 544) poljedelskega. Zelo močno so Judje udeleženi pri živilski, gostilničarski in rnaiiufakturni branši. V trgovski in obratni branši je 42 odstotkov Judov. V blagovnem trgovstvu '/.i, pri denarni in kreditni trgovini skoro '/.-. vseh uslužbencev Judov. Močna je udeležba Judov pri zdravništvu, advokatskem, žurnalistiškem in gledališkem poklicu. Samostojni obrt izvršuje v Avstriji < j vseh Judov, dočim izmed kristjanov le 'i-> pride do tega. Število judovskih uslužbencev jc primeroma trikrat toliko kot število krščanskih, dočim je delavstva polovico manj. Od 20.508 judovskih dninarjev jih živi 19.233 ( 88 odstotkov) v Galiciji, ostalih 1275 v Avstriji. Položaj judovskih dninarjev v Galiciji jc zelo beden. Ženske se pri Judih manj udeležujejo pridobitnega življenja kot pri kristjanih. Pri slednjih jc namreč izmed 1000 žen 421, pri Judih pa le 256 v pridobitnem boju. Splošno sledi iz tega, da imajo Judje nad katoličani precejšnjo relativno premoč v akademiških poklicih, javnem življenju, trgovstvu in tisku. Najzanimivejša pa je Kriminalna statistika Judov. Če vzamemo, da je izmed 100.000 Judov zaradi zločinov obsojenih n. pr. 100 to poljubno število se imenuje krimina-litetni faktor potem znaša pri kristjanih kriminalitetni faktor v primeri z judovskim (100) pri nevarni grožnji 830 (če jc torej pri 100.000 Judih zaradi nevarne grožnje obsojenih 100, jih na 100.000 kristjanov odpade 830), pri uboju 600, pri zlobni poškodbi tujega imetka in dr. 400, pri težki telesni poškodbi 343. pri dvoporočenstvu 300, pri ropu 290, pri nenravnosti 278, pri umoru 230, pri požigu 221, pri nasilnosti proti oblastem 173, pri tatvini 154, pri ponarejanju denarja 137, pri izsiljevanju 119. Dočim so Judje pri zločinih proti osebam in tujem imetju manj udeleženi kot kristjani, so velikoboli udeleženi pri zločinih, kjer treba zvitosti, zahrbtnosti in goljufije. Ce postavimo zopet za kristjane kriminalitetni faktor 100, potem znaša pri Judih kriminalitetni faktor nasproti kristjanom pri zločinu zapeljanja k zlorabi uradne oblasti 2200, pri goljufiji 341, pri obrekovanju 306, pri poneverjenju 167. pri zlorabi uradne oblasti in podkupljeiiosti 140, pri omejitvi osebne svobode in od-peljitvi 119, pri splavu 109, pri žalitvi vere in izpostavljanju otrok je krščanskemu enak (100). Neprimerno bolj kot kristjani so Judje udeleženi pri prestopkih. Izmed 100.000 oseb je bilo v I. 1898/1902 povprečno obsojenih zaradi prestopkov proti živinsko-kužni postavi 13-22 kristjanov, 51,31 Judov. zaradi konkurza 339 kristjanov, 29-56 Judov, nepoštenih kreditnih poslov LISTEK. o zlato Prago! »Ko zagledam polno radosti — drago svojo domačijo, — čudno v meni gane se sreč, — kaj godi se mu, samo ne vč.« Ti verzi pesnika Tomana so značilni za domoljubje njegove dobe. Od leta 1860 dalje se je slovenski narod polagoma probujal, kakor bolnik, ki je dolgo, dolgo ležal v nevarnosti. Ko se je narod popolnoma zbudil in se zavedel, kje je, ni mogel verjeti, da bdi. Menil je, da so ga objele nove sanje, in sicer sanje o svobodi in narodni samostojnosti: Slovenski jezik se je smatral za kulturen jezik, v naši domovini se je morala nemščina vedno bolj umikati slovenščini, slovenski narod si je volil lastne poslance, si po svojih poslancih sam dajal postave. Na veličastnih taborih se je ljudstvu govorilo o pravicah, o moči in vplivu, o bogastvu Slovenije. In ljudstvo takim lepim govorom več let niti verjeti ni moglo. Ploskalo je govornikom, klicalo jim »živio!« ter občudovalo njih zgovornost. Ni pa smatralo njih besed za resne. To je bilo tista leta, ko ie naš kmet menil, da je gosposko spako-vanje, če sc reče: »Govorim slovensko,« namesto: »Govorim kranjsko«. A polagoma so se razblinili dvomi. Bolnik se je polagoma zbudil iz nezavesti. Ozrl se je krog sebe po deželi, ki je bila davno njegova, ne da bi mu bilo to znano. Ozrl se je po tej krasni zemlji. Oko se mu ni moglo nagledati rodovitnih poljan in veličastnih, rožno venčanih planin. Okrevajoči bolnik se je zopet in zopet vprašal, je-li vsa ta krasota, vse to bogastvo popolnoma njegovo. In njemu samemu nepojmljivo navdušenje se ga je polastilo, ko je spoznal, da je res svoj gospod na lastnih tleh. Tako je nastala narodna zavest Slovencev v dobi od leta 1860 do 1870. Novo življenje, nov duh je zavladal v narodu. In pesnik, ki je sam spadal med prve narodove voditelje, je navdušen zaklical: »Ko zagledam polno radosti drago svojo domačijo, čudno v meni gane se sreč, kaj godi se mu, samo ne vč!« Bolnik, ki se prebudi iz nezavesti, potegne z roko preko čela, kakor bi hotel odgnati noč, ki je ležala na njem, ter se vpraša: »I, kaj pa mi je vendar bilo?« — Tako je slovenski narod po svojem prebujenju začel gledati v preteklost. Slovenci so začeli proučevati syojo domačo zgodovino. Primerjali so minule čase s sedanjostjo. In vedno bolj se je utrjevala za- vest. da jc slovenskemu narodu res napočila nova, srečnejša doba. O narodih, kakršen je n. pr. češki, se uiti ne more trditi, da bi jim bilo leto 1848 nanovo vzbudilo narodno zavest. Taki veliki narodi so celo v času absolutizma dobro čutili svojo moč. In vladarski krogi so to spoznavali in priznavali. Drugače je bilo s Slovenci. Pred ustanovitvijo Napoleonove Ilirije Slovencev skoroda ni bilo. Ilirija ni bila popolnoma isto, kar zaznamenjujenio z imenom Slovenija. In še Ilirija je izginila s površja zemlje tako hitro, kakor bi nikdar ne bila eksistirala resno. Prišlo je leto 1848. Dalo je Slovencem državljanske svoboščine. Navdušenje za slovensko narodnost je pa tudi v letu 1848 bilo precej teoretično, ako se primerja z narodnostnim navdušenjem drugih avstrijskih, ljudstev. Sredi devetnajstega stoletja je bilo še tako, da jc slovenskemu narodnostnemu navdušenju manjkalo gmotnega ozadja. Tisti, ki so pri nas leta 1848 imeli kaj pod palcem, so se delali Nemce, ker je to bolj »neslo« kot slovenščina. Oni pa, ki niso imeli nič, so se morali prilagoditi premožnejšim. Leto 1848 ni moglo na Slovenskem vzbuditi takega gibanja kot na Češkem. Slovenski narod je spal pretrdo. Zato je komaj čutil, da je bil brž po letu 1848 nanovo vpeljan absolutizem. Slovenski kmet se je sicer radoval, da jc bil od leta 1848 dalje prost graščinskega jarma. Vedel pa ni, kakšen pomen je imelo gibanje leta 1848. Posmehoval se je mestnim nacijo-liahiitn gardam. Šele ko je bila ustava podeljena vdrugič in ko so od leta 1860 dalje narodovi buditelji leta in leta poučevali ljudstvo, šele potem je masa naroda spoznavala svoje svoboščine, svoje pravicc. svoj položaj. Le polagoma je narod na tak način spoznal, da mora podpirati najbolj tiste, ki priznavajo in spoštujejo njegov jezik in njegove pravice. Prišlo je med I j ud nekaj, kakor geslo »Svoji k svojim«. Tako je bilo tudi med premožnimi vedno več mož, ki so si upali javno pokazati slovensko narodno prepričanje. Narodna zavest je rastla. In ob času, ko je pesnfk Toman govoril na ljudskih taborih nepreglednim množicam, ie bil docela opravičen njegov zgoraj navedeni vzklik. A še je takrat mnogo manjkalo. Bilo je še tisoče Slovencev, zlasti po mestih, in med meščani zlasti ženski krogi, ki so se trdovratno držali nemštva. Do leta 1890 je pa stara nemškutarska generacija skoro vsa izumrla. In danes je slovenska domovina tako slovenska, kakor poprej tisoč let ne. Kakor je slovenski značaj naše domovine bliščal v vedno jasnejšem in jasnejšem sijaju, tako je tudi pri nas dobivala vedno več tal misel o slovanski vzajemnosti. 009 kristjanov, 7-03 Judov, prestopkov proti brambeni postavi 2-2,2 kristjanov, 350 Judov, preprečenja rubežnega postopanja 132 kristjanov, 2-89 Judov, zaradi demonstracij 2-15 kristjanov, 123 Judov, zaradi prestopkov pri volitvah in volivnem postopanju 0-84 kristjanov, 128 Judov, zaradi prestopkov proti tiskovni postavi 0-41 kristjanov, 181 Judov, drugih prestopkov 29-20 kristjanov, 10449 Judov. Pomisliti pa je treba, da je pri veliki zvitosti Judov mnogo zločinskih poizkusov in prestopkov ostane prikritih. Kriva prisega, goljufija in oderuštvo so karakteristični znaki judovske kriminalitete. Judje izku-šajo sledeča dejstva razložiti tako, da bi prikrili pogubonosni vpliv judovstva na poštenost in vero v denarnih poslih. Pravijo, da je temu vzrok trgovinstvo, ki se mu Judje povečini posvetijo. Dr. Hoegel pa je v razpravi o »Mejah kriminalne statistike« dokazal, da Judje ravno zato radi izberejo trgovski poklic, oziroma so k njemu nagnjeni, ker jim ravno to zaradi njihovih zločinskih lastnosti največ dobička obeta. (»Berufsvvahl und Straffallig-keitsrichtung haben bei den Juden eine gemeinsame Ursache.«) Znano je tudi, da ravno Judje v tem oziru okužijo tudi kristjane. * * * Poznati judovsko statistiko je za nas nujno potrebno. Bližamo se kulturnemu boju. v katerega najbolj posega ravno ju-dovstvo s svojim pohujševavnim vplivom in svojo brezvestnostjo. Bodimo zato na straži proti Judom in njihovim krščenim hlapcem! Judovska nevarnost ni nobeno strašilo ali pa agitatorična fraza, temveč golo dejstvo. Za m proti sRemii zaseDnouroiIni-zakonu. penzljsKemu Penzijski zakon glede zasebnih uradnikov ima s 1. januarjem 1909 stopiti v veljavo. Te dni je bila izdana ministrska na-redba, glasom katere morajo delodajalci do 1. septembra t. 1. pri dotičnih deželnih vladali naznaniti svoje zavarovanju podvržene uslužbence. To je takorekoč zadnji korak do izvedbe zakona. Ta korak pa nasprotnikov tega zakona, zlasti med delodajalci, nikakor ne zadržuje, da bi ne poizkusili vseh sredstev, ki bi se ž njimi dalo izvršitev zakona zavleči. Državna zbornica je že prejela predlog, ki zahteva noveliranje zakona, in industrijski svet je sprejel sklep, ki gre za zakonitim uveljavljenjem omenjene postave. To sta glavni akciji, poleg katerih pa so nasprotni delodajalci uprizorili še drugih, ki jim je isti namen, da bi se zavleklo uveljavljenje penzijske postave. Tako je n. pr. poslalo »Nižjeavstrij-sko obrtno društvo« na Dunaju trgovinskemu in delavskemu ministru »odprto pismo«, ki dokazuje najskrajnejšo nevednost tega društva glede socialnih vprašanj; saj se v tem pismu trdi, da zavzemajo zasebni uradniki ugodnejši socialni položaj, nego državni uradniki! Znano je, kako je penzijski zakon nastal; porodni popadki so bili hudi in so dolgo trajali, in le kompromis med delodajalci in delojemalci je omogočil, da je bil zakon v obeh zbornicah sprejet. Ni dvomiti, da zakon ni popoln, in pomanjkljivosti so splošno znane; obe udeleženi stranki, delodajalci in uslužbenci, so morali pri tem mešetarjenju sprejeti marsikaj. kar jim ni bilo po volji, samo da bi ne spravili vsega v nevarnost. Ako se hoče sedaj zakon zboljšati, ne bo pač nihče ugovarjal, le to zagotovilo moramo imeti, da se rok uveljavljenja zakona ne zavleče. Da zamorejo uspešno odgovoriti na vsak napad na penzijski zakon, bi se morali zasebni uradniki in uslužbenci, sploh vsi, ki je zanje ta zakon ustvarjen, zavedati njegove vrednosti in važnosti. Zdi se pa, da ta zavest še marsikomu manjka. Vsi in povsod bi si naj bilo na čistem glede tega, kolike socialne in gospodarske važnosti je obvezno zavarovanje, ki je na Nemškem v prvi vrsti pripomoglo do tega, da je socialno stališče prebivalstva tam relativno najugodnejše. Trditev zakonu nasprotnih delodajai-skih organizacij, da bodo morali delodajalci 300 do 400 milijonov kron prispevati k zavarovanju svojih uslužbencev, isti pa da bodo plačevali le neznaten delež, krat-komalo ni resnična, kajti premije bosta morali trpeti obe stranki, delodajalci in uslužbenci, skupno, v boljše plačanih službah pa celo poslednji sami. Uslužbenci vdobe iz glavnic le to, kar jim na podlagi natančnih računov po zakonu gre in more iti, in nabavne glavnice jim nudijo, kakor pri vsakem življenjskem zavarovanju, le sigurnost, da se jim izpolnijo pridobljene pravice. Podjetjem pa se pri teh glavnicah ne odtegne niti vinar. Podjetja bodo pač to, kar prispevajo k tem kapitalom, znala v kakršnikoli obliki nadomestiti, in najglasnejši nasprotni delodajalci bodo pri tem še na dobičku. Kar se pa tiče bojazni, da bi uvedba penzijske postave utegnila škoditi konkurenčni zmožnosti z inozemstvom, treba opomniti, da Nemčija namerava baš uvesti enak zakon in da se tudi na Ogrskem in v Italiji že opaža med uslužbenci tozadevna agitacija; torej je tudi razlog z ozirom na te tri navedene države, ki prihajajo v prvi vrsti v upoštev, brezpredmeten. Zasebni uslužbenci, ki je za njih zavarovanje obvezno, bodo z največjim veseljem pozdravili, če jim bo državni pokojninski zavod v enem ali drugem oziru nudil več ugodnosti, kakor se jih je z me-rodajne strani dosedaj navajalo kot skrajno mejo zmožnosti, kar edino naj doseže zahtevano noveliranje; morali bi pa in bodo onemogočili vse nasprotne načrte, ki gredo za tem, da bi uveljavljenje pokojninske postave za nedoločen čas zavlekli, čeprav bo to zvezano z žrtvami v kakršnisi-bodi obliki. S. Šk. Mlekarna u Št. Lovrencu pred sodiščem Večina našega mleka gre v Primorje. Kljub temu, da so naši ljudje pošteni in se v mlekarnah natančno dela, so se odjemalci v Reki in Trstu v zadnjem času vedno pogosteje pritoževali, da dobivajo le vodeno mleko. Vsa pojasnila niso pomagala, pritožbe se pri vodstvu železnice v Trstu niso vpoštevale. Še v rešitvi pritožbe mlekarne v Št. Lorencu, ki se je pritožila, da se mleko na železnici kvari, je vodstvo državnih železnic v Trstu odgovorilo. »da je pokvarjenje mleka z vodo med železniškim transportom popolnoma izključeno«. Kakor blisk v noči je posvetila v te manipulacije sodnijska razprava v Trebnjem dne 16. t. m. proti mlekarni v Št. Lorencu. Obdolžena je bila od državnega pravdništva, da je mleku, katero je pošiljala v Trst, vodo primešavala. Od komi-sarijata v Gradcu in fizikata v Trstu se je vzelo več poskušenj, ki so vse imele prav različno, pa nezadostno množino tolšče. Sklep izvedencev je bil, da je mleko vodeno. Državno pravdništvo je dvignilo proti načelniku A. Oblaku, župniku v Šent Lorencu iu mlekarju M. Strajnarju obtožbo zaradi kvarjenja živil. Načelnik je pri prvem zaslišanju izpovedal. da je mlekarna popolnoma brez krivde. Dobivala je od udov mleko, ki ima morebiti na Kranjskem največjo množino tolšče, kar se je izkazalo pri izdelavi masla. Dobilo se je redno blizu 4 in pol kilograma masla iz 100 litrov mleka. V mlekarni se mleko ni moglo z vodo mešati, ker kažejo zadružne knjige, da se je več mleka udom izplačalo, kakor se ga je odjemalcem poslalo. Laktidensimeter se ne rabi, ker so te poskušnje nezanesljive. Na-čelstvo mlekarne pa že dolgo sumi, da se je mleko kvarilo na železnici. Ce je bil od odjemalca kak vrč vrnjen, ni bilo v njem skoro nič smetane, vedno le čista voda v nekaterih vrčih, v drugih pa nekoliko mlečnega. Posebno drastičen slučaj se je pripetil velikonočni teden. Načelnik je bil sam zraven, ko se je mleko iz skupnega bassina odtekalo na predgrelnik, odtod pa po hladilniku shlajeno v vrče. Vse mleko je moralo imeti zelo jednako množino tolšče, ker je bilo iz iste posode. Ko je odjemalec C. Tartario v Trstu nekaj vrčev vrnil, je bila v nekaterih skoraj čista voda, v drugih pa nekaj mleka. Načelnik je vzel iz dveh vrčev poskušnjo vpričo treh prič dve mali steklenici in ji tudi vpričo vseh treh prič zapečatil. V eni je bilo še mleko in smetana, v drugi pa skoro sama voda. Ker je odjemalec izjavil, da mleka še domu ni vzel, je dokazano, da se je moralo mleko med železniško vožnjo pokvariti. Obe steklenici sta se deponirali pri sodišču v Trebnjem. Mlekar M. Strajnar je izjavil, da je nedolžen. Sam je bil v vrhniškem kurzu, poskušal je mleko iu le dobro mleko odpošiljal. Vrči so imeli plombe in so bili dobro pomiti. Kadar je prišlo mleko nazaj, ni imelo navadno skoro nobene smetane. Razprava proti načelniku in mlekarju se je vršila 16. maja dopoldne ob 10. uri v Trebnjem. Kot priče so bili povabljeni: postajenačelnik na Veliki Loki, Konrad Teply, Anton Zupančič, N. Grmovšek in M. Grm iz Št. Lorenca in mlekarski nadzornik Legvart kakor izvedenec. Sodnik dr. Polec pove, da je dal zasli-šati v popolno pojasnjenje razmer odjemalce mlekarne v Št. Lorencu, Cipriana Tartario v Trstu in prodajalko mlekarne Hrušice tudi v Trstu. Tartario je izpovedal pred tržaško sodnijo, da je dobival večkrat v vrčih 3 do 4 litre mleka premalo. Mleko je imelo vedno prav različno tolščo (dasiravno se je vsaki dan izlivalo v skupni bassin). Vrči so prišli večkrat brez plomb ali s poškodovanimi plombami. Na tozadevne reklamacije ni dobil od železnice nobene rešitve. On ni odvzel mleku nidkar niti najmanjše množine smetane. Na reklamacije mu je mlekarna odgovorila. da oddaja le dobro mleko na njegov naslov. Mleko je bilo v nekaterih vrčih dobro, v drugih srednje, v nekaterih vodeno. Gospa Ivane, prodajalka mlekarne v lirušici, je izjavila, da je dobivala večinoma dobro mleko iz mlekarne. Zupan v Logatcu, A. Mulej, načelnik logaške mlekarne, je izjavil, da se pritožujejo večkrat odjemalci v Reki, da mleko nima zadostne tolšče. Ker mleko doma preiskujejo, se ne vjema domača tolšča z ono, katero ima mleko, ko pride v Reko. Pri razpravi izpove zaprisežena priča A. Zupančič, da je bil navadno v mlekarni, ko se je mleko odpravljalo. Videl je, ko se je mleko sprejemalo, videl mlekarja, ko je mleko pokušal. Nikdar pa ni videl, da bi se voda mleku primešala. Vozil je celo zimo mleko na postajo. Vsclei je imelo mleko plombe, le pri dveh vrčih jih je enkrat Kolikokrat so tekom zadnjih trideset let obiskali Slovenci Čehe in Čehi Slovence! Letos se nam zopet nudi prilika, da ponovimo in okrepimo to staro vez. Po- li itimo torej v zlato Prago, učit se od bratov Čehov! Podajmo na tak način svojim severnim bratom dokaz, da nas navdaja še tisti duh, ki nas je leta 1885 privel na moravski Velehrad, slavit tisočletnico sv. Metoda! . . . Priredili bomo torej ob priliki češko-slovanskega katoliškega shoda izlet v Prago na jubilejno razstavo. Trajal bo pet dni. Tekom prihodnjega tedna priobčimo v »Slovencu« podrobnosti. Ker se razen v Pragi ne bomo oglasili nikjer drugje, in ker bo potovanje trajalo samo pet dni, bo cena m n o g o nižja, kot pri izletu, ki se vrši ravno sedaj. V kratkem objavimo cene in vse potrebno, da se bodo udeleženci lahko takoj začeli priglašati. Danes kličemo samo: Z nami v zlato Prago! Pismo Boltntujn Pepeta. Gespud redehter! Iblauskem mesarjem pa zdej ušenica cvete, tu se more rečt in iblansk gespud žepan ma pa pr tem ta nar več zasluge in jest se le čudem. de našem mesarjem še ni tu u glava padi, de b ga za sojga patrona pu-stavl, de b jh pol še bi in iz večeni ve-selatn varvu useh nasreč. Usak antverh ima sojga patrona, kokr veja, gespud redehter, ke se najn iz za- mlekar pozabil, toda ta dlva nista prišla nazaj. Če je mleko prišlo nazaj, navadno ni imelo dosti smetane. Nekatero je bilo čisto vodeno. Načelnik je prišel navadno vsaki dan v mlekarno in- zabičaval mlekarju, naj mleko pokuša in vse natančno dela. Sam načelnik pa ni mleka poskušal. Mleko se je vedno iz ene posode odtekalo v vrče. Priča Konrad Teply, postajenačelnik na Veliki Loki, izpove, da so bili vsi vrči oddani na postaji plombirani. Parkrat se je primerilo, da je pripeljal voznik nekaj neplombiranih vrčev na postajo, katere je pa kar tam zaprl mlekar s kamnom. Na njegovo vprašanje se mu je na postaji v Trstu odgovorilo, da je mnogo vrčev do-šlo tje brez plomb in mnogo s poškodovanimi plombami. Stranke so se večkrat pritožile pri postaji v Trstu zaradi tega, toda ni znano, s kakšnim uspehom. Mlekarna je imela dve vrsti plomb. Na Veliki Loki se mleko ni moglo pokvariti, ker se je precej po sprejemu oddalo. V Ljubljani čaka tri ure na vlak in je tam pod nadzorstvom. Priča Neža Grmovšek izpove, da je bila vsaki dan pri sprejemu mleka v mlekarni. Nikdar se ni prilila kapljica vode. Videla je tudi mleko, ki je prišlo nazaj. V nekaterih vrčih je bila čista voda. V mlekarni se je vselej mleko izlivalo v skupno posodo. Ko se je ogrelo in shladilo, so se napolnili vrči. Bila je v mlekarni tudi 20. aprila, ko so se napolnjevali vrči. V soboto, 25. aprila, je načelnik vpričo nje, A. Zupančič in M. Grm vred poskušnje iz dveh vrčev napolnil in zapečatil steklenici vpričo vseh. Na vprašanje, če so to ravno tiste steklenice, katere vidi na mizi, pravi, da ravno iste. Nobeden ni vzel smetane iz vrčev. — Na mizi sta oni dve po-skušnji, ena čista voda, druga ima zgoraj smetano, spodaj trde tvarine, sredi pa vodo. — Priča Marija Grm je nosila mleko iz mlekarne. Videla je večkrat, ko se je mleko sprejemalo in vselej izlivalo v skupno posodo. Nikoli ni videla, da bi se kaj vode primešalo. Mleko, ki je prišlo nazaj, navadno ni imelo ne smetane, ne sira. Zraven je bila, ko je odvzel načelnik poskušnje in jih zapečatil v steklenice, ki so na mizi. Nekaj mleka je bilo še nekaj mlečnega, drugo prav nič. Isto se je godilo tudi že popred. Nato opomni sodnik, da je dal poklicati zaradi velike važnosti razprave mlekarskega nadzornika Legvarta kakor izvedenca, ker je sam laik v mlekarstvu. Izvedenec se zapriseže. Nato pregledata z obdolženim načelnikom društvene knjige, iz katerih se dokaže, da je dosegla mlekarna pri izdelavi masla veliko večjo množino, kakor ga dosegajo drugod, torej je imelo mleko nadnormalno tolščo. Isti udje so dajali tudi mleko za odpošiljanje v Trst. Dokaže se, da mlekarna ni mogla mleka kvariti, ker je ljudem večjo množino plačala, kakor ga je poslala odjemalcem. Sodnik vpraša izvedenca, če je mogoče, da ima mleko iz istega bassina tako različno tolščo. Iz poskusov fizikata v Trstu in kornisarijata v Gradcu je razvidno, da je imel vsak vrč drugačno, prav različno množino tolšče. Iz izpovedi današnjih prič je dokazano, da se je mleko iz istega bassina izlivalo v vrče. — Izvedenec pravi, da je pač mogoča mala razlika v tolšči, taka pa, kakor se tukaj kaže, je nemogoča. — Sodnik: Kolika je normalna množina tolšče pri mleku? — Izvedenec: Mleko je naravno, če ima 3 odstotke tolšče. — Sodnik: Vam je znano, kako tolščo je imelo mleko v šentlorenksi mlekarni ? — Izvedenec: Ker sem kakor deželni nadzornik večkrat doli prišel, mi je prav natančno znano tamošnje mleko. Ima navadno 3-5 do 4 odstotke tolšče. — Sodnik: Ali je upajnam ubračaja, keder ga nucaja, ampak de b kermo antverhe negau patron tulk zalegli, kulker zaleže iblansk žepan gespud Ivan Hribar mcarskmo antverhe, tu pa ni, zatu bi biu ta zadn cajt, de b mesari pusti gespuda žepana na soj bender na-malat. Tu b blu res prou nucii za mesarje. Nm se murbt čudu zdi, kuku pride iblansk žepan du tega, de b ga mesari častil za sojga patrona, ke vnder ni ne me-šetar za žvina, ne žvinsk dolitar, kokr je Ribnikar, ke zna kuštrunem pušat, če sa žabčen in druge take cupernije delat. Use-ga tega res na zna gespud Ivan Hribar in mende tud znou nekol na bo; ampak Ivan Hribar je iblansk žepan in s tem sni pu-vedu use. Če rajtama, da je u Iblan ta nar draži mesu, žvina pa na pu zastojn, in de pu useh drugeli mesteli žepani na mesarje prtiskaja, de mesu cnej predajaja. iblansk žepan pa prtiska na mesarje, de leberalce volja, mesu pa pu soj vol in previdnast predajaja, je mende zadost in mlekarce b ush pet prstu u bližine, če b mele tacga patrona, kokr je mesarsk patron gespud Ivan Hribar. Čeprov pa je gespud iblansk žeuan tku velek dubrotnk iblanskeh mesarju, ni na tu prou nč štolc. Zdej pa puglejma kle-rekalne kmete-meljonarje; kasne kumedje pa te pučneja in kuku se ajnpildaja, udkar maja neki ublast na Krajnskem. Tu prec usacga ukul prneseja, ker jm pride na pot in se na zavali pred nim u prah. Če pa iz nim držiš, s pa na kojn in u usta se t cedi sam mlek in med in ta nar bulš službca na fali. Vidja, gespud redehter, tu ni prou, saj men se na zdi prou. Nej pugledaja iblan-ske al pa tud druge leberalce. Ker imaja te kašna ublast u rukah, tu prou nč na gle-daja na tu, kašn pulitkar de je kdu; kdur je putrebn kašne službe, pa ja dubi in sa tku nesebičen, de clu klerekalcem raj službe dajeja, kokr leberalem, sam de jm na more nubedn nč naprej metat. Le puglejma iblansk rotuž. Iblansk rotuž maja še — jest pravem: maja še, ke večn ga na uja mel — leberalci u rukah, in vnder se na celmo rotuže sami klerekalci za pe-jomtarje in če je hujš klerekalc. bulš služba ma gor: pa če negava lampa še tku slab svet, in če prou ub dvanajsteh več na ve, kua je upoune jedu. Vidja, tu je lepu! Klerekaln knieti-meljonari pa misija, de jm more bt že ccu S. priloga „Slowenca" itev. 163. dnč 18. julija 1908. mogoče, da bi se mleko, ki se je v mlekarni 20, aprila naprej oddalo, samo ob sebi tako izpremenilo, da bi bilo v eni taka voda, v drugi pa smetana zgoraj, kakor vidite v teh steklenicah? — Izvedenec: V enem je skoro čista voda, v drugem je bilo mleko. Taka izpreminjava pri mleku iz iste posode je po kemičnih procesih nemogoča. — Sodnik: Ali je dolžan načelnik sam mleko pokušati, da se prepriča o njegovi dobroti, ali zadostuje, če to stori po mlekarju? — Izvedenec: Načelnik ni nikdar dolžan sam mleko pokušati, ker nima vaje, da bi mleko razločeval in slabo ali dobro poznal. Zadostuje in pravilno je, da to stori po izučenem mlekarju. — Sodnik: Ali so te pokušnje bolj zanesljive, kakor z laktodensimetrom? — Izvedenec: Pri spretnem mlekarjugotovo. — Sodnik: Ali je imel mlekar v St. Lorencu te zmožnosti? — Izvedenec: Bil je v trimesečnem kurzu na Vrhniki in je imel gotovo za to potrebno spretnost. Dokazovanje in pričevanje je končano. Sodnik izreče sodbo: Obdolženca se oprostita, ker je po pričah dokazano, da se v mlekarni ni mleku prilivala voda, da se je mleko pokušalo in imelo nadnormal-no množino tolšče. Vsa znamenja pa kažejo, da se je mleko pokvarilo na železnici. Fizikat v Trstu in komisarijat v Gradcu, ki zahtevata od mlekarne za po-vrnjenje stroškov 53 'kron, se zavrneta na civilno pravno pot. Tako je bila tožba končana, ki bo vsem mlekarnam, posebno pa dolenjskim, prinesla rešitev iz groznih razmer. Vse so že imele ali imajo tožbo zaradi pokvarjenca mleka. Na tisoče in tisoče litrov se je mleka vrnilo, mnoge so izgubile po nedolžnem najboljše odjemalce, v Trstu in na Reki se pritožujejo, da je naše mleko slabo, dolženi smo biM, da smo zatiikrni in malomarni, dolženi sleparstva in goljufije. Zdaj je pa sodnija po najnatančnejšem poizvedovanju in zaslišanju očividcev izrekla:: Mlekarna je nedolžna, vsa znamenja kažejo, da se je pokvarjerije godilo na železnici. Železniška uprava pa pravi na pritožbe, da je popolno izključeno, da bi se mleko na železnici kvarilo. Zdaj je dolžnost naših poslancev, varovati z intervencijo pri ministrstvu domače mlekarne. Sicer morajo vse propasti. Kdo pa povrne vse tisoče škode, katero so mleikarne vsled tega trpele? Čas je tudi že, da se poskušrije mleka jemljejo na oddajni ipostaii„ ne pa v Trstu ali na Reki. Gospodarska kriza u Istri. Koper. 12. julija 1908. Pod gori navedenim naslovom jc objavil vaš dopisnik resnične podatke o krizi v Istri. Strinjam se ž njim popolnoma, toda omenil jc le bolj vinarsko krizo, katera pa ne preti samo, temveč je že tu. Bliža se čas,'ko istrski kmet poreče: »Stroški so večji nego dohodki, vino po tej ceni pridelovati se ne izplača«. Res je, zanemarjeno je delo z vinom; dela se še na naprimitiv-nejši način, pod vsako kritiko; ko pa je vino v kleti, manjka enostavno vsakega umnega kletarstva. Kdo je temu kriv: Prvič ni pouka, drugič se ljudje poučiti ne dajo. »Boljšega vina ni. kot je naše.« to je govorica vsepovsod, prepričani so, da nihče ne zna vina bolje pridelovati od njih samih — basta! Toda jaz sem hotel na drugo polje. Prava gospodarska kriza v Istri se ne nanaša samo na vinski pridelek, ampak sploh svet pudložn, če maja deželn udbor u ru-kah in sam tu je še dobr, de jm »Sluvensk Narud« na drlauba, de b pu soj glau delal in Idi ukul prnašal. »Sluvensk Narud« /meram špejonira, de je pousod vornga; ke ,on ma muč in pa kurajža za uzmerjat. Nej Je pugledaja, kuku sa lepa vornga naredi leberalci pr »družb svetga Cerila in Metoda«, kuku lepa vornga sa naredi zdej pr kmetisk družb, ke sa kneza naredi za kmeta, in ga spravi ud krone du pluga, kokr je pršou rank Vega, Buli mu dej nebesa, ud pluga du krone. Na ta viža leberalci use zglihaja, pa nej se kdu prtož, če mu ni prou. In tu je tud prou, ke »Sluvensk Narud« deželnmu udbore naprej meče, de za cesarsk sprevod na Duni gnar vti meče. Jest scer na vem, al ga je kej vn vrgu za ta sprevod al ne; tulk pa le rečem, de se na sme gnar kar ke u en dan vn metat, in če ga je deželn udbor res kej vn vrgu, nej gleda, de u tu hitr nazaj not prnesu, če drgač na u šlu, nej pa pr tejatre mal bi špara, de na uja take unkoštnge in vem, de u »Sluvensk Narud« iz takmu šparaj-nam zaduvolen. ke nemu je šparounast ta Klavna reč, ki in kuku se špara iz tega s Pa še glihe na stri. Tu u pa u deželnmu udbore gvišn tud »Sluvensk Narud«, ket na vse gospodarstvo, z drugimi besedami: preveč se troši, premalo varčuje. Istrski kmet je rad dobre volje. Zapravlja po nepotrebnem težko prisluženi denar po gostilnah, mladina pa po vedno se množečih plesih in stroških za vedno, novo obleko. To je v prvi vrsti rana, ki razjeda telo našega kmeta in ga mora kmalu uničiti. V dobrih letinah se ni le nič prihranilo, ampak napravili so se dolgovi pri gospodi po mestih. Mnogo takih po nepotrebnem zadolženih so iz oderuških obresti iztrgale posojilnice, a dolg je sedaj pri posojilnicah; nekaj časa pojde naprej, toda vrsta slabih letinj mora dovesti do propada. Ljudstvo se zelo hitro množi. Po istrski šegi se zemljišča razkosavajo na toliko delov, kolikor je sinov v hiši, deliti pa že kmalu ne bo kaj več — družine morajo propasti. Pri vsej mizeriji pa vedno ples za plesom! Lahko rečeni po lastni izkušnji, da se v Istri vsako leto zaplešejo stotisoči. Pomislimo, koliko stanejo godci od nedelje do torka ali srede; treba plačila, jedi, pijače. Koliko se po nepotrebnem popije in pojč, koliko se izgubi delavnega časa, saj fantje popivajo potem in igrajo še v sredo in četrtek, ako ne še do druge nedelje; iu to gre v poletnem času po vrsti od vasi do vasi. Koliko pa pri tem trpi javna morala, o tem je težko pisati. Ljudje. navajeni klatiti se po plesih, so kristjani najslabše vrste; mladina obojega spola je na planem po ccle noči brez vsakega nadzorstva. Šolarji, kjer je kaka šola, se puste na javne plese, plešejo pa že s svojimi »ljubimkami« in tako dalje! Evo vam gospodarske krize v Istri! Ni mogoče, da bi šlo tako naprej. Suša je letos v Istri grozna, pleše pa se po stari navadi, zametuje sc borni novčič, ki je še v žepu, pleše pa se divji ples naravnost proti — gladu! Tu bi morala vmes poseči dežela in država; javni plesi bi se morali kratko-malo prepovedati in ljudstvo bi se počasi streznilo. Dežela bo izmozgana do skrajnosti, pomanjkanje bo grozno, in tu se bodo vstavili tudi davki. »Kjer nič ni,« pravi pregovor, »je tudi cesar izgubil pravico«. Zamujenega je dosti. Ljudstvo nima pouka, šol ni, cerkev pa zanemarja. Tu bi se dalo pisati celo poglavje, a rečem: žalostno poglavje. Tisoči otrok so brez pouka, pa ne mislite, da ljudstvo ne mara šol; prosi zanje, a odločilni faktorji cincajo leta in leta, dokler navadno zopet vse ne zaspi. Poznam kraj, kjer je bilo kamenje za šolo izkopano že pred 17 leti, a šole še dandanes ni. Otroci so željni pouka, nadarjeni so, a prosijo dušnega kruha — zastonj. Da so vedni politični boji med strankami tudi vzrok žalostnemu stanju v Istri, je znano. Vlada je zamudila dosti; pustila je Slovane pritiskati od italijanašev. Ponekod so se hrabro branili, ponekod so se dali zavesti na njih stran z denarjem in podkupovalnimi sredstvi najnižje vrste; tako je ljudstvo pokvarjeno do mozga, ne boji se več ne Boga ne vraga! Pa, konec! Kriza je tu, sedaj treba pomagati. Žal, bojim se. da pomožna akcija pomnoži eno izmed — neplodnih del ! Istran. Tedenski pregled. Dežja še vedno primanjkuje. V posameznih krajih ga je padlo nekaj, a zemlja? še ni premočena. skus in sktis pravičn list, prou dau, de je blu bi putrebn ene par krajcaru ofrat za cesarju sprevod na Duni, ke je mela in bo še mela cela dežela nuc od tega, kokr pa, de b s tejatram unkoštnge delu, ke ma satn ene par Iblančanu enmal špasa iz nim. Za druzga pa naš tejater tku ni, kokr za špas, tu se je pukazal pr usak predstau. Kedr je blu kej tacga za videt, de sa se ldje reglal, sa prišli notr; če se je pa špilal kej pametnga in za izubrazba nucn-ga. je blu pa pouhn praznga. .Ia, tku je, gespud redehter. Nej le use dobr premišlja, pol nej pa puveja, če nimam res prou. Use more jt u en gvišn vorng in use se more pestet regirat te naše cajte. Baloni se tud niša du zdej pusti regirat, pusebn iblansk Balon, tist ke ma pr »fajineštre« uštarija, ne; al zdej je pa le pršlu du tega, de se pesti Cepelinu balon vižat in regirat na rehts in na links, gor al pa dol in ni za cviblat, de uja tud Iblan-čani iz sojrne Balonam ured sprevidi ria-zadne, de je treba rajtat iz današnmu caj-tam. Tku je prjatli kmeti-meljonari. Kmet sm tud jest, če m bo kdu še en meljon u roka stisnu. u pa kmet-meljonar tud Boltatu Pepe iz Kudehiga. Na gimnaziji je nek profesor pred ni-Žjegimnazijci proslavljal Trubarja in tedanje katoličane, ki so spoznali, da katoli-čanstvo le tlači in zato odpadli od vere. Ravno tako je slavil Husa kot mučenika. To sc pravi pripravljati še neizkušene ljudi v verske dvome, kar je zoper šolsko postavo, ki pravi, da se morajo dijaki ver-sko-nravno vzgajati. Deželni šolski svet naj poduči tega mladega učenjaka, da za tako propagando na Kranjskem ni mesta. Iz državne zbornice. Sprejet je melioracijski zakon, ki je za poljedelstvo velike važnosti. Določa namreč državne podpore za vodne zgradbe. Državni letni prispevek za vodne zgradbe se zviša na osem milijonov. Novi zakon ne dela več razločka med deželnimi podjetji in podjetji okrajev, občin in vodnih zadrug. Tudi za uravnavo hudournikov bo prispevala država več kot sedaj. Državna podpora se bo dovolila le tedaj, ako poljedelsko ministrstvo odobri načrt in proračun za vodno Zgradbo. Za Kraške vode je poslanec Gostinčar predlagal, naj vlada vse potrebno ukrene, da se čim preje uravnajo pritoki in odtoki v cerkniški in planinski dolini. Po naročilu ministrstva je poslanec Hrasky, ki je bil svoj čas na Kranjskem, sestavil obširni načrt in naštel vsa potrebna dela, ki se morajo v obrambo in izboljšanje zemljišč izvršiti v teh-le dolinah: v planinski, cerkniški, loški in starotržki, pivški, krški, ra-čenski, lučenski, dobrepoljski, struški, do-berniški, temeniški, v ribniški in kočevski, v krajih ob Kolpi in Reki na Notranjskem, v krajih ob Idriji in v vipavski dolini. Skupno je do 40 tisoč hektarov rodovitne zemlje na Kranjskem, ki bi se izboljšala, ako se izvrše naprave za odvajanje vode in namakanje zemljišč. Predlagal je tudi dve resoluciji, kateri je zbornica sprejela: 1. vlada naj poskrbi, da preiskuševalni ve-ščaki napravijo načrte za odvajanje vode, izboljšanje zemljišč in uporabo vodnih moči v notranjskih in drugih kranjskih dolinah in naj za kraško ozemlje ustanovi hi-drografični in hidrološki urad, ki naj preišče vse kraške doline in kotline v svrlio dobave vode in namakanja zemljišč. V do-glednein času bosta obe resoluciji izvršeni. Zbornica je tudi sprejela avtomobilski zakon s spremembo, kakor ga je hotela gosposka zbornica. Izvršile so se tudi volitve v delegacijo. Za Štajersko je izvoljen dr. Korošec, za Kranjsko dr. Šusteršič, namestnik dr. Krek, za Goriško Fon, namestnik Gregorčič. Hišni davek se popolnoma preuredi. Načrt za ta zakon je finančni minister že predložil. V razpravo pride načrt v jesenskem zasedanju. Sklenilo se je tudi , da se izvolijo še trije podpredsedniki. Najbrže postane zbornični podpredsednik poslanec Pogačnik. Glede pomanjkovanja krme je uvedlo poljedelsko ministrstvo veliko pomožno akcijo. Pogaja se z železniškim ministrom o znižanju tarifov za dovoz krme. Sodi se, da bo poljedelsko ministrstvo rabilo približno štiri milijone kron. Sprejeta je postava o povišanju plač drž. uslužbencem in o podržavljenju sev. železnice. Slovensko katoliško narodno dijaštvo vedno bolj umeva, da ima delo posameznika, kakor tudi naroda in človeštva svoj smisel le na podlagi krščanskega svetovnega naziranja. Da to misel razširi in utr-Ji, bo slovensko katoliško narodno dijaštvo priredilo velik shod 21. in 22. avgusta v solnčni Gorici, kamor pribite tudi zastopniki hrvatskega, češkega in poljskega naroda. Vseslovanska konferenca se je vršila v Pragi. Slovence so zastopali Hribar, Gabršček, Vošnjak. O političnih vprašanjih se na kongresu ni obravnavalo nič. Med drugim se je tudi sprejela misel, ustanoviti vseslovansko banko. Sklenilo se je, da bo v Peterburgu izhajal list, ki bo prinašal kratke kritične razprave v vseh slovanskih jezikih o vsem, kar se tiče slovanske znanosti, književnosti in umetnosti. V Pragi se osnuje slovanska čitalnica. Dalmatinski deželni zbor je sklenil, da se za deželni zbor uvede splošna in enaka volivna pravica. Vlada pa je sklep odklonila in zavrgla. Na Češkem se je v nemških mestih vršilo mnogo shodov, na katerih so Nemci javkali in zdihovali o zatiranju nemštva na Češkem. Vsled napadov na teh shodih je odstopil nemški minister Prade. Na Reki je proglasilo stavko mornarsko delavstvo pri Ungaro-Croati. Bati se jc bilo, da zmanjka živil. Trgovsko društvo je prosilo trgovinskega ministra za posredovanje. Štrajk je že prenehal. Mesto Zader je bilo vsled tega štrajka tri dni brez pošte. Na Francoskem bo zbornica v kratkem sprejela zakon, po katerem se bodo sodnijsko preganjali stariši, ki bodo otrokom prepovedovali učiti se in brati iz šolskih knjig, ki žalijo njihovo versko čuv-stvo . Pri ti priliki se bo zopet razvnel hud kulturni boj. — Kam pelje liberalizem!! Na Španskem je justični minister izdelal načrt, ki bi odpravil dvoboj. Kdor se čuti razžaljenega, sme naznaniti državnemu pravdništvu, ki dvigne ali obtožbo ali sestavi častno razsodišče. Raznoterosti. Spominsko ploščo in nagrobnik pesniku Simonu Gregorčiču bodo odkrili b. septembra na rojstni hiši v Vršnem in pri sv. Lovrencu pod sivim Krnom. — Novo slovensko cerkev so blagoslovili 28. junija v Calumetu, Micli., v Ameriki. — Grof Zeppelin je s svojim zrakoplovom nastopil daljše potovanje. Zeppelin je dober kristjan. — V Komendi so ustanovili novo izobraževalno društvo. — Na Stolu se je ubil pri nabiranju planinskih rož delavec Rabič. — Viteški križec sv. Silvestra je bil slovesno pripet stolnemu kapelniku g. Antonu Foersterju. — Cena sladkorju se je zopet zvišala. — Goveje meso so ljubljanski mesarji znižali za 8 vinarjev. Za telečje in svinjsko meso se še pogajajo. — Vovovodne cevi za ljubljanski vodovod polagajo že proti Klečam in bo delo kmalu končano. Spodnja Šiška bo imela koncem poletja že napeljano pitno vodo. — Vodovod Mošnje-Brezje je dobil ministrsko podporo. Del skupne svote 64 tisoč kron da država, in sicer 40 odstotkov. — Kmečka zveza je imela shod v Mokronogu in Polhovem Gradcu. — V slov. kršč. soc. zvezo sta sprejeti društvi v Dolenjem Logatcu in Št. Petru na Krasu. Godovi prihodnjega tedna. Nedelja, 19. julija: Vencencij Pavi., Makrina, Julij. Ponedeljek, 20. julija: Marjeta, Elija, Ceslav. Torek, 21. julija: Danijel, Olga, Prak-seda. Sreda, 22. julija: Marija Magdalena, Teofil. Četrtek, 23. julija: Apolinar, Liborij. Petek, 24. julija. Kristina, Roman. Sobota, 25. julija: Jakob, Krištof. Gospodarstvo- — Gospodarska kriza in naš kinet. »Primorski list« piše: Velikanska beda vlada po nekaterih krajih na Goriškem, posebno pa med vinogradniki. Ljudje še lanskega vina ne morejo prodati; vino nima nobene cene. Letos obeta biti v tem oziru še slabejše. Velika gospodarska kriza preti našim deželam. Nujno je potrebno, da brez vsakega obotavljanja priskoči na pomoč vlada. S kakimi beraškimi podporami se pa tu nc odpravi ničesar! Ena prvih zahtev je. da se za naše dežele uvede davek na pivo. ki tako grozno škoduje vinogradništvu in zatira vinski pridelek. Seveda je nujno potrebno, da se tudi kmet sam zaveda, kaj je njegova dolžnost. Kaj pijo naši kmetje? Ali pijo mar vino? Ne, pivo pijo! Koliko škodujejo s tem samim sebi, dokazuje sledeči vzgled: V neki kraški občini je bil pred kratkim semenj. In tu je en gostilničar iztočil 16 sodčkov, drugi 14, tretji 13, četrti c> sodčkov piva. Štirje gostilničarji so stočili skupno nad 50 sodčkov piva, kar pomeni na en dan v eni vasi nad 25 hektov piva. Vzemimo, da je na desetih sejmih tako, dobimo 250 hektov piva, ki so ga izpili naši kmetje. Denar je šel v žep bogatemu tovarnarju, kmetovo vino pa še vedno čaka na kupca. To smo navedli, da naj se kmet tudi sani briga za razpečanje svojega pridelka! Z visokim davkom na pivo se bo pa dalo doseči, da dražje pivo ne bo moglo več konkurirati z domačim pridelkom! Podobno je z našo živinorejo, posebno ob času te hude suše itd. Vse to glasno kliče, da je treba odločnih korakov za rešitev našega kmeta! O položaju v naši deželi in o zahtevah kmečkega stanu se bodo vršili po deželi shodi »Kmečkih zvez«. V nedeljo. 5. t. m., je odbor »Kmečke zveze« za goriško okolico sklenil, da bodi občni zbor »Kmečke zveze« v nedeljo, 26. t. m., dopoldne v »Cen-tralu« v Gorici. Na tem občnem zboru se bodo obravnavale tudi važne politiške in gospodarske razmere v našem kmečkem stanu. Shodi drugih »Kmečkih zvez« slede. Tedenski pregled. 26. julija vsi somišljeniki na uelilio skupščino s. K. S. z. Škof ji Loki! Železnica LuMJana-Idrija-. Sv. Lucija. (Dopis.) Veliko se govori in tudi dela, da bi se naše mesto malo boij približalo svetovnemu prometu. Ze nekaj let sem so nam obl.ubovali, da se kmalu zveže Idrija z Vrhniko. To bi ne bilo napačno, a verjeti le nismo mogli iz več vzrokov, (lovorilo se je, da je mala proga iz Ljubljane 4do Vrhnike pasivna, zguba znaša letnih 20 tisoč kron. In vendar je speljana po tiru južne železnice in od Brezovice naprej je skoraj le ravnina. Bilo je treba malega kapitala in še ta se ne obrestuje, kaj šele od tam do Idrije! Stalo bi najmanj 12 milijonov, tu bi bila zguba še veliko večja. Sedaj pa ko se je speljala alpinska železnica in je zagotovljena tudi belokranjska, je stvar prišla v drugi stadij. Nova proga ima že toliko prometa, da ga komaj zmaguje. Vlakov ne more pomnožiti, ker je preveč tunelov, iz katerih se premogov dim tako hitro iz rovov ne odpravi. Sedaj pride še blago iz Dalmacije, Slavonije, Hrvatske do Ljubljane. Po južni železnici ne bodo prepeljavali, ker ima vse drugačne in višje tarife, čez Jesenice v Gorico ali Trst je pa daleč in radi dolgega predora v Crniprsti skoraj nemogoče. Tu bi zelo opomogla proga Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Na Italijanskem precej rožljajo z orožjem, ob naših mejah delajo utrdbe, zidaio železnice. Naj se most v Borovnici ali Sv. Luciji kako pokvari, je promet vstavljen, kaj to pomeni ob času vojske, ni treba še razlagati. Tedaj je tudi v tem oziru nova proga pomenljiva. Ce se ozremo na zemljevid, vidimo velik kompleks od južne železnice do alpske brez želez-nične zveze. Ravno ta del Kranjske je najbolj zanemarjen. Zato se je sestavil konsorcij mož v Polhovem gradcu, Horjulju, Zireh in v Idriji, ki je po spretnem traserju preskrbel natančen projekt in na podlagi tega prosil za trasiranje vse proge v teku enega leta. Po tem projektu bi bile postaje v Polhovem gradcu, v Horjulju, v Smrečji, Zireh, Vrsnik, Spodnja Idrija. Od te štacije, ki bi precej visoko stala, pa stranska proga, dolga 4 in pol kilometra do Idrije. Od Spodnje Idrije naprej bi šla proga ob desnem bregu Idrijce do Sv. Lucije, kjer bi tikoma pred velikim mostom prestopila na levi breg in se končala na kolodvoru pri Sv. Luciji. Tako bi imela Idrija zvezo na vse strani, kolikega pomena za naš rudnik in za ljudi ter tudi za promet. Proga Ljubljana-Jesenice-Sv. Lucija znaša 129 kilometrov, nova železnica Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija bi bila le 88 kilometrov dolga, tedaj za 41 kilometrov krajša od prve. Koliko je ob tej progi še lesa, ki ima le malo ali tudi nič cene radi dragega dovoza na postaje, in obrtnija, kako bi fce povspela radi nove in hitre svetovne zveze! Ko so na Goriškem slišali o nameravani železnici, so šle deputacije vseh občin ob nameravani progi k deželnemu glavarju v Gorico s prošnjo, naj bi pospeševal to podjetje, ki bi Goriški in Kranjski donašalo obilo sadu. Deželni glavar gosp. Pajer je obljubil vse storiti, kar premore on in dežela. Rekel je: »Ker vidim, da se vse občine tako zanimate, je moja dolžnost, kaj storiti, saj deželni odbor, ali tudi deželni zbor je radi tega. da pospešuje ljudski blagor in ker vas je toliko prišlo od daleč k meni, je to največji dokaz, kako potrebujete take zveze. Dežela je že nekaj nakazala v ta namen, pa če bode potreba, bode še rada dodala.« Radi tega imamo dosti upanja, da se naši kraji približajo svetovnemu prometu. Ako bodo goriški in kranjski državni poslanci vzajemno se potegovali za novo progo, bodo gotovo tolikanj lažje dosegli, ker se ni bati zgube. Ko bi se železnica speljala samo do Idrije, naj bo že od katere koli strani, bi bilo vsako leto več tisoč primanjkljaja, a če veže Ljubljano s Sv. Lucijo, bo lahko prevzela blago od daljnih krajev, in tega bo že toliko, da bode do-našala dobiček. Pred štirimi leti je bil tu načelnik generalnega štaba, podmaršal pl. Beck. Napravil se mu je slovesen sprejem, da bi se tako odličnega faktorja pridobilo za železnico do Idrije. Kot vojak je takoj odkritosrčno odgovoril: »Kateri general ali vojni minister si ne želi kolikor največ mogoče železničnih zvez! A finančni minister pravi: ni denarja, in ko bi tudi bil, za tako stransko progo, ki bi vsako leto dona-šala primanjkljaj, ga tudi ne dam. Takrat smo spoznali, da s progo, ki bi se v Idriji končala, ne bo nič. Sedaj pa, ko se lahko zveže z dvema svetovnima železnicama, je ugodni trenutek prišel, katerega konsorcij ni mogel zamuditi. Vzeli so žc prccej delnic po 50 kron, da so se dosedanji stroški lahko takoj pokrili in ne vstrašijo se tudi še večjih stroškov, da le dosežejo svoj namen. In naj ga tudi ne dosežejo, bodo lahko mirno vest imeli, da so vse storili, kar je bilo mogoče, da se proga vresniči. Vsaj zanamci ne bodo mogli očitati: je bil važen moment, ugodna prilika in naši predniki je niso spoznali. 26. Julija javna telovadba ,.zveze telovadnih odsekov" Škof j i Loki! Barantnvcl z zemljišči. (Dopis.) Iz Dolenjskega se nam piše: Naš dolenjski kmet mora propasti. Njegovo lah-koinišljenost izrabljajo razni izkoriščevalci. Najhujše pijavke v novejšem času so barantavci z zemljišči. Posestva so na Dolenjskem majhna. Sleherni želi svoje posestvo povečati, da bi se lažje preživel. To izkoriščajo barantavci. Kjer je kako posestvo na prodaj, oglasi se takoj več takih barantavcev z debelimi trebuhi in zalitimi obrazi. In ker od posameznih sosedov nihče ne more vsega posestva prevzeti, kupi je barantavec. V 14 dneh napravi dražbo. K dražbi pripelje sod vina, veliko steklenico žganja, jerbas klobas, kruha, smodk itd. Izgovarja se: Ljudje, ki bodo prišli dražit, bodo lačni, žejni, gostilne daleč na okrog ni, torej moram ljudem postreči, da ne omagajo. Pri dražbi je prvo, da barantavec kupovalce dobro pogosti. Ako pomislimo, da ima priprost človek malokdaj na mizi meso, vino, sedaj se mu pa vse to zastonj ponuja, se ne moremo čuditi, če z nekako poželjivostjo segajo po ponujenih rečeh. Naravno je, da se kmalu preveč pijače nalezejo, izgubijo razsodnost, in na to barantač računa. Prične se dražba. Ljudje, poprej dobri prijatelji, sosedje, si nagajajo. Barantavec ima najetega še posebnega človeka, ki navidezno draži, samo da druge zapelje k višjim ponudbam. Zgodi se, da mož draži zoper ženo, žena zoper moža. Zemljišče je razprodano, barantavec se veselo smehlja in se gladi po tolstem trebuhu. Kupo-valci si pa drugi dan lase pulijo, ko spoznajo, kaj so kupili, koliko obljubili. Razvi-dijo, da so brezplačno pijačo tisočkrat plačali. V tekočem tednu je bila na Berovcu v miniopeški občini taka razprodaja. Neki barantavec, menda gori od Grosupljega, je kupil pred 14 dnevi kmečko posestvo, ki je bilo na dražbi, za okroglo 18.000 kron. Sleherni, ki jc posestvo poznal, je trdil, da je predrago, mož pa da bo imel zgubo. Mož se pa ni bal. Pri dražbi je s pomočjo pijače res napravil 6000 kron dobička. Lep dobiček v 14 dneh pri bolj malem posestvu! In koliko stotisočakov plačajo dolenjski kmetovalci vsako leto na ta način! Ali je čudno, če kmetje vedno boli v dolgove lezejo? Da bi kdo v gotovini plačal, niti misliti ni. Kje bode pa vzel? Ali ni nobenega sredstva, da bi se takemu izmozgavanju prišlo v okom? Ali ni tako postopanje nezakonito? Ako kupi kdo njivo, ki ima posetve dober mernik, za 970 kron, to ie pač več kot vnebovpijoče ode-ruštvo! Iz reJKe doline. r Desetletnica. »Gospodarsko društvo« v Trnovem je imelo 15. t. m. prvi jubilej — desetletnico obstanka. V viharjih se je rodilo, in nasprotnik je neprenehoma vseh deset let butal vanj, ga obre-koval, hujskal proti njemu, a društvo še stoji ponosno, a marsikateri nasprotnik si je v teh desetih letih polomil zobe. Ob priliki podamo obširno poročilo o delovanju »Gospodarskega društva« v teh, za društvo burnih letih. Ko so nasprotniki videli vihrati zastave na poslopju »Gospodarskega društva«, jim je iz oči gledala zelena zavist. Toliko muke, toliko truda so si prizadeli, da bi ga uničili, a vse ni nič pomagalo! r Kakor grob molče, tako piše »Na-tranjec« za svoje maloštevilne bravce, »klerikalci« o »Gospodarskem društvu«, češ, da ima fabricirane bilance itd. Povedali smo že našim odvisnikom, da na take zakotne napade zakotnega »Notranj-ca« ne bomo odgovarjali. »Notranjčev« dopisnik naj bi se podpisal s polnim imenom, potem se bo pa društvo že oziralo nanj, ker bi mu preskrbelo za nekaj časa brezplačno stanovanje z ričetom. Če ste poštenjaki dopisniki »Notranjca«, podpišite svoje častitljivo ime v »Notranjcu« pod vse napade, kar jih je bilo na »Gospodarsko društvo«, da bo potem svet vsaj imel priliko zvedeti, koliko so vredni ti napadi in njih avtorji. »Gospodarsko društvo« je za pravilne bilance odgovorno | sodišču in svojim članom, nikakor pa ne »Notranjcu«. Ce pa odvisna gospoda ne bo dala miru, pa se bo enkrat priobčilo o posameznih bistriških rovarjih proti društvu marsikaj zanimivega! Za svoje dolgove skrbite, za svoje, »Gospodarsko društvo« bo že za svoje! r Kdo vse ruje? Trije znani liberalni idrijski velmožje po duhu pišejo v »Notranjcu«, da nam bodo posvetili z bakljo. Najbrž imajo že spravljeno tisto bakljo, ki je gorela ob smrtni uri liberalne mesarske zadruge v Bistrici! Ti ljudje mislijo, da če propadajo njihove zadruge, da morajo tudi druge, pa ne bo nič! r Rdečica, prašičja bolezen, je začela v naši občini hudo razsajati. Poginilo je že več prašičev. V Trnovem je nekemu posestniku poginilo pet prašičev. Seveda ljudje tudi premalo pazijo na svinjake, ki bi morali biti poleti hladni in dovolj zračni. r Gad je pičil kravo posestnika Va-lenčiča iz Mereč št. 15. Pičil jo je na vratu in je v malem času poginila. r Trebuh si je prerezal nek fantek v Juršičah na Pivki. Na nekem zidu se je prerivalo več otrok in ta fantek je padel z odprtim nožem z zida in se težko ranil. r Suša je hudo obiskala v naši dolini vasi, ki stoje na hribih. Sena bodo imeli komaj tretjino od lani. — Češplje bodo v nekaterih krajih bogato obrodile, a od prevelike suše po suhih krajih postajajo rdeče in odpadajo. Iz rttnBke doline. Po pogrebu. Žalost je legla v srca naših »Gospodarskih«, ko so začuli zvon, ki je naznanjal smrt in pokop še tako mlade »Nove Dobe«. Bolest je tem večja, ker so sami precej krivi, da jc morala v prezgodnji grob. Premalo so jo podpirali, preveč pa negovali njenega strica »Slovenski Narod«. Za rednikc je sicer dobila gospode Schiffrerja, Pakiža iz Podgore in Rusa iz Travnika, morebiti še kakega drugega prijatelja »lovskega kluba«, vsi drugi pa, ki so se tolkli na svoja prsa, da nimajo z narodno-napredno stranko nič opraviti, ki so hodili na Rus-Ravnikarjeve shode, tam celo predsedovali ali vsaj pod-predsedovali, so jo pustili lepo stradati. Ni čuda, da je na ta način uboga reva hirala od dne do dne, nekaj časa delala dolgove, da se je prehraniia, slednjič pa žalosti nad brezbrižnimi otroci in lakote umrla. Ti nehvaležniki niso pomislili, da z »Novo Dobo« mora v grob tudi njihova »Gospodarska stranka«, katero so prete-čeno leto s takim krikom ustanavljali. Kdo se ne spominja bahatih dr. Ravnikarjevih političnih shodov v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku? Povsod so izvolili krajevne odbore, ki so po liberalni maniri prav imenitno spali. »Novo Dobo« so mnogim dolgo časa zastonj pošiljali, ker se pa ti za njeno puščobo niso mogli toliko ogreti, da bi ji poslali naročnino, jih je jela polagoma zapuščati sama, deloma so jo pa tudi sami nazaj pošiljali. S smrtjo »Nove Dobe« smelo trdimo, da je »Slovenska Gospodarska Stranka« — bila. Gospodje Schiffrer in tovariši iz Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice in Loškega potoka, kam se bodete sedaj obrnili? Ker »S. L. S.« iz dna duše sovražite. Vam ne preostaja drugega, kakor da se zopet do »Naroda« ponižate, gospod ribniški nad-svetnik se vam pa lahko v pest smeja, ker ste bili tako kratkovidni, da ste mislili z »Novo Dobo« in svojo »Gospodarsko Stranko« liberalizmu v naši dolini življenje podaljšati. Se kanclist Spende je bil boljšega prepričanja, čeprav je zaradi duševne sorodnosti šel z vami čez drn in strn. Ne pomaga nič, radi ali neradi bodete morali postati iz apostatov konver-tit je ... Boleti vas pa mora tudi to, ker bodete morali plačati tako ogromne pogrebne stroške po »Novi Dobi«. 15.000 K za naše razmere ni nikakor majhna svo-tica. Preostaja vam le še upanje, da se umrla »Nova Doba« jeseni zopet kakor ptič feniks prerodi in ž njo vred v grob leglo »Gospodarsko stranko« k življenju izbudi. Takrat si z združenimi močmi poiščete kandidata iz splošne kurije za deželni zbor. »Nova Doba« ga toplo priporoči, kak mesec dni pozneje pa ta kandidat, kot steber neznačajnosti in polovičarstva stari, premagan na tleh leži. Nato pa »Nova Doba« za rajno preneha. LluMlanske ceste In ulice. Tujec, ki pride v kako mesto, dobi brž vtis o mestni upravi, kakor hitro stopi na mestna tla. Če so ulice čedne, snažne, ve, da vodi mesto zastopstvo, ki skrbi za ličnost mesta in gleda na to, da je prebivalstvo zdravo. V Ljubljani seveda tujcc ne dobi ugodnega vtisa. Saj, če dežuje, naj gazi blato do členkov, če sneži, pa sneg in če je lepo, mu pa žc pove slavni ljubljanski prah, da mestna uprava zanikrno skrbi za ugodnost in zdravje svojih pre- bivalcev. V Ljubljani moraš ob slabem in lepem vremenu nositi galoše, ali se pa vedno vozi z izvoščekom, če hočeš, da prideš kot olikan Evropec v prostore, kjer s zbirajo Evropci. Saj nobeni gospodinji in gospodarju ne more biti nikakor všeč, da prineseš v sobo ob slabem vremenu kupe blata, ob lepem vremenu pa oblake prahu. Prah je škodljiv zdravju. Osobito v mestnem prahu se nahaja veliko več zdravju škodljivih glivic, kakor n. pr. v prahu na deželi ali pa po hribih. To jako dobro znajo zdravniki, a danes ve tudi prebivalstvo, kako da škoduje mestni prah človeškemu zdravju. Seveda ni nič čudnega, da naša ljuba občinska uprava ne skrbi tako za snago po ljubljanskih ulicah, kakor to zahteva naš čas in kakor skrbe drugod po drugih mestih. Saj gospoda na ljubljanskem ro-tovžu ima druge skrbi. Ljubljanski občinski očetje imajo dovolj posla s tem, da. skrbe za red po svojih kartelih, n. pr. za kartel mesarjev in zadnje čase sem pa še za pivovarniški kartel. Kje naj dobe še čas, da mislijo na zdravje ljubljanskih občanov in pa na lične ljubljanske ulice, ko se morajo pa še za nameček pečati z velikimi politiškimi sanjarijami ali kimerami, kakor pravijo učeni ljudje? Ker pa za to izvoljeni možje nimajo časa, da bi proučili vprašanje, kako nastopiti, da se izpremeni sedanja blatna, snežna in prašna Ljubljana v lično, čedno in belo Ljubljano, hočemo povedati, kje da tiči napaka, da zdaj Ljubljana glede na ličnost svojih cesta in ulic zaostaja za marsikako vasico. Blato, sneg in prah se mora sproti odpraviti in odpeljati.To je tista velika skrivnost, ki jo pa na našem velestarokonser-vativnem rotovžu ne poznajo, dasi trde o sebi, češ, kako so napredni, dasi so dejansko le napredni, kadar se gre za bolj vodenih in puhlih fraz proti klerikalnemu zmaju. Sicer spada temeljito škropljenje ljubljanskih ulic v bajno dobo, dasi se je tudi neumno škropilo, ker je namesto pralni moral Ljubljančan gaziti ob najlepših dneh blato, ker se za čiščenje ulic ni skrbelo. Kako čedne so cesarske ceste na deželi. Ni ti treba požirati prahu, tudi blato se sproti postrga iu odpravi. Pritožb proti cesarskim cestam ni. In zakaj? Vsak cestar ima nakazan svoi del ceste, 3 kilometre. ki jo mora vzdržavati v dobrem stanju. Odgovoren je osebno, da je njegova cesta v dobrem stanju. V Ljubljani pa v tem oziru ni nobenega reda. Saj delavcev ima mestna občina dovolj, a delo ni razdeljeno, zato pa trpi ličnost mesta. Stavbnemu uradu tega ne zamerimo. Saj znamo, da so mestni inženirji preobloženi s poročili o stavbah in ni njihova dolžnost, da še nadzorujejo mestne ccste in ulice. Ljubljanske ceste in ulice naj se glede na snaženje porazdele. Delavec, ki mu je nakazan del, da ga snaži, naj bi bil tudi odgovoren, da se nahaja njegov del vedno v dobrem stanju. Imel bi čut samostojnosti in odgovornosti. Mestna zunanja slika bi se hitro izpremenila. Mestne ulice in ceste naj se snažijo ponoči. To načelo se mora dosledno izvesti. Mogoče bi se moralo pomnožiti število delavcev. A večji strošek bi ne smel ovirati, na se napravi konec sedanjemu cestnemu škandalu po ljubljanskih cestah in ulicah, ki je še tim večji, ker se v Ljubljani veliko manj vozi kakor po mestih z industrijskim značajem. Znanost m umetnost * Sv. Janez Zlatoust. Doneski v proslavo 1500 letnice njegove smrti. Izdal dr. Fran Grivec. (Ponatis iz »Voditelja«.) 66 str. Cena 1 K. — Izdajatelj nam sam v kratkem predgovoru pojasnuje, da imamo pred seboj prvi znatnejši uspeh znanstvenega seminarja, ki se je zasnoval v ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Posebnost tega zbornika je v tem, da se vse razprave nanašajo na velikega slavljenca letošnjega leta, sv. Janeza Zlatousta. A. Bu-kovič ga opisuje kot govornika, A. S. kot eksegeta, Fr. Terdan njegov pomen za cerkveno in kulturno zgodovino, T. Kli-nar pa razmerje Krizostoma do presv. evharistije. Pridejana je še kratka razpra-vica o filološki strani Zlatoustovih spisov in seznarnek najnovejše slavnostne literature. (»Chrisostomica«.) — Spominjamo se nekaterih sličnih znanstvenih publikacij naših gg. bogoslovcev iz preteklih let in reči moramo, da pomenja letošnji zbornik znaten napredek. Tu ni hvaliti le dobro voljo pisateljev, temuč razprave res kažejo neko zrelost in jedrnatost. Zasluga za to pa gre pred vsem g. izdajatelju, ki se posebno trudi, da navaja bogoslovsko mladino k znanstvenemu delovanju. Upati je, da dobimo tem potom res temeljitih, marljivih delavcev na polju slovenske bogoslovne znanosti. O. IL priloga „8lowenoa" itew, 163, dn6 18. julija 1908. Časopfc za zgodovino in narodo pisje. (Izdaja zgodovinsko društvo v Mariboru.) Urejuje A. Kaspret. Maribor 1908. 5. letnik. Vsebina 1—2 snopiča: I. Razprave: 1. Kovačič Fr.: Petovij v zgodovini Južne Štajerske. 2. Stegenšek Avg. dr.: O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imenih. 3. Štrekelj Karol dr.: Slovanski elementi v besednem zakladu štajerskih Nemcev. — II. Mala izvestja: I. Kotnik Fr. dr.: Koroške narodopisne črtice. 2. Kovačič Fr.: Dvoje kajkavsko-slovenskili spomenikov iz središkega arhiva. — III. Književna poročila: Gruden Jos. dr.: Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Ljubljana 1906. Dr. Avg. Stegenšek. — Redni udje »Zgodovinskega društva« dobivajo »Časopis« brezplačno, cena za ne-ude je 6 K na leto. Držouni zbor. Zadnja seja. Zadnje dni pred počitnicami je zbornica nenavadno delavna. Rešiti mora še več predlog, ki so prišle iz odsekov. Na dnevnem redu je tudi volitev treh podpredsednikov. Začetkom seje sta odgovarjala na interpelacije justični in naučni minister. Nadaljuje se na to razprava o zakonu državnih uslužbencev. Načrt zakona smo že priobčili. Pri glasovanju so bili odklonjeni vsi minoritetni predlogi socialnih demokratov in sprejet zakon, kakor ga je priporočal poslanec Prohaska. Sprejete so bile tudi tri resolucije poslanca Gostin-čarja. Po kratki razpravi je bil nato sprejet zakon o podržavljenju severne železnice, in sicer soglasno. Dasi je volitev podpredsednikov kot tretja točka dnevnega reda, vendar ni prišlo do izvolitve. Socialni demokratje so nevoljni, ker se hoče zaprečiti že danes izvolitev podpredsednikov in volitev odložiti na prihodnjo sejo, ki bo pa šele jeseni. Jugoslovanski poslanci so se zjedi-nili, da kandidirajo poslanca Pogačnika na podpredsedniško mesto, ker so mnenja, da zaradi važnosti in števila Jugoslovanov gre to mesto Jugoslovanom. Tega mnenja pa niso druge manjše stranke, kakor Rusini, Italijani in Rumuni, ki bi tudi radi prišli v predsedstvo. Pogajanja, ki so se vršila med zastopniki teh strank in Jugoslovani, niso prišla do sporazumljenja, ker zahtevajo Rusini turnus, po katerem bi si sledili v enakih rokih po eno leto Jugoslovan, Rusin, Italijan, Rumun itd. Zastopniki Wassilko, Mormuzaki in Bugatto so šli k predsedniku dr. Weisskirchnerju in načelnikom drugih klubov, pa so prosili, da se volitev podpredsednikov odloži na jesen. Velike stranke, ki ne vidijo rade socialnega demokrata in morda tudi ne še enega Slovana v predsedstvu, so jim ustregle. Pa naj bo kakor hoče, toliko je gotovo, da je izvolitev našega Pogačnika za podpredsednika zagotovljena, pa naj se vrši volitev danes ali pa jeseni. Obtrukcija je bila kmalu končana in pripustila se je razprava o zakonu za trgovske uslužbence, katero razpravo so hoteli odložiti na željo krščanskih social-cev. Postava se je sprejela, kakor jo je predlagal odsek tudi v tretjem branju. Poslanec Gostinčar je o priliki razprave o službenih razmerah državnih uslužbencev stavil tri resolucije, v katerih se poživlja vlada, da se stalno nastavijo gozdni delavci v c. kr. gozdih in da se urede njihove službene razmere. Dalje da se urede plačilne in službene razmere pisarniških pomočnikov in služabnikov. — Rudniški pazniki naj se uvrste v kategorijo poduradnikov. Poslanec Povše. V razpravi o podporah glede na uime je govoril tudi poslanec Povše o izredni suši po južnih pokrajinah. Sila je velika in je podpora nujno potrebna. Predsednik je naznanil, da se vrši izvolitev podpredsednikov in zapisnikarjev jeseni. Ko se prečitajo še interpelacije, se zahvaljuje predsednik vladi, zborničnim uradnikom, stenografom in poštnim uradnikom in želi poslancem prijetno in kolikor mogoče veselo poletje. Prihodnja seja se naznani pismeno. Poletno zasedanje se je pričelo 2. aprila. Zbornica je imela 54 sej. Vloženih je bilo 140 nujnih predlogov, 3700 interpelacij in 910 iniciativnih predlogov. Večina interpelacij se je rešila ustmeno ali pa pismeno. Obrtni svet. Du naj, 17. julija 1908 Za pospeševanje male obrti in rokodelstva je bil pred 16 leti ustanovljen obrtno-pospeševalni urad v trgovinskem ministrstvu. Ta urad je mnogo storil za povzdigo obrtništva z državno podporo, ki mu je bila na razpolago. Zadnja leta je državni zbor precej zvišal ta kredit, ki za letos iznaša 933.000 kron, pa zadošča komaj za najnujnejše potrebe. Ta urad ima na Dunaju vzorne delavnice za razne obr-te, stalno razstavo umetnih obrtnih izdelkov, prireja poučne tečaje za mojstre na Dunaju in po deželah, podpira obrtniške razstave, obrtne zadruge s stroji, denarnimi podporami in posojili itd. Ob enem že nekaj let životari tako-zvani obrtni svet, ki bi se moral shajati vsako leto vsaj dvakrat. Sklican pa ni bil že dve leti iz vzrokov, ki jih nočem obešati na veliki zvon. V tem obrtnem svetu so zastopane v prvi vrsti posamezne dežele po državnih poslancih. To pa zato, da so manjši stroški uprave, ker poslanci ne dobivajo dnevnin. Dalje so v obrtnem svetu razni deželni odborniki, načelniki večjih obrtnih zadrug, tajniki trgovinske in obrtniške zbornice itd. Vseh skupaj je sedaj 60 članov. Dalmacijo kot poslanec zastopa Biankini, Koroško Dobernig, Štajersko dr. Hofmann in Einspinner, Kranjsko dr. Žitnik itd. Doslej je bil ta obrtni svet le peto kolo pri vozu. Obrtni urad je obrtnemu svetu predložil že rešene prošnje, in stvar je bila za tisto leto končana. Prva in glavna točka vsake seje je bilo dolgo poročilo sek. načelnika Exnerja. Člani obrtnega sveta niti časa niso dobili, da bi obširneje pojaš-njevali in zagovarjali krajevne razmere in potrebe. Ta obrtni svet je bil te dni izločen iz trgovinskega ministrstva in prideljen novemu ministrstvu za javna dela. Minister dr. Gessmann je takoj sklical obrtni svet na današnji dan. V svojem nagovoru je na-glašal, da je hotel sklicati sejo, preden se razidejo poslanci. Zal, da je danes tudi zadnja in jako važna seja v zbornici in so zadržani mnogi poslanci. Zagotovil pa je minister, da hoče z vsemi močmi pospeševati obrtništvo in večkrat sklicevati seje obrtnega sveta. Dvorni svetnik dr. Breycha in sekcij-ski načelnik Fxner sta obširno poročala o delovanju obrtno pospeševalnega urada in razvoju obrtnih zadrug in obrtno pospeševalnih zavodov v posameznih deželah. Pripomnim, da so priprave skoraj končane za ustanovitev obrtno - pospeševalnega urada v Ljubljani. V dopoldanski seji so govorili poslanci Bielohlavek, Stvviertnia in dr. Hofmann ter član nižje-avstrijske trgovinske in obrtne zbornice, Wegel-Leckl. Posebno Bielo-hlavku so navzoči živahno pritrjevali, ko je grajal dosedanjo malomarnost trgovinskega ministrstva glede na velevažni poklic obrtnega sveta. Naglašal je tudi, da državne podpore niso poglavitna stvar, ampak strokovni pouk in zadružna organizacija obrtniškega stanu. Dr. Hofmann pa je obračal posebno pozornost na izobrazbo vajencev. Opoldne je bila seja pretrgana do 4. ure, ker so poslanci morali v zbornico. Omenim danes mimogrede, da obrtni urad za slamnikarsko zadrugo v M e n g š u na-svetuje strojev za 5000 kron, za žebljar-sko zadrugo v Kropi posojila 10.000 kron. za mizarsko zadrugo v Št. Vidu nad Ljubljano podpore 1200 kron. za sitarsko zadrugo v Stražišču pri Kranju posojila 10 tisoč kron. Zebljarska zadruga v Železnikih, ki šteje 18 članov, prosi za potrebne stroje in posojilo. Obrtni urad pa predlaga, naj se prošnja odkloni, ker baje večina zadružnih članov več ne izvršuje svoje obrti, ampak so le dninarji, delavci pri železnici itd. Vseh prošenj za posojila, podpore in stroje je 98. O teh prošnjah bode obrtni svet sklepal v popoldanski seji. 2 deklici se iščeta na hrano in stanovanje pri boljši rodbini. Naslov pove uprav. „Slov." 1727 2—2 Hiša se proda za_vsako ceno, v prijaznem kraju pri Škofji Loki kjer je dobro upeljana mesarija, pripravna tudi za gostilno. Hiša s sadnim vrtom, sestoji iz 5 sob, prodajalne, ledenice, hleva, kuhinje in kleti. Več se izve pri 1684 2-2 Ivanu Benedičiču mesarju Puštal pri Škofji Loki. Takoj ali s I. avgustom se odda lepo stanovanje velika svetla kuhinja, dve sobi s posebnim vhodom, ter pritlkline. Cena K 250" . 1724 2-2 Več se izve: Rožna dolina št. 97, I. nadstr. CJcenca sprejme A. Sušnik, trgovina z železnino in špecerijskim blagom v Ljubljani, Zaloška c. 21. 1644 2-1 Št. 1011. Sprejme sa priden in polten d G C G k Učcmeo v trgovino z špecerijskim in mešanim blagom. 1731 Ponudbe je pošiljati na 2-2 L. Remic, Ljubljana, Škofje ul,IS. Deftka, kateri je izvršil vsaj 4 razrede ljudske šole z dobrim vspehom, in je lepega vedenja, sprejmem za 1710 5_6 UČENCA v trgovino z mešanim blagom. Jpkob Dereani, trgovec v Žužemberku. Razglas. 1735 1-1 Radi oddaje zgradbe enorazrednega novega šolskega do-slopju w Zagozdaou razpiše se ofertna obravnava in zmanjševalna dražb" na dan 25. julija 1908 ob 12. uri opoldan v občinski pisarni v Zagozdaou. Pismenim z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 10o/0 varščina troškov tega dela ali pa vseh del na katere se ponudba glasi, ter se ima ponudi o zap.sati z črkam, m besedam, kakor tudi naj iste obsegajo izrečno opombo d^so dotSmu oferentu ys. pogoj, troškovnik in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrTe Stavbena dela so naslednje proračunjena: 1. zidarsko delo na..... 2. tesarsko in pokrovsko delo na . 3. mizarsko delo na...... 4. ključavničarsko delo na . 5 kleparsko delo na ..... 6. pleskarsko ....... 7. slikarsko ........ 8. steklarsko „ ...'!! 9. pečarsko „ . . . ! ! 10. notranja oprava na..... Skupna vsota . 16200 K — v t*. Take ponudbe se bodo sprejemale pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlju le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo lahko oeleda v navadnih urah pri podpisani oblasti. C kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 12. julija 1908. -št. ion. ........~ 1734 l-i 9221 K 41 v 3113 „ 34 tt 986 „ 82 tt 778 „ 82 tt 496 „ 86 149 „ 04 40 it » 209 „ 71 n 595 >l u 609 n n Razglas. Radi oddaje zgradbe jednorazrednega novega šolskega poslopja v Cepejah razpiše se ofertna obravnava in zmanjševalna dražba na dan 25. julija 1908 1.1. ob 10. uri dopoldan v občinski pisarni v Cepejah. Pismenim z I krono kolekovanim ponudbam naj se priloži 10% varščina troškov tega dela ah pa vseh del, na katere se ponudba glasi, ter se ima ponudilo zapisati z črkami in besedami, kakor tudi naj iste obsegajo izrecno opombo, da so dotičnemu oferentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže Stavbena dela so naslednje proračunjena : 1. zidarsko delo na......... 2. kamnoseško, pokrovsko in tesarsko delo na 3. mizarsko delo na......... 4. ključavničarsko delo na....... 5. kleparsko delo na......... 6. pleskarsko ............. 7. slikarsko „ ........... 8. steklarsko „ .......... 9. pečarsko ............ 10. napravo vodnjaka na........ 11. notranja oprava na ........ Skupna vsota 16000 K — h Take ponudbe se bodo sprejemale pri c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlju le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri podpisani oblasti. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 12. julija 1908. 9221 K 41 v 3113 , 34 n 986 „ 82 n 778 „ 82 yj 246 „ 86 tt 149 „ 04 tt 40 n it 209 „ 71 tt 595 r. n 650 »» ~~ ti 9 n tt Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih nagrobnih spomenikov iz črnega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega, kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike ža na spomenike po jako nizki oeni. Imam v zalogi nagrobne okvire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 856 24—16 Ignacij Camernik, kamnosek v Ljubljani, Komenskega ulice štev. 26. jjas 'Veliko serijska prodaja! 60°|0 nižje cene pri vseh poletnih predmetih, kakor tudi: batist za dame, platnina, kostumi iz svitlega blaga, pigue in platnena krila, dalje bluze s čipkami in iz batista, lister za gospode in dečke f ter perilno blago za obleke kakor tudi blago za lahne poletne obleke. »Angleško skladišče oblek" O. BERNATOVIC 1326 37 MTeatnl «*-&» Prodajalca pridna in zanesljiva, želi nastopiti službo v trgovini mešanega blaga, najraje kje na deželi. — Naslov pove uprav-ništvo „Slovenca". 1719 6-2 za vstop z avgustom t. I. išče večje tukajšnje podjetje. Strojnik, ki je tudi v ključarstvu izvežban, ima prednost. — Ponudbe pod „J. A." na upravništvo lista. 1725 3—2 Zlata kaplja dobro znana restavracija v Ljubljani sprejme več 1677 3-3 hutiinjstalh učenk. 7 InUSti pomoinika se takoj sprejmeta v trajno delo pri Antonu Čebulj, krojaškemu mojstru na Jesenicah (Gorenjsko). 1713 3-2 1699 Kdor želi imeti dobro 3-3 istrsko črno vino naj se obrne zaupno na trsouca nortlno Mofrdinoi u Krlnsi 40 pošta Tinjan, Istra, ali pa se osebno pripelje do njega jx> južni železnici do postaje Sv.Petar v Šumi. Dražbeni oklic. 1726 3 8 Za zgradbo nove ljudske šole v Kamni gorloi vršila se bode zmanjševalna dražba dne 26. julija ob 4. uri popoldne pri županstvu v Kamni gorici. Obrisi in troškovnik razpoloženi so pri županstvu ponudnikom v upogled. ludi se zamorejo pismene ponudbe do dne dražbe vložiti. Kraj ni šolski svet v Kamni gorici, dne 15. julija 1908. r Oglas, Hrvatsko-slavonska banka za parcelacijo in kolonizacijo d. d. v Zagrebu prodaja najzložnejša, najcenejša in najvarnejša vožnja s Cunard Line 644 21 Bližnji odhodi Iz Trsta, domačega pristanišča : Karpa-thia 4. avgusta I vo«. Ultonija 11. avgusta 1908, Slavonija 25. avgusta 1908. Iz Liverpoolao Lusitanja največji najlepši parnik 15. avgusta, 5. septembra, 3. in 24. oktobra. Mauretanija 1. in 28. avgusta, 12. septembra, 10. oktobra. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul 25, blizu cerkve Srca Jezusovega. : : : : i l[čni in v^gojevalni Zavod za deklice, ,.Šolskih sester" v Trstu ulica P. tfesenghi štev. 14. Jjvrstna lega, prašen rajgled na \drijo in okolico, čist 3rak> prostoren vrt, novo, moderno opravljeno poslopje, električna razsvetljava, parna kurjava, kopališče, telovadnica. U šolskem letu 190819 otvori poleg ljudske in trgovskega tečaja prvi in tretji razred dekliškega licoja in gospodinjska Šola. m Jtrana in stanovanje mesečno i % « 60 Jf; deklice, k' 5° samo čaj -g dan v javodu 24 Jf. Šolnina ~ jer ljudsko šolo in trgovski tečaj po 10 Jf, ja licej 16 Jf, ja gospodinjsko Šolo 20 Jtf. Vpisovanje od i5. julija dalje. L Vpi (In,. ____________rbBSBS Glavno zastopstvo za juine dežele: V- J A N A C H IN DRUG, TRST. Podružnica a w SpUetu* e lelaSfc«® gl«fnioio ! I I K 2,00f!.a0C. 1 i 1 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter je obrestuje od dne vloge po p*^ 4Vlo. ^p® __Kupuje in prodaja vrednostne papirje vseh vrst po kulantnem kurzu.-- Podružnica ■ w Celovcu« i I Rezervni fend i t e i K lOO.OOO. t i s 118. ppiloga ^Slovenca" 163. tfnč 18. Julija 1908. AVSTRO - OGRSKA. Skrivnostni samoumorski poizkus pred stanovanjem delavskega m nistra Gess-manna. Pred stanovanjem delavskega ministra Gessmanna je 17. t. m. okoli pol šestih zvečer 201etm Kopperl trikrat ustrelil iz revolverja. Pok se je čul po celi hiši. Po treh strelih je bežal Kopperl po stop-njicah in je še enkrat ustrelil proti sebi. Kopperla so prijeli. Branil se ni. Ranjen ie le neznatno, ker je ostala kroglja v delavski knjižici. Kopperl je izpovedal, da se je nameraval ustreliti pred ministrovim stanovanjem iz žalosti, ker ni dobil v delavskem ministrstvu službe, ki jo je prosil. Kopperl je izjavil, da se je tako tresel. Ko je streljal, da se ni zadel. Govori se, da je nameraval Kopperl napasti Gessmanna. Agrarni shod alpskih pokrajin se vrši 22. septembra v Gradcu. Poročajo: Steinvvender o starostnem zavarovanju kmetov, dr. Schopfer o -razdolžitvi kmečkih posestev in Hagenho-fer o poselskem vprašanju. Deželnozborsko zasedanje. Poslanca Fajdutti in Štrekelj sta pozvala notranjega ministra, naj se skliče v zasedanje goriški deželni zbor, da se konstituira. Notranji minister je izjavil, da enega deželnega zbora ne skliče. Govori se, da zboruje več deželnih zborov v drugi polovici septembra. »Hlas« poroča, da se skliče moravski deželni zbor M. septembra. Žetev v Avstriji. Poljedelsko ministrstvo je izdalo o žetvi obširno poročilo, ki navaja med drugim: Zaradi trajne suše je ozimina dozorela po mnogih krajih deset dni prej, kakor navadno. Jesenska setev se je slabo obnesla na Kranjskem, osobito pa na Primorskem in v Dalmaciji. V Istri in Dalmaciji žetev ne bo zadostovala za seme. Požeta je na Primorskem, v Dalmaciji, na Kranjskem in deloma na Spodnjem Štajerskem že tudi rž. Na Primorskem, v Dalmaciji, deloma pa tudi na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem je že tudi požeta pšenica. Ječmen je na Kranjskem. Spod. Štajerskem in Koroškem srednje dober. Oves je po suši še več trpel kakor ječmen. Na Kranjskem že deloma žanjejo oves, na Primorskem in v Dalmaciji so ga že deloma pospravili. Najbolj se je držala koruza. Proso slabo kaže. Na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so pričeli že sejati .ajdo. Lan kaže na Štajerskem precej dobro. Krompir si je po zadnjem dežju precej opomogel. Upa se ua sreden uspeh celo na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji. Pesi je suša tudi škodovala, repa in zelje se le počasi razvijata. Detelja in seno jc dobro, samo malo jih je. Sena je na Spodnjem Štajerskem 40 do 60 odstotkov, na Kranjskem detelje 65 odstotkov, sena do 50 odstotkov, v Dalmaciji pa do 40 odstotkov manj kot druga leta. Gorko, soln-čnato vreme je ugajalo trti razven v Istri in deloma v Dalmaciji. Na Kranjskem imajo na dobro vinsko trgatev. Upanje na dobro sadno letino se je zmanjšalo. Olivna letina bo srednje dobra. Nuncij knez Granito di Beimonte ostane na Dunaju. Iz Rima se poroča, da se povrne knez Granito di Beimonte iz Rima na Dunaj. Kardinal ne postane. Razmerje med Vatikanom in avstrijsko vlado je zopet popolnoma normalno. Zaradi demonstracij proti Rauchu v Novem je bila obsojena žena nekega finančnega stražnika v 14, njena hči pa v dvadnevni zapor. Obsojenih je nadalje še več oseb v zapor od 2 do S dni. Proti velikosrbski agitaciji v Bosni. Banjaluško vojno sodišče je objavilo razsodbo zaradi veleizdaje proti uredništvu srbskega lista »Otačbina«. Glavna krivca, Jankovič iz Belgrada in pop Pro-kopič, sta obsojena v devet, oziroma sedemletno ječo, 6 odbornikov v štiriletno, dva črkostavca pa v dveletno ječo. Odgovorni urednik je oproščen. Košut. Košutovo zdravstveno stanje se je tako poslabšalo, da mora ležati v postelji. Zakotni bankarji in nemško poslaništvo. Nemški generalni konzul princ Schon-burg je zopet ovadil budimpeštanski policiji osem slučajev, ko so nemške državljane ogoljufali budimpeštanski zakotni bankirji. Pet ovadb je iz Kassela, ostale iz drugih nemških mest. Neki ulans.d poročnik je ogoljufan za 19.000 kron. Dr. Stransky tožnik. »Moravske Orlice« so očitale posl. dr. Stranskemu, da je dobival za »Lidove Noviny« denar iz vladnega fonda. Stran- sky zdaj toži urednika Padlicka, ki izjavlja, da nastopi dokaz resnice. Kdo postane praški poštni ravnatelj? Jeseni bo vpokojen sedanji praški poštni ravnatelj Šafarik. Praški poštni ravnatelj postane najbrže sekčni svetnik trgovinskega ministrstva dr. Zambaeh. RUSIJA, Finske državno/.borske volitve. — Bomba. — Napad. — Ministerialni svetnik pone-verjal in pobegnil. Ob finsih deželnozborskih volitvah so izvolili 25 švedskih pristašev, 25 mlado-fincev, 54 starofincev, 83 socialnih demokratov, 9 agrarcev in 2 krščanska social-ca. - V neki odeški trgovini je razpočila bomba, kojo je imel neki delavec seboj. Delavec jc ubit, 6 oseb nevarno ranjenih. Nekdo je ranil v Tiflisu predsednika kavkaškega vojnega sodišča, Volkova. Napadalec je pobegnil. — Pred 14 dnevi je pobegnil iz Peterburga ministerialni svetnik Teškorf. ki je poneveri! 500.000 rubljev. MU LE J HAFID OSTANE V FEZU. Mulej Hafid ostane v Fezu. Boji se namreč, da proglasi feško prebivalstvo v njegovi nenavzočnosti za sultana Abdul Azisa, ker mora zdaj plačevati davek, medtem ko minulo leto ni plačevalo davkov. UPOR TURŠKIH VOJAKOV V MAKEDONIJI. Po poročilih iz Sofije so mladoturki gospodarji v resnskem in ohridskem okraju. V Ohridi se jim je pridružilo tudi vojno sodišče. Sultan odpošlje najbrže na vstaše artiljerijskega nadzornika solunskega artnadnega zbora, Sukri pašo, ki jc 1904. potlačil bulgarsko vstajo v odrin-skem okraju. ANGLEŠKA KUPI BRAZILSKE LADJE. Angleška admiraliteta je sklenila, da nakupi tri mogočne vojne ladje za 6 milijonov funtov, ki jih grade na račun brazilske vlade v angleških ladjedelnicah. Dnevne novice. + Škoija Loka. Povdarjati moramo, da bo, kakor vse priprave in naprave kažejo, letošnja glavna skupščina S. K. S. Z. ne samo manifestacijskega značaja, temveč bo za vse bodoče izobraže-vavno delo »Zveze« temeljnega pomena, tako da bo letos pri zborovanju 26. t. nt. glavni znak prireditve poučen in organiza-toričen. Pripravljenih je mnogo predlogov, ki bodo z ozirom na vedno poostrujoči se kulturni boj z nasprotniki dali našemu bodočemu delu smer in moč. Pomenljiv v tem oziru je zlasti m I a d e n i š k i tečaj 27. t. m. Dr. Krek bo govoril o mladeniški in dekliški organizaciji, Iv. Podlesnik bo poročal o organizatoričnem delu mladine po društvih, o »Mladosti«, ki se je po kratkem času tako trdno ukoreniniia med našimi fanti in dekleti ter o boju proti liberalnemu učiteljstvu. Fr. T r s e g 1 a v bo podal osnovne pojme za apologetiko, versko obrambo, v kolikor so potrebni za naše mladeniče in društvene voditelje, dr. A. U š e n i č n i k pa bo predaval o socializmu, kar je velike važnosti za našo mladino, A. J e 1 o č n i k bo pojasnjeval tehniško - telovadsko delo, phil. D o 1 c n c pa bo govoril o našem delu v primeri z nasprotniki. Ker bo dr. Krek popoldne zadržan, bo tečaj zaključil Fr. Terseglav. Dal Bog, da bi zaključek bil ta, da se še večkrat vršijo mladeniški tečaji in da bi vsaj dvakrat na leto mogli zbrati h kurzu vse naše društvene voditelje in predsednike telovadnih odsekov! Na svidenje torej v Škofji Loki! + Metliški telovadci so poslali veliko množino pravih sokolskih peres Zvezi telovadnih odsekov za njene telovadce. Vrlim metliškim telovadcem iskrena hvala, ker so s tem pripomogli, da bodo lepe čepice naših telovadcev okrašene s pravimi so-kolskimi peresi. — Odbor zveze telovadnih odsekov. + Ljubljanskemu telovadnemu odseku je podaril njega častni član veleč. g. kanonik Jos. Šiška znatno darilo 100 kron. Za mladeniško organizacijo velenavduše-nemu gospodu iskrena zahvala in srčni: Na zdar! — Odbor telovadnega odseka S. K. S. Z. v Ljubljani. + Kmetijski učni tečaji. Deželni odbor je sklical za v petek na posvet o prireditvi učnih kmetijskih tečajev zastopnike raznih organizacij in potovalne učitelje. Predsedoval jc deželnokulturni referent grof Barbo, »Zadružno zvezo« je zastopal dr. Pegan, »Gospodarsko zvezo« dr. Latn-pc, j Mlekarsko zvezo« g. Kump, kmetijsko družbo ravnatelj Pire, grntsko šolo ravnatelj Rohrmann in adjunkt Zdolšek, dalje so bili navzoči gg. Skaiieky. Legvart, Gombač in Pregel. Slednjič se je sklenilo, da deželni odbor pozove vse občine in organizacije, da naznanijo, kdaj in kje si žele kmetijskih učnih tečajev. Vsi navzoči so se v svojem ali v imenu organizacij, zavezali, da sodelujejo pri tečajih, ki jih bo organiziral deželni odbor. + »Slovenska krščansko - socialna zveza za Koroško vljudno vabi k udeležbi shoda in mladeniškega tečaja, katerega priredi osrednja »Zveza« dne 26. in 27. julija 1.1. v Škofji Loki na Kranjskem. Vsako društvo naj bi poslalo vsaj enega ali dva fanta tja, da vidijo na lastne oči, kaj \je miadeniška organizacija. — Treba pa je tam ostati na vsak način v nedeljo in ponedeljek. Ponedeljek na večer je možno biti zopet na Koroškem. — Koroška »Zve-za>< prosi, da se ji zastopniki raznih društev nemudoma naznanijo. — Odpeljali se bodemo Korošci iz Celovca v soboto, dne 25. julija, ob 7. uri 32 min. zvečer pod vodstvom »Zvezinega« reditelja. Udeleženci se zberemo točno ob 7. uri zvečer na glavnem kolodvoru v Celovcu; Rožam naj pa spotoma k nam pristopijo. Na zdar! + Predavanje priredi strokovno društvo delavstva »Kranjske industrijske družbe« jutri, dne 19. t. m., ob pol 4. popoldne na Savi pri Jelenu. Predava gosp. Franc Terseglav. + »Napredno in svobodomiselno«. »Učiteljski Tovariš« vabi v liberalno Zavezo in priobčuje njena pravila. V prvem paragrafu je označen kot namen te »zaveze«: »pospeševanje duševnih in gmotnih interesov učiteljstva in jugoslovanskega šolstva na napredni, svobodomiselni in narodni podlagi«. Kaj se pravi pri »tovariših« in »tovarišicah« napredno in svobodomiselno, nam je dovolj znano. Ker smatrajo liberalno nazadnjaštvo in svobodomiselni terorizem kot svoj namen, zato po vsej pravici obsojamo celo Zavezo kot protiversko, politično organizacijo in vsakega njenega člana kot svojega izrazitega in javnega nasprotnika. Zaveza zahteva od vseh učlanjenih društev imenik njihovih članov, tako da imajo cel zapisnik svojih ljudi in da lahko potem terorizirajo in šikanirajo one učitelje in učiteljice, ki ne marajo vstopiti v tako »Zavezo«. Ker nastopajo ti ljudje tako silovito, bo treba tudi od naše strani krepkejšega pritiska. Naj se tudi krščansko učiteljstvo brez strahu organizira v Slomškovi zvezi! Liberalna drevesa ne bodo prirastla do neba. Naša mladinska organizacija pa bo tudi skrbela, da postanejo ljudskim pohujševalcem tla pod nogami povsodi vroča! + Izobraževavci mladine. »Narod« in »Učiteljski Tovariš« sta strašno vznemirjena, ker je F. Terseglav na shodu v Komendi ljudstvu pokazal, kako je liberalno učiteljstvo po nedostatnosti svoje izobrazbe in demoralizujočem vplivu svojega nastopa v javnosti čisto nesposobno za svojo vzgojevavno nalogo; ter označil za eno prvih nalog krščanskosocialno organizirane mladine boj proti svobodomiselnemu učiteljstvu na vsej fronti. Počim pa »Narod« vsaj ne grozi, »Tovariš« zmerja in preti, kar vpliva tembolj smešno, čimbolj si predočujemo brezpomembnost liberalnega učiteljstva. F. Terseglava imenuje »Tovariš« »novodobnega rokovnjača«, »vse časti vrednega hujskača«, »pustolovca« in »infamnega filozofa«, ki hoče po-vrhtega še »cel svet ukleniti v klerikalne verige«. Vprašuje ga, kdo ga je pooblastil do tolike »infamnosti«, kakor da bi F. Terseglav za svoje govore rabil od koga navodil! »Ob priliki,« tako strahuje glasilo mladinskih izobraževavcev, »se mu bodo umazana usta s pestjo zamašila.« Slovenska mladina — tako znajo liberalni učitelji pisati in tako visoko se povspenjajo njihove misli! Veliko samopremagovanja nas je stalo, da smo ta dokaz umske in etiške manjvrednosti liberalnega učiteljstva ponatisnili, koliko bolj bi nas, če bi hoteli nanj sploh odgovarjati, zlasti, ko »Tovariš« sam ve, da, komur je namenil svoje omejeno pisanje, ga niti oddaleč ne doseže. Kakor se vidi, bo takih shodov, kakoršen jc bil komendski, še več treba. + »Napredni nadučitelj« Korbar v Preserju zdaj roti v »Učiteljskem Tovarišu« deželni šolski svet, da se ne sine ozirati na nujne zahteve ljudstva, ki bi se za vse na svetu rado iznebilo takega vzgojitelja. Korbar je zdaj kar naenkrat nedolžno jagnje. A mi priporočamo c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da naj prečita Kor-barjeve dopise v »Narodu«, kjer sc je pre-drznil celo s polnim imenom podpisavati kot »napredni nadučitelj«. Strašna slika neumnosti, predrznosti, ošabnosti, prepir-Ijivosti zija iz teh dopisov, in iz njih si lahko vsak naredi sodbo o duševni višini takega liberalnega učitelja. -f Slovanska konferenca v Pragi. Kdor čita »Narod«, bi mislil, da se vrši v Pragi velikanski vseslovanski shod. Vsako napitnico proglašuje s svojim velikim bobnom kot svetovnozgodovinsko dejanje. »Rusko-poljski spor je končan,« deklamira »Narod«, zato ker si je po napitnici podalo nekaj navzočih Rusov in Poljakov roko. Tako bobnanje pa slovanski stvari več škoduje kakor koristi. Kajti nemški listi izrabljajo praški sestanek mnogo bolj nego slovanski. Dobili so povod, da iz čisto pohlevnega sestanka slovanskih zastopnikov delajo veliko afero in od svoje strani kličejo v boj proti slovanstvu. Nekateri politiki morajo vsako svojo misel obesiti takoj na veliki zvon, da vsem nasprotnikom izdajo svoje misli in želje. To je dobro za njihovo osebno popularnost, a stvari sami samo škoduje. To napako so izprevideli tudi že nekateri slovanski listi. »Narodni listy« ne pišejo več o »vseslovanskem shodu«, ampak imenujejo ta sestanek samo še »slovansko konferenco«. Poljski listi že i/, dejstva, da je izključena s konference politika, izvajajo, da ne bo imel sestanek važnejših posledic. O Slovanski banki je priznal poročevalec dr. Preiss, da je nje ustanovitev še jako daljna. O nekaterih točkah se je proglasilo, da so zaupne in da se o njih ne piše. ' »Selški dom« jc dozidan do vrha. + Slov. dijaška zveza priredi 9. avgusta v Selcih igro »Za pravdo in srce«. -p Pododbor »Zadružne zveze« za Štajersko ima v sredo, 22. t. m. ob 3. uri popoldne v Mariboru, Grajski trg 2, svojo sejo. Ker so na dnevnem redu silno važna vprašanja, se vsi gg., kateri so vabila prejeli, prosijo, da se sigurno seje udeleže. -f Promoviran je bil v Inomostu Leopold Lenard za doktorja bogoslovja. Ca-stitamo! ' Promoviran je bil v Rimu, na Gre-gorjanskem vseučilišču doktorjem mo-droslovja gosp. Srečko Zamjen. Čestitamo! -h Velika slavnost kranjskih gasilcev. Dne 15. avgusta zboruje na Vrhniki zveza kranjskih gasilnih društev. Ognjegasiia društva iz cele dežele pohitč na to slavnost gasilcev, ki bo zopet priča procvitajočega gasilstva naše dežele. Popoldne se društva vrnejo v Ljubljano, kjer se zvečer prične velika slavnost kranjskega gasilstva v proslavo 60letnega vladarskega jubileja cesarja Frančiška Jožefa, ki naj se izvrši v čast in ponos našega vrlega gasilstva. + Iz Skednja pri Trstu. V našem izobraževalnem društvu se marljivo učimo petja, v teoriji in v praksi. Kmalu bodemo pokazali, kaki narodnjaki da smo, in vtih-niti bodo morali klevetniki, ki lažejo, da mislimo ustanoviti italijansko stranko. To so same gole izmišljotine, ki hočejo ž njimi naši nasprotniki svojim backom na-tresti peska v oči, da ne bi videli njihovega gospodarstva. Sedaj se živahno razgovar-jamo, kdo pojde drugo nedeljo v Škofjo Loko. To je gotovo, da jih gre kakih pet ali šest, če ne še več. !- Ponudbeni razpis. Od c. kr. drž. železniškega ravnateljstva Trst se oddajo dela za napravo vlačue železnice S. Saba-Zavle pri Trstu. Natančnejše podatke objavljajo uradna »Wiener Zeitung«, »Osser-vatore Triestino«, »Laibaeher Zeitung « in »Verordnungsblatt fiir Eiseubahnen und Schiffahrt«, in sicer v številki od 18. julija 1908, nadalje »Zentralanzeiger fiir das offentliche Lieferungsvv essen.« — Kostanjevica na Dolenjskem. V sredo, 15. julija, smo končali šolsko leto. Obenem smo obhajali tudi jubilejno slavnost. Ob 8 uri zjutraj je bila slovesna sveta maša. Med sveto mašo, katero je daroval preč. gosp. B. Bartel, so šolarji kaj lepo prepevali. Po končani daritvi smo zapeli še zahvalno in cesarsko pesem. V šolo prišedši, so dobili otroci izpričevala. Nato so šli domov. Popoldne ob 2. uri se je zbrala vsa šolska mladina na šolskem dvorišču in odkorakala k Materi Božji na Slinovce. Na čelu sprevoda so korakali trije dečki s cesarsko zastavo, oziroma narodnima zastavama. Za temi je šel učenec s cesarjevim kipom. Tudi pred vsakim razredom (6 jih je), sta plapolali narodni zastavici. — V cerkvi Matere božje smo molili za presvetlega cesarja. Šli smo na slavnostni prostor, hitro postavili stojalo za cesarjev kip in ga primerno okrasili. Na vsaki strani kipa so stale deklice (12), ki so imele na ramenih pripete pentlje v ees., oziroma v narodnih barvah. Gospod nadučitelj Ant. Pavčič je govoril krasen slavnostni govor. Učenka petega razreda Iv. Jankovič je deklamovala prolog, katerega nam je poslal vel. g. Janko Leban, nadučitelj na Bukovici. Tem potom se mu prisrčno zahvaljujemo. — Otroci so zapeli več patriotičnih pesmi ter se poklonili ces. kipu. — Treba je bilo misliti na želodčke naših malčkov. Vsak je dobil toliko, da je ukrotil glad iu si pogasil žejo. Veselje vseh je prikipel do vrhunca, ko je g. učitelj Grailand spustil v zrak dva lepa balončka. Eden je imel cesarjevo podobo in napis: »Cesarjev jubilej 1908.. Pa tudi poigrali smo se nekoliko. Veliko nedolžnega smeha sta povzročili igri: -Lov na piškote« (deček je zavit do vratu v žakelj) in »Ubijanje lonca«. — Že enkrat smo se zbrali okoli sohe preljubega cesarja, zapeli cesarsko pesem ter odšli veselih src proti domu. Se nekaj! Vsem dobrotnikom izrekamo v imenu mladine iskreno zahvalo. Osobito gospodom: Bartel, Mramor, Bučar, Sever, Hafner in gospej dr. Prevc. Bog vain plačaj! — Dijaki za narodno šolstvo. Absolventi realke v Spljetu so poslali družbi sv. Cirila in Metoda kot dar 1114 K 62 v. — Za italijansko gimnazijo v Pulju so že nabrali 4000 K za šolsko leto 1908—09. Gimnazija bo sgočetka zasebna. Pozneje — tako upajo Italijani — jo pa že prevzame dežela ali država. Kar se dežele tiče, dela gospoda pač račune brez krčmarja. — Ustni zrelostni izpiti na moškem učiteljišču v Ljubljani so se vršili od 9. do 17. julija pod predsedstvom g. deželnega šolskega nadzornika h'. Levca. Izpita se je udeležilo 34 gojencev četrtega letnika in 3 privatisti. Izpit za šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom so naredili gojenci četrtega letnika: Leopold Ažman iz Kranja; Viktor Cepuder iz Leskovca; Ivan Dimnik iz Postojne; Fran Drmelj iz Bo-štanja; Andrej Golob iz Ljubljane; Flori-jan Gostič iz Ljubljane; Andrej Gostiša iz Ajdovca; Alojzij Jamnik iz Pijave gorice; Fran Jurečič iz Crešnjice pri Cerkljah; Fran Kos iz Ljubljane; Albin Lajevec iz Ribč, Fran Levstik iz Oplotnice na Štajerskem; Viljem Mazi iz Črnomlja; Ivan Mi-helič iz St. Jurija ob Sčavnici; Vladimir Požar iz Ljubljane; Albin Smole iz Ljubljane; Karol Sovre iz Celja; Ferdinand Sentjurc iz Hrastnika (z odliko); Ivan Sraj iz Železnikov; Karol Stravs iz Sa-dinje vasi; Fran Tratnik iz Idrije; Mirko Trost iz Vodic: Fran Trošt iz Vinice; Josip Trtnik iz Ljubljane; Anton Ur-bančič iz Ljubljane; Viktor Volk iz Suhorja; Avgust Waschte iz Toplic pri Zagorju; Fran Zemljič iz Radomerja na Štajerskem; Zherne Rudolf iz Gotenice; trem javnim gojencem in enemu privatistu je bil dovoljen čez dva meseca ponavljalni izpit iz enega predmeta, I javni gojenec je bil reprobiran za eno leto, 1 javni gojenec in 2 privatista so odstopili. — Iz zgodovine družbe sv. Cirila in Metoda. V poročilu tajništva za 16. veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda v Moriboru dne 8. avgusta 1901, se nahaja sledeče mesto, ki zasluži, da se ne pozabi: »Zabavišče v Mariboru oskrbuje 54 otrok, dokaz, da je tudi tukaj dokaj slovenskega življa, kateremu manjka slovenskih šolskih zavodov. Tukaj je matica-hiša onih šolskih sester, katere so po naših zavodih glavna opora naši družbi in po dosedanjih izkušnjah za stalnost naših šol neogibno potrebne.« — In danes?! — Meminisse iuvabit. — Za ribniško dekanijo bode pastoralna konferenca prihodnji četrtek, dne 23. julija ob 10. uri v Ribnici. — Izkaz posredovalnice »Društva slovenskih trgovskih sotrudnikov v Kranju«: V službo se sprejmejo: 2 pomočnika mešane stroke, 1 pomočnik manufakturne stroke in en pomočnik specerijski stroke. Službe iščejo: 3 pomočniki mešane stroke, 1 pomočnik železninske stroke, 1 prodajalka in 1 vajenec. Posredovalnica posreduje za delojemalce brezplačno, za delodajalce proti majhni odškodnini. Tržič je pa le slovenski. Tako je lahko vsakdo s ponosom vzklikne, ko je videl ob otvoritvi železnice ves Tržič ogr-njen v slovenske trobojnice. Le ena po-siljenka - frankfurtarica se je plaho prika-kazala na dan okrog 11. ure dopoldne na dan slavnosti iz Mali-jeve tovarne za čevlje. Slovenci so jo pozdravljali z glasnim žvižganjem, da je slednjič po policiji kot nebodijetreba sramotno izginila okrog 3. ure popoldne. Umevno je, da je napravilo nekaj Slovencev še malo demonstracijo zvečer na čast Mali-jevih potomcev. Sliši se, da je z ozirom na to že odpuščenih par delavcev iz Malijeve tovarne; je li to res, gosp. župan Mally? — Kot časten dan bo zapisan ta dan v zgodovini tržiške politike. Zal, da vlada v gotovih krogih še toliko zagrizenosti. Le poglejmo! Ce greš od Poncija do Pilata, ne boš sedaj še nikjer dobil vžigalic v korist obmejnim Slovencem, kakor cdinole v konsumnem društvu, drugod tvoje zahteve in mišljenje prezirajo. Greš v gostilno, vprašaš po »Slovencu«, a ga ne dobiš. No, to bi se odpustilo dotičnim gostilnam, kjer se samo liberalci shajajo, a drugače —. Naj bi vsaj veljalo pravilo: Slovenske morajo biti vse gostilne, liberalcem svobodno v njih gostilnah, a naše gostilne kot shajališča naj bi imela vsaj »Slovenca« in pa vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Ne smemo biti mlačni ne v narodnem ne v strankarskem oziru. — Sejm v Kandiji. Prašičev je bilo pripeljanih komaj kakih 200. Cena je bila izvanrcdno nizka, kajti kupcev iz Suhekra- jine in Kočevja ni bilo, ker se je vsa prašičja krma vsled hude suše posušila. — Ravno tako z govejo živino ni bilo nobene kupčije; samo mesarji so kupili nekaj klavne živine po taki ceni, kakor so sarni hoteli. Mesarji so šli s ceno pri mesu pač nekaj nazaj, za to pa toliko slabšo živino na-kojljejo, tako da odjemalci niso s tem nič na boljšem. — Proft, ravnatelj državne gimnazije v Celju, je postal vladni svetnik. — Stavbo »Zadružnega doma« v Zagorju ob Savi je prevzel gosp. Ogrin iz Ljubljane, ki je dobro izvršil popravila pri župni cerkvi in jo tudi od zunaj lično pobarval. — Pod zemljo v Potoški vasi pri Zagorju ob Savi se že nekaj dni užiga ogenj. Vsled tega in vsled škodljivih plinov, ki se razširjajo po jami iz nekaterih odprtin, je delavec v vedni nevarnosti. Nekaj so že omamljenih prinesli iz rova. Bog varuj hujše nesreče! — Vabilo. Vsi prijatelji mladine se vabijo za nedeljo, 19. julija 1908 k vspre-jemu gojencev počitniške kolonije društva »Francke«. Prihod v Ljubljano na državni kolodvor ob 11. uri dopoldne. Sprevod k obedu na Starem strelišču. Sprevod v Tivoli ob i. uri popoldne. Koncert v Svica-riji do 6. ure zvečer. Vstop prost. Potem odhod na državni kolodvor. Vožnja v Kamnik. Prihod v Kamnik ob 8. uri 15 minut zvečer. Za odbor: Etnanuel Rott, c. kr. ministrski uradnik; Fran Dušek, c. kr. sodni nadoficijal, voditelja počitniške kolonije. — Josip Leitner, občinski svetnik na Dunaju. — Dr. Fran Megušar, asistent na biol. poskuševališču. — Leopold Rott, c. kr. ravnatelj v Ljubljani. — Henrik Kleš-nik, c. kr. nam. gimn. učitelj. — Anton Cerer, posestnik v Kamniku. — Vremenske spremembe, suša — draginja in drugo. Iz Kranjske okolice se nam piše: To noč. dne 16. julija, je zopet po starem bliskalo in grmelo. Dež je lil tri ure in vmes je udarila burja toliko, da je danes grintovsko pogorje z novim snegom pobeljeno. Barometer kaže 736°, toplomer zjutraj ob 5. uri 4-12. Dež je za silo močil. tudi že včeraj, 15. julija. Na vrteli, na polju iu na travnikih je vsa rast zaostala. Letina bo slaba. Draginja pri živilih se že sedaj oglaša, kmetovalci po obupno premišljujejo, s čim bodo svojo lepo obilo govejo živino preredili. Mesarji si sedaj že dobro žulje mažejo! Radovedni smo, kedaj bodo cene govedine in teletnine padle? — V občini Mavčiče je že sedaj silno pomanjkanje sena in detelje. Ubogi ljudje! Polagamo našemu državnemu poslancu na srce, da nam izprosi kaj podpore. — Naša žita so letos redka in slaba, z drobnim in redkim zrnjem. Cena moki je že sedaj znatno poskočila, tako tudi kaši in krompirju. Radi pomanjkanja živinske klaje bo tudi cena mleku v mavški občini poskočiti morala. Tako ne moremo več. Po 11 vin. liter mleka ne prodaja sedaj nobena vas v celi kranjski deželi. Živinorejci pravijo, da je boljše vse mleko doma ohraniti. In tako tudi bo! Sklep na ljudskih šolah bil je včeraj. dne 15. julija, v celem kranjskem okraju. Sadna letina kaže tu okoli prav lepo. Cešpelj in jabolk bo obilo. Ako pa suša ne preneha, bo pa sadie jelo odpadati. Vsled suše se je prav dosti novih nasadov sadnih dreves že posušilo. V Naklem pri Kranju zidajo dvorazredno ljudsko šolo. Do jeseni bo že pod streho. — Umrl je 89letni gospod Ivan E. Bo-bek, okrajni zdravnik v pok. in hišni posestnik v Ribnici. Bodi nanj blag spomin! — Novomašniki v tržaško - koprski škofiji so letos ti-le: Lazič Julij, četrtolet-nik, iz Cernika v Slavoniji; Žigulič Vinko, četrtoletnik, iz Veprinca v Istri, in Magdič Frančišek, tretjeletnik, iz Ljutomera na Štajerskem. — Sneg je pobelil vse gore okoli Trbiža. V hribih sneg, v dolinah suša! Zveplenke v korist obmejnim Slovencem prodaja na Preski pri Medvodah trgovec Lovro Hafner. Na Predelu ima gostilno član slov. plan. društva gosp. Ludovik Bugarin, rodom Srb. Slov. plan. društvo opozarja svoje člane nanj; obiskovalci Predela in Mangartske skupine so že davno pogrešali narodne gostilne na Predelu. V proslavo šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I. in v. proslavo zlatomašništva sv. očeta Pija X. je priredila »Katol. delavska družba« minulo nedeljo na bogato okrašenem vrtu gosp. I)i-diča prav lepo veselico. Prostorni vrt in kegljišče sta bila že koj ob začetku da zadnjega kotička napoljena tako, da so pozneje došli le s težavo dobili še kak prostorček. In vkljub silni gnječi je bila vendar vsem brati zadovoljnost na obrazih. In zakaj tudi ne? Pevske in godbene točke so se pod neutrudnim vodstvom gosp. Jos. Grudna izvajale kar najbolje. Po dekla-maciji, ki se je ozirala na šestdesetletno vladanje našega cesarja, zapel je mešan zbor s spremljevanjem orkestra cesarsko pesem, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. V proslavo papeževega zlatomašništva pa je slavnostni govornik č. g. Mihael Arko v daljšem, zelo zanimivem govoru podal paralelo med poganskim in papeškim Rimom, na kar je mešan zbor zapel s spremljevanjem orkestra lepo Foersterjevo skladbo »Zlatomašniku sv. očetu«. S tem je bil nekako oficijelni del te slavnosti končan; sledil pa je še dolg spored raznih pevskih in godbenih točk, vmes pa je prav pridno poslovala šaljiva pošta, ki je tudi precej pripomogla k večji zabavi. »Katol. delavska družba« je lahko ponosna na tako krasno uspelo veselico. — Remuneracijo za marljivo gojenje cerkvene glasbe sta dobila od naučnega ministra nadučitelj v Brezovici K. Bene-dik in učiteljica Ivana Zupanec v Fari — Vas. — Iz Paradiža. Soboto, 11. t. m., je poslal ljubljanski magistrat 120 šolskih otrok v Sangrad pri Cerkljah. Župan Hribar je kupil Sangrad od »Mestne posojilnice v Kranju« za 21.000 kron za mestno občino ljubljansko. Oprava Sangrada je stala 23.000 kron, poprava poslopja pa 2.000 kron. Sangrad po svoji legi ni pripraven za počitniško kolonijo, ker leži v dolini, ki je obdana na treh straneh z gorovjem, na četrto stran pa zapira drevje in ovinki zelo ozke doline vsak razcled. Ne vidi se drugam, kot proti nebu. Otroci nimajo igrišča pri Sangradu drugega, kot malo dvorišče in na obe strani strmo se dvigajoče skalnate gozdove. Zato se vsi poznavatelji Sangrada smejejo temu nepremišljenemu podjetju. Kuhanje za ljubljanske otroke v Sangradu je prevzela nadučiteljeva vdova g. Vavken. Otroci se nič kaj dobro ne počutijo v Hribarjevem »Paradižu« in so jih nekaj že tretji dan morali poslati nazaj v Ljubljano. Kako se bodo ostali pohvalili s »Paradižem«, bomo poročali. — Po Dolenjskem je vendar v noči med 15. in 16. julijem padlo nekaj dežja. Skrajni čas je že bil. Vode je vže pomanj-kovalo. Za prašiče je nastopil čas posta, kajti ničesar ni več zrastlo. Treba bi bilo tudi za prašičjerejce pomoči, kakor je obljubljena govedorejcem, sicer na Dolenjskem ne bodo mogli prašičev prerediti. — Zaprli so v Zagrebu hnejitelja kon-cesijoniranega urada za inkasiranje, Štefana Kovjaniča, ker je za svoje klijente inka-sirani denar uporabljal zase. Odškodil je stranke za 30.000 kron. — Insolventen je postal Aleksander Neubauer, trgovec z drobnim in galanterijskim blagom v Osjeku. — Obsojen radi dvoženstva. Te dni je sodni dvor v Osjeku obsodil železniškega paznika Dragotina Goczelna zavoljo dvoženstva, ker se je dal lia Ogrskem civilno poročiti, v Osjeku pa z drugo žensko cerkveno. Goczel in njegova druga »žena« sta obsojena v en mesec zapora in njun zakon je razveljavljen. — Trgovec z dekleti prijet Na kolodvoru v Budimpešti so aretirali trgovca z dekleti Morica Neumanna, ko se ie hotel odpeljati z nekim dekletom v Sarajevo, da jo tam izroči svoji javni hiši. Neumann ima v Budimpešti tri palače. — Nagle smrti je umrl v Atenah profesor krakovskega vseučilišča dr. Vasin-ski, ki je bil namenjen v svrho znanstvenega preiskovanja v Egipt. Ker je bil Va-sinski popolnoma zdrav in zdravniki niso mogli dognati pravega vzroka smrti, je nastal sum, da je poljski učenjak žrtev hudodelstva. Uvedena je stroga preiskava. — Posredovanje kraljice Jelene. »Ce-tinjski Vjesnik« poroča, da je bila izmišljena vest, češ, da je italijanska kraljica posredovala pri svojem očetu, knezu Nikoli, naj bi pomiiostil ljudi, ki so bili nedavno v Cetinju obsojeni zavoljo afere z bombami. — Čebelarska razstava v Rumi bo od 6. do 11. septembra t. I. — Angleška eskadra ostane do 22. t. m. v reškem pristanišču. Z Reke se podajo ladje v Split in Sibenik, ostale odplu-jejo proti Krfu, kjer se vsa eskadra zopet združi. — Hrvaška katoliška in musliinansifaT mladina priredi 19. t. m. skupno veselico v Bosanskem Brodu. Diletanti bodo predstavljali »Hifzi bega«. Ta zgodovinska snov je posneta iz zgodovine, in sicer iz dobe neposredno pred okupacijo. Igro je spisal Ekrern. — Nova madžarska šola na Hrvatskem. Madžarsko šolsko društvo »Julian« je kupilo v Pleternici pri Osjeku stavbišče, kjer zgradi že do prihodnjega šolskega leta šolsko poslopje. — Italijanska deželna gimnazija v Pa-zinu je imela v zadnjem šolskem letu 163 dijakov. Letopis gimnazije pravi, da sta bila med njimi dva Nemca, ostali pa sami Italijani. Ti Italijani pa imajo čudna imena: Babič, Bakarčič, Bajčič, Dušan Biedov, Blaževič, Dujmovič, Glavač, Tuič, Kat-nič, Ivančič, Korovel, Prelac, Trdoslavič, Skopac itd. Sami bodoči janičarji! — Redno prevažanje oseb in popotne prtljage z vozovi po cesti od Zeli am See in Bruck-Fusch v Ferieiten se prične s 1. julijem in se obdrži do 10. oziroma 15. septembra t. 1. Direktna odprava oseb se zvršuje le na podlagi društvenih voznih izkazov. Direktne odprave prtljage med Ferieiten. in železniškimi postajami ni. — Obesil se je v Ostrovici na Hrvatskem 151etni deček Ranko Krneta. Zakaj, ni znano. — V Zatonu na Hrvatskem se je obesil slaboumni Grgo Mrša, ki je bil sam doina. — Pozor na špfrit! Branko Slavinič, sin trgovca Nikole v Petrinji, je v kleti pretakal špirit. Ko je bilo delo končano, se mu je zdelo, da pipe ni dobro zaškrnil. Vrnil se je v klet in prižgal poleg pipe uži-galico, da bi bolje videl. Špirit se vname in raznese sod. Plamen švigne na mladeniča ter ga težko opeče, da je kmalu v strašnih bolečinah umrl. — Toča. V Lepoglavi na Hrvaškem je 15. t. m. padala pol ure strašna toča ter uničila vse pridelke. Ves kraj je bil pokrit z belo plastjo kakor po zimi. — Strela je ubila v Spičkovini, občina Sv. Krič-Začretje, kmeta Jakoba Putanca, ko je stal 14. t. m. na svojem dvorišču. — 20.000 učiteljic je v Avstriji. V primeri z moškimi učiteljskimi močmi jih je 28 odstotkov. — Srebrno poroko je obhajal 16. t. m. poljedelski minister dr. Ebenhoch. — Čudovita podobnost. Iz Prage se nam poroča-: V Pragi biva voditelj ruskih Poljakov Roman Dmowski, ki je tako podoben slovenskemu opernemu pevcu gospodu Navalu-Pogačniku, da ju vsakdo zamenja. Pogačnik bi šel lahko v dumo, pa bi ga vsi imeli za Dmovvskega. Seveda govoriti bi ne smel, ker tako lepega tenorja kot Naval-Pogačnik g. Dmovvski najbrže nima. — Poslanik dr. Miličevič t. Dne 13. t. m. je umrl v Londonu srbski poslanik na angleškem dvoru dr. Miličevič v starosti 39 let. Zadela ga je kap. Miličevič je bil po umoru kralja Aleksandra prvi srbski poslanik v Londonu. Pokojnik spada med najboljše srbske pisatelje. — Trgovsko-obrtni muzej v Zagrebu so te dni obiskali srbski dijaki iz Belgrada pod vodstvom profesorja dra. Marjanovi-ča, ki se je zelo pohvalno izrazil o razstavljenih predmetih. ♦ * * Današnjo številko »Slovenca« prejmo kot zadnjo oni naročniki, ki niso obnovili naročnine do današnjega dne. Pripominjamo pa, da nam dojdeio denarna plačila po položnicah šele 3. ali 4. dan. Štrajk v Medvodah. Danes je pričelo stavkati delavstvo Medvodami v papirnicah družbe Leykam Josefsthal v Medvodah in Goričanih. Nezadovoljnost je trajala že več časa. Stavile so se tudi prošnje na družbo. Ker niso bili odgovori zadovoljni, je pričelo delavstvo štrajkati. O razvoju štrajka bomo objavljali natančna poročila. Danes se je pričel štrajk ob 6. uri zjutraj. Delavci iu delavke so v najlepši red postavili stroje in vse osnažili. Potem so popustili tovarno v Medvodah in šli so medvodski delavci in delavke vse v Go-riče. Tam so delavci tudi zapustili tovarno. Potem so odšli v Presko čisto mirno in v najlepšem redu. Ko smo se nekoliko pogovorili, smo šli zopet v največjem redu v Goriče in Medvode ter sc razšli na svoje domove. Naš lepi red je napravil najboljši vtis. Mirno hočemo vztrajati. Vprašali boste, kdo je naredil štrajk? Odgovor je: trmoglavost našega vodje! Na tovarni so nabiti razglasi, da kdor ne pride na delo, ta bo odpuščen in naj pride ob 6. uri zvečer po bukve. Delavstvo je solidarno^. Štajerske novice. š Novi ptujski okrajni glavar, Weiss pl. Schleussenstein je nastopil svojo službo. Sliši se, da je miroljuben mož. š Shod priredijo Stajercijanci v nedeljo dne 19. julija na Ptuju; ime bo imel »kmečki shod«, ki bi naj razpravljal, kaj storiti za kmeta ob letošnji suši. Seveda bo zopet običajni Linhart gromel proti klerikalcem in farom, ki so krivi vsega, gotovo tudi suše. »Kmečki poslušavci« to je ptujski nemci in nemškutarji pa bodo ploskali! Ako Linhart res hoče kaj storiti za kmečko ljudst., katerega prijatelja se vedno imenuje, naj nastopi proti ptujskim šnopsarjem, ki zastrupljajo uboge poljance in ji hpehajo v nesrečo in pogubo! Seveda, kaj pa bi potem rekel Ornig, žganjar Stra-schill in cela velika šlahta?! Ubogo slovensko ljudstvo, ki noče spoznati, da ga »Stajerc« samo le slepi! š Letošnja suša je pač povsod na Štajerskem huda, a tako strašnih nasledkov ne kaže pač nikjer, kakor na ptujskem polju. Dne 15. iu 10. julija je dež precej na- močil tla, a na mnogih krajih je bilo že skoro prepozno. Najbolj so si ubogi ljudje v skrbeh za živino, kateri cena vedno pada. Ljubljanske novice. lj Ljubljansko s. k. delavstvo pozor ! Jutri v nedeljo, dne 19.-1, m. ob pol 10. dopoldne bo delavski shod v prostorih S. K. S. Z. Spored: Draginja in delavstvo. Poroča Cebulj z Jesenic. Volivna preosnova in delavstvo. Poroča Ivan Nep. Gostinčar. Ij Novo mašo poje jutri, ob 8. uri zjutraj pri sv. Jožefu, v jezuitski rezidenci, č. g. p. Ludovik Dostal S. J. Pelo se bo Mi-sa Solemnls, Ant. Foerster, op. 25, Gradu-alia: Os Justi Ant. Foerster. Offertorium: In Virtute, Mettenleiter. Te Deum, Gruber, op. 1Ž5. lj Novo mašo bo pel jutri v sv. Petra cerkvi č. g. Josip Anžič, tretjeletnik tuk. semenišča, doma iz Hradeckega vasi. Ij Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v torek, dne 21. julija 1908, ob šestih popoldne, v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: Naznanilo predsedstva. Či-tanjc in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročilo mestnega magistrata o prošnjah za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske. Poročevalsec dr. Zar-nik. Poročila personalnega in pravnega odseka: O dopisu osrednjega urada za stanovanjsko reformo radi peticije na gosposko zbornico v zadevi dednega stavbnega prava. Poročevalec dr. Triller. O sklepu občinskega sveta z dne 11. februarja t. 1. glede nemškega dopisovanja c. kr. sodišč mestnemu magistratu. Poročevalec dr. Triller. O zakupni pogodbi, ki jo ima z mestno občino skleniti zakupnik nove restavracije na mestu sedanje »Švicarije«. Poročevalec dr. Triller. Poročila finačne-ga odseka: O računskem sklepu mestnega loterijskega posojila in amortizačnega zaklada tega posojila za I. 1907. Poročevalec Milohnoja. O prošnji vodstva III. mestne deške ljudske šole za prispevek h troškom šolske zastave. Poročevalec Knez. O dopisu mestnega magistrata glede nagrad nekaterim policijskim stražnikom za revizijo neobdavčenih psov. Poročevalec Knez. Poročila stavbnega odseka: O dopisu c. kr. deželne vlade glede spremembe regulačnega načrta v okolici stavbišča za c. kr. obrtno šolo na Prulah. Poročevalec Hanuš. O dopisu mestnega magistrata glede ponudeb za zidarska, tesarska, kleparska in krovska dela ter dobavo vezij in železnih nosilcev za zgradbo novega restavracijskega poslopja mesto dosedanje »Švi-carije«. Poročevalec Hanuš. O razpisu c. kr. dež. vlade glede zgradbe nove smod-nišnice na ljubljanskem polju. Poročevalec Hanuš. O prošnji Vaclava Drapeina in Ivana Kunca za porazdelitev stavbišča št. VII., pare. št. 93 in 95, kat. občine Gradišče na dvoje stavbišč. Poročevalec Hanuš. O dopisu mestnega magistrata glede preureditve kopelji v ubožnici na Karlovski cesti. Poročevalec Hanuš. Poročili šolskega odseka: O nasvetu kuratorija višje dekliške šole, da je na tem zavodu sistemi-zovati dve mesti licejalnih učiteljev. Poročevalec Dimnik. O predlogu mestnega šolskega sveta glede zvišanja dotacije za okrajno učiteljsko knjižnico. Poročevalec Dimnik. Poročilo policijskega odseka o poslovanju gasilnega in reševalnega društva v II. četrtletju 1908. Poročevalec vit. dr. Bleivveis. Poročilo regulačnega odseka o ponudbi Marije Turkove o prodaji njene hiše na Radeckega cesti in odkupa nekaj mestnega sveta v Kometiskega ulicah. Poročevalec Hanuš. Poročilo odseka za olepšavo mesta o samostalnem predlogu občinskega svetnika Franchettija glede določitve imen potom in drevoredom na posestvu Podturnske graščine. Poročevalec Bergant. Poročila direktorija mestne elektrarne: O dopisu upraviteljstva mestne elektrarne glede nabave novih podzemeljskih kabljev. Poročevalec Šubic. O računskem sklepu cestne električne železnice v Ljubljani za obratno leto 1907. Poročevalec Šubic. O dopisu upraviteljstva mestne elektrarne glede zavarovanja akumulatorske baterije. Poročevalec Hanuš. 11 Tajne seje: Naznanila predsedstva. Či-tanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročili personalnega in pravnega odseka: O prošnji nekega policijskega uslužbenca za vštetje izven mestne službe prebitih let v pokojnino. Poročevalec dr. Triller. O prošnji dveh mestnih uradnikov za priznanje pravice do pokojnine. Poročevalec dr. Triller. Poročilo šolskega odseka o prošnjah za razpisano službo učitelja matematike in fizike na mestnem dekliškem liceji. Poročevalec Dimnik. Poročila obrtnega odseka: O prošnji Josipa Turka za koncesijo za pogrebni zavod. Poročevalec Franchetti. O prošnji Jana Chalupnika za koncesijo za točenje piva. Poročevalec Franchetti. O prošnji Josipa Černiča za koncesijo za žganjetoč. Poročevalec Franchetti. lj Društvu za otroško varstvo In mladinsko skrb je naklonila Kranjska stavbena družba 200 K kot jubilejni dar. Nadalje mu je poslal gosp. Jos. Furlan, odvetnik v Ljubljani, 10 K vsled neke kazenske poravnave. lj Na kaj čakajo? Na Poljanski cesti št. 17. je takozvana slepa postaja električne železnice. Voz ostane le, če da kdo vozniku znamenje ali pa če hoče kak potnik izstopiti., Prej, dokler ni bilo otvorjeno novo gimnazijsko poslopje ob Poljanski cesti, se je le malokdo ustavil, a zdaj je stvar drugačna. Osobito pred novo gimnazijo bi marsikdo rad izstopil ali pa vstopil, a uprava cestne železnice je tako komod-na, da ne napravi trajne postaje pred novo gimnazijo na Poljanski cesti, dasi bi bil že za to skrajen čas. Če se vodstvo električne cestne železnice v svojo lastno korist tako malo zanima za potrebne izpremembe, ni prav nič čudnega, da napravlja v Ljubljani slabo kupčijo. lj Nepreviden voznik. Ko so danes premikali na južnem kolodvoru ob rezervni kurilnici železniške vozove, je zapeljal ob rampi na tir nek hlapec voz opeke na železniški tir. Premikajoči se vozovi so zadeli v zadnji konec hlapčevega voza in ga popolnoma zdrobili. lj Pobegla vojaka. Dne 16. t. m. je pobegnil prostak 27. domobranskega pešpol-ka Leopold Štrukelj, včeraj pa dragonec Dragotin Pavlič. Oba sta pobegnila v vojaški obleki. lj Nepošten najditelj. Pred nekaj časom je našel v Vegovih ulicah nek deček srebrno žensko uro s zlatim robom in si jo z vednostjo svojih starišev pridržal. Policija je dečku uro vzela in se naj lastnik ure zglasi pri policijskem uradu soba št. 5. Ij Atlet in bikoborivec Hektor Tiberi-us se bo jutri. 19. t. m., produciral v posebni areni na Dunajski cesti na vrtu stare bolnišnice. Tiberius je lep mlad človek z izredno razvitimi mišicami, da bi pa toliko zmogel, kolikor napoveduje, bi človek ne verjel, ako bi ne bral v vseh listih iz Italije. Španije, Grške in Egipta, s kako izrednimi močmi razpolaga ta atlet. Zmaga štiri bike, vzdigne dva avtomobila na enkrat, enega opirajoč se z rameni, drugega z boki, razbije velike kamne z roko in nosi naenkrat osem oseb. Obeta se torej velik in zanimiv užitek, zlasti pri bikoborbi, ki je za nas nekaj redkega. lj V »Unionu« se je nastanil poveljnik vojne šole. generalni maior Pavel Pu-hallo. lj Zatekel se je danes ponoči srednje velik pes volčje pasme. Krog vratu ima močan jermen. Kdor ga dovede lastniku g. Iv. Ogrinu na Karlovski cesti štev. 5, dobi primerno nagrado. Razne stvari. Povodnji v Galiciji. V Juszczyni je nastala povodenj, ker se je utrgal oblak. Utonilo je nad 20 oseb, med njimi štiri rodbine. Voda je odplavila več hiš in veliko živine. V vasi Sucha je odplavljenih 50 hiš. Utonilo je do 22 oseb. Obsojena bankirja. Monakovsko porotno sodišče je obsodilo bivša bankirja Lipperta in Steina zaradi poneverjenj in ponarejanja v dveletno in pol, oziroma v triletno ječo. Mati in dva sina utonila. Pri kopanju je odnesla voda v Beuth-nu devet in enajst let stara brata Heide-priti, mati je skočila za sinovoma, da ju reši, a zaman. Utonila sta brata z materjo. Odgodenje Eulenburgove sodne razprave. Sodišče je sklenilo, da se odgodi razprava proti Eulenburgu z ozirom na kne-ževo zdravstveno stanje na negotov čas. dasi je Eulenburg ugovarjal. Knez ostane v preiskovalnem zaporu. Sodijo, da Eulenburg prej umre, kakor da bo mogoče nadaljevati razpravo. Praharna zletela v zrak. V Tacomi (VVashington), Sev. Amerika, se je vnel pri nakladanju smodnik. Praharna je zletela v zrak. Ubitih je devet oseb. Žalostna statistika. Po neki oficielni statistiki, ki je te dni izšla, je bilo v Italiji leta 1830 6979 mladoletnih zločincev, leta 1840 9018, leta 1850 13.910, leta 1860 18.562, leta 1870 19.584, leta 1880 22.319, leta 1890 27.309, leta 1900 30.485. leta 1905 31.411. Nesreča pri slavnosti. V Crutcu na Francoskem so ob narodni slavnosti streljali z nekega starega topa, ki je razpoči! in smrtnonevarno ranil sedem mladih oseb. Telefonska In brzojavna porotna SUŠA NA KRANJSKEM IN V POKRAJINAH. Dunaj, 18. julija. V imenu »Slovenskega kluba« interveniral je dr. Šusteršič najodločneje pri ministrskemu predsedniku baronu Becku, poljedelskem in finančnem ministru za nujno in izdatno podporo po suši prizadetim kmetovalcem. Poljedelski minister je v ta namen zahteval od finančnega ministra za sedaj, v svrho takojšjnje pomoči tri milijone kron, pridržujoč si nadaljne zahteve, kakor hitro dobi natančnejša poročila o obsegu škode. Potem sledi nadaljna, obsežnejša in krepkejša podpora. Deželne vlade dobe odkazano od osrednje vlade gotove svote in stvar deželnih vlad bode, ukreniti primerno podrobno akcijo v sporazumu s kmetijskimi korporacijami. Utegne se postopati tako, da se nabavi za vsako deželo seno, ki se potem po znižani ceni odda prizadetim kmetovalcem. Pri tem bo treba blago dati na upanje, ker velika večina kmetovalcev sedaj nima plačilnih sredstev. Najbolje bo, da se akcija spelje s pomočjo posojilnic. — V tej smeri gredo prizadevanja »Slovenskega kluba«. Utemeljeno upanje je, da to prizadevanje ne bo brez vspeha. MINISTRSKI SVET. Dunaj, 18. julija. Tu se je vršil ministrski svet. Derschatta in Korytowski se po-dasta v Ischl cesarju poročat. POTRESI V SEVERNI ITALIJI. Benetke, 18. julija. V severni Italiji so se pojavili potresi. Več hiš je poškodovanih. dimniki so razrušeni, ljudje prenočujejo na prostem. SESTANKI. Severnik, 18. julija. Tu sta danes konferirala avstrijski minister za zunanje zadeve Aehrenthal in rumunski ministrski predsednik Sturdza. SLOVANSKA KONFERENCA. Praga, 18. julija. V včerajšnji seji je Hrvat Stjepan Radič tako silno napadal Srbe, da so mu morali besedo vzeti. Med Poljaki in Rusi sporazumljenje vedno bolj napreduje. Pri skupščini nacionalnosoci-alne stranke Klofačeve so se Poljaki z Rusi objemali in poljubovali. Aranžirali so velik izprevod, pojoč slovanske pesmi. Kraševski je povdarjal, da mora ta vek imeti signaturo vseslovanskega gibanja. 700 DELAVCEV ODPUŠČENIH. Brno, 18. julija. Tu so iz tovarne za usnje zaradi štrajka odpustili vseh 700 delavcev. II. potovanje avstrijskega Lloyda na sever. Med 3. in 31. avgustom se vrši drugo potovanje na sever avstr. Lloyda iz Kiela na Norveško, Špicberge in v pokrajino večnega ledu. Cena vožnii z oskrbo od 700 K višje. Nadaljno potovanje je namenjeno v važnejša kopališka mesta atlantskega oceana. Natančnejša pojasnila daje Ed. Kristan in R. Ranzinger v Ljubljani ter glavna agentura avstr. Lloyda, Dunaj I., Karntnerring 6. TRŽNE CENE. Budimpešta 18. julija. Pšenica za oktober......11-21 Rž za okt..........9 40 Oves za okt....... . 8'40 Koruza za maj I. 1909 ..........7 37 Koruza za julij........7 60 Efektiv: 10 višje. Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni ,in nepozabni oče, gospod Ivan Ev. Bobek, okr. zdravnik v p. in hišni posestnik danes ob 11. uri ponoči, v 89. letu starosti po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti, ves vdan v voljo božjo mirno zaspal v Gospodu. Pogreb se vrši 18. julija ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti št. 75 v Ribnici na pokopališče k Sv. Trojici v Hrovačo. Dragega rajniha priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Ribnica, dne 16. julija 1908. Alojz'j, župnik, — Anton, bančni uradnik v New-Jorku, — Fr. Vladi mir, frančiškan, sinovi, — Anica, hči. Nfleteopologično poročilo. /iSina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm 3 Cu »p»-•maj* Stu). too-mrtrm t mm Temperatur* Celilja V«te«rl B*t» Ha 17 9. mvoč. 7113 18 4 sr jzah. deL obl. 18 7. zjutr- 29 0 153 si. j| vzh. s 00 aj. pop. 27 2 22 8 sL svzh. obL Srednja včerajšnja temp. 18 5'. norm 19 8*. Zahvala. Podpisani Matija Mostar, posestnik v Rudniku, štejem si v prijetno dolžnost, da izrekam slavnej francosko-ojrskl zavarovalnici (Franko-Hongruise), pri kateri sem bil za svoj, dne 15. junija 1.1. popolnoma pogoreli kozolec zavarovan, najtoplejšo zahvalo, da mi je po svojem glavnem zastopniku v Ljubljani, gospodu Alfredu Ledeniku zavarovalno svoto točno in brez vsakoršnega odbitka izplačala. Hkrati prigoročam to zavarovalnico vsakomur ki se želi zavarovati. 1740 l—1 Rudnik, dne 17. julija 1908. Matija Mostar m. p. Žen i te v. Gospica, mlada izobražena, 3 denarjem, se Želi Seznaniti v svrho jenitve 3 gosp. uradnikom ali profesorjem. Ponudbe s sliko je pošiljali do 25. t. m. pod šifro „2.ofija" poste restante Podnart. 1751 1-1 Proda se f*GCGpt za fini s zeliščni liker, s Pisma pod „liker" na upravništvo tega lista. 1745 3-1 rgitoiraiaifaifaipipijaip^ O ' Q O Ženitvena ponudba. O Varčen soliden samski moj, srednje O Varčen soliden samski moj, srednje S starosti, ki poseduje krojaštvo, nekaj de- |=j| SEj narja ter trgovsko obrt (mešane strokej, {jEjJ jeli tem potom v svrho jsnituc znanja j !=} JS gospodično v starosti 24 do 36 let, ka- j=j SS tera ima hišno posestvo, enak obrt ali ~~ rera ima nisno posestvo, enai; oorr au —— voljo svoto denarja. Vdove niso izključene. 1746 1-1 O Prijavne ponudbe s polnim naslovom 55{ }=jj do 25. t. m. pod ,,Gotova sreča" na gj jgj upravništvo „Slovenca". 1746 1 — 1 gjj O VINO izvrstno, iz vinskih goric, slavnih izza časa Rimljanov, ležečih na morski obali Izola-Pirano, je naprodaj v kleteh poštenih slovenskih kmetov. Posreduje in za pristnost jamči: »Kmečka gospodarska zadruga v Medoftih (Korte)« pošta Pirano — železniS. postaja Por-torose (Istra). Cena belemu (rumenemu) vinu od 28—32 K hekto. Cena črnemu (isterski refoško) od 25 — 27 K hekto postavljeno na postajo. 1647 2 alkalična kislina iot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh dežnih 111 jri protinu. želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača. Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti sastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri MihAel Kastner-ju in Peter Lassnikn-LJublJana. 114 52—29 Dečka, kateri je izvršil štirirazredno ljudsko šolo z dobrim spričevalom in je lepega vedenja, sprejmem za UČENCA v trgouino z mešanim blagom. Ivan Traun, Marija Novastifta 1752 pri Ptuju. 3—1 Odvetniška pisarna dr. Mat. Pretnarja in dr. Fr. Brnčiča v Trstu, Via Nuova 13, sprejme s 1. septembrom ali tudi prej 1738 3—1 koncipijenta ki razume italijansko, in spretnega sten o grafa. Stenografi-strojepisci imajo prednost. 000000000000000000 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Domači zajci ze rejo razne najboljše pasme 1712 se prodajo pri 3—1 vrtnarju Kobilca, Ljubljana, Dunajska cesta št. 25. 000000000000000000 Z mizarska pomočnika sprejmem takoj v trajno delo. Anton Hrovat — mizar v Žirovnici 1744 na Gorenjskem. 1 — 1 Dobro izvežban : : v najboljših letih, išče službe pri kaki večji župni cerkvi. Naslov pove upravništvo „Slovenca\ i763 3_! Kje se dobe najboljši poljedelski stroji, kakor mlatilnice, gepeljni, slamo rcznice, čistilnice, preSe za sadje i. t. d. 1739 1 Edino le pri: FR. STUPICA v Ljubljani, Mar. Terezije cesta štev. I., Valvazorjev trg Stev. 6. in zakaj: zato, ker so dotični stroji: iz najboljših tovarn sveta, najbolje sestavljeni, ker se istih proda na tisoče in tisoče komadov in se ravno radi tega, ker se jih izdeluje v velikih množinah, dobivajo po nizkih cenah. Moji stroji so povsod jako priljubljeni. — Obračajte se na mojo tvrdko pri nakupu stavbenih po» trebščin, portland-cementa, traverz, železniških šin in druge različne železnine in raznega orodja, nagrobnih križev, tehtnic. Razpis službe rajnika. 1736 2-1 Podpisano županstvo razpisuje mesto tajnika z letno plačo 900 K. Prosilcem zmožnim obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi ter z dokazili usposobljenosti ter spričevali v dosedanjem službovanju je doposlati do 15. avgusta 1908 1.1. Nastop službe I. oktobra 1908, Županstvo Radeče, dnč 15. julija 1908. A. Iiižnar, župan. UTaziianigo preselitve. Uljudno naznanjam čast. duhovščini, slav. p. n. občinstvu in stavbinskim mojstrom, da sem se preselil z Gline pri Ljubljani na Tržaško cesto štev. 21 (Weiserjeva hiša) ter sc priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem po zmernih cenah. S spoštovanjem Mihael Ofilak, mizarski mojster. 1605 3-2 Elektriška družba A. E. G. UNION. Tehnična pisarna Ljubljana, Knaflove ulice št. 5. Popolne eiektriške naprave vsake vrste za razsvetljvo in prenos moči. Dinamo, elektromotorji, ventilatorji i. t. d., za enakomerni, izmenični in vrtilni tok. Stroji za vse industrijske svrhe. Inštalacijski materajal, žarnice, obločnice. 1754 3—1 HAZNANILO IN PRIPOROČILO. Ivana Gande naznanja slav. občinstvu zlasti izletnikom, da se je preselila s svojo kavarno iz hiše št. 112 v Tržiču v hišo št. 161 ravno tam. kjer bo imela tudi 1747 1 — 1 gostilno, im Zahvaljuje se svojim gostom za njihovo naklonjenost, priporoča svojo kavarno, ki se nahaja v popolnoma prenovljenih prostorih in svojo gostilno v obilen obisk in zagotavlja, da bo postregla svojim gostom z najboljšimi mrzlimi in gorkimi jedili, izbranimi pijačami in okrepčili. V kavarni so slovenski in nemški časopisi in nov biljard. Oklic 167/8ed Sk'epa kf' okraine£a sod'šča v Ljubljani z dne 14. julija 1908 opr. štev. Nc 1. —j— se vrši dne 24. julija 1908 ob 10. uri dopoldne na lici mesta, Ljubljana, Metelkove ulice hiš. št. 4 prostovoljna sodna dražba zemljišča gospe Lucije Kopač vlož. štev. 165 kat. obč. Petersko predmestje 1. del. Navedenemu zemljišču pripisane parcele se bodo prodajale v treh oddelkih- 1. pare. št 174/1 vrt in 122/9 gospodarsko poslopje, vzklicna cena 30 000 K. 2. pare. štev. 122/10 hiša, delavnica, svinjak in dvorišče ter štev. 174/2 vrt vzklicna cena 28.000 K. 3 pare. štev. 122/3 hiša, gospodarsko poslopje in dvorišče, vzklicna cena 42.000 K. Vsak ponudnik ima izročiti pred ponudkom na roke sodnega komisarja kot vadij IO0/0 vzklicne cene, tedaj ad 1. 3000 K, ad 2. 2800 K in ad 3. 4200 K v gotovini ali pupilarnovarnih vrednostnih papirjih, ali vložnih knjižicah tuzemskih hranilnic ali posojilnic z neomejeno zavezo. Najvišje ponudke je treba plačati do prvega septembra 1908 na roke podpisanega sodnega komisarja. Dražbeni pogoji in zemljeknjižni izvlečki se lahko vpogledajo v uradnih urah v pisarni c. kr. notarja dr. Fran-a Vok v Ljubljani. Lastnici se pridrži pravica po sklepu dražbe najvišji ponudek potrditi ali odkloniti Ljubljana, dne 18. julija 1908. Dr. Fraan llok 1748 3 — 1 0. kp. notar kot sodni komisar. Št. 1110. Razglas. 173:5 3-1 Radi oddaje zgradbe enorazrednega novega šolskega poslopja v Stari-Lipi razpisuje se ofertna obravnava in zmanjševalna dražba na dan 29. julija 1908 ob II. uri dopol. v občinski pisarni na Vinici ozir. cb 10. uri dopoldan na licu mesta v Novi Lipi. Pismenim z 1 K kolekovanim ponudbam naj se priloži 100/0 varščina troškov tega dela ali pa vseh del na katere se ponudba glasi, ter se ima ponudilo zapisati z črkami in besedami kakor tudi naj iste obsegajo izrečno opombo, da so dotičnemu ofe-rentu vsi pogoji, troškovnik in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže. Stavbena dela so naslednje proračunjena: 1. zidarsko delo na..............9265 K 94 v 2. kamnoseško delo na............435 , 04 , 3. tesarsko „ ..............3797 „ 23 l 4. mizarsko „ .............1030 „ — „ 5. ključavničarsko delo na..........1343 6. kleparsko delo na 7 pleskarsko „ 8. slikarsko , 9. steklarsko 10. pečarsko „ 11. notranja oprava 386 229 68 202 305 430 19 32 83 25 29 Skupna vsota . 17493 K — v Take ponudbe se bodo sprejemale pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Črnomlju le do dneva obravnave, na pozneje došle ponudbe se sploh ne bo oziralo. Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo lahko ogleda v navadnih urah pri podpisani oblasti. C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 8. julija 1908. MM R.fl.Lister*Co. 17371-1 ar. 1 om, zav. Dunaj 11.13, HESerlES. 10 i$če za svoje prvorazredne posBemoimke sposobne agente pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe je poslati na gor. naslov. — ** si usoja javiti, da je promet premoga po novi železnici iz Šentjanža (Karmelj) črez Trebnje v Ljubljano že vpeljan. Ker se bo družba v korist odjemalcev izognila pre-kupovanju premoga za Kranjsko, naj se cenjeni odjemalci našega premoga izvolijo pravočasno obračati naravnost na ravnateljstvo Šentjanške pre-mogokopne družbe v ^Carmelju —■ posta Tržišče, Dolenjsko. Predstav« se uršijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne. Kinematograf EDISON s 8 Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa". s s ®T Danes v soboto nov spored, 168 lfsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-i t žani ceni. i g zidane hiša in nekaj zemljišča v Krtini pri Domžalah. Hiša ima lepo lego ter je pripravna za trgovino, gostilno, kakor tudi za vsako drugo obrt. Tretjino pogojne cene bi bilo plačati takoj, ostanek pa v letnih obrokih. Natančneje se poizve pri dr. Pirou, odvetniška pisarna v Ljubljani. 1257 24—18 l^iiskc^! Lancaster od K 26'—, Flobert-pu&ke od K 8 50, pi&tole od K 150, samokresi od K5'-. s Popravila ceno. — llustrovani ceniki franko. :: F. DUŠEK v Opočno štev. 77 1631 ob državni železnici, Češko. 3 1 Gimmzijslii bonoikt m benediktinskega samostana Št. Poul. ||2 V lepi zdravi legi v lavantinski K; dolini, Koroško, (ob državni gi železnici Zelt\veg-Celje.) Jav-|gj na, popolna gimnazija in za-||j sebni pripravijavnitečaj. Kon-vikt je vsled prezidave znatno fij povečan; razsežne naprave za E! mladinske igre in telesne vaje; S najmodernejše kopalne pri-||j prave, elektriška razsvetljava HI itd. Za pevce znižane cene. |gj Prospekti se dobe pri pred-£3 stojništvu konvikta. 1316 8-8 sme ANTON BRESKVAR stavbeni ključar Ljubljana, Florijaoske alice 9. Priporočam se slav. občinstvu, kakor tudi čast. duhovščini za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor: ograje za grobove, križe, obhajilne mize, navadne ograje, ograje iz žic, vrata, zaio^a štedilnikov, kurjavne in pepelne vratice, zapahe dimnikov, strelovode, za- rj store na valjcih itd. Priporočam se tudi za vsakovrstna [j popravila, katera izvršujem hitro |r 1524 in po nizkih cenah. 6-5 IVAH*PEMQOV padobar. Izdelofttelj illuiiittL naznanja prefiastrtl dufcevKiai, _________ predstojnikom In ctobrotaitoiB, da (e pr«. vx»l znano q 2795 52—M psdobanko delavnico umrlega g. And. R o vseka, Kolodvorske ulict Ifav. 20. Pri porotam te In zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic In prosim za zaupanje. Tekom lOletnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem ti toliko spretnosti, da se bode v pritvodajc ravno tako solidno In ksHtor nogo ie po nizki ceni izdeloval«, kakor s« |« do«eda|. 8 Podpisano društvo Ima še okolu 350 hektolitrov dobrega belega 1643 4—4 prvina-« ter 230 hektolitrov refo&ka na prodajo. Cena po dogovoru. Uzorci na razpolago. Potrošno obrtno gospodarsko :: društvo v Buzetu (Istra). :: Pozor, gostilničarji in trgovci! V bližini Ljubljane v prometnem kraju se iz proste roke radi bolehnosti proda dobro idoča 1685 3—3 trgovina in gostilna z vso opravo in nekaj pohištva. Oboje je brez konkurence, ker v več vaseh okoli nI gostilne ne trgovine, ter je na razpotju, kjer se razcepi cesta. Poslopje je v najboljšem stanu ter je zraven tudi nekaj dobre zemlje. Natančneja pojasnila daje lastnik sam; naslov pove upravništvo »Slovenca". Zastonj zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, sre-brnini itd. Drag. Heger juvelir ia graver. Oslek I. Kapucinska nl.4, (Slrna.) urar, C. kr. oblastveno potrjeno i« s? ucilisce za /trojno risanja branja c7esi/i Ljubljana, Stari trs it.28. 3 Oobi se tudi kroj po životni meri. e Singerjevi šivalni stroji kupujejo naj se le v naših trgovinah, ki se poznajo po tem znaku.] 693 36 Ne dajte se zapeljati po reklami, ki ima edini namen, prodati že rabljene stroje ali take drugih tvrdk, zlorabeče ime Singer, kajti naših bivalnih strojev ne oddajamo prekupovalcem, marveč jih občinstvu naravnost prodajamo. Singer Co., ako. družba za šiv. stroje Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Jikr- 'JML—U^^AlkJ******' | ji******? ir-mK »utr,, t - A ES Stalna toplota 38—40°R. — Sezona od I. junija do zad- M njega septembra. — Zlasti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, H, fi^ ženskim boleznim itd. — Lastnina kneza Thum Taxis-a. £1 Ji 1057 12 Oskrbnistvo Rimskih toplic. H' "Rimske toplice Tržič (Honfalcone) naPrlmorskem. iir- .1K. i »ar- »j*.'*".*« | anH atri. fc. ■ 'M*- c53 :s=x=i=d=szxzz: llSeb.Unterhuber || HI II X II H II Telefon štev. 237. ustanovljeno 1870 lastnik Fr. Benquč v Ljubljani, Dunajska cesta št. 73 nasproti topničarski vojašnici 1566 (io 4) tovarna cementa v Weissenbachu, tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov, podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov priporoča se v izvršitev vseh kamnoseških del in umetnega kamenja (v različnih imitacijah), kakor posamezne dele za fasade, balkone; grobne spomenike itd.; stopnice po naročilu narejene z železno sestavo; cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za popravo vodotokov itd.; plošče iz cementa (Metallique), preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. — Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in Romancement iz NVeissenbacha. — Proračuni zastonj in poštnine prosto. :x=z: mwinit.t*iiHatmii;iiw»wiimiWiiiiitmnmiittMinimm»Hmmi Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo ie slikanje oastekla Avgusta Agnola v Ljubljani a Dunajska cesta it. 13 poleg Jigovca" 58 se priporoča prečastiti duhovščini ia cerkvama predstojnifttvom kakor p. a. občinstvu ia prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva * slikanja nasteklo m stokSarstvo v figuralni in navadni erna-satentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse t najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izber steklenega ia porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, po-4ob, izdelovanje okvirov za podobe itd. mm Harlsi ha proračnai na zahteve zaste^J. Sgtri&v&ia sitgih terriesii 4el m »a rtifelip p. a. »tfjeoalcta t tfki. IU mm f. $p|§ '...'■ 'I i" V,', /•.'"• t > ' I tropinovec kranjski brinjevec Odlikovano v Parizu. se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi kakovosti v veležganjarni in rektifikarni sadja M. Rosner & Co., Ljubljana, Spod. Šiška, poleg Kosler-jeve pivovarne. i• Dekliška družba »ZDRUŽENIH PIVOVAREN" Žalec in Laški *== priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ,Salvator* (črno pivo a la monakovsko). = Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). 1 M>pr«J«me r«5tmirm«r „jtarocin«ga uemo- g. Krii5»iR (T«ltfen 82.) .......—,,» Sprejmeta se !t>58 3-3 2 ticcnca iz boljše hiše pri tvrdki Br. Hlavka, Prešernove ulice 5t. 5 v Ljubljani. Istrska vina Muškat beli, belo vino, teran, rudeče vino, kakor tudi najfinejši tropinovec se dobi pri lastniku Antonu Ferlan dl Glorjlo 1009 24- 24 Rovinj, Istra. Z električnim obru- _ tom urejena tuornica g G. Skrbič § '« Zagreb43*7 © llioa fttev. 40 Q © priporoča svoje slovite solidne in cene ža luzije, lesene, tkane in platnene Z rolete, železne in lesene za- X tvornioe za izložbe in proda- w jalne ter prosi, naj m tej solidni Q tvornici izvoli nakloniti največje za- £ , upanje. Ceniki in proračuni zastonj. £ Slozlaiarsho in podoGarsfvo. r Slavnemu občinstvu, osobito pa vele-častiti duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom vljudno nas nanj ava, da sva pod tvrdko 318 44-2 Sotzlmi. i £e6ar ustanovila kiparsko (podobarsko) obrt ter izdelovanje oltarjev v LJubljani, Turjaški trg št. /- Priporočava se torej sa vsa ta strokovna dela ter pošiljava rasne načrte bres-plačno na vpogled. — Isvrševala bodeva vsako isročeno delo vestno, umetniško, reelno in po smernih cenah, Priznaina pisma so na razpolago. V salogi bodo vedno rasna razpela trn okvirji sa cerkvene in druge podobe. X odličnim spoštovanjem Solziml. d £e6ar pottatarntvo 4n podobmniv. Sajtogakji* ialo|« In ia]raxns> .MM M-S vrstit*j«* Izbiro klavirje? in harmonijev ima Alojzij Kraczmer ladslovalco klavir]«« In sodim za« priseženi zvedenao Ljubljana, Sv. Petra nasip 4t. 4. ! a&BtHBS^ssa&siamiafc Vedno so v »a- toel prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ubtra-nje In popnvljanja mb ilstsmov. Olavno ustop-»tvo dvornih firm L. BBiandorfer m Dunaju, BabrlldarStlngl na Dunaju, Avgust FSrstar » LBbavu, Th. Mannborg v Llpskern. Za vsak pri mepl kupljen klavir docela Jamčim. — Najnižja • Izposojevalnlna. — Delna plaSlla. t ' M Ivan Terdan pleskarstvo Ljubljana, Vegove nlice št 8 se priporoča slavnem« p. a. občinstvu v izvršitev vs«b v pleskarsko obrt »padajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih ia dek o re oljskih del. Posebno s« Se priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohi&tveae pleskarstvo. j ------------mcf m—m M S § H Andrej Zajec cementarna na pešaH, pošta Dol pri LJubljani Prečast. cerkvenim predstojništvom, zasebnikom in podjetnikom priporočam kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, šole, zakristije, veže, kuhinje in hod- mnvairno nlnČAo v raznih barvah nike krasne — illti««iiWlit9 in okus. UZOrcih. Izdelujem tudi raznovrstne stopnice, podboje, krasne križe ^MSS grobne spomenike in okviPIII brušene in polirane kot marmor. — Slavnim cestnim ~ ■ ■ J"f odborom in zasebnikom nudim = rpmotltno (6—40 cm svetlobe) za kanale in vo- bClIlCIllIlC dovode (zlasti Ocentimeterske, namesto dragih železnih in malo trpežnih lesenih cevij), milnje kamne, korita za živino in drugo cementno blago. 692 18 - Ceniki in vzorci na zahtevo. - Jfi mm mm. ti najcenejša in najhitrejša vožnja « Ameriko je s pamiki Severanemškega Uoydn " IZ Bremena Heo-Vorko s cesarskimi brzopamiki Kaiser Wilhelm II. Kronprinz Wilhelm„ ' Kaiser Wilhelm d. mmmem firOBSOo Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. m Natančen zanesljiv poduk In veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2.-86 29 Edvard Tavčar-ju, u KoioduorsKm biicoh 35. nasproti občeznane gostilne ,,Pri starem Tišlerju". Odhod Iz LJubljane Je vsak torek, četrtek In eoboto. Vsa potovanja ko tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba pošten« reelna In nolidn«. Potnikom namenjenim v rapadnn državo kakor: Cotorado, Mexiko, California, Arl-ona, Utab, Wyoming, Nevada, Oregon ia Washington; nudi naš* društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki pruko Bultimor« in na vse ostale dete sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapora, v Avstralijo itd. itd. O tth o o Dl fK «n< o < s 00 N> 09 O Ul VI 5T 3 O 3 a> S ST 00 <09 ro mMMEEEEEEEEMEMMMKMEEg £ „___ "P P H N H H N M N m N N N N m N H m N N N H H H N H 'M na Dunajski cesti štev. 18 regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo 7 lastnem zadružnem domu y LjllbljSlll je imela koncem leta 1907 denarnega prometa ... K 59.197.246*20 upravnega premuženja............K 12,888.795*43 obrestuje hranilne vloge po 4 '|2°|o brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnioa sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 ... K 12,434.933*24. Posojuja na zemljift£a po 5 1/4% * I '/a °/o na amortizacijo ali pa po 51/4 % brez amortizacija } na menice po 6 °/0. Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE 1 vsaki dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. 201 *** 1************** * Lepa zračna 661 19 stanovanja vsake vrste, z 1, 2 ali več sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za pozneje oddajo v novozgrajenih hišah na Predovičevem selu poleg Ljubljane. — Več se izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg 7, v Ljubljani. Optični zavod 13 Fr.P.Zajecfflft priporoča svojo dobro urejeno za-iogo raznih očal, š&ipalcev, daljnogledov, toplomerjev, zrakomerjev itd. 06ala in ščipalci se napravijo natančno po zdravniškem receptu. Popravila to&no in ceno. Velika zaloga pravih švicarskih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine. Nikel ure od gld. l-M) do 10'-Srebrne ure, . 3 00 . 40-— Zlate „ , „ 12 — . ?50'— Zahtevajte moj novi cenik, ki ga pošljem brezplačno. lfljo«M|fttt domačega izdelka priporoča pe n*jnižj) ceni kn kakovosti slavnemu p. n. občinstva prei. duhovSčinl Josip vselim == v Ljubljani ==■ Irri Škofijo ltw. 18. — Stari trf žtei. 4 Prejemov« site* žit?. 1 mt m Pepravttm te&se hm Krasne BLUZE največja Izbira v svili in v drugem modernem :: :: 5 s blagu tudi p« meri. n s s s Vsakovrstna KRILA, PERILO in OTROČJE ===== OBLEKCE - , . v po nafnlžih cenah. is! M. KRIŠTOFIH poroč. BUČAR A Ljubljana, Stari trg itev. 28. /vVi TnhfonnHo brezplačno dopošiliatev mo|ega (lasti lUllitiVUjlC cenika z nad 1000 slikami. - Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago ae vzame nazaj za popolni znesek. Slika '/j nav. velikosti. St. 365 e srebrna dam- ska remont, gi t'S0 St. 322 srebrna moSka remont. S-SG St. 337 srebrna r aldro 16 kamnov 8»— dvojni pla$č 6aS0 Št. 341, srebrna a sidro dvojni plašč 15 kamnov, posebno močna 7—9-80 Anton Rlffmnnn, največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnint. Lzvoi v vse dežele. Maribor I.5., atajarsko. Založnik c. kr. avstr. državnih aradnlkov. Klobuke, cilindre in čepice vnajnovejiih laconah in v velikih Izberah priporoča m 62-28 Ivan Soklič. Pod trenčo ftt. 2. PMtijulik.hlMnlM. Naznanilo in priporočilo. Podpisani vljudno naznanjam, slavnemu občinstvu, da sem sc s svojo notarsko obrtjo preselil no Jelo-Moste. Naročila in poprave pa se sprejemajo 1709 2—2 v Cegnarjevih ulicah v Vodmatu hiša ključarja gospoda Franca Bremoa. Sprejmem takoj enega pomočnika in enega učenca. Toplo se priporočam slavnemu občinstvu za obilna naročila, katera bom točno in solidno izvrševal. Z odličnim spoštovanjem Franc Anžič. kimp 33 CROATIA LL j« edina hrva&ka zavarovalnica osnovana od občine :: svobodnega in kr. glavnega mesta Zagreba. :: CROATIA^® osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje ■ J proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste (hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd ) po jako ugodnih pogojih In nizkih cenah. — Vsa pojasnila daje: 1395 32—8 Glavni zastop „Croatie" y Ljubljani, Kongresni trg 15. M. (Za vsa večja mesta na deieli se i&čejo zastopniki.) M Atelje prvega štajerskega slikarstva na steklo EDUARD STUHL specialist za slikana cerkven«, okna Gradec, Annenstrasse št. 39 nekdanji sotrudnik prvega štajerskega slikarja na steklo KAROLA SCHIRMER v Gradcu 1438 3 se priporoča p. n. prečastiti duhovščini za napravo w slikanih cerkvenih oken v vsakem sloju Ni v figuralni ornamentiki in navadnih preprognih vzorcih v umetni izpeljavi in po solidnih cenah. — Narise In proračune na zahtevo in zastonj. G. Eduard Stuhl, umetni slikar na steklo, je letos postavil tudi v ladji naše nove cerkve 4 slikana okna, ki so kakor ona v minulem letu v svetišču postavljena — slike Srca Jezusovega in Marijinega, — enako jako okusno delo in sicer ste poleg altarja sv. Jožefa na moški strani sliki sv. Frančiška Ser. in sv. Antona Pad., na evangeljski ali ženski strani poleg altarja Matere Božje sliki sv Ane in sv. Magdalene. More in sme se imenovani umetnik za enaka dela vsakemu prav toplo priporočiti. Župni urad v Vodicah 28. novembra 1907. Žužek Simon, župnik G. Eduard Stuhl iz Gradca je napravil za tukajšno župno cerkev sedem oken. Podpisani je prepustil izvršitev dela povsem sodbi in umetniškemu znanju slovitega mojstra. Strokovnjak je sijajno rešil svojo nalogo in zasluži zbok tega najtoplejše priporočilo. Župni urad Stara Loka na Koč. v juniju 1908. Anton Kreiner, župnik. stotine takih spričeval je na razpolago p. n. preč. duhovščini in prosim nadaljne naklonjenosti. j»ooooooooooooooooooo< Najkrajša in najcenejša UOŽIlJtl«flffl Vt IllO z modernimi , velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antwerpen v NewYork je proga rdeče zvezde „Red Star Line". Na naših parnikih: ,Finland", ,Kroonland*; „Vaderland", „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice, po novem urejeno v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminontnega pomena, in traja vožnja 7 dni. C Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Q o C o C C Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo fiez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York. Pojasnila dajo vladno potrjeni zastopnik FRANC DOLENC * Ljubljani, Kolodvorske nlloe odslej itev. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri .Starem tišlerju". 320 46 29 o Naznanilo preselitve. Usojam si častitemu občinstvu naznaniti, da sem svojo delavnico za vpeljavanje vodovodov Iz UolfovM ulic it. 8 premestil s Kolodvorske ulice it. 28, in prosim, da sc mi izvolijo čast. naročila zanaprej pošiljati v novo bivališče. Uverjen sem, da si pridobim in ohranim naklonjenost in zaupanje častitih naročnikov in bilježim z najodličnejšim spoštovanjem 1720 3-3 Anton Achtschin, inštalater vodovodov, Kolodvorske ulice št. 28. Sir domačega Izdelka ki ga ima vedno v zalogi v poljubni množini, najboljši kakovosti ter ceneje kot kjerkoli drugod, priporoča velecenjenemu občinstvu v Ljubljani in okolici 1572 6 velespoštovanjem Mlekarska zveza v Ljubljani. = Hlebi so o6-1 Lastniki: Robort Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi. Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjic, podbojev, lasad, nastavkov itd. Iz različnih kamenov in oementa. ftpeoijalna delavnioa in podobarski atelije n umetna cerkvena dela kakor: altarjev, priinlc, obhajilnih miz, krstnih In kropilnih kamnov Itd. Tlakovanje cerkva, dvoran, In hodnikov s lamotnlm ali cementnim tlakom Izdelouanle pohištvenih plošč ic različnih tar najbolj idočih marmornih vrst T Tftsk oblikah Mnooobrojno zaloga grobnih I spomenikov I U različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in po najnltjih osnih. I naprava I tidaiih ali betoni-ranih rodbinskih rakov (grobišč) Popravljanja spomenikov ter udela vanJa napisov v iste Bmienje. pellranj« la strugan|e kameni ( itrsji Strokovno dovršene risb« in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno Vstenortjun* /. f94X Slikanja napisov Slivi in pohištvena pleskarja. Velika zbirk« dr. SchOnfeldovth v tubah z« akadem. slikarje. ElekrKiil obrat Tovarna ln prodaja oljnatih barv, firneža In laka Brata Eberl, Ljubljana prodkjalna In kempfolri Telefon 154. Ptlavnlcai Miklošičeva cesta št. 6 , w Igriške ulic« št. S UttmnorUeno /. 1842. Zaloga čoplčev za pleskar}«, slikarje In zidarje, fttedllnega mazila aa hrastove pode, karbollneja Itd. Priporočava se tudi sL občinstva u vsa ▼ aajiao stroko spadajoče delo ▼ atesta la aa deželi kot priznane reelno in fine pe najnižjih eenafc. 76» «a—ao Izvršuje vse s bančne s s posle. s 1246 52-9 J. C. May erf Ljubljana, Stritarjeve ulice. = Banka an menjalnica. = Hanillllktliriia trg-ovlira na debelo in drobno. s Zaloga s vseh vrat sakna, platna ter manufakturnega s blaga. s VZAJEMNO fC®»nejresni trg 19 0 DRUŠTVO 0 LJUBLJANI registrovana zadruga z omejenim poroštvom »i Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4 31 O 4 to je: daje za 200 kron 0 9 kron 50 vin. na leto. Drugft hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanfe prekinilo. NajHigurneJilA prilika, asa dtede^j«! v Kanonik J. Sušnih 1. r., podpredsednik. Hentni davek pl»6n hranilnica sama Kanonik A. Kalan i. r., predsednik. r»4» »8—i 31|f ANf A za Romno-UtUlVb seiko obrt 1625 3n sprejme takoj turdKa Fellx Toman, Ljubljana. 5G00 urzaston] . brezplačno in poit. prosto. Kron I Rosk. pat 3 - budnka srebr. rosk. ielez. . 7 — erebr. dvoj. Kron . 2-40 sveteč« . . 3-— z bitj n. zv .■>•— plašč 8 _ J kuhinjska . S'— Kron ura z nihal. 7 — z bitj. n. zv. 9'— z budilko 10' — z godbo 18 — Izvirne Ornega, Schnffhauien, GlushCtte, Hcllos, Amalla, c. kr. preizk. od K 13, kakor tudi zlatnina in ■ rebrnlna po izv.tov. cenah. 3letno Jamstvo. Zamena ali denar nazaj. Jl»rK»rnmHtr. 27 70, v lastni hiii Zapriseženi cenilec in veščak. — Največja in najstarejša tvrdka. - Ustanov. 1840. — S000 slik v katalogu zastonj 1300 in franko. Mqx Bohnel, Dunaj,v" Franja Suhadolc. Ljubljana, Rimska cesta 9 si usoja naznaniti pre«. cerkvenim predstojništvom in slav. p. n. občinstvu, da izdeluje po najnižjih cenah : cerkvene paramente -j zastave, bandera, trakove, velume, Atole, altarne prte. 1352 10-9 Starim, uitu ia kmtrik-lijik« UjiiiTiičant?«. BldrnllCm Udri io sesollti Josip Weibl J. Sprcitztr-ja iasl. IJUBLJUII, Slanikifi ilici 4 priporoča aa alanama okfliaafm ki praburtltt tahovttni v ladalovanja ml v t* strok, ifi-UJoiih pradmitov; U6a. amreija na atraj, obhajila. aUxa, a^raja aa ■dr.4T.ra abaajaa amraftja, vataa vr.ta, balkoni, veranda, itolpna krlia, Atadllmlka, rtr.l«. vod«, Salama .kma, ialaua atol. it*. •pMUallteta: valjiAal laat.rt ta aolata. plahta pa n^Bovaji«. aiataaa« s ■aa.dvtgBlaM * IM9 U-M a p« rani br« vijakov. im Deshenshl Ljubljana :: kupuje :: :: smrekove in :: hrastove hlode franko drž. kolodvor :: Ljubljana. :: Ponudbe naj se pošiljajo: parna žaga Deghenghl 2157 Ljubljana. 44 Velika ^ ee > i •« Priznano najboljša delavnica t t •• aa aa zaloga oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predmetu označene = cene. = A. Hunc, Ljubljana, Dvorni trg št. 3. za izdelovanje oblek po meri. Velika zaloga domačega in pristno an-:: gleškega blaga. : 595 41 Mesarija. Pri rudni&kem konsumnem društvu v Kočevju je popolniti mesto sposobnega 1576 2-2 ■§BF" mesarja, ""Hi Želi se moža srednje starosti, samskega stanu, vojaščine prostega ter veščega slovenščine in nemščine. Biti mora dober na-kupovalec in znati dobro porabiti drobnarijo. Začetna plača K 80— poleg prostega stanovanja, svečave in kurjave. Mogoče je oddati mesarijo tudi v najem. Ponudbe naj se pošiljajo na zgoranje društvo. Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ, sodar.ski mojster v Ljubljani, Trnovo. 298S _ ji;lill|i!||l //£.>/ni/rt t > L meri/eo Jčateri želijo Oc bn \ po ceni in /«'/. upravne pristojbine. Financiranj« javnih podjetij. Emisija lastnih 4*/. ban-. | kovnih obligacij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije. Del. kap. 7,000.000-— H g Telegrami: »Sporobanka". S. 2 Deponiranje kavcij Ia f - vadij raznih vrst. . ■ Eakont menjic sam« _ | denarnih zavodov. g ■ Bankovnc Informacij. 3 in svete brezplačno. 12H2 17 Ponudimo vsako poljubno množino: zidarske strojne opeke, portland-cement najboljše vrste, VS^JS^JSSSL SfeK Peči> štedilniki i« drugi stavb, materij al. F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana. Izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik. Tisk »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Ivan Štefe.