Številka 192 Trst, v soboto 14. julija 1906 Tečaj XXXI Izhaja vsaki dan m on isftsiftl ii jrauiKia od 5. un, ob poiBdeliSit en 9. in sitmi. i'o^&mičce Številke te prodajajo po 3 nvč (6 stotink) » neregih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, Petru, Sežani, Nabrežini, 6t. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. tae cfiasov »e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm t; za trgovinske in obrtne oglase po 30 stat.; i & c smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov (o 50 etot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K 20, vsaka na-daljna vrh ta K 2. Mali oglasi po 3 st. beseda, najmanj pa :c 40 fetot. — Oglase sprejema inseratni oddelek uprave Ečinott". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasil« političnega društva „Edinost1 za Primorsko. V edinosti Je moč t Mesečna priloga: „.SLOVENSKI TEHNIK". Naroftnlna znal* sa vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 nesece 6 K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: nI. Giorgto Galattl 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost-4. — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Uiorgio G alatu št. 18. Poitno-hranilnlčnl račun št. 841.652. sccoc? ■Uf. 1167. ■ ■. Poziv na JAVNI SHOD ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. t. in. v prostoriji „Narodnega doma" pri sv. Ivanu z dnevnim redom : „Napisi na novi železniški progi na tržaškem ozemlju**. Na ^hodu bo sodelovalo tudi polit. dr. ,Edinost4. Začetek ob 10 7?* uri predpoludne. Iz Dalipacije. Vprašanje o italijanskem mandatu za v lmacijo je bilo kakor naročeno od .'zgoraj, da bi prineslo v deželo zmešnjavo v času, ko jreševanje družili problemov zahtevalo jed-nodušnosti in soglasja vseli rodoljubov iz vseli strank. Kakor je že zuauo, je parlamentarni odsek za volilno reformo odločno odklonil italijanske zahteve. In res priznavajo tudi trez-neji italijanaši sami v naši pokrajini, da v parlamentu ni mesta za poslanca di 15.000 parlanti 1" italiano. Vaš „Piccolo" dvomi na iskrenosti statistik, ki so jih sestavile ponarodjene občine, pak se sklicuje na tiste blažene čase, ko je signoria paševala v teli krajih. Da, tedaj je bilo res mnogo več uradnih italijanašev, nego jili je danes. Ali — tempora mutantur ! In to opaža tudi vaš židovčič, ki je v strašnih skrbeh za „čisti italijanski karakter*4 Trsta in Istre. Ampak tu ne gre za število, za kulturo in gospodarski položaj italijanašev nasproti Hrvatom in Srbom. Tako napadajo Italijani tudi sedaj, ko so jih nade prevarile, v svojem besnilu na zadarskih ulicah vsakogar, ki si dovoljuje na potu govoriti hrvatski. Zadnji streljaji italijanašev ob smrtni uri ne delajo skrbi naši javnosti radi njih samih, ker o bodočnosti dežele bodo odločali jedino in izključno Hrvatje in Srbi; ali mi obžalju-jemo, da se ni našel način, da bi se ohranila sloga za oni veliki dan, ki se bliža, ko bi imela zagrmeti vsa Dalmacija; mi hočemo ujedinjenje s Hrvatsko! Večina je tega menenja, da se radi tega ni mogel žrtvovati en mandat za italijanaše. Ali našla se je neka stranka v hrvatskih vrstah, ki se je odločneje angažirala za italijanski mandat, nego-li italijanaši sami. Tem pesniškim politikom na čelu stoji dr. S m o d 1 a k a, ki bi hotel biti realist. On tolmači politiko realnosti preveč humanitarno, ponavljamo: pesniški; zato prehaja v svoji polemiški kampanji (v „Slobodi'1) iz PODLISTEK. Utisi iz Italije- Spomini s pota. Piše Franjo Krašovec. HI. Cvetoča mesta in plodovitne pokrajine so padale pod svincem in ognjem sovražnih vo-jev v razvaline in pepel, nad tvojo gladino so si zadavali sovražni narodi smrt in pogubo, in glej, o morje : vse to kakor bi se niti ne tikalo tvojega veličanstva ! Vse to školjčišče sovražnih brodov si položilo k večnemu počitku v neskončne gladine svojih pozemeljskih prostorov in nad njimi si zaloviio večno po-zabnost ! Nobenemu carju in kralju se ne podvrgavaš! Koliko je izteklo plemenitega krvnega soka za neznatne deželice kontinenta ! Ti pa si nepremagljivo : kakor se te ne more polastiti noben narod in noben kralj, tako meriš z enako pravičnostjo vsem. Ti služiš vsem narodom in deželam, vsem, ki se podajajo na tvoje širne gladine ! In ako »e v tvojein kraljestvu spoprimljata dva, ki sta se na suhem zavidala, smehlja se tvoje ekstrema v ekstrem. Radi sloge z italijanaši ruši dr. Smodlaka (prav nerazsodno) — slogo Hrvatov. In po zaslugi sangviničnega temperamenta njegovega imajo danes Dalmatinci staro srečo, da se na veliko borbo, ki jih čaka, pripravljajo s čitanjem — grdih osebnih polemik v vseh novinah pokrajine. To klanje po časopisih dalo je povoda „Hrv. Dnevniku" v Serajevu za trditev, daje mlada hrvatska inteligencija v Hrvatski prešla v italijanski tabor, ko se v hrvatskem ne da izvojevati ujedinjenje. Tu imamo zopet en dokaz več, kako pretirana resnost meji na komičnost. Vsakako pa stoji, da se hrvatski poslanci na Dunaju niso vsikdar vedli tako, kakor je zahteval duh nove, protidunajske politike Hrvatov, pak je tudi samo vodstvo „Hrvatske stranke" obsodilo njihovo vedenje. Ali radi tega ni še opravičeno pisarenje opozicije, ki zastruplja, a ne zdravi, ruši in ne zida! Sicer je poznana reformatorska politika dra. Smodlake, ki bi mogel zastaviti svoj talent veliko bolje za hrvatsko stvar, nego ga zastavlja sedaj... v očigled volitvam !! Med tem, ko se naši Dalmatinci tako bratski med seboj — prepirajo, je v tej blagotvorni klimi začela kaliti tista nova biljka, ki so jo poredneži proglasih za „avstrijsko strank o". V osmem gimnazij alnem razredu sem bil vprašal profesorja zgodovine, na kaj da se opira moč Avstrije? Profesor mi je odgovoril: „Avstrija je sredujevečna utrdba — temelji so jej topovi in bajoneti, a zidovi in glavni stebri — birokracija, ki je materijalno odvisna od fevdalnega gospođa utrdb... absolutizma! Dalmacija ima dosti topov in visokih birokratov in ti bi imeli biti roditelji nove „avstrijske stranke". Najmarljiveji so visoko-položeni cerkveni dostojanstveniki, da se to dete rodi v pravi veri !... Ali jaz verujem in vera rešuje. Tudi v Dalmacijo je pogledalo dvajseto stoletje. Narod se je prebudil in ne veruje več v evan-gelje, ki se mu propoveduje z mečem. Tudi naši so vsi podlegli raznim vplivom iz kurije in namestništva, a ko so videli, kako so izigrani, tedaj so zaklicali mirno: Volja božja! Ali danes, ko je prosveta storila svoje, je tudi Dalmacija nehala biti dežela eksperimentov. Nas ne zavede na stranske poti niti borba za glagoljico, niti ne obečana nam „Velika Hrvatska" v „Veliki Avstriji". Čeprav nas vroči temperament še vedno goni v medsebojne borbe, nas usodepolni čas vendar najde zbrane na braniku, da se borimo za se in svoje. veličanstvo, kakor bi se smehljal slon, kadar bi se na njem zavojil roj mušic. Res so prišli narodi in proglasili nad teboj svoje gospodstvo, ali oni so šli in ti si videlo njih pogin in njihovo smrt! Tam v daljavi se blišči, ivetli in žari, kakor bi ob mejah tvojega kraljestva vstajala prešerna in ošabna vladarica. To je Ankona, ali Slovani smo jo uvrstili med možko rodovje in jo nazivljamo Jakin. Visoko nad mestom se vzdiguje katedrala in kjer so nekoč v prekrasnem templju častili boginjo Venus, tam obhajajo sedaj spomin sv. Ciriaka. Bila je gosta noč, ko smo zaustavili na velikanskem ankonskem kolodvoru. Neizrečeno krasno lego ima to mesto in prisodil bi mu podobnost z Gibraltarjem. Leži med visokim predgorjem in ob vznožju se mu smehlja morje. Polno vrvenja in šumenja je na tem kolodvoru, kakor je udomačeno le na največih svetovnih kolodvorih. Vlak je stal 20 minut. Bila je temna noč in do loretske postaje je še 18 km vožnje. Ah s tem odstavcem se je začenjal križevi pot našega potovanja. Gospod Salerni, imetnik hotela „P e 11 e g r i n o*% ki je imel preskrbeti za Volilna reforma. Takovo je — njihovo pravicoljubje! „Neue Freie Presse" je pisala te dni: „Kar se dostaje konkretnih zahtev Italijanov", pripoznavajo vsi nemški poslanci opravičenost istih. Italijani so imeli doslej 19 mandatov, a po Hohenlohevem načrtu bi jih imeli samo 18. Doslej so imeli Italijani v Gorici in Istri večino mandatov in vsled tega pravico do zastopstva v delegaciji. Sedaj pa naj bi bili v obeh pokrajinah potisnjeni v manjšino ter bi morali prepustiti Slovencem dva delegacijska mandata. Zato zahtevajo za Gorico in Istro po še en mandat ; eden teh naj bi dopolnil njihovo število na 19, dru-zega bi prepustilo mesto tržaško in občinski zastop tržaški se je že izrekel pripravljenim odreči se jednemu mandatu Istri na korist. Da so te zahteve stvarno uteme-j _ i c — |temu ne more oporekati n i k d o. Samo sebi je umevno, da naj Italijani v novi in povečani zbornici ohranijo vsaj sedanje število mandatov. Istotako samo ob sebi umevna in skromna je želja, da bi v Gorici in Istri, kjer so imeli doslej večino mandatov, bili odslej vsaj izjednačeni Slovencem. Po italijanskem projektu bi v obeh rečenih pokrajinah Italijani in Slovenci volili vsaki po 3 poslance. A ravno zato, ker so te želje tako naravne in pravilne, dovede pot mirnega in nevplivanega pogajanja poprej do uresničenja istih, nego pa taktika, ki jo je ubral roslanec Bartoli". Tako je pisala „Neue Freie Presse" v torek dne 10. julija, ko je bil Bartoli notri v svoji obstrukciji ob udarjanju s pestjo ob mizo in med razmetanjem stolić. Čim smo prečitali ta prijateljska nami-gavanja židjvsko-nemškega lista našim Italijanom, smo imeli takoj občutek, da se nekaj plete in da se stvari zasučejo neugodno za nas, ker nam niso neznane tiste vezi, ki jih ima ta list z nemškim taborom in — vlado, nas je takoj obvladala slutnja, da bodo nemške stranke in baron Beck pritiskali na druge stranke Italijanom na korist. Tako je bilo tudi res. In danes že si moramo biti na jasnem, da je, kar se tiče števila in porazdeljenja mandatov na Trst, Istro in Gorico, bitka za nas izgubljena. Odslej je za nas najbolj pereče vprašanje: razdelitev volilnih okrajev vsled sprememb v številu mandatov. Pripravljeni moramo biti z isto gotovostjo, kakor pričakujemo za soboto nedelje, da bodo tudi v tem pogledu Italijani in njihovi prijatelji poskušali vse možne mahinacije, da bi vrhu krivice, ki so jim jo že storili, oškodovali primorske Slovane v tem pogledu. — Slovenskih in hrvatskih poslancev čakajo torej hudi boji, ki bodo zahtevali od njih veliko mero bistrosti in železne energije. Z zobmi in nohti se morajo vpreti vsem mahinacijam, da se ob vprašanju razdelitve okrajev ne poveča še ljuti udarec, ki so nam ga zadali združeni sovražniki s preslavno — „parlamentarizirano"4 vlado na čelu. Sedaj pa naj še malce označimo tisto dozdevno pravicoljubje dunajskega lista, ki ga sili baje v priznavanje, da so želje Italijanov: »skromne", „naravne", »popolnoma opravičene !" Kako nedolžno pripoveduje „Neue Freie Presse!" Skoro da bi človek potočil solzo radi krutosti usode, ki je prihrumela na sirote Italijane in ki jim hoče katastrofalnim načinom odvzeti staro dobro posest...! „Neue Freie Presse" se postavlja — kakor navadno na stališče posestnega stanja in se cedi od pravicoljubja, češ, kako krivično bi bilo, ako bi morali Italijani po volilni reformi nekoliko politične moči odstopiti Slovencem. j Kdor ne pozna etnograti škili razmer v ] naših pokrajinah in ne ve, kako so prišli Italijani do tega posestva na mandatih in kako so je ohranjali : ta mora biti res ganjen po tanko vestnosti in resnicoljubju dunajskega lista ter mora notri v srcu sočutiti za Itali-jane. Ratinirana in perfidna kakor je že od nekdaj, pripoveduje „Neue Freie Presse'1 pač, koliko posesti so imeli doslej Italijani ; modro in trdovratno pa molči o tem, koliko SO imeli krivično In na škodo Slovanov. Pripoveduje pač v svojem farizejstvu, kako krivično bi bilo, ako bi morali Italijani oddati dva delegacijska mandata. Nič pa ne pripoveduje o tem, da je večina prebivalstva v Gorici in Istri slovanska, in da bi po vsej pravici ona dva mandata morala že davno pripadati Slovanom! Če bi torej Italijani morali oddati ta dva delegacijska mandata, ne bi bila to zanje še nikaka krivica, ker oddali bi le nekaj, kar jim ne gre. Tako je pravicoljubje Italijanov in njihovih prijateljev: če bi italijanska manjšina Istre in Gorice ne bila zastopana v delegacijah, bila bi to — po njihovem — grozna vnebokričeča krivica; da pa slovanska večina ni zastopana — o, to je kaj druzega, to jim je tako naravno, da se ne razgreva radi tega niti malo tisto nemško in italijansko pravicoljubje ! Pa še nekaj. Tudi če bi hoteli pritrditi teoriji „posestnega stanja na mandatihbi imeli gospodi prigovarjati nekaj zelo tehtnega. Opozoriti moramo namreč naše ljube sovražnike na okolnosti, da sedanje posestno stanje Italijanov na državnozborskih mandatih niti ni staro nepremično stanje, kajti dejstvo je, da je bilo že časov, ko so imeli Slovenci na Goriškem tri, a Hrvatje in Slovenci v Istri dva d r -žavnozborska mandata! nas v Lorettu stanovanja in hrano, nam je poslal na ankonski kolodvor posebnega sla, ki je imel naše vodstvo obvestiti o pripravah za naša stanovanja. G. Salerni je preskrbel za nas stanovanja po vsem Lorettu, po gostilnah in privatnih stanovanjih, ker to je pač na dlani, da v gnezdu, kakor je Loretto, ni hotela, kjer bi prespalo 300 ljudij. Da pa ne bi bilo zmešnjav, je g. Salerni poskrbel svoje vizitnice in naročil slu, da naj našemu vodstvu sporoči, da velja ena vizitnica za eno osebo. Sel je res čakal na kolodvoru, ali našega tehničnega voditelja g. Šulca ni bilo; kakor omenjeno, odšel je bil iz Ferrare v Rim. Tako se je neki prenavdušen češki duhovnik, sicer vse časti in spoštovanja vredna osoba, vpletel v stvar, v kateri ni bil najmanje verziran. Najbrže je sla, ki je govoril samo laški, slabo umel, ker sel mu je na latinska vprašanja samo prikimaval. S kratka je stvar ta, da je dotični goreči duhovnik umel odposlanca, kakor da velja en listek za dve osebi, ki hočeta spati v eni sobi in v tem je bila glavna biba. Listek je imel veljavo samo za eno osebo. Tako so bili listki že na jakin-skem kolodvoru razdeljeni z razglasom ve- ljavnosti za dve osebi. Gorečnost dotičnega gospođa se je kruto maščevala nad nami vsemi. V črni noči smo zapustili ankonski kolodvor. Do postaje Loretto je res samo 18 km, ali železnica je speljana navkreber in vlak sopiha počasi. Črna, temna je bila noč kakor v rogu in dež je naletaval na lahko. Nekakšna tužna predznamenja in neprijetne slutnje so nas obtesnevale. Ob V«10* v noči smo dospeli na loretanski kolodvor. Tu je šlo še vse precej v redu. Pred kolodvorom pa nas je pričakovala vsa loretanska mularija. Tu je bilo kakih 50 dečakov 12—18letnih, razcapanih in izstradanih; in komaj da so prve skupine naših popotnikov zapustile kolodvor, že so izvršili neusmiljen napad na naše kovčeke in prtljago. Vsak nam je hotel ponesti kak kovček, površnik ali dežnik ; in v trenotku — to je bilo izvršeno z uprav disciplinovano naglostjo in rariniranostjo — je bil pred vsakim izmed nas en tak paglavec, ki se je kar meni tebi nič usilil za spremljevalca in postrežčka. Nismo bili pripravljeni na tak slučaj in zato smo bili prvi trenotek osupnjeni. (Pride še. Btran II. »EDINOST« št. 192. V soboto, dne 14. julija 100 6 Po novi volilri reformi bo imela italijanska manjšina v Primorju 9 oziroma 10 mandatov (ker eventuvelni tržaški socialistični mandat bo tudi italijanski), a slovanska veČina v najboljem slučaju 7. To bo seveda popolnoma prav po mnenju italijanskega in nemškega — pravicoljubja !! ! Odsek za volilno reformo. (Brz. poročilo) Dunaj 13. Odsek za volilno reformo je pričel danes specijalno debato o Primorski. Po si. Stein je vprašal ministerskega predsednika, ako so resnična poročila časopisov. da se podaljša zakonodajna doba državnega zbora, kar smatra za protiustavno. Po si. B a r t o 1 i je najprej protestiral proti demonstracijam v Trstu, ki škodujejo načelu svobodnega izražanja mnenja. »Govornik se je nato pritožilo krivičnem postopanju z Italijani na Primorskem, izlasti v Istri, in enaki sestavi italijanskih in slovenskih volilnih okrožij. Istra mora po izgledu drugih kronovin dobiti sedem mandatov, od teh bi morali dobiti Italijani po njihovi davčni sili in kulturi štiri, Slovani pa tri mandate. Ne glede nato predlaga govornik, naj se da Italijanom še en mandat, tako, da bo Istra imela 6 mandatov. V Gorici se je oškod Jo narodno posestno stanje s tem, da se je štelo prebivalstvo po glavah, zato predlaga, naj se tudi za Gorico poviša število mandatov od 5 na 6 in naj se iz mesta Gorica ustanovi samostojno volilno okrožje. Konečno je govornik konstatiral, da se je mestna občina Trst na korist svojih so-narodnjakov v Istri in Gorici odpovedala enemu njej določenemu mandatu, zato predlaga, dh se za Trst zniža število mandatov. V imenu Italijanov se je zahvalil tržaškemu mestu. Posl. G a b r š č e k je očital vladi, da podpira Italijane na škodo Slovanov. Iz tega mora govornik izvajati, da so bile pri tem merodajni oziri do sosedne države. S tem je vlada sokriva na stremljenjih, ki imajo namen, da odvračajo od nekih drugih teženj, škodljivih državi. Govornik je predlagal, naj se obdrži število mandatov vladne predloge, eventuelno naj se razprava odgodi. Posl. Bartoli je uaglašal, da polagajo Italijani vrednost na to, da se ne pokaži narodni in etniški značaj dežel, to bi se dogodilo toliko po predlogi barona Gautscha, kolikor po oni princa Hohenlohe. Govornik je protestiral proti izvajanjem posl, Gaberščeka naglašuje, da so Italijani vedno lojalno postopali in da so bili le prisiljeni postopati tako, kakor so postopali na zadnjih sejah. Posl A d 1 e r je rekel, da je oškodovano delavstvo, ako se mestu Trstu odvzame en mandot. in da se je spremenilo pet volilnih okrožij v Trstu, izlasti, da se je raztrgalo volilna okraja sv. Jakob in sv. Vid, kar je tudi na škodo delavstvu, ki biva v velikem številu v teh dveh okrožjih. Minister notranjih stvari baron Bienerli je priporočal, da vsprejme odsek predloge Bartolija, ki predstavljajo kompromis med obema glavnima strankama. Ker se ne more Italijanom povišati mandatov, zato se za Istro vzame en mandat tržaški, za Gorico pa en mandat tirolski. Posl. I v če vic je izjavil, da bo na temelju sklepa »Slovanske zveze", da se čim bolj povspeši volilna reforma, glasoval za kompromisne predloge Bartolija. Posl. M a 1 f a 11 i je podal isto izjavo, vendar brez ozira na njegovo vedenje nasproti zmanjšanju italijanskih mandatov na Tirolskem. Posl. Suste ršič je izjavil, da mora izrecno konštatirati, da je bil kompromis izrecno sklenjen na podlagi, da se skupno število italijanskih mandatov določi na 16. On in njegovu stranka zamoreta le pod tem pogojem glasovati za predlagano razdelitev volilnih okrožij na Primorskem, ker bi moral sicer predlagati, da se glasovanje odloži, dokler bo rešena Tirolska. Predlog Bartolija da se za Istro poviša število mar.datov od pet na šest, je bil v poimenskem glasovanju vsprejet z 26 proti 8 glasom. Prav tako so bili vsprejeti predlogi posl. Bartolija, da se spremeni razdelitev volilnih okrožij za Istro, in poviša mandate za Gorico in Gradiško od 5 na 6, ter da se zniža za Trst število mandatov od 6 na 5. <^Iede razdelitve volilnih okrožij za Trst je zahteval posl. Adler ločeno glasovanje o točkah 1—4 in 5 z opazko, da se prve štiri točke tičejo izključno socijalnih slojev, dočim soglaša točka 5, slovensko volilno okrožje, z vladno predlogo barona Gautscha in pride tukaj v poštev narodni razlog. Na ločenem glasovanju, ki je sledilo, je bila vsprejeta razdelitev volilnih okrajev po predlogu dr. Bartolija. — Prihodnja seja v ponedeljek. Avstrijska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Dunaj 13. Zbornica je nadaljevala in dovršila specijalno debato o obrtni noveli, nakar je bil ves zakon vspreiet v tretjem čita-inju. Na to je pričela zbornica razpravljati ! predlogo o podržavljenju severne železnice. Prihodnja seja v torek. Ogrska poslanska zbornica. (Brzojavno poročilo). Budimpešta 13. Zakonski načrt o financijelni nagodbi s Hrvatsko je bil vsprejet v tretjem čitanju. Nato je zbornica razpravljala poročilo kvotne deputacije, ki je je predložil poročevalec. Pojasnil je tek pogajanj obeh deputacij ter medsebojne zahteve glede katerih ni bilo možno priti do sporazuma. — Predlagal je, naj vsprejme zbornica na znanje poročilo ter konstatuje, da ni prišlo do sporazuma med obema parlamentoma. Poročilo je bilo vsprejeto na znanje brez debate. Nato je prišla na vrsto razprava zakonskega načrta glede uzakonjenja trgovinske pogodbe, sklenjene s Švico. Poročevalec je pojasnil trgovinske odnošaje med Ogrsko in Švico ter rekel : Mi nismo danes z Avstrijo niti v zvezi niti v pogodbenem razmerju : marveč obstoja stanje, ki nas'Opravičuje, da izdajamo samostalne odredbe. Kongres jugoslovanskih književnikov in novinarjev. Sofijske novine pišejo : rDruštvo bolgarskih književnikov in novinarjev v Sotiji" javlja. da se kongres jugoslovanskih novinarjev in književnikov otvori dne 26. avgusta pred-poludne in da bo trajal tri dni. Kongresa se udeleže srbski, bolgarski, hrvatski in sloven- ljudstvo kakor gospodar v Primorju globoko razžaljeno po takem zapostavljanju; 2. zaradi varnosti življenja domačinov, ki ne umejo tujejezičnih napisov ; 3. iz zdravstvenih ozirov, ker j je prepoved pljuvanja po tleh (v boju proti jetiki) temu ljudstvu istotako neumevna in zato brez efekta in 4. ker protestiramo odločno proti taki nezakonitosti in poživljamo c. kr. železnično ministerstvo, da napravi zakonit red, ker sicer bi morali vse posledice, ki bi utegnile nastati iz tega, zvračati edino le na najvišo železnično upravo ! ! K i r i l o v. Žalosten praznik sv. Gfrila in Me* todija v Dalmaciji. Iz Dalmacije smo prejeli: Praznik sv. Cirila in Metodija je tudi to leto minil žalostno. Rim nas je zopet užalil po — stari navadi. Ali za sedaj nimamo časa, da bi se spuščali ž njim v specijelno borbo. Naj podamo tu primeren odlomek iz govora poslanca V. Milica povodom postavljenja prvega kamena rHrv. domu~ v Splitu. To je naroden praznik (sv. Cirila in Metodija) po sklepu našega deželnega zbora. Ali. žalibog. odvzet mu je iz Rima značaj cerkvenega praznika. Kar je Rim še nedavno proslavil, je danes nemilo porušil. Svečane siarosloven-ske službe božje ne sme biti več na dan naših apostolskih utemeljiteljev vere Kristove v S 1 o v a n i h in po tem naših preporoditeljev. Ali se bomo mi temu pokorili in Iio-čemo-li molče pretrpeti tudi ta udarec ?! Nikakor. Ta zgradba nam bo bojna utrdba, iz katere mora splitska misel, obrnena proti severu -morja, nadvladati črno zgradbo rimskih kongregacij v „Campo dei fiori", kjer b1 jih moral neki spomenik vendar opominjati, da se misel ne da uničiti. Mi smo je obrnili tja, kjer živi bolji del našega naroda vršeči zakonsko moč v bogočastju. Povspešimo iz te utrdbe dan ujedinjenja, vsplamtimo tu v čut- ski novinarji in književniki. Udeležniki bodo imeli na srbskih in bolgarskih železnicah brez-j stvu narodnega jedinstva in ko je oživotvo- plačno vožnjo. rimo prinesemo zakon : da ta praznik ni samo , \ naroden ampak tudi cerkveni, da se bo v Carinski konflikt HlC i * »i i . , j . J popolnega razsula lhjonovega v našem mandat kakor člen hrvatske delegacije z mo- r . tivaciio, da je itak že člen ogrske magnatske nar° u* . , . ° Nu. v obrambo seta so nastopili sveceniski zbornice. i ;„ . . . ... = glavanji ter so v januvarju 1881, l. poslali Drobne politične vesti. nižemu svečeništvu spis „affine sia abbattuta Potovanje car i graj skega pa- V ingiuria scagliata in un foglio di Trieste trijarha. Neki petrograjski list poroča, da coutro il cal)0 della n0stra dl0cesi"' pride carigrajski grški patrijarh meseca av- UmeJe se ob sebl' tla dril-°rodna koPer" gusta v Petrograd. Pred obišče pa Rim, Pa- čad> ki Prilia"ia službovat med na* narod> ne riz, Berolin in Dunaj. more koristiti ven, ker ne zna niti izpred Poostren zakon proti anar- oltarja iz knjige dobro citati hrvatski, kamoli i s t o m v Švici. V Švicarski je uveden li tako, kakor zapoveduje sv. Tridentinum zakon, s katerim se poostrujejo odredbe proti ustmeno propovedovati božjo besedo ! anarhistom. Čudno izgleda, da katoliški Škoti v Sol-Spormed srbskimi generali, nogradu in Paderbornu drugače vladajo svoje Iz Belegagrada javljajo, da je prišlo do spora svečenstvo. Oni zapovedujejo svoji duhov-med vojnim ministrom generalom Putnikom in ščini, naj uči v šoli otroke v svojem jeziku generalom Sretkovićem, ki je nedavno postal „nach ihrer Fassungskraft", ,.at sic riaediti-divizijski poveljnik v Belemgradu. Sretković centur fundamenta sanetae Ilii"£, kajti dru-je nekega majorja avditorja obsodil na kazen, gače rperratur intra et extra moenia". ki jo je Putnik preklical, in radi tega odstopi So-li ti škofje krivoverci ? Niso ! Je-li Sretković. pa pravoverec oni, ki dopušča, da, celo za-———'——■«——■——___ poveduje, naj se naši hrvatski otročiči uče Domače vestia SV, vere v jeziku italijanskem, ki ga ne Na naslov c. kr. železničnega mini- umt?J°?! Pravij0> da 50 ! bo i "deli sterstva na Dunaju ! Ogorčeni radi nizke- bom°' fkam dovede to ni'hovo pravo- ga čina, s katerim je nastopila c. kr. vlada verJe - pravkar proti mirnemu slovenskemu prebival- Shod v „Mestnem domu" v Ljub-stvu v Primorju s tem, daj je z nečuveno ljani. V četrtek zvečer se je vršil v rMest-drznostjo izbacnila iz kolodvorov nove državne nem domu" v Ljubljani shod, ki ga je skli-železnice slovenski jezik, ki ga govori večina! cal izvrševaliii odbor narodno-napredne stran-prebivalstva vprašujemo: da-li je to c. kr. j ke, da protestuje proti razpravam in sklepom železničnemu ministerstvu — kakor kom- odseka za volilno reformo, tičočih se Koro-petentni oblasti — znano, in to še posebno: ške, Kranjske in Štajarske. Na shodu je pri-l. ker zahteva že zdrava razsodnost po- šlo do hudega pretepa med napreduj aki, pri-polno vpoštevanje jezika prebivalstva in je staši „Slovenske ljudske stranke" in socijali- sti, tako, da je moral policijski komisar shod razpustiti. Seja mestnega sveta, ki se je imela vršiti danes opoludne, je odložena. Ne pačite našega jezika! Prejeli smo : Te dni sem videl napis na nekem vencu, ki se je glasil tako-le : „Svoj predragbi Kosini — Žalujoči starsi". Kolikor sem poizvedel, je ta napis preskrbelo pogrebno podjetje „Pietas". Mi ne pravimo druzega, nego to. da naj dotično podjetje skrbi, da se taka pačenja našega jezika ne ponove, drugače spregovorimo tudi mi — drugače ! 0 reklamnih lerakih trgovine Corsi —pa pravimo, da je taka slovenščina, v kateri se prodajajo hudičeve koze. naravnost — škandalozna ! Razpisane učiteljske službe. Razpisane so nastopne učiteljske službe : Mesta učitelja voditelja III. plačne vrste na iedr.o-razrednicah: Braniča, Gabrovica. Koblfeglava, ŠkoHje in Štiak. Mesto učitelja v Sežani z ekspozituro v Orleku pri Sežani. Mesto učiteljice na trorazrednici v Lokvi. C. k. drž. viša realka. Koncem leta je na tem zavodu poučevalo z ravnateljem vred učnih moči. 3 nekatoliški veroučitelji in 4 postranski učitelji. Dijakov je bilo koncem leta 44:2. od teh so luli 3 privatisti. in sicer jih je bilo 300 iz Trsta. Gl iz Primorske, iz drugih kronovin. 33 iz inozemstva. Po narodnosti je bilo 62 Slovencev. 6 Hrvatov in Srbov, 219 Italijanov. 144 Nemcev in 11 drugih narodnosti. 16 dijakov je dobilo odliko, 275 prvi red, 47 ponavljavni izpit. 79 drugi red. 21 tretji red. Umrl je včeraj o polunoči v Ilirski Bistrici pesnik Janez Bile. duhovnik v pokoju. Telefon je zelo koristna iznajdba, velikanske vrednosti, posebno večini zavodom in trgovcem. Žal. da tudi telefon še ne ^umeie" slovenskega jezika ! Na tukajšnji telefonski centrali je v službi več gospic, ki utegnejo biti jako vestne in pridne, ali za to službo so — nesposobne. Dasi je minolo že več let od časa, ko je v^e poštno-telegrafično-telefonsko uradnistvo pre-e!o nalog, da se m o r a priučiti deželnim jezikom, je na telefonski centrali še danes več gospic, ki ne le da ne znajo slovenskega jezika (ki bi ga morale znati) marveč niti številk ne umejo v slovenskem jeziku ! Stranka, ki kliče to ali ono številko v slovenskem jeziku, mora skoraj vedno čakati, da pride „pomoč" — v osebi kake uradnice zmožne slovenskega jezika. To je zlo. ki se mora odpraviti, ker slovenske stranke izgubljajo na ta način preveč dragocenega časa. Še hujše nego opisano, je neko drugo zlo : uradnica, ki ne umeje slovenskih številk, zvezuje često klicatelja z napačno razumljeno številko in tako vznemirja po nepotrebnem dve stranki. Želeti je. da uprava telefonov odpravi te nedostatke, kar lahko stori. Osebja, zmožnega deželnih jezikov je v izobilju. One, ki ne znajo, pa naj se nauče! Slovenskim abonentom telefona pa priporočamo, naj vedno kličejo številke v slovenskem jeziku. Ako imajo dolžnost plačati, iinaio tudi pravico zahtevati, da jih umeje oni — ki ga plačujejo ! Otroški vrtec pri sv. Ivanu sklene v nedeljo dne 15. t. m. šolsko leto s primerno veselico v ,.Narodnem domu". Rodoljubi, posebno pa ve slovenske matere, ne zamudite lepe prilike ter pridite in privedite tudi svojo deco na to lepo otroško slavnost. Kako blagodejno, kako poučljivo upliva to na otroška srca, ko vidijo nastopati take male, neustrašne junake. Vspored bo lep in zanimiv, poleg" tega bo razstava ročnih del. To je jako interesantno, da se more človek čuditi kako, da zamorejo taki otročiči narediti kaj tacega. Ce bi pa vedeli, s kakim veseljem so hiteli delati, gotovo bi prišli v obilnem številu ter občudovali umetniško in tehnično proizvajanje malih gojencev. Začetek ob 6. uri. Vstopnina 40 stotink. Sedeži brezplačno. Ob tej priliki se otroci pogoste z mali-novceni in pecivom. Ce bi kdo hotel kaj podariti v ta namen, bo njegov dar srčno rad vspreiet v otroškem vrtcu pri sv. Ivanu. Kanonikom stolnega kapitelja v Ljubljani je imenovan gosp. Josip S i š k a, ravnatelj knezoškofijske pisarne. Vilharjev spomenik v Postojni so pričeli postavljati. Tudi odbor za prireditev veselice povodom odkritja spomenika je že pričel svoje delovanje. V soboto, dne 14. julija 190*3 »EDINOST« šle v. 192. S i ran lil Zabavni vlaki nove železnice. Cene zabavnim vlakom v nedelje in praznike (tja in nazaj) na novi železnici bodo nastopne: na Općine in Eepentabro II. razr. K 2.10, III. K 1.30 ; v D uto vije in Štanjel II. razr. K 2.80, III. K 1.60. Strašna smrt 72-letnega starčka. V Tolstem blizo Laškega trga na Spodnjem Štajerskem je požar uničil hiši in gospodarska poslopja posestnikov Frana Zupanca in Frana Planca. Oče Zupanca, 72-leten starček. je hotel rešiti par volov iz hleva. V tem trenotku se je zrušila streha in pokopala nesrečnega starčka. Ko so poslopja popolnoma zgorela, so še le našli nekaj ožganih ostankov nesrečneža. Kam je šel ? Iz Curiha v Švici so br-zojavili tukajšnji policiji, da je od tam izginil — in sicer še dne 15. aprila t. 1. — 46-letni Henrik Baumgartner. Mož je bil trgovski agent, a poprej uradnik pri neki zavarovalni družbi. Sodi se, da je o velikonočnih praznikih preveč pil in potem na kak način ponesrečil. Mož je imel namreč navado, da ie no>ll pri sebi vedno mnogo denarja, a ko ie bil vinjen, je rad kazal denar. Možno je torej, da je v pijanosti pokazal komu denar in da je bil potem napaden, oropan in Bog ve kuj še. Obljubuje se nagrada 100 kron onemu, ki bi vedel kaj povedati o pogrešanem Baumgartnerju. Mož je plavolas. Radi pretepa. Ogljarja 42-letni Matej S., stanujoči v ulici del Molino a vento, in 31-letni Josip E., stanujoči v ulici sv. .Tusta sta se predsinočnjim v kavarni v ulici della Barriera vecchia iz ničevega razloga sprla se 47-letnim Antonom L. in ga začela mlatiti Prišli so redarji, ki so oba ogljarja aretovali Na policiji sta bila zaslišana in potem izpuščena. - Istotako sta bila aretovana 25-letni konjski mešetar Rudolf D. in njegov prija teli 36-1 etui Rudolf B.. ker sta pretepala trgovca z zgotovljeno obleko Viktorja Piškur, katerega sta tudi ranila na glavi. Piškur trdi tudi, da je eden njiju, ko sta ga pretepala skušai iztrgati mu verižico s telovnika. Aretovan je bil 16-letni jest vinarski va-ienec Ivan P., stanujoči v ulici del Croci-fisso, in sicer pod obtožbo, da je zlorabil 9-letno Marijo S., ki stanuje v isti ulici. in vreme. Danes: B jnaventura, Skof: deloma oblaeuo Društvene uesli in zabave. Pevsko društvo „Kolo" v Trstu vabi na v e s e 1 i c o s petjem, igro, tamburanjem in šaljivo pošto, ki jo priredi p o v o d o m obletnice razvitja društvene zastave jutri, dne 15. t. m. točno ob 5. uri popoludne v prostorih „Narodnega doma" v Bark ovij ah. Vspored : 1. J. Fučik : „Triglav", koračnica, tamburaški zbor. 2. J. Aljaž: „Oj z Bogom ti planinski svet mešan zbor. 3. Farkaš : „Venec hrvatskih pesni", tamburaški zbor. 4. A. Nedved: „Ljubezen in pomlad", moški zbor, poje pevsko društvo „Lipa" iz Bazovice. 5. D. Hruza: „Savski valovi*, vaT-ček. tamburaški zbor. 6. D. S!avjanskv ; rMj-lice", mešan zbor. 7. H. O. Vogrič: „Tiha noč", ženski dvospev s spremljevanjem tam-buraškega zbora. 8. F. Smetana: Arije iz „Prodane neveste", tamburaški zbor. 9. H. O. Vogrič : „Lahko noč !" moški zbor. lu. F. S. Vilhar : rS Velebita", mešan zbor s spremljevanjem tamburaškega zbora. 11. A. Ger-bec : „Venec domačih napevov", tamburaški zbor. 12. Fran Govekar : „Dobro došli, kedaj pojdete domu", burka v enem dejanju. 13. H. Necke: „V kovačiji", polka, tamburaški zbor. 14. Svobodna zabava s šaljivo pošto, petjem in tamburanjem. Sodeluje tudi pevsko društvo „Lipa" iz Bazovice. Igro vprizore diletantje rojanske „Narodne čitalnice". Udarja tamburaški zbor pevskega društva ,.Adrija\ Petje in tambu-ranje vodi društveni pevovodja gospod Anton Gerbec. Vstopnina na veselico 50 stotink. Sedeži od 1. do IV. vrste 50 stotink, ostali 30 stotink. Veliki izlet „Tržažkega Sokola" v Nabrežino, spojen z javno telovadbo, ljudsko veselico in plesom, bo v nedeljo dne 15. t. m. s sledečim vsporedom: 1. Odhod iz Trsta ob 2. uri in tri četrt, do Bivija, od koder odkorakata bratski sokolski društvi goriško in tržaško skupno z zastavo in z dvema godbama na čelu na slavnostni prostor. 2. Javna telovadba: a) proste vaje (za izlet v Zagreb) ; b) vaje na orodju, izvajata skujmo goriški in tržaški „Sokol". 3. Ljudska veselica na trgu s petjem, tamburanjem in z dvema godbama. 4. Ples na posebnem podu. 5. Šaljiva tombola. Sodelujejo razna pevska društva in slavni tamburaški zbor od sv. Ivana. Na veselici in pri plesu bosti sodelovali uabrežinska in svetoivanska godba. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina na veselico 30 stotink. — Odhod vlakov iz Trsta z južnega kolodvora ob 2. uri in tri četrt popoludne. Odhod iz Bivija nazaj v Trst ob 11. uri zvečer. Vožnja stane tja in nazaj z zabavnim vlakom 80 stot., s poštnim vlakom pa 90 stot. Velika narodna slavnost v Tolminu. Odbor „Delavskega podpornega društva" naznanja svojim členom, da se to društvo udeleži velike narodne slavnosti v Tolminu korporativno z društveno zastavo. In to s posebnim vlakom, ki ga priredi bratsko društvo ,.Kolo". Ker bodo vozne cene jako nizke, se nadeja odbor, da bo udeležba členov častna. Zahvala. Odbor „Čitalnice" pri sv. Jakobu šteje si v prijetno dolžnost, zahvaliti se tem potom vsem, ki so količkaj pripomogli, da je veselica tako sijajno vspela, toliko v v moralnem, kolikor tudi v materijalnem obziru. Posebna zahvala gre neumornemu pevo-vodiji g. E. Perhavcu za njega požrtvovalnost : ravno tako tudi vrlim pevkam in pevcem in vrlim diletantom. Nadalje si. rSlov. pev. društvu" in „Iliriji", si. „Delavskemu podp. društvu" za zastave, si. rKonsumnemu društvu" za prostore, g. S. Skrinjarju za pomoč pri blagajni in si. občinstvu za obilo udeležbo, s katero nam je izkazalo svoje simpatije ter nas vspodbiulilo k čim vstrajnejšemu delovanju. Se ekrat kličemo: hvala vsem ! Vstopnino so preplačali gg. : Prah Josip predsednik „Ilirije" K 4. Ivreševič A.. Dr. Pertot po 2 K. Srečko Bartel, Bolonič, Per-havec. po K 1.50. Rener R. Može P. po 1 K. Stopar A. J. J", po 60 stot. Andrejaš, Hervatin Miha, Ziberna Jos., Mandič M., Alažič A. po 40 st. Ker se niso mogli udeležiti so darovali gg.: Čehovin J. 1 K. Ban Martin. Seles Fran po 50 st. Srčna hvala blagim darovalcem ! v danem slučaju postavi francoske vojake pod j lijanska renta 101.1|9 tržni diskom 3—. menjice na povelje zločincev. Grof Boisdeffre-Pugliesi (na- Dunaju - --^čn*. •• i- • i • • * ' Tržna poročila 13. julija, cijonahst) je zaklical, pokazavši na minister- Budimpešta Pšenica za okt K 15.24 do ske sedeže : Vlada, ki dopušča, da se tako | K 15 26, rž za okt K 12 90 do 12-»2, ovea za okt. žali častnike, je vlada strahopetcev. Državni od K 13.05 do 13 08, koruza za julij 12 t > do K 12.18 podtajnik Sarraut se je takoj vrgel na P-! ^„/S^a^™. gliesi-ja, ter ga močno vdani po obrazu, na- j za 5 atotiak vUja, vzdržano, druga žita ne- kar se je zopet mirno podal na ministerski, spremenjeno Vreme : lepo. sedež. Med tem je prišlo pred ministerskimi se- Hamburg. {Sklep pop.) Ka-^a Santoa good deži do spopadov. Predsednik se je pokril, averagj za september 37 — za december 37V„ za šel i* dvorane ter ukazal sprazniti galerije.; -- ^ Dreifuss — major. | dobra 43-45. PARIZ 13. Govori se, da zadobi Drei-j Hamburg. (Sklep). — Sladkor za julij 16-75, fuss čin miinrii c nntpntnm od 30 seDtembra1 za avSu3t Zi september ld.'M za oktober 1 ioni patentom oci ju. sepiemoia ,. n.Q5 za BOvember 17._ zx dec 17 ,;> _ Mira0 1. 1901. j — Vreme: deloma oblačno " ' H a v r e. (Sklep) Kava Santos good average t? U S 1 I 3 za tekoči mesec 45.—, za sept. Mirno. ^ « j New-York. (Otvorienje.) Kav« Rio za bo- PETROGRAD 13. (Petr. brz. ag.) Po- : doče dobave. Mirno, nespremeajeno. lo 5 stot. zni- ročila, razširjena v inozemstvu, da je mini- j žanja. Prodaja: —.— vreč. sterstvo odstopilo, so neosnovana. \ London. Sladkor i: repe aurov 8\, 8h; • i Stalno. j Pariz. Danea. jatri in v ponedeljek praznik. Sestre Sokoliće! *---—- Gospodarstvo. Izvoz vina iz Poreča. Meseca junija so parniki parobrodnih društev „Istria—Trieste" in „Ugarsko-lirvat-sko parobrodarno društvo" izvozili iz Poreča 3614.80 hektolitrov vina in to v Trst 1926 hI, v Pulo 857.90 lil, na Reko 830.90 hI. Minolega leta je bilo v istem mesecu izvoženo od tamkaj vina 36'5.50 lil in sicer v Trst 2130.80 hI. v Pulo 2130.80 hI, na Reko 841.40 hI. Veliko industrijalno podjetje v Dalmaciji. Ustanovil se je konsorcij kapitalistov raznih narodnosti, ki namerava v industrijalne svrhe upotrebiti del ogromne sile slapa Gu-baviee pri Zadvarju, ki jo cenijo na 200 do 300 tisoč konjskih sil. Tukaj bi se proizvajala elektrika za vso Dalmacijo. Konsorcij bo baje razpolagal z glavnico 100 milijonov kron. Darovi. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so od 1. do 30. junija 1906. poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva; Upravništvo „Mir" 285 K ; upravništvo „Slovenec" K 31.34 : upravništvo „Soča* 10 K. Podružnice: Ženska v Kamniku 140 K; šentpetrska ženska v Ljubljani 308 K, šent-letrska moška v Ljubljani 214 K, v Sem->asu K 33.20, za Skocijan in okolico K 36, šenklavt.-frančiškanska ženska v Ljubljani čisti dobiček Svetčevega večera 365 K, moška v Trstu 800 K. Občini: Ljubno na Štajerskem 20 K, Vrtovin pri Gorici 10 K, Vojsko 20 K, Radovljica 30 K, Borovnica 50 K, Št. Peter na Krasu 30 K, Škofiče ob jezeru lu K. Postojna 3<> K. Posojilnice : V Rajhe-burgn 10 K, v Ormožu 50 K, savinska v Žalcu 50 K. v Senožečah 10 K. (Pride še.) Da se izlet „Tržaškega Sokola" j v Nabrežino jutri, dne 15. t. m.] čim impozantnejše izvrši, sklenila j Tujci v hotelu „BALKAN". Na novo so došli: Fuchsel, potov., DUNAJ je desetorica Sokolić, da se v dru- j SEŽANA; Barver. ura laik, ONVICU8; štvenem kroju udeleži tega izleta j OSEK - Bradanovič. trgovec, VRAGI; i . J .... DUSBURG; Pavtč, trgovec, MANDZUI Glaser, odvetnik, Kraus, trg., Sheise, trg., ... . _________________________D2URUA ; Glas. ter ob enem prosi, da se vse sestre, ki imajo ser, zaseb.. ZAGRELI; Hladki, potov., PRAGA; sokolski kroj, v tem kroju udeležijo izleta in A^hut, ^„toj, FRAN- pridejo danes ob 7. uri in pol v Sokolsko zdravnik. SEŽANA; Hruzra, za-*-b , PORTOROSE - Desetorica. iMeisner. trgovec. LEGRAD: Bembus, zasebnik. ZEUGG; Boglaroviv Mustaj Beg. posestnik, dvorano na pogovor. i.: t Vi h!azns ve Himna kraljevine srbske. Odbor umetnikov, katerim je bilo poverjeno, da prouči oceni kompozicije za novo himno kraljevine srbske, je izjavil, da je himna, ki jo je komponiral Izidor Bajić, profesor godoe v srbski veliki gimnaziji novosadski, najbolja in naj prikladnoj a od vseh predloženih kompozicij, in za to je Bajie dobil razpisano nagrado tisoč dinarjev. * Nesreča ha planinah. Kakor poročajo iz Inoniosta, je v Četrtek padel Fran Breunig na gori „Pet apostolov" tako nesrečno, da se je takoj ubil. * 150 milijonov jenov za japonske vojake. Japonska je bogato nagradila svoje vojake, ki so se borili v zadnji rusko-japon-ski vojni. Skupno je nakazanih 150 milijonov jenov za nagrade vojakom. Od *e svote dobi vojska na kopnem 123 milijonov, 17 mornarica in 10 milijonov oni, ki niso sodelovali v bojih. Pri tem pride na pojedinca pri mornarici 340 jenov, pri kopneni vojski le 82 jenov: koncem vojne je imela Japonska 1,500.000 vojakov na kopnem in 50.000 mornarjev. GRAD ; Kajetanovič Mustagbe^ GRAD: Zamič, dijak DUNAJ, i posestnik. BELI-BEU- Žalosti potrtim srćdnl javijatl ; odpisani rodbini vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest. da je njih soproga oziroma mati. nči in sestra gospu Frančiška Zavrl rojena Ažman sinoči ob II.', po dolgi bolezni in previđena se sv. zakramenti za umirajoče v do-podu zaspala. Pogreb zemskih ostankov nepozabne pokojnice se bo vršil jutri v soboto ob 5. uri popoludne iz bolnišnice pri sv. Mariji Magdaleni lio cerkve sv. Jakoba in na pokopališču k sv. Ani. TRST. dne 13. julija 1006. Žalujoči rodbini: Zavrl - Ažman. Trgovina, Brzojavne vesti. Rojstni dan srbskega kralja. BEL1GRAD 13. Na včerajšnjem dvornem obedu je kralju povodom njegovega rojstnega dne čestital dekan diplomatičnega zbora, francoski odposlanec Benoit. Kralj se je v kratkih besedah zahvalil. Francoska zbornica. PARIZ 13. Na današnji predpoludauski seji je predložil vojni minister E t i e n n e dva zakonska načrta, po katerih bo Drey-fuss vsprejet v armado kakor eskadronski načelnik, Picquard pa kakor general. Oba sta unesena v listo kandidatov za častno le- g'jo- Rehabilitacija Dreifussa in Picquarda. PARIZ 13. Vsi časopisi razpravljajo v uvodnih člankih o razsodbi kasacijskega sodišča. Nacijonalistični in konservativni listi izjavljajo, da je razsodba politično nasilstvo, pravosodni atentat proti vojnim sodiščem in zmaga prevratne stranke. Socijalistični in radikalni listi slavijo razsodbo kakor zmago resnice in pravičnosti. Avtoriteta vojnih sodišč je po njihovem mnenju za vedno popolnoma uničena. Ljudstvo zahteva soglasno povračilne odredbe za zločince Mercier-a in tovariše. Zmerni listi pravijo : Nihče se ne bo protivil razsodbi. „Fi-j garo" piše : Armada vsprejme razsodbo s | spoštljivostjo; da se pa to zgodi, bi morali j politiki opustiti vse maščevalne misli. PARIZ 13. Zbornica je s 477 proti 27 j glasom vsprejela zakonski načrt o rehabilitaciji Picquarta. Nato je Pressense utemeljeval svojo interpelacijo ter označil Mercier-a kakor zločinca in vprašal, se bo li dovolilo, da se Borzna poročila dne 13. julija. Tržaška borza. Napoleon: K 19.12—19.15, angležke lire K —.— do—.—, London kratek termin K 240.32—240.55, Francija K 95.55--*-S5.70, Italija K 95.50--95.65—, italijanski bankovci K —.— —.—, Nemčija K 117.40—117.60, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 99.50—99.30, ogrska kronska renta K 95.57—9:>.05, italijanska renta K —v— —.—, kreditne akcije K 666.— — 663.— državne železnice K 672.00—674 00 — Lombardi K 168 25—170 25 Llovdove akcKe K 733— 738 — Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit S 49S — do 483.—, Bodenkredit 1830 K 302. - 310.—. Bo-denkredit 1-389 K 302.— 310.—. Turške K 163 00 do 16 .00 Srbske —.— do —.— Dunajska borza ob Državni dolg v papirju „ r, r, BTtliTV. Avstrijska renta v zlaiu „ v krojna V° A73tr. investicijska renta 3, ;c\ Ogrska rent« v zlatu 43;a „ kronah 44£ n n 3*/« Akcije nacijoDalne bank? Kreditne srcije London, 10 Latr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. hr Cesarski eskini 2. pop. včeraj 100.40 100.45 117.85 99.70 89.45 113.35 94.95 84.70 1684 — 670 25 dsnea 100.45 100.40 117.9J 99.70 89.60 113 40 95 — 84 70 J 685.— 66.3 75 240.27 V-240.25 117.37'^ 117.37 23.47 23.47 19.12 19.12% 95.50 95.50 11.31 1131 Parižka in londonska borza. Pariz: (Sklep.) — Fraacozka renta 96.72, italijanaka renta 102.40, španski ejcteršeur 95.70, akcije otomansko banke 658 . Menjice na London 251.55. Pariz: (Sklep) Avstrijske državne železnice 718.— Lombarde 177.— unificiraua turSka renta 96.05 avstrijska zlata renta 99.70, ogrska 4a/0 zlata renta 95.—v Landerbank —.—, turške Brečke 117.—, parižka bauka 15.21, italijansko meridijonalne akciie 8 29, akcije Rio Tinto 16.37 Mlačna London: (Sklep) Konsolidiran dolg S7.®;t, srebro 30.—, Lombardi 7.—, španska renta 95.— i ta- Naznanilo- Dne 14. julija se prične tečaj nemškega jezika. Podrk bo 3-krat na teden. Za dečke od 8.—9. Za deklice od 10.—11. predp. Cena 4 gld. na mesec. Stariši, kateri žele, da se otroci uče nemščino, naj se priglasijo v nedeljo, dne 15. julija od 9.—12. predpoludne. — Naslov : Via Antonio t 'accia št. 4, I. nadstr. (na Barrieri zraven kavarne Bizantino. ($t. 726) Zaloga tu- ia inozemstil m, špirita in litejeT in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via dell'Acque Stv. 6. (laSprOli Mž CfiHnai-). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih deze :n:b italijanskih in avstro-ograkih via Bordeaui. Bur j^uncer renskih vin, Mosella in Chianti. — P.ua, i omak, razna žganja ter posebni pristni trop.novac, siivovec in brinjevec. — Izdelki I. vrste, doSli is dotičnih krajev. Vsaka narodba se takoj izvr>i. Razpošilja sa po povzetju. — Ceuiki ua zahtevo in franko. — Razprodaja od p>l li ra naprej. OMO'tOI ^ Tovarna J eK pohištva ■ z - a Rimii ulic; 15-:.i ^v. C-7 n ( a Aiii hJSa). ZALOGA: ! pjfizzn ZGSR-'G uoslopje). j? ! . !« ! Cent, am ao rti &»tl r>ote«ne Uttnkurtno«. r ! Sprejemajo ša vsakovrstna dela tudi po UsatsoTravz ev^iSc frtmJz* >5 o d § o IG > ■ p < i O i: p i i O n O l ■ O : O! O H O <1 O ' TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOGI BREZPLAČNO. Velika razstava pohištva je ctvorjena le za malo časa v Dvorani Tersicore (ul. Chiozza 7). — Razstavljeni predmeti so ob enem na prodaj SflGT* P° najugodnejših oesab. vilno pose enem na Vabi se P. N. občinstvo, naj polnoitevilno poseti to razstavo. Stran IV >EDINOST« štev. 192 V soboto, dne 14. julija 1006 MALI OGLASI. računajo ee po 3 stot. beeetlo; | -Vl&Il Og!?51------.j---r_ _ ----- » sr fce;n<" l^r.1 re besede se računajo enkrat ' l?. Naj Činili? a pristojbina 40 stotini. Plača se takoj Ktcr zven Trs*.* piimon« naroči kat „MALI OGLAS", naj isi.je ctrar v naprej, k.r drugač« o* b« nJejjov OS'« ofcjmvll««, ie M cscta pci^ana Upravi lista, Tarrfa J« n.tisrjer.z ns četu „MALIH OGLASOV" In vtaki« i-is preračuni, kcliko n-u Je jačati * tem. da presteje bM«C® C: ase treha nasloviti na „ISSERATKI ODDELEK" »"j«®«« ■ %z vpraiaiija polom pis«a bo dajal „IHSERATBI ODDELEK I 'o-r-.ati.e edino lc. če bo pisnu priložena znamka la edgever. Sežana restavracija Bevčič /trpolsgu 20 «-premijenih »nb za tujce in letoviščarje. Toči ] Ct her-jevo pivo, kratki teran in razna druga t'ce v steklenicah. Kuhinja mrzla iu gorka. Po-» r. točua, cene zmerne. Xa raz. olago je senčnat v:t. '5l Tntf 4MR4 porcelanskih izdelkov na Božjem I UVarild. p0iju pri Prošeku vsprejme mladih delavcev in delavk. Plaća po sposobnosti. 764 Za letoviščarje Na-lov pove ee ođda v naiem 2 sobi meblirani, kuhinja, vrt. Inseratni oddelek Edinost'.". 705 Podpisani javlja interesovanira osebam, da je s i. julijem prevzel ravnateljstvo „?rima autorizzata agenzia di mcBiazionc Gambrinus" (Prvo avtorizovano agencijo za posredovanje „Sambrinus") ki se bavi edino le s pivarnami in zalogami piva, kakor so: PRODAJA PIVA v sodčekili in steklenicah, KUPOVANJE in PRODAJANJE hotelov, restavracij, ptvo-točev in vsaki drugi posel, ki se tiče omenjenih strok, tudi za spodnjo m zgornjo okolico. — Gotov podpore od strani interesovanih oseb se beležim Mario Jesurum, Prva avtorizovana agencija „Ganifcriiius" TRST — ulica Farneto štev. IO, II. nadstropje od O. zjutraj do 12. opol. In od 3. pop, do 7. aro »včer. Mala Hrimna obetoječa iz tre.h oseb»iž0e metla uruzillcl malo stanovanje z vrtom, točo, nko mogoče plin v ulicah Fabio Severo, Ko-a fcgr.a. Commerciale, ali v bkorklji blizu mesta. Podpirala bi se pogodba za več let in vzelo bi se tudi - anovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene r rej me „Inseratni oddelek Edinosti" pod „Mala 1 r u 7. i n au. 888 Gostilna „Alla Costanza" IS). Toči se vsakovrstna vina, posebno pa kratki teran. Priporoča se si. občinstvu Henrik Kosit lli*«ll» OioT. P liska, Corso št 13, izvrši vsa-UlCir koršnjo popravo kakoršne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure. (262) Eficln Tolip rePa 8 KranJ8te\ J® vTvsehLlet_ KVlolU LbljC nih dobah v zalogi J o s i p^a D o 1 č i č, ulica Sorgente 7, telefon 14G5. (227) Novi modni salon gj™ uoS^ e. Pa-ižki in dunajski uzorci, po najzmernejih F " I 455 UAlAiMHAuSnn Luigi Trevisan, Trst Veletrgovina razpošilja kavo, riž, olje Pnctilno >ozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga »Croatiatf stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne-tiremičnin (hiše, gospodarska iH)slopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. ?edružttis& zavarovalne zadruge „Croaiia" - Srsf —---—---—— CORSO štev. I —----—"— Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. Si usojamo obvestiti naše cenjene odjemalce, da smo prijateljsko sporazumljeni z našim sadašnjim zastopnikom gospođom Karol Volpich-om poverili Glavno zastopstvo JMzenske pive „Urqudl" za TRST, ISTRO, DALiMACIJO in IiEVANTE gospodu Antonio Dejak, junior TRST, Via degli Artisti št. 9 in 10, Telef. 505 kateri bo od sedaj naprej sprejemal oziroma točno izvršil vse naročbe za pivo v sodčkih kakor tudi v steklenicah. Meščanska pivovarna v Plznu ustanovljena leta 1842. p. T. Naznanja se častitini odjemalcem in P. T. občinstvu, »la zaloga obleke ulica Arcata štev. i odpre Novo tržaško krojačnico (Nuova Sartoria Triestina) za izvršitev naročene obleke po meri v ulici Torrente št. 40, I. nadstropje, pod ravnateljstvom občeznanega krojaškega mojstra gos. O. MARCOLINI. — Toliko zaloga, kakor tudi krojačnica bodo preskrbljene v veliki meri z domačimi in inozemskimi izdelki. — Zaloga ima pripravljenih na izbero veliko število oblek, toliko za možke, kolikor za otroke, Rgr po najnižjih in konkurenčnih cenah. 1 VIKTOR PIŠKUR. Mranlki* ul««« ranjena TMkraa, «• tudi ml ui uArap is jih •brMt^j« R«ntnl «av«k od hranilnih vlog pUeuj« mro4 mm. Vlag« m lahko p« 1 krono. PM*|Ha daja hm radrainikoa b Uon wm nknjilbo po 5»///., mm mjMt po ••/.. mm •ratera po 5 V. V m Vitim ur«: od t.—12 dopolado« m oi t.—I. popolmdao. • IspIMuJ« TMln doa ob uradnih arah. * Ob nedtljah ta prmmikth jo nrad soprt Uu MjMo4«rMjo arojoso Tuiiatu mHm aa shrambo mtaNtalh paptijor, liitta »i ——■ P«*te« hrullaltal ffttaa I1I.IM. Fcčpisafii priporoča si cočisiTii svoia zalogo dalmatinskega vina nahajajočo se v ulici Torre bi&nca šf. 4 o in gostilne ul. Romagna št. 4 in ul. Giuiia št. 71 v katerih toči dalmatinska vina najbolje vrste /In!e Tovornik trgovec z vinom. FILIP IVANISEtliC; zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omisu v ullol Torre blanoa 11 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,A?rAdriaA ulica Nuova št. 11 in „Ai fratell dalmati.. nllfa Zudecche 5t. 8. v katerih toči svoja vin i I. vrste. MM LJUDSKU POSOJILNIC vpisana zadruga z omejenim jamstvo n. v Gorici Gosposka ulica hšfc. 7., N. naa t r. v lastni hlSi. -^---- Načelstvo in nadzorstvo je sk'enilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 41Id Stalne vloge od 10.000 kron dalje z o I povedjo 1 leta po dogovoru. Rentni '11 vek plačuje pos. sama. Posojilo: na vknjižbe po 1/i0/0 na varščino ali zastavo in na menice po 6% Glavni deleži koncem leta 5 7*—. stanje 31. dec. 1004 (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 1I3.:JS2. — 11 r a n i • n o v log e 1^4.089-13. — Posojila 1,570.810.3 Vrednost hiš 110.(>T."».— (v resnici -o vredne več). — Rezervni zalog TTt.lOlOI. Hranilne vloge se sprejemajo od V3i*;;gar. Telefon stev. 7*«>. 000000000000£3^G AHa citta di Trisste ulica Torrente TRST prodajalnica izgotovljenih oblek z lastno krojačnlcc. Priporoča se cenjenim odjemalc m r.uli konkurenčnih cen in radi točno izvr.šentg ——-t dela izkušenega krojača. Tovarna cementnili pU>sr ARISTIDE GUALCO TRST, ulica S. Servolo 2. Velika zaloga dobro vležanih cementnih j , >-0 v-ch velikostij vrat in barv. Tovarna in zaloga cementnih cerij Blag-o trpežno. — JBrezkonk arene ne < t iu . Na željo se stavijo v delo plošče solidno iu p,» cen od izurjenih lastnih delavcev i^T Zaloga Izvozno-marčne (E^port-.^arzen) In vležane (Lageo pi^e = = 7 aodčekib in v boteljkah, kak >r tudi iz tovarne Bratov Koln!ngliJS,ne Steinfeld pri Gradcu. JKfsttom]eyc giessbjbler vedno sveže kisle vode po smernih oeneh i p" I ANTONU DEJAK junior TRST Via dsgi: Artisti štev. 10. ^ Nova prodajalnica klobukov David Osmo v ulici Barriera vecchia Štv. 5. Velik izbor klobukov, lastne deiavnius. rv i vrstnih kap za moške in ženske. Brez konknrenćne cene. Najfinejšo namizno in jedilno olje se vdobi pri = narodni zalogi olja Trg Barriera šlei. 3. wan Mnionig, ^