#
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS mesečno ZO Din polletno I20 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglaso-* 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po 130 ln 2 D,večji oglasi nad 43 nun višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem dela vrstica po IO Din o Pri večjem □ npust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Rokopisi se ne vrata Jo, nefranMrana pisma se ne sprejemajo ^ Uredništva telefon Stev. SO, upravnIStva Stev. 329
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava Je v Kopitarjevi ul.St.6 j- Čekovni račun: CJublJana Stev. JO.650 In 10.349 za tnserate. Sarajevo št. 7563, Zagreb St. 39.011, Praga In Dana/ št. 24.797
Hlapci centralizma.
Na naš poziv k edinstveni in solidarni akciji vseh slovenskih političnih strank in parlamentarnih zastopstev v svrho obrambe Slovenije pred finančnim in gospodarskim ruinom, ki na splošno grozi od obstoječega centralističnega režima in sistema, posebej pa od budžetarnih projektov sedanje vlade, odgovarja »Jutro« — z divjim, zagrizenega sovraštva prežetim napadom na SLS.
»Jutro« odklanja vsako mirno in stvarno diskusijo o tem vprašanju, ki je danes za Slovenijo naravnost eksistenčno vprašanje. »Jutro« nima za tako rešilno akcijo, ki jo diktirajo življenski interesi našega naroda in nalagajo dolžnost vsaki slovenski stranki, ki ji je kaj do svojega naroda, nikakega smisla, ne volje ne besede v njen prilog. »Jutro« interesov slovenstva sploh ne vidi — ono gleda kot v vsem tako tudi tu samo svoj in svoje stranke interes, ki mu veleva: Bog varuj, da bi prišlo do politične sloge Slovencev in iz tega izvira jočega vehementnejšega narodovega odpora, ki bi utegnil pospešiti smrt centralizma! Kakšno eksistenčno pravico in možnost bi potem še imela SDS, ki iz centralizma črpa svoje življenske sile? S padcem centralizma bi padla tudi SDS. Zato je vidov-danska ustava s svojimi centralističnimi sankcijami »Jutru« edini idol in zato je tudi zahteva po reviziji te ustave na avtonomistič-nem principu za »Jutro« takšna strašna reč. In zato vsa »Jutrova« besna sovražna, tako brezobzirna in nobenih sredstev ne se strašeča gonja proti vsemu, kar služi ali l>i utegnilo služiti kaki bistveni izpremembi sedanjega sistema prej ali slej.
»Jutro« ostane, kakor je bilo. Njegov strankarski fanatizem, njegov centralistični furor, maskuran z bojno parolo za idejo narodnega in državnega edinstva (kakor da ta ideja ni že v samem dejstvu države Jugoslavije uresničena in utelešena!), mu ne dovoljuje niti ventilirati možnosti kakega kompromisa v svrho pokrenitve skupne politične akcije, ki ima služiti zgolj blagru celokupnosti; mu tega ne dovoljuje samo zato ne, ker prihaja iniciativa iz tabora SLS in ker bi se ta akcija mogla križati z načeli in interesi centralizma. »Jutro« voha v našem predlogu tudi to nevarnost in ž njo nevarnost, da bi se SDS našla navezano v trenutku, ko bi iz belgrajske-ga vrtinca kombinacij lahko izplavala za-njo kaka... konjunktura. Take strankarske zagrizenosti in nestrpljivosti po eni strani, a politične sebičnosti in kratkovidnosti po drugi strani svet še ni videl. To je duh Pribičevi-čeve »neizprosnosti«.
Glasilo samostojnih demokratov gleda v našem predlogu zgolj senco avtonomistične-ga strahu (sicer bi nam bil njegov tako vehe-mentni napad na politiko SLS ob tem povodu nerazumljiv) in ne vidi. da bi predlagani aranžman, v objektivni luči premotren, prinesel ravno SDS lahko gotove politične koristi, najmanj pa moralne koristi k njenim interesom. Mi srno že večkrat pokazali, da gospodje v samostojnodemokratskem taboru niti svojih lastnih strankarskih interesov ne znajo varovati, kaj še-le interesov slovenskega naroda.
Pokazali smo že, kako lepo priliko so Imeli svojo stranko moralno dn fizično utrditi v narodu, ko je bila v Sloveniji vsa oblast v njihovih rokah, a so se s svojo strahovlado povsod samo diskreditirali in osovražili. In to svojo politično nesposobnost dokumentirajo v našem slučaju zopet. To niso gospoda, načela in metode realne sokdne politike, to je čisto navadna konjunkturalna politika. Z njo si še nikoli nobena stranka ni zgradila bodočnosti.
»Jutrov« odgovor nas sicer ni prav nič fznenadil. Iznenadil bi nas bil le, ko bi bil drugačen. Pač pa bo iznenadil ljudi, ki stoje bližje »Jutru« nego nam, in ki so našo pobudo simpatično sprejeli, udajajoč se iluziji, da bi se končno dala izpregovoriti tudi s SDS pametna beseda o tem, kar je danes kričeča potreba Slovenije in živa želja celega slovenskega naroda. Ne. Z gospodo v SDS se ne da nič govoriti, niti beseda, ki bi vsaj za trenutek zaustavila strastni strankarski boj. Oni tirajo svojo gonjo proti SLS dalje, brez premisleka, brez ozira in brez sramu — »ne-izrosno«. In imajo drznost očitati SLS, da je ona k ris-a današnjega težkega položaja Slovenije.
Gospoda! Kar Slovenijo tlači in upro-pašča, to je centralistični sistem in režim. Ta je pa delo vaših rok. Sedem let ne počenjate drugega kakor to, kako bi teiigu sistemu v Sloveniji odprla še širja vrata. Vi ga moralno
in fizično podpirate z vsemi sredstvi in z vsemi močmi. Vi služite temu sistemu z dušo in telesom. A Slovenska ljudska stranka se že vseh teh sedem let bori proti temu sistemu in samo proti temu sistemu; nič drugega ni njen boj, njeno delo in njena naloga, ko zrušiti ta sistem, ki je največja nesreča za Slovenijo. A ta boj za dobro, za moderno upravo in ustavo, za demokracijo, za pravice ljudstva, za kulturni, socialni in gospodarski napredek našega naroda ste Vi proglasili kot boj proti
državi. Vsak najmanjši protes in odpor proti temu sistemu, čegar hlapci ste, ste doslej še državi. Vsak najmanjši protest in odpor proti lastnemu narodu, to je vaš boj, gospodje v samostojno demokratskem taboru. V zmoti ste, ako mislite, da slovenski narod ne vidi in ne ve, kdo je njegov prijatelj, kdo je njegov sovražnik. V zmoti ste, ako mislite, da marširate v slovenski narod. Vi marširate iz slovenskega naroda ven. Le inaršiTajte tako | — srečno pot!
Predi proračunsko razpravo v skupščini.
RADIKALI SE BOJE PRESENEČENJ OD STRANI RADIČEVCEV IN IŠČEJO POMOČI.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Jutri se sestane narodna skupščina, da se loti generalne debate o proračunu.
Na seji bo podal najpreje svoj ekspoze zastopnik finančnega ministra Uzunovič. Ekspoze imajo poslanci že tiskan v rokah.
V razgovoru samem se bodo oglasili najuglednejši člani opozicije. Zato je zanimanje za debato zelo veliko.
Jasno je, da bodo opozicionalni govorniki nastopili
proti režimu
in skušali dokazati popolno njegovo nesposobnost za vodstvo državnih poslov.
Razgovor bo brez dvoma po večini čisto političen in zato spričo negotovosti sedanjega političnega položaja vrlo zanimiv.
Radikali
so danes na skupščinskih hodnikih trosili vesti, da je sprejetje proračuna v obliki, kakršen je prišel iz finančnega odbora, zagotovljeno ne glede na vedenje radičevcev. Te vesti dokazujejo, da se najbrže radikali pogajajo s kako stranko, ki jim naj bi prišla v vsaki sili na pomoč. Radikali potemtakem
ne računajo več popolnoma za gotovo z radičevci in nameravajo najbrže izvesti sedanjo politiko morebiti tudi proti volji Radičevi.
Opozicija
trdi, da nobena od opozicionalnih strank ni dobila od radikalov kakega povabila za sodelovanje v proračunski debati. Prav lahko se pa zgodi, da prestopi en del radičevcev v radikalske vrste. t
Danes popoldne ob 17. so se sestali vsi radikalski ministri na Pašičevo povabilo v predsedništvu vlade na daljše posvetovanje. Razpravljali so o vseh možnostih in
presenečenjih,
ki bi mogle vladno večino zadeti tekom proračunskega razgovora. O svojih sklepih in namerah pa niso izdali nobenega obvestila.
Načelni razgovor o proračunu bo trajal najbrže ves februar. Finančnega ministra :ie bo zraven, ker ostane še ves mesec februar v Ameriki.
Tudi drugi poslanski klubi so se danes posvetovali, kako nastopijo v proračunskem razgovoru, in so zanj določili svoje govornike.

Belgrad, 2. febr. (Izv.) V radikalnih vr stah trde, da je radikalom uspelo zagotoviti sprejem proračuna v skupščini ludi tedaj, ako bi delal Radič težave.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Ob 17 je zbral ministrski predsednik Pašič radikalske ministre na posvetovanje. Posvetovanje še traja.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Radikalni klub danes popoldne ni imel seje, ker je povabil
Pašič vse radikalne ministre na posebno posvetovanje. Poslanci so se pa kljub temu se-šli in zahtevali od predsednika kluba pojasnila v različnih zadevali. Zanimivo je, da je poslanec Stojadin P a v 1 o v i č protestiral, da poslanci ne morejo priti do ministra prosvete. Pravtako je tožil poslanec Štefan Maksi-raovič glede ministra za šume in rude.
Odplačil© naših dolgov Ameriki.
AMERIŠKA DELEGACIJA STAVLJA TEŽKE POGOJE, KATEKIII NAŠA DELEGACIJA NE BO MOGLA SPREJETI. — POGAJANJA SE BODO NAJBRŽ PREKINILA.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Po vesteh iz Was-hingtona se nahajajo pogajanja na zelo težki tocivi. Zdi se, da so ameriški delegati stavili tako težke pogoje, da jih naši delegati ne bodo mogli sprejeti. Zadnja seja se je vršila v soboto. Na tej seji so jugoslovanski delegati navedli razloge, radi katerih ne morejo sprejeti ameriških pogojev za odplačilo dolgov. Na včerajšnji seji sta se obe delegaciji pogajali dalje. Rezultati teh pogajanj še niso znani. Na njih se je odločilo, ali se bodo še nadaljevala, ali se pa bodo prekinila.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Vprašanje ureditve
dolgov v Ameriki je naletelo na velike težkoče. List »Ne\vyork Herald Tribune« piše, da bo amerikanska kortiisija predložila naši delegaciji gotove spremembe k prvotnemu predlogu. Od Jugoslavije bo zahtevala, da sprejme an-glešiio podlago za konsolidacijo dolgov. Ame-ri: ka delegacija zatrjuje, da ne bo delala nobenih težav pri sprejetju upravičenih olajšav pri odplačevanju dolgov. — »Washington Herald« piše, da s ta vi i a jugoslovanska delegacija v predlogu za odplačilo dolgov kot glavno torko podaljšanje roka za odplačilo dolga v znesku 66 milijonov dolarjev.
Zagreb, 2. febr. (Izvir.) V nedeljo so se izvršili lepo uspeli shodi HPS v Oriovcu in Premostici. V Premostici so govorili prof. V e s e n j a k , dr. Šimrak in Grgec. Poslanec Vesenjak je v začetku govora izrazil svoje veselje, da prihaja v okolico Siska, kjer je nekoč Ljudcvit Posavski skupno s Hrvati in Slovenci bojeval boj za pravico in samostojnost obeh narodov. Nato jc govoril o sporazumu in dejal, da je sporazum samo takrat, kadar vsaka stranka mora nekaj popustiti. Pašič pa ni popustil v ničemer. Ostal je isti centralizem, ostali so isti davki. Obširno jc nadalje kritiziral naš proračun. Dr. Šimrak je govoril o zgodovini političnega razvoja na Hrvatskem, Grgec pa o kulturni in verski politiki dosedanjih vlad. Opozarjal je na Radi-čeve izjave napram episkopatu. Žalitve naših škofov ljudstvo ne sme vzeti molče na znanje. Opozarjal je zborovalce na to, kako vlada odvzema posameznim cerkvam njih svobodo in javno skuša agitirati za prestop katoličanov v pravoslavje. — V Oriovcu je govoril načelnik HPS Bnrič. — Shodi so zelo lepo uspeli, posebno če upoštevamo dejstvo, da so se
vršili na ozemlju, ki ga je poprej popolnoma obvladal Radič in je bilo vsako gibanje HPS onemogočeno.
Radičev shod v Pudrov«
Dubrovnik, 2. febr. (Izv.) Po neuspelem potovanju Radičevem po Bosni je prišel sedaj v Dubrovnik. Na kolodvoru ga je sprejelo nekaj njegovih pristašev, katerim je govoril in se v svojem govoru večinoma laskal hercego-vinskim kmetom. Rekel je, da mogoče kmalu pridemo do volitev, katerih si sicer stranka ne želi, pa se jih tudi ne boji. Brez dvoma bodo zopet pokazale moč utrujenih kmetskih organizacij. O sedanjem stanju je rekel, da so kmetje sicer svobodni toda nimajo še pravice. Hvalil je sporazum, hvalil Srbe in Hrvate, o Slovencih pa je rekel, da so pošteni in delavni, da pa naj nikar ne tiče Hrvatov moliti.
MUSSOLINI OBIŠČE TRTPOLIS?
Rim, 2. febr. (Izv.) Kakor poroča »Popolo d'Italia«, bo Mussolini 6. marca obiskal Tri-polis.
Oster nastop Ljube Pavidoviča.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) V nedeljo se je vršilo v Nišu veliko zborovanje demokratske stranice, na katerem so govorili Voja Veljko-vič, poslanec Agatonovič in Davidovič. Davi-dovič je imel na zborovanju dolg govor, v katerem se je pečal tudi s sedanjim političnim položajem. Rekel je, da se sedanja vlada naziva vlada narodnega sporazuma, pa bi jo v resnici morali imenovati vlado narodnega nesporazuma. Opozarjal je pri tem na spor med prosvetnim in finančnim ministrom in ministrom za notranje zadeve. Politiko sporazuma je vodila predvsem demokratska stranka in je morala radi tega prenesti mnogo očitanj. Toda tedanji naši najhujši nasprotniki nastopajo danes med ljudstvom z našimi idejami in hvalijo politiko, katero smo vedno zahtevali mi. V osmih mesecih bi bila vlada lahko pokazala, koliko ji je do resnega dela, pa je do sedaj njeno največje delo, da je spretno razdelila vsa uglednejša mesta v državni upravi. Davidovič je nato ostro grajal sedanji tiskovni zakon, sramotni invalidski zakon in kritiziral vladno zunanjo politiko. Izjavil je, da je prišel čas, ko bo morala demokratska stranka zopet nastopiti v boj za ljudsko svobodo in široko samoupravo.
BALKANSKI GARANCIJSKI PAKT.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) V zadnjem času jo opažati precejšnjo delavnost angleškega poslaništva v Atenah, da bi se sklenila pogodba med Grško in njenimi sosedami, in bi bilo mogoče čimprej uresničiti izvedbo balkanskega garancijskega pakta. Grški zunanji minister je tozadevno že vodil razgovore z delegatom albanske vlade in se domneva, da je sporazum v tem vprašanju z Albanijo že dosežen. Po poročilih iz Pariza so grški oficielni krogi precej vznemirjeni radi vesti, ki prihajajo iz Sofije o intenzivnih odnošajih med Bolgarsko in Jugoslavijo, ker mislijo, da se nanašajo na skorajšnjo spremembo političnega kurza na Balkanu.
ZA ZVEZO SLOVENIJE Z MORJEM.
Sušak, 2. febr. (Izv.) Občinski svet je razpravljal o enotnem nastopu obmorskih mest za direktno zvezo Slovenije z morjem. Proga naj bi se priključila dosedanji progi Zagreb— Sušak. Glede raznih projektov se zastopstvo ni izrazilo, ker prepušča to vprašanje tehničnim strokovnjakom v ministrstvu.
ODLIKOVANJE ZAGREBŠKIH UNIV. PROFESORJEV.
Zagreb, 2. febr. (Izv.) V četrtek, 4. febr. se bo v dvorani zagrebškega vseučilišča vršilo slovesno odlikovanje 19 profesorjev ob priliki praznovanja 50 letnice hrvatske univerze. Zvečer se bo vršil akademski ples pod kraljevim pokroviteljstvom.
NOVA SOCIALISTIČNA STRANKA V BELGRADU.
Belgrad, 2. febr. (Izv.) Vsled spora v neodvisni delavski stranki, kateri je nastal že prejšnji mesec, se je osnovala nova socialistična stranka, ki hoče organizirati in grupirati nezadovoljneže. Vodstvo nove stranke tvorijo: Života Milojkovič, Stojan Stankovič, Cvetkovič, Bukvič in Lazar Petrovič.
NOVA TRGOVSKA LADJA.
Dubrovnik, 2. febr. (Izv.) Prvo dalmatinsko trgovsko društvo je kupilo v Italiji novo 1700 tonsko ladjo. Kapitan in vsa posadka so le domačini. Tako je naša trgovska mornarica pomnožena za eno novo ladjo, mnogim našim ljudem pa jc omogočeno priti do zaslužka.
Prestolni govor angleškega kralja.
London, 2. febr. (Rcuter.) Danes jc otvo>-ril kralj v spremstvu v spremstvu kraljice z običajnimi ceremonijami parlament. Iz pre-stolnega govora posnemamo: Locarnska pogodba utegne precej pospešiti razoroževanje. Belgiji, Franciji, Ncmčiij in Italiji smo poslali vabila za udeležbo na konfcrcnci v Londonu, ki bi bila posvečna ureditvi delovnega časa. Glede na težave v angleški premogovni industriji poživlja krali vse stranke, da nai ure-de to vprašanje v duhu spravljivosti in sloge. Prestolni govor napoveduje uvedbo posebnih mark za tuje manufakturne proizvode in za proizvode britskega imperiia v svrho zaščite domače industriie.
Zbor avitrijske krščanske socialne stranke.
Dunaj, 2, febr. Krščansko-socialna stranka je imela včeraj in danes svoj glavni letni zbor. Prvi dan so se posvetovale strankine organizacije in vodstvo stranke, danes pa zboruje plcnum zaupnikov. Predseduje strankin predsednik, bivši kancler dr. Seipel. O strankini organizaciji jc poročal glavni tajnik poslanec Schonsteiner, ki je zlasti po* vdarjal osnovanje strankinega tiskovnega urada, ki ga smatra za največjo izpopolnitev strankinega organizma. Urad se jc že izkazal kot najboljša zveza med vodstvom, parlamentarnim klubom in strankinim časopisjem. Povdaril je, da je nujno potrebna revizija tiskovnega zakona in so tozadevna pripravljalna dela že v teku. Po-vdarjal je potrebo izpopolnitve strankinega arhiva. Zastarel strankin pravilnik je potreben izpremembe. Brezpogojno se mora vpeljati strankina članarina.
Sprejeti so bili sklepi:
1.	Strankin zbor avstrijske krščansko-socialne stranke pooblašča vodstvo stranke, da izpremeni strankin pravilnik.
2.	Zbor sklene, da se takoj začne pobirati Članarina od vseh volivcev stranke. Deželna vodstva stranke naj sklepajo o načinu zbiranja in pobiranja članarine, osrednje vodstvo pa naj določi višino.
3.	Uvede se redna konferenca tajnikov Vseh deželnih vodstev stranke.
4.	Naroči se, da se morajo vsi glavni uredniki strankinih časopisov na rednih sestankih odločiti za enoten nastop časopisja. —
Dunaj, 2. febr. (Izv.) Na shodu krščansko-sOcialne stranke je poročal dr. Ramek o političnem položaju. Obširno jc referiral o delovanju vlade v zadnji dobi in razvil smernice bodoče strankine politike. Po njegovem poro-, čilu je bil daljši razgovor. Popoldne je poročal dr. Seipel.
Dunaj, 2. februarja. Zboru krščansko socialne stranke prisostvujejo poleg načelnika dr. S e i p 1 a tudi kancler dr. Ramek, ministra Kollmann, dr. Schneider, dež. glavarji dr. R e h i 1, dr. R d n t e 1 e n, dr. S t u m p f in skoro vsi deželni in državni poslanci.
Krščansko socialno delavstvo na Dunaju.
Dunajsko krščansko socialno delavstvo je i imelo 31. jan. svoj redni občni zbor. Občni zbor je bil polnoštevilno obiskan. Prisostvovali so tudi: zvezni minister dr. Resch, poslanci dr. H e m a 1 a, H a i d e r in F i -echer. O poslovanju organizacije je poročal predsednik, poslanec Leopold Kuinschak. Krščanska delavska zveza za mesto Dunaj ima 4800 rednih in plačujočih članov. V zadnjem letu je priredila 175 sestankov in zborovanj. Klosterneuburška podružnica se je sporazumno odcepila od Dunaja in že v prvih mesecih izvojevala zelo časten uspeh pri občinskih volitvah. Organizacija daje svojim članom pravni pouk, ki se ga je poslužilo 256 članov. Organizacija je v 1776 slučajih uspešno posredovala za službe. Zelo delaven je tajnik Bahrading, ki je imel sam 33 shodov in sestankov samo v dunajskem mestu. Zbor mu je izrazil posebno zahvalo. Zbor je priredil navdušene ovacije poslancema F i -scherju in Kunschaku.
BOJKOT PROTI ITALIJL
Dunaj, 2. febr. (Izv.) 160 dunajskih organizacij je sklenilo organizirati bojkot proti Italiji med svojimi člani. Enake organizacije so se že osnovale ali pa se osnujejo te dni po vseh nemških in avstrijskih mestih. Organizacije pozivajo trgovce, obrtnike in industrijo, da opuste vsak nakup blaga v Italiji. Vsi člani organizacij so se zavezali, da se bodo pri svojih počitniških izletih izognili Italije, dokler ne bodo Italijani preklicali protinem-ških odredb v južni Tirolski.
MEDNARODNA ZVEZA DUŠEVNIH DELAVCEV.
Dunaj, 2. febr. (Izv.) Kakor poroča » Politična korespondenca«, bo zborovala »Mednarodna zveza duševnih delavcev« na Dunaju v torek po Veliki noči. Zborovanje bo trajalo najbrže tri dni, 7., 8. in 9. aprila. Na zborovanje pričakujejo do 50 delegatov iz vseh dežel. Pariškemu osrednjemu odboru se je prijavilo že precej udeležencev iz Anglije, iz Belgije in iz nasledstvenih držav. Svoja odposlanca pošljeta tudi »Mednarodni urad za delo« v Ženevi in pariški ;>Zavod za vzajemno duševno delo« v Parizu.
RAZ0R02ITVENA KONFERENCA.
Wasliington, 2. febr. (Izv.) Ameriška vlada najbrž ne bo ugovarjala, da se pripravljalna konferenca za razorožitveno konferenco odloži do meseca aprila.
ANGLEŠKI KOMUNISTI GROZE VODITELJU »ZMERNIH«.
London, 2. febr. (Izv.) Kakor poročajo >I)aiIy News«, je prejel delavski voditelj Thoiiuio po svojem zadnjem govoru na sestanku železničarjev več pisem, v katerih mu radi njegovega govora groze. Thomas je pisma predal policiji.
Proces proti zarotniškSm sodnikom.
Javnost iz ozirov javne varnosti od raiprave
iiključena. — Štiri smrtne obsodbe.
Berlin, 2. febr. (Izv.) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se e včeraj pričela razprava radi umora vojaka Paniera. Obtožnica pravi, da je bil spomladi 1. 1923. v Doberitzu umorjen vojak Panler, ker je bil osumljen, da hoče izdati s črno državno hrambo«. Njegovo truplo je bilo zakopano na Doberitz-škem vojaškem strelišču. Glavni obtoženci so trije: eden iz Rige, drugi iz Peterburga in tretji iz Galicije. Na mizi je bila razbita glava uinor-jenčeva. Sodišče je javnost od razprave izključilo ravno tako tudi poročevalce časopisov ter je utemeljilo svoj sklep s tem, da bi mogla javna razprava Škodovati državni varnosti.
Berlin, 2. febr. (Izv.) V obravnavi proti zarotnikom je predlagal državni pravdnik tele kazni: Za Schirmanna, Steina in Assen-kampfa radi umora, za Benna pa radi nagovarjanja k umoru smrtno kazen, za stotniika n. r. Gutknechta in fladporočnlka von Sen-dena pa oprostitev, za Schmitta radi pomaga-nja 6 letno ječo, za Zeitlerja in Scntklaga radi pomaganja 6 mesečni zapor, za Schnltzelberga, ker ni podal prijave, 3 leta zapora, za obtoženca Mcdra za oprostitev.
VSTOP NEMČIJE V ZVEZO NARODOV.
Berlin, 2. febr. (Izv.) V sredo bo izročena Zvezi narodov prošnja Nemčije za sprejem. Predlog, ki so ga vložili nemški nacio-nalci je izročen zunanjemu odboru, ki mu predseduje nacionalec dr. Hegt. Gotovo pa je, da bo odbor z veliko večino predlog odklonil. Nemška vlada se trudi, da dokaže svojo politiko pomirjenja, zlasti ker je Briand z vsem svojim vplivom dosegel izpraznitev keinske cone, s čemer so padle z nemške strani zadnje ovire za vstop. Nemčija bo na prihodnjem zborovanju Zveze narodov že sodelovala kot članica. Stalni član Nemčije v svetu Zveze narodov bo najbrže dr. Strese m a n n , v poštev prihaja pa tudi dr. S o 1 f, prejšnji državni tajnik urada za zunanje zadeve in sedanji poslanik v Tokio.
BAVARCI ZAHTEVAJO SAMOSTOJNOST.
Miinchen, 2. febr. (Izv.) Bavarska ljudska stranka je imela zadnjo nedeljo v G r a f i n g u veliko manifestacijsko zborovanje. Zborovanja se je udeležil tudi ministrski predsednik dr. H e 1 d. Minister O s w a 1 d je v svojem govoru naglasil, da mora Bavarska vztrajati na svoji zahtevi po popolni samostojnosti, mora se bojevati proti centralnim silam s severa, Bavarska hoče ostati v zvezi z Nemčijo, noče pa biti njen brezpomemben del. Poslanec Rothbaver je imenoval Berlin za veliko nevarnost nemške kulture, kajti berlinska kultura ni nemška, ampak judovska.
GASPARRI OSTANE NA SVOJEM MESTU.
Rim, 2. febr. (Izv.) Uradna vatikanska korespondenca izjavlja glede na vesti, da se namerava kardinal državni tajnik Gasparri umakniti s svojega mesla, da bo ostal kardinal Gasparri na svojem mestu in da uživa slej-koprej popolno zaupanje in naklonjenost sv. očeta.
PROSTOZIDARSKA PALAČA - ZBORNICA SENATA.
Rim, 2. febr. (Izv.) Kakor poroča »Gior-nale d' Italia«, je država kupila palačo Giusti-ani, kjer je bil nekdaj sedež prostozidarske lože, in jo bo dala na razpolago senatu.
TUDI UNIVERZE POD SNOP IN SEKIRO.
Rim, 2. februarja. Mnoge fašistovske organizacije zahtevajo, da se pofašistijo tudi univerze in druge visoke šole, ki da morajo tudi prevzeti nov fašistični duh. Minister za pro-sveto Fedelle je zaenkrat odredil številne prestave vseučiliških profesorjev. Nad 20 profesorjev je zapodil iz službe, ker niso pristaši fašizma. Strogo je zabičal rektoratom, da ne smejo trpeti na univerzi in med dijaki nobenega protifašistovskega gibanja.
BIVŠI RUSKI VOJNI MINISTER SIJHO-MLINOV UMRL.
Berlin, 2. febr. (Izv.) V nekem tukajšnjem sanatoriju je umrl danes bivši ruski
vojni minister Suhomlinov.
*
Vladimir Aleksandrovič Suhotnlinov je bil rojen 16. avgusta 1848. Posvetil se je oficirski karijeri — odlikoval se je v rusko-turški vojni leta 1877—1878 — in brzo napredoval, tako da je postal leta 1908. šef ge- | neralnega štaba, prihodnje leto pa vojni mi- | nister, kar je bil do leta 1915. Reorganiziral i je kot vojni minister rusko armado in jo leta ; 1.914. dal vso zbrati ob zapadni ruski meji, še pred izbruhom svetovne vojne. Ko so pa po-zneje Rusi bili v lelu 1915. večkrat poraženi, so obdolžili njega, da je kriv neuspehov. Prvi proces v letu 1915. je sicer car ustavil, 1916. leta pa ga je duma ponovno postavila na zatožno klop radi korupcije. Pod vlado Korenskega je bil obsojen v dosmrtno pregnanstvo v Sibiriji, vendar pa zaradi svoje visoke starosti — 70 let — kazni ni nastopil. Sam je trdil, da je bil obsojen zaradi germanofilstva. Po izbruhu boijševiflke revolucije je zbežal v Nemčijo, kjer je živel v Berlinu in pisal svoje spomine, v katerih se skuša oprati očitka, da je bil tudi sokriv izbruha svetovne vojne.
A Kaj je vse videl. »Jutrov« poročevalec ni mariborskem shodu, med govorom g. Pribičeviča. Piše: Ljudje so nepremično zrli vanj, mnogi ves čas niso niti trenili. — Tega gotovo noben živ človek ni v stanu, da bi celo uro ne trendi z očesom. Morda so pa ti »Jutrovk ljudje med govorom g. Pribičeviča zaspali? Dandanes, v teh slabih časih je vse mogoče.
A Grozen pogled je moral biti na Pribičevičev shod v Mariboru, če bereš »Jutrovo« poročilo o tem. Dobesedno tako-le popisuje: Glava pri glavi, sami zreld možje, ki bo kakor mravlje natrpani (Od česa? Kaj so povžili?) galerije posejane (S Čiim? Kaj se je ljudem pripetilo?) vsak prostorček je izrabljen (V kakšen namen?) na vrhuncu (Kje in kdaj?) zopet dve široki odprtini (I!) v drugo dvorano zadelani... (111 Grozno! Grozno! Ubogi ljudje, uboga dvorana!) Nemara, da je vse te nesreče kriva jugovina. Pri takem vremenu ni nikoli prav zdravo preveč se navduševati.
A Nenavadna stranka, to je SDS; katera bi pa tudi sicer mogla biti? Slovenski narod jo inia že dolgo na sumu, da je nenavadna stranka, toda zdaj to »Jutro« samo potrjuje, ko piše: Naša SDS ni samo običajna stranka; ona je obenem krepka kulturna, ekonomska, socialna sila. Kaka kulturna sila je SDS, to »Jutro« tudi takoj pokaže, ko piše, da je ona velik faktor prosvetnega dela, kjer veje veselo gibanje v prijetnem nasprotju z mrtvilom vsega onega, kar hoče plavati med dvema stru jam a in si prav po pil-pogačarsko ne upa ni po dnevu ni ponoči na dan s pravo barvo. A še nenavadnejša je SDS kot »socialno-eko-nomska sila«. Tu je namreč SDS — kakor piše »Jutro« — struja z jasnim socialno-re-formnim stališčem: povsod drži maso proti poedincu, a tako, da se v tem boju ne ovdra nacionalna produktivnost. — Torej je SDS tudi kompletno boljševistična. Ker njena ideologija je že daleč preko glavnih kontur, pravi »Jutro«. To vidimo. SDS je že tako daleč, da sploh nobenih kontur več nima — ves njen program se je že razblinil v meglo, in sama več ne ve, kaj je in kaj pravzaprav hoče.
A Moč SDS. Na celjskem shodu g. Pribičeviča se je pobahal dr. Pivko z močjo SDS, češ, poglejte nas, tako smo danes močni in ugledni, da nas celo SLS poziva na skupno fronto. — Vidimo, da je bil naš poziv zelo močno vino, ki je stopilo g. Pivku prehitro v glavo. Moramo mu zato priliti malo vode in konstatirati, da je naš poziv veljal celokupnemu slovenskemu narodu, torej naravno in logično tudi vsem slovenskim strankam brez izjeme, torej tudi stranki SDS, čeprav je neznatna, in je dobila pri zadnjih volitvah najmanj glasov od vseh naših političnih strank, ki so sploh prišle v poštev.
A Radičeve kratkočasnice. Kakor beremo v sarajevskih listih, je g. St. Radič na kolodvoru v Sarajevu med drugim rekel v svojem pozdravnem govoru tudi to: »Glavno je dobra uprava. Treba znati voditi kolo, igrati, slaviti krsnu slavu itd., a treba znati i upravljati.« To so mu Srbi zamerili, češ da je letelo na nje ker samo oni slave krstno slavo, in radi-kalsko časopisje zdaj napada g. Radiča radi njegovega sarajevskega govora. Vsekakor je srbskim politikom g. Radič tu storil krivico. Oni so se izkazali pač mojstre tudi v upravljanju države. Kajti če so jo znali tako urediti, da plača srbski kmet trikrat manjši davek kakor slovenski kmet, potem se jim mora pač priznati, da znajo tudi dobro upravljati.
A O joj! V avtonomijo verujejo le še duševni reveži, tako je rekel g. Žerjav v Mariboru. — Ubogi demokrati celega sveta, na milijone in milijone vas je, ki v avtonomijo ne samo verujete, ampak jo že tudi imate, in vsi ste danes obsojeni v duševne reveže radi enega samega duševnega reveža. Grozno!
A Zgodba o zrelih možeh. Kakor zatrjuje »Jutro«, so bili na mariborskem shodu g. Pribičeviča samo zreli možje. Dobro, verjamemo to. Toda vstopil se je pred te »zrele može« tudi g. dr. Žerjav in povedal: »Kdor je znal samo do tri šteti, je že ob ustanovitvi Jugoslavije vedel, da z avtonomijo ne more nikoli nič biti. Kajti, kar bi dali Sloveniji, morali bi dati i Makedoniji, Vojvodini itd. — Kaj so zreli možje na Pribičevičevem shodu k tej Zerjavščini rekli, ne vemo, vemo pa, da se ji bo krohotal vsak zreli mož, ko jo bo bral. Torej v XX. stoletju, v dobi demokracije, gesel o samostojnosti individua, o samoodločitvi narodov, suverenosti ljudstva itd. — pa ima tu doli v blaženi Jugoslaviji vodja takozvane »demokratske« stranke o demokratizmu tako gorostasne pojme, da se mora človek vprašati, ali je to pravil zrel mož zrelim možem ali nekdo, ki še ne zna do tri šteti, nekim, ki tudi še ne znajo do tri šteti.
A Današnja »Samouprava« odgovarja na naš članek »Klevetnikom«. Opravičiti se niti ne upa niti ne poskuša. Trdi da ne piše bedarij samo ona, ampak tudi nekateri slovenski listi. Pravi, da o nacionalnem delu voditeljev in odličnih somišljenikov nič ne ve. Ni ji prav, da »Slovenec« in SLS zahteva zvezo /. Rusijo, ker so tam — boljševiki itd. AH je s takim pisanjem še mogoče polemizirati?
NOVI RUSKI POSLANIK V PARIZU.
Moskva, 2. febr. (Izv.) Rakovski je danes odpotoval v Pariz.
Napetost med Italijo in Nemčijo.
»Gospodje! Gospe! Dokler traja zatiranje v Tirolu, ne Bmete v Italijo! To bi bilo izdajstvo napram našim tirolskim bratom, katerim ni niti dovoljeno moliti Boga v materinščini. Ml moramo podpirati veliko večino italijanskega naroda, ki dobro misli, v boju zoper ti-ransko vlado, dokler je popolnoma ne stre.« (Frankfurter Zeitung, iz manifesta AgitaClj-skega odbora proti Mussoliniju.)
»Ako bi v Nemčiji prešli od groženj do dejanj, smo ml pripravljeni, odgovoriti mirno, toda odločno s tem, da bomo delali na tihem po načinu, ki je potreben.« (Rimska »Tribuna«, ki je prišla v zadnjem času popolnoma * fašistovske roke.)
»Razmere v Tridentinski Benečiji kakor tudi na vsem Benečanskem so popolnoma normalne. Vsaktero turistično udejstvova-nje, individualno aH kolektivno, ne samo da se ne ovira, ampak se tudi olajšuje vsem bre? razlike.c (Iz izjav konzularnega zbora v Benetkah.)
Italija se precej časa lil brigala za proti-italijansko propagando v Nemčiji. V političnih krogih je vladalo prepričanje, da gre za osam. Ijene Članke, ki jih pišejo iz Italije izseljeni Nemci. Kako naj se drzne nemško javno mnenje nastopiti proti Italiji, ki je prva pozabila na vojne grozote, ki se je prva sprijaznila z Nemčijo, ki je tako zelo podpirala njeno akcijo za vstop v Društvo narodov! Kako bi mogla Nemčija pozabiti na Locarno!
Propaganda v Nemčiji pa je zavzela obseg, ki ga Italijani niti zdaleč niso pričakovali. Take kampanje še ni btlo v Nemčiji po vojni niti proti Franciji sam. Od ustmenih groženj sc prišli v Nemčiji do dejanj. Italijanski trgovci so pričeli pošiljati v Italijo takale pisma:
»Neprestana kampanja nemških listov proti Italiji radi Tirolskega je tako razburkala duhove, da lahko rečemo, da se uahaja-1 v pravem sovražnem stanju. Nemški listi
šajo članke, ki spominjajo na leto 1914.
15. Patriotična društva izdajajo proglase,
lerih pozivljejo nemški narod, naj ne kupuje italijanskega blaga, naj se izogiblje italijanskih trgovin v Nemčiji in naj ne hodi v Italijo, dokler ne neha — kakor pravijo — tlran-stvo v Tirolu. Mnogi klijenti so mi oelo odgovorili, kako da se jim sploh drznem ponujati italijansko blago po vsem tem, kar se dogaja na Tirolskem.« (Pismo je priobčil novi gospodarski list v Milanu »II Progresso«.)
Take informacije so seveda učinkovale v Italiji v političnih in posebno v gospodarskih krogih. Italijanski tisk je pričel s protikampa-njo. Očital je Nemcem, da so nehvaležni, prinesel jim je zopet na krožnik Lofcarno in druge take stvari. A le enega se italijanski tisk ni dotaknil: vprašanja narodnih manjšin v Italiji sploh, to je na Tirolskem in v Pri morju. Niti en list se ni upal zanikati trditve nemških listov, da na Tirolskem ni več nemške šole, ne sodnije. Nemški jezik je izgnan iz vseh državnih uradov; tirolsko ljudstvo čuje svoj materni jezik edino še v cerkvi. Nemški listi na Tirolskem smejo rabiti le italijanska uradna imena za označbo čisto nemških krajev. Noben italijanski list se ni drznil zanikati, da je bil v decembru objavljen kraljevi ukaz, s katerim se odpravljajo še nemške (in slovanske seveda) dodatne ure na ljudskih šolah. Slovenščina in nemščina se torej ne bosta smeli poučevati več niti kot neobvezna predmeta! Pa morda bi se bil lotil kak list tega vprašanja, če bi se ne bal, da ga sedanji režim takoj ne zatre.
Italija se je zelo na kratko odrezala: tirol-sko vprašanje, torej vprašanje narodnih manjšin v Italiji, je vprašanje italijanske notranje politike. V ostalem pa so razmere na Triden-tinskem popolnoma normalne in turistično udejstvovanje ni nikakor ovirano, kakor ugotavlja konzularni zbor v Benetkah, Razburjenje v inozemstvu je odveč. »Italia fara da se!« (Italija bo sama uredila zadevo.) Tudi ni treba, da bi študenti demonstrirali, kakor so to storili v Napolju in Milanu. »Kajti zdaj. ko imamo fašistovsko vlado z Benitom Mussolini-jem na čelu, je treba vedeti, da je varstvo italijanskega imena proti vsakemu tujemu nore-nju izročeno vladi, kd ne potrebuje takega vzpodbujanja. V tem slučaju je protiitalijanska kampanja v Nemčiji najsmešnejša stvar, ki si jo moremo misliti, in je ne smemo niti zdaleč posnemati, niti v svrho upravičene zavrnitve; oni dan pa, ko bi v Nemčiji prešli od debelih »kvant« v gotskem slogu k dejanjem, bomo mi odgovorili z dejanji, toda mimo, energično, brez besedi, brez šuma itd.« (Zopet vladna »Tribuna« od 29. januarja.)
»Kdor parira, umrje!« (Mussolini poročevalcu o vojaški reformi.) »Najboljše se brani oni, ki napade.« (Drugi Mussolinijev medklic.) »Naznanjam zbornici, in s lem tudi državi, da bo imelo 76 pehotnih polkov svoj re:!ež v glavnih mestih posameznih pokrajin; ostalih 11 pehotnih polkov pa bo nastanjenih severno od Pada.« (I/, govora ministrskega predsednika Mussolinija pri razpravi o vojaški reformi.)
Kljub temu pa je ravno sedanja protiitalijanska propaganda v Nemčiji pokazala, da ni mogel visoki Brenner — pa naj bo še tako zaseden po vojaških četah -- zaustaviti klica narodnih manjšin po pravici.
Smučarski kongreg v Helsingforsu. Od 4. do 7. februarja se bo vršil v Helsingforsu IX. mednarodni kongres smučarjev, ki bo izdelal program tekem za bodočo zimo X. kongres se bo naibrž ••»lil na Dunafu.
Dnevne novice
PRORAČUN VOJNEGA MINISTRSTVA.
kar noče iti iz glave našim demokratskim patriotom. Da bo stvar končno tudi njim jasna, priobčujemo izjavo poslanca dr. Kulovca.
»Jaz nisem pripravil nobenega poročila niti za srbske niti za slovenske liste niti o svojem niti o govorih drugih poslancev. Poročilo je dal napisano časnikarjem tajnik finančnega odbora radikalni poslanec Stepano-vič. Res je to, da so dajali poslanci vseh drugih klubov časnikarjem stipkane izvlečke iz svojih govorov v finančnem odboru. Tega nisva delala jaz in poslanec Pušenjak.
Meritorno sem pa v svojem govoru ugotovil, da so se razmere v armadi glede hrane in ravnanja z vojaki zboljšale. Glede izdatkov samih sva pa jaz in gospod Pušenjak najod-ločnejše nastopila proti njihovi neprimerni visokosti. Jaz sem uvodoma še navedel Poljsko za primer,, Lako morejo vojaški izdatki uničiti celo vse državne finance. Ugotovil sem, da naše narodno gospodarstvo tako visokih vojaških izdatkov ne prenese.
To je menda dovolj jasno povedano.
Toda na ni demokratskim patriotom tudi to ni dovolj jasno. Zato naj vrše svojo laži-časnikarsko dolžnost mirno naprej. — Dr. Kulovec.
* * *
-k Somišljeniki! Takoj vse kuverte in glasovnice za Delavsko zbornico na tajništvo SLS v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Pošljite s točnim naslovom in priporočeno. Zberite vse raztresene kuverte in glasovnice od posameznikov in oddajte na pošto takoj. Opazujemo, da je še mnogo posameznih kuvert, ki jih je treba zbrati in poslati. Nobenih kuvert po pošti uradnemu volivnemu odboru!
•k Škandal! Sedaj dobivamo od okrajne uprave finančne kontrole v Ljubljani uradna obvestila pisana samo v cirilici! Zahtevamo od merodajne oblasti, da preskrbi omenjeni upravi takoj slovenske tiskovine!
■jlr Davčno uradništvo. Prejeli smo: Opazil sem z začudenjem, da se v vseh resorih državne uprave razglaša mnogo napredovanj, samo pri naših trpinih itak že osovražene finančne uprave — posebno pa pri davčnih državnih čebelicah — vidim, da se dosledno prezirajo in po krivici zapostavljajo. Kje je krivda? Kolikor je meni znano — v Belgradu ne! Pokazalo se je to, kolikor sem mogel zvedeti, pri zadnjih imenovanjh, in menda tudi po uveljavljenju nove službene pragmatike (skoro po dveh letih) — prvem napredovanju pri finančni (davčni) upravi v Sloveniji. Bilo je namreč več starejših gospodov preteriranih. Čul sem od izvestnih gospodov, da je bilo veliko razburjenja in nepopisne nevolje radi napredovanja dokaj mlajših; posebno čudno se mi zdi, da se je to moglo zgoditi pri tako izvrstnem uradniškem aparatu kot je davčni; prepričan sem, da je jako malo zasluženo slabše kvalificiranih davčnih uradnikov. Baje se jim pripravlja novo jako veliko presenečenje. Tako napredovanje je v resnici stroge kritike vredno, posebno, ako čitamo pogosto in ponovno napredovanje v vseh drugih strokah. Uverjen sem, da davčni gg. imenovanja vsakomur privoščijo. A vendar bi bilo, ako že ne iz drugih ozirov, vsaj glede na naporno in odiozno njihovo službo vsekakor umestno in vseskozi pravično, da bi merodajni, oziroma odločujoči gospodje imeli manj birokratizma in več srca za svoje kolege ter jim privoščili, kar jim po vsem božjem in človeškem pravu gre, oziroma si je vsak brez izjeme v vsem naporu krvavo zaslužil! Davčni gg. se mi zde vendar malo preveč hlapčevsko ponižni. — Opazovalec.
k Lunin kolobar. Prejeli smo: V nočeh 24. in 28. januarja smo opazovali v Sebenjah redek nebesni pojav. Na nekoliko oblačnem nebu je plaval mesec, obdan od velikanskega kolobarja. Naj bi nam kdo to pojasnil.
* Neizročljive poštne pošiljke za mesec december 1925. Poštno ravnateljstvo je razposlalo seznani o neizročljivih, pošiljkah za december 1925 vsem poštam v Sloveniji, kjer je v prostoru za stranke občinstvu na vpogled. Pošiljatelji, oziroma naslovniki teh pošiljk se pozivajo, da pridejo v svojem interesu ponje.
k Lovci bivšega 7 lovskega bataljona — Bruck ob Muri! Vsem lovcem bivšega 7 lovskega bataljona javljam, da se vrši družabni jubilejni sestanek v ledeljo 7. februarja ob 3 popoldne v gostilni Valjavec (Reininghaus) v Spodnji Šiški. Vablj-ni ste vsi, tudi oni. ki niso poslali svoj naslov na svoječasno notico v tem listu. Udeležite se torej vsi, da vidimo, koliko nas je. Družine pripeljite s seboj. — Sklicatelj.
■k Sestanek stenografov. Jugoslovanski stenografi so imeli v nedeljo v Belgradu sestanek, na katerem so razpravljali o zadevah, ki se tičejo zlasti položaja skupščinskih stenografov.
k Blaževa slovesnost v Dubrovniku. Mesto Dubrovnik zelo slovesno obhaja vsako leto dan sv. Blaža. Ker je letos poteklo 900 let, odkar so prenesli v Dubrovnik ostanke svetnika, se bo ta slovesnost izvršila s posebno skrbnostjo. Pri veliki procesiji bo škof nosil relikvije. Kakor smo že poročali, je tudi papežev nuncij msgr. Pellegrinetti odpotoval v Dubrovnik in bo celebriral službo božjo.
k Težka avtomobilska nesreča na cesti Samobor—Zagreb. V pondeljek je odvetnik dr. Mintas pri povratku iz Samobora našel na cesti prevrnjen avto in poleg njega neko ženo z razbito lobanjo. Obvestil je takoj orožništvo in sam pozvedoval pri ljudeh, če jim je kaj znano o nesreči. Na kraj nesreče je takoj poslala svojo komisijo tudi zagrebška policija in je začela preiskovati zagonetni slučaj, ki je mogoče posledica težkega zločina. Policiji se do sedaj ni posrečilo dognati niti kdo se je vozil v avtomobilu, niti kdo je bil šofer.
k Vihar v Čini gori. Te dni je divjal v Črni gori silen vihar in je burja napravila ogromno škodo, ker je odnašala hišam strehe in jih razmetavala po mestu. Tudi država ima mnogo škode, ker je vihar razdejal hangar za aeroplane. Na planinah pa je zapadel sneg in je že tri dni vsak promet med Cetinjem in Kotoroiu ustavljen.
-k Pegasti tifus v Osjeku. Kaznjenec na osješkem sodišču Pavič je že dalj časa tožil, da ga trese mrzlica, pa so ga kljub 39 stopinjam vročine šele po treh dneh prepeljali v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da je zbolel na pegastem tifusu. Za celo sodnijsko poslopje je bila takoj odrejena 14 dnevna karantena.
k Preprečeno zborovanje delavcev v Zagrebu. V nedeljo dopoldne so hoteli zborovati delavci v dvorani Metropol-kina. Policija se je bala, da se razvije zborovanje v komunistično manifestacijo in ga je prepovedala. Mislila pa je, da se bodo delavci kljub prepovedi zbrali ir je zato razpostavila na Preradovičevem trgu oddelke stražnikov. Ko so videli delavci stražnike, so mirno zapustili trg in se jezili, da delavci v Zagrebu sploh ne morejo zborovati.
k Humanistična gimnazija v Dubrovniku, ki ima za kulturo Dalmacije že izza časov Do-siteja Obradoviča velike zasluge, pa je je prosvetni minister Pribičevič vkljub protestom 18. decembra 1924 pretvoril v čisto realno gimnazijo, je dobila zopet stari značaj humanistične gimnazije. Dasi je prebivalstvo Dubrovnika odločno zahtevalo od Pribičeviča in njegovega naslednika Vukičeviča, da se zopet vpelje pouk v latinščini in grščini, se je izpolnila želja meščanov šele te dni, ko je minister Stjepan Radič ugodil Dubrovničanom ter podpisal rešitev, da je Pribičevičev odlok brez veljave in gimnazija ostane kot prej — humanistična. Belgrajska »Pravda« je posvetila temu dogodku cel članek dne 31. januarja s pristavkom: »Marsikdo bo mislil, da bi ne bilo treba pisati o tem malopomembnem odloku g. Iiadiča. Ni tako, in sicer aato ne, ker je Radičev odlok prinesel nadaljevanje dela, za-početega sto let po Kosovem. Dubrovniški od-ličnjaki vedo sami najbolje, kaj to pomeDi.«
k Dva požara v Belgradu. V nedeljo je v Belgradu istočasno gorelo na dveh krajih in sicer pri električni centrali in pri zgradbi stare monopolske uprave. Goreli sta dve leseni hi-
Železnica za poslance.
V podzemlju Washingtonskega parlamenta je posebna železnica za hitro prevažanje po-
slancev in uradnikov v tem ogromnem poslopju.
šici. Požarni brambi se je posrečilo oba požara lokalizirati in pravočasno udušiti. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti delavcev, ki so v hišici stanovali. Škoda jc prccejšnja, ker je imela električna centrala v eni teh hišic zaloge volne v vrednosti nad 80 tisoč dinarjev.
k Vratolomen skok študentke. V nedeljo jc skočila s tretjega nadstopja novega belgrajskega vseučiliškega poslopja slušatcljica filozofske fakultete Nata Eškcnazi. Padla jc na trdi beton, kjer je obležala nezavestna. Razbila si jc glavo. K ncsrečnici so takoj prihiteli akademiki, ki so sc nahajali na vseučilišču. Rešilni avtomobil jo jc odpeljal v bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. Zado-bila je močne poškodbe, zlomila si jc desno roko in jc vsak trenutek pričakovati smrti. Zakaj da je napravila samomor, sc nc da dognati. V torbici jc pustila pismo, kjer v zmedenih besedah pravi, da je strašno nesrečna. Kot dijakinja je bila zelo marljiva. Bila jc v sedmem semestru. Zaročena jc bila z medi-cincem Milojkovičem in bi sc bila imela " kratkem z njim poročiti.
k Po dveh letih odkrita tatvina. Mlinar iz Sentivana je po dveh letih spoznal po fotografiji, katero je objavila zagrebška policija po odkritju ponarejevalcev 1000 dinarskih bankovcev, da Male Medimič ni bil samo ponarejevalec, ampak da je tudi njemu ukradel 300 tisoč dinarjev oktobra 1924. Takrat sta namreč prišla k Plavšiču v mlin dva neznanca, ki sta se mu predstavila kot trgovca in sklenila ž njim pogodbo, da jima dobavi 20 vagonov moke. Nato so skupno odšli v Novi Sad in se nastanili v istem hotelu. V Novem Sadu je namreč Plavšič dvignil 300.000 Din iz banke, da bi imel denar za dobavo moke. Ko se je pa vrnil z denarjem, sta ga »trgovca« pregovorila, da jima je dal spraviti vso vsoto v njihovo ročno blagajno, v kateri sta tudi ona dva imela baje 200.000 Din. Ko sta pa kmalu nato odšla, češ, da imata opravke v mestu, se je mlinar domislil, da je ogoljufan. Ko so blagajno odprli, res ni bilo v njej drugega kot malo papirja. Policija je takoj uvedla preiskavo, pa ni mogla zločinca ujeti.
Nogomet. Tretje kolo pokalnih tekem v Zagrebu je bilo odigrano v nedeljo. Med drugim je zmagal Gradjanski nad Zagrebom s 15 :2 ter HAŠK nad Uskokom s 6 : 2. — V Pragi je gostoval dva dni >Wiener Sportklubr, prvi dan je zgubil proti Vršovicam s 3 :4, drugi dan proti Slaviji z 1:2.
Pamet zmaguje. Ministrstvo prosvete je z odlokom z dne 18. dec. 1925 razveljavilo odredbo g. velikega župana, ki je dekanu K. Gnidovcu v Žužemberku prepovedal na osnovi člena 105 šol. in uč. reda poučevati verouk na šoli na Dvoru. Ministrstvo utemeljuje svojo odredbo s tem, da velja gori omenjeni člen šol. in uč. reda le za državne uslužbence, ne pa za veroučitelje dušne pastirje. To je i tak moral vedeti vsak abeceda r. Mnenja smo, da par dvorskih liberalcev res ni bilo vrednih, da se je oblast njim na ljubo toliko blamirala!
Nova osmerorazrednica. Te dni je izšel odlok, s katerim se dosedanja 5 razredna osnovna šola v Žužemberku razširi v osmero-razrednico. Že letos je vpeljan 6. razred, v prihodnjih dveh letih pa se šola izpopolni še vsako leto z enim razredom več. Če bodo zadostovali sedanji šolski prostori, je ta odredba velika dobrota ne samo "za Žužemberk, ampak za celi okraj, ki je tako oddaljen od železnice, pa ima veliko nadarjene mladine, ki bi se rada nekoliko več naučila, kot ima prilike v domači šoli. Novih šolskih zgradb pa občina začasno vsled preobremenitve nikakor ne zmore.
Dr. L. Sušnik:
Kmetijski pouk v Jug®-
(Dalje.)
Slovenija ima — kakor znano — 3 kmetijske šole. Najstarejša je vinarsko-sad-jarska šola v Mariboru izl. 1872. z okoli 100 juter (56.59 ha) zemljišča in nad 20 poslopij. Poučujejo se vsi kmetijski in razni drugi predmeti (29), tako da so učenci preveč zaposleni (med drugimi n. pr. čebelarstvo, vinarska kemija in kletarstvo, kmetijsko knjigovodstvo, gospodarstvo in kupčijstvo, zadružništvo in zakonodajstvo, srbohrvaščina, govorništvo, veterinarstvo, zdravstvo, ročna dela, petje in telovadba). Šola je bila do sedaj dveletna in dobro obiskana (krog 60 nad 16 let starih učencev letno) in je bila velikega pomena za gospodarski razvoj na Štajerskem; z novim šolskim letom pa sc jc preosnovala v enoletno, da sc laže razvije mlada srednja — kot je poročal »Kmetovalec«. L. 1909-10. se je ustanovila kmetijska šola v Št. Juriju o b j. ž., ki ima prostora za kakih 30 gojencev. Ima 45.31 ha posestva pri šoli in 91 ha na Boču (gozda in pašnikov). Zlasti polaga važnost na travništvo, poljedelstvo, govedorejo, mlekarstvo, sadjarstvo in gozdarstvo, zdaj šc na vinogradništvo in kletarstvo. Učenci se sprejmajo stari nad 16 let. Šola jc enoletna (10 mcsccev). Tudi nižja kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu je stara; ustanovljena jc bila I. 1873. na Slapu pri Vipavi, a se jc premestila 1. 1886. na Grm. Zemljišča
! ima blizu 62 ha. Sprejemajo se učenci od 16 do 25 let stari (ista sprejemna starost kot v Sloveniji je veljala tudi za Dalmacijo). Šola ima dva oddelka in siccr zimsko šolo za živinorejo in poljedelstvo, ki traja dve zimi in je namenjena mladeničem iz nevinorodnih krajev, ter celoletno šolo za vinogradništvo in sadjarstvo za učence iz vinorodnih krajev, ki pa se izuče tudi v vseh drugih panogah (obiskujejo lahko potem tudi 2. tečaj zimske šole). Poučujejo se nekako isti predmeti kot v Mariboru; tudi obiskana je na Grmu dobro: prostora ima za 60 učcncev.
Kakor jc poroča! žc svetnik B. Skalicky v Slovcncu z dne 10. aprila 1924, je konferenca ravnateljev v ministrstvu sklenila, da naj se tekom 2 let vse tc (nižje) kmetijske šole preurede v glavnem po obstoječem srbskem vzorcu, ki jc v načelu dober, ima pa to slabost, da je preveč centralističen, ker prepušča odločbo celo v malenkostih (sprejem starejših učcnccv), kaj šele v važr.-jših zadevah (tip šole ali število letnikov itd.) kar ministrstvu; o kaki smotreni decentralizaciji ali lastni režiji naroda ni govora. Dočim so bili gojenci v Sloveniji dosedaj le izredno deležni prostih mest, bodo sedaj na prvem mestu državni (štipendisti), ki jih bodo izbrala izmed prosilcev oblastva in šele potem privatni. Učni načrt je bil žc preje sličen; šolsko posestvo naj nc bi obsegalo nad 50 ha. Sprejemna starost naj bo odslej povsod normalno 14—18 let.
Dalje imamo v državi še nekaj 1—3 letnih spccialnih šol poljedelske in kmetijsko-obrtne vrste. Kot uči skušnja, bi kazalo pri nekaterih skrajšati rok. tako da bi bil vse
le enoletne, kar za praktično izučitev v do-tični panogi navadno čisto zadostuje. Take šole so v Srbiji (kakih 120 učencev) v Ale-ksandrovcu, Vranji, Užicah (vinarstvo, sadjar-stve, kmetijstvo, sodarstvo i. dr.), v Vojvodini v Novem Sadu (vrtnarstvo, cvetličarstvo) in Pančevu (svilarstvo), v Črni gori v Ni1 ču in Baru (živinoreja, sadjarstvo), v Bosni v Ilidži in Livnu (sadjarstvo, vinarstvo), v Dalmaciji v Splitu, Sinju in Čibači (oljarstvo, vinarstvo, svilarstvo) pa v Sloveniji v Rakičanih (Prek-murje). — Naj omenimo tu še svojevrstne državne podkovske šole na Selu pri Ljubljani, v Zagrebu, Splitu in nastajajočo v Belgradu.
Velike važnosti so gospodinjske šole, dosedaj po večini privatne. Čeprav navadno splošne, so bile dostopne tudi kmetijskim dekletom in so tako širile izobrazbo med podeželskim ljudstvom. V Sloveniji jih je bilo 1. 1924. 11 (prim. Fr. Erjavec v »Socialni misli«
I. 1924., str. 236). Posebej omenjam poleg tozadevnih šol v Ljubljani (tudi seminar za gospodinjske učiteljice) in Mariboru kmetijski gospodinjski šoli v R c p n j a h pri Vodicah in v Šmihelu pri Novem mestu iz 1. 1909. oz. 1910, pod upravo č. šolskih sester. Pouk traja po 6 mesecev, je teoretičen in praktičen ter obsega vse, kar jc potrebno znati kmetskim gospodinjam. Na Hrvatskem sc je otvorila prva taka javna šola 1. 1920. v Peti inji v poslopju bivše (radi pomanjkanja učencev začasno ustavljene) kmetijske (vinarske in sadjarske) šole, v naslednjih letih še druge v Gospiču (Lika), v Božjakovini (Hrv.) in v Podgoraču (Slav.). Pouk traja na njih po 10 mcsccev (razen decembra in januarja) in se
sprejemajo dekleta (po kakih 20) z osnovno šolsko izobrazbo med 15. in 20. letom. Stroške nosijo deloma starši, deloma oddelek za kmetijstvo. Učna snov obsega splošne ali teoretske predmete in praktično delo. Tako šolo ima sedaj še Petrovac. I v Dalmaciji se vrši stalno tak pouk na gospodinjski šoli v Splitu; osnovati sc ima šc v Imotskem. Prosvetno ministrstvo je osnovalo lake šole v Bosni (Rc-ljcvo) in v Vojvodini (Pančevo in Baranište pri Korinu).
Za področje Srbije, Vojvodine in Črne gore so vpeljali 1. 1923. drž. potovalno gospodinjsko šolo. Sistem obstoji v tem, da se premešča šola celo leto iz vasi v vas in ostane v enem kraju navadno 6 tednov (največ do 3 mesece). V tečaj sc sprejemajo kmetska, nad 15 let stara dekleta, v izjemnih slučajih tudi žene. Tečaj sc vrši lc, čc sc priglasi vsaj 10 gojenk. Občine ali vasi, ki žele tak tečaj, spo-roče željo, število obiskovalk in pripraven prostor poljedelskemu ministrstvu. Pouk je brezplačen, a dekleta morajo prinesti s seboj potrebna živila za pripravljanje hrane. Razen praktičnih del sc uče šc računstva, knjigovodstva za domačo rabo, vzgojeslovja, zdravstva itd. Šola se dobro obnaša in se jc ist; način sedaj uvedel tudi v Bosni.
Sicer so v navadi šc vsakovrstni gospodinjski tečaji (v Sloveniji 5 stalnih dvomesečnih, v Hrvatski, Dalmaciji, Bosni itd.), največkrat v lastni režiji s pomočjo raznih korpo-racij.
Na sličen način sc prirejajo seveda marsikje tudi kratkotrajni kmetijski tečaji, ki sc ravnajo po krajevnih prilikah in potrebah: za mlekarstvo, vrtnarstvo, sadiar-
Cfublfana
Občni zbor Slovenske krščanske ženske zveze.
Včeraj popoldne ob 3 se je vršil v Akademskem domu občni zbor Slovenske krščanske ženske zveze, katerega so se v obilnem številu udeležile članice Krekove prosveto, Foselske zveze, Slomškove zveze, Orliške zveze in dr.
V začetku občnega »bora je govoril dr. Anton Korošec. Njegovemu predavanju ao navzoče sledile z velikim zanimanjem.
Po njegovem govoru so odbornice podale svoja poročila. Iz tajniškega poročila posnemamo, da ima Zveza 4 odseke, od katerih je najdelavnejši dobrodelni odsek. Med mnogimi drugimi stvarmi je odsek skrbel zia reveže v mestni ubožnici. Za dijake v zavodu oo. laza-ristov je nabral posteljnega perila. Za časa velesejma so članice, zlasti gu Cvelbarjeva, prodajale cvetlice, čisti dobiček so naklonile Domu slepih. 0 Vseh svetih so članioe prodajale sveče ter dale čisti dobiček Blizabetni družbi, M ga je razdelila med konference, katere so ga uporabile za božičnico revnim otrokom. Po vseh ljubljanskih župnijah se je obdarovalo nad 200 otrok. Članice so prodajale anake in cvetlice v prid vojnim invalidom itd.
Zveza je imela več sestankov z g. kuratoni iz Begunj in se posvetovala^ kaj bi se naj naredilo glede tistih prisilnih delavk, ki bodo v letošnjem letu izpuščene iz zavoda. Sestanki in posvetovanja se bodo nadaljevala.
Zveza se živahno zanima za sebi sorodne organizacije in se je udeleževala njih zborovanj, sestankov in delovanja. Bila je v stikih s kulturnimi društvi in podpirala njih stremljenja in delovanje. Odločno se je potegnila za ženske dedne pravice, ki so bile v nevarnosti, ker so hoteli razširiti srbski dedni zakon tudi •na Slovenijo. Krepko se je zavzela za ženska učteljišča.
Članioe so udeležujejo Elizabetnih konferenc, pridno pomagajo pri dobrodelnih ustanovah, Ljudski kuhinji, Mladinskem domu, skrbe za Poselsko zvezo itd. Za »Domoljuba« in »Mladiko« oskrbujejo dopisovanje gospodinjskega, vzgojnega in splošno ženskega značaja.
Po poročilih odbornic se je izvolil naslednja odbor Slovenske krščanske ženske zveze: Gospa dr. B a s a j e v a, gospa prof. Dolenčeva, gospa dr. K o d r e t o v a, gdčna Anica Novakova, gospa ing. Sernečeva, gospa Vrtovčeva, gdčna Zalka Z a 1 a r -ie v a.
Ker so bila prejšnja pravila za Zverino delovanje precej neprikladna, je občni zbor sprejel nova spremenjena pravila.
Pri slučajnostih so razpravljale članice o razširitvi in poglobitvi karitattvnega dela ter razširitvi organizacijskega delokroga. Nato se
je lepo uspeli občni zbor zaključil.
* * »
O Zberite in prinesite kuverte za volitve r Delavsko zbornico v tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. Vprašajte znance, če so že oddali. Ne odlašajte!
O Sestanek katehetov danes ob petih popoldne v posvetovalnici KTD. Na sporedu poleg drugega razvrstitev mladine ljubljanskih Sol za prejem sv. zakramentov.
0 Število prebivalstva v ljubljanskem okrožju. Po uradnih podatkih znaša število prebivalstva v ljubljanskem okrožju 555 tisoč 852 duš.
novih
naroMov!
Stari trs ob Kolpi
»Pretiravanja niso nikaka čednost resnih mož.« Resnica! Vkljub temu pa ravno pisec teh besed pretirava, ko piše v »Slovencu« št 21., da teče Kolpa pri Starem trgu, tam kjer naj hi se gradil železniški most, 173 m nad morsko gladino, med tem ko leži Stari trg pri Črnomlju nekaj nad 370 m visoko nad morsko gladino. To pa ne odgovarja resničnim dejstvom. Radence, pri katerih bi se gradil železniški most, so 197 m nad morsko gladino Ln Kolpa na kraju, kjer bi se gradil imenovani most, teče samo 5—7 m nižje, t. j. 190 m nad morsko gladino, ne pa 173 m. Stari trg leži 375 m nad morjem; pa železnica je trasirana mimo Starega trga 25—30 metrov niže kot leži Stari trg, torej 350 m nad morjem. Razlika v višini je torej 160 m, ako bi se most gradil tik nad vodo. Da se mora most graditi više, to se samo ob sebi razume. Ta razlika na dolgosti poti — 7 km — nikakor ne preseže vzpona 15"/oo. Kar se tiče stroškov za gradnjo tega mostu, g. pisec samo počez nekaj trdi, kar se vsem poznavalcem kraja zdi neverjetno. Naj nam torej poda vsaj približno natančne podatke, potem mu bomo verjeli ali pa dokazali zmoto. Kakor se je gospod pisec zmotil na tej točki in pretiraval, tako se je moglo zgoditi tudi glede drugih trditev. Kako se je tudi drugod zmotil, to je stvar drugih poznavateljev in strokovnjakov, da to povedo. Pripominjam, da so zgo-rajanji podatki krajev z ozirom na nadmorsko gladino vzeti na podlagi vojaške karte, ki je bila revidirana in potrjena 6. aprila 1915. M. Radoš. (Objavljamo kot vse glasove o tej zadevi. Ured.)
Fara pri Kostelu
Gospodarska važnost Musilove proge.
V odgovor na sestanek naših nasprotnikov v Novem mestu, je g. Ilc dokazal, da je Musi-lova proga najkrajša, najcenejša itd. Tudi dopis iz Osilnioe dokazuje, zlasti gled oddaljenosti, kako potrebna je ta proga. Naj gg. nasprotniki pokažejo eno samo vasico ob njihovi progi, ki bi bila oddaljena 50—70 km od železnice! Pri nas pa so veliki kraji (n. pr. Čabar), ki so toliko oddaljeni.) Iz vseh ozi-rov je že dovolj jasno dokazana važnost in potreba naše železnice, toda naj še jaz navedem eno in sicer glavno potrebo našega naroda ob Musilovi progi, to je: če ne dobimo železnice, gospodarsko propademo! Edino ob Musilovi progi, zlasti Kostel ln kraji ob gornjem koncu Kulpe in Čabranke, eo si pred vojno služili svoj kruh v tujim Lahko rečemo, da v teh krajih ni niti enega kmeta, !ki bi se mogel i največjo skromnostjo stalno živeti od svoje kmetije. Večina jih je bila v Ameriki, veliko se jih je bavilo s krošnjarstvom iin prodajanjem kostanja na Dunaju, Mažar-skem, Češkem itd., veliko število jih je šlo v šume, zlasti Hrvatov, in narod se je za silo preživljal. In danes? Amerika za Jugoslavijo nima kruha, na Dunaju se mogoče preživlja od sto naših ljudi eden, na Mažarekem ni kruha za nae, na Češko silijo, a tam jih tudi preganjajo in le z veliko silo ee kateri obdrži. V Jugoslaviij ni nič boljše! Naša država sama tudi nima kruha zanje. In kam naj ae obrne toliki narod? EdLnole v železnici vidimo svojo rešitev. Revni smo, to je gotovo. Imamo pa toliko prirodnega bogastva, da nam ae ni bati za svoj obstanek, če dobimo železnioo. Dolina gornje Kulpe in Čabranke ima silne gozdove, naše gore hranijo v sebi krasen premog, imamo vodne sile, a vse to je danes brez vrednosti, ker ni v bližini železnice. Gozdi bi prišli do vrednosti, industrija bi se začela in narod bi imel dovolj dela in jela doma. Ne vemo, kake pojme imajo nasprotniki o naših življenjskih razmerah,
stvo, oljarstvo, svilarstvo i. dr. Največ izda tu zasebna iniciativa, a na jugu jo je treba šele buditi.
V Srbiji so se ustanovile na podlagi zakona iz 1. 1898, številne kmetijske postaje z dveletno praktično šolo za manjše število učencev (v internatu). Take postaje imajo Kruševac, Leskovac, Požarevac, Scvojna, Zaječar, Kragujevac, Užice, Skoplje, Priština (po ena na okrožje in pod upravo te samoupravne edinice). Vse občine morajo poslati vsake 2 leti po enega gojenca na te postaje v šolo, kjer se poučuje le med delom. Drugod so posebne postaje v Metkoviču, Imot-skem, Novem Vinodolu i. dr. Nadalje imamo sedaj (po 1. 1922.) državne kmetijske ogledne in kontrolne postaje v Topčideru, Osijeku, Zagrebu, Splitu, Ljubljani in Mariboru — brez šol, a z znanstveno-eksperimentalnim značajem (s 4 zadevnimi odseki). Omeniti je treba potem še razna državna ali pokrajinska vzorna kmetijska posestva (50—100 ha), ki služijo tudi v izboljšanje semen in vrst: Topčider, Petar Mrkonjič, Kosančič (v Vojvodini), Ceti-nje, Morača, Podgorica (v Črni gori), Vranje, Kamen most, Gjenovič (v Dalmaciji), Ilidža, Modric (v Bosni), Božjakovina, Hruševac (Hrvatska), Mala Loka (Slovenija) i. dr. Vse te ustanove so več ali manj, čeprav druge le bolj posredno, žarišča kmetijskega pouka in napredka.
Prav tako so važne razne postaje za zboljšanje pasem, tako žrebčarne: Ljubičcva in Dušanova pri Skoplfu, Karagjorgjev v Pa-lanki (Vojvodina), Goražda (Bosna), Vrana
(Dalmacija), Stančič, Štakorovac, Kutjevo (Hrvatska oz. Slav.), Selo pri Ljubljani, pa postaje v Šabcu, Rogatici in Sarajevu, Danilovem gradu in Podgorici in pa živinorejski zavodi: Dobričcvo (Srbija), Zdrcbannc (Črna gora), Livno, Gacko (B. H,), Mrzla Vodica (Hrvatsko), Robež (Slovenija), dalje začasne postaje na Zlatiboru, Sokolcu, Sjcnici, Plevlju i. dr. Podobno svrho pri rastlinstvu imajo razsadniki za razploditev oz. oplemenitenje drevja, kot državne drevesnice (v Srbiji je nad 100 okrožnih) in trtnice (čez 40), oljč-nice (2 v Dalmaciji), murvnice (4 v Dalmaciji, 2 v južni Srbiji, 1 v Vojvodini), semenogojski postaji v Beltincih in v Modrišču, da ne govorimo o samoupravnih pokrajinah in privatnih.
Kmetijstvo pospešujejo naposled znanstveni zavodi kot smo jih omenili pri srednjih kmetijskih šolah n. pr. v Križevcih, enološki postaji v Zagrebu in Bukovu, dalje zavod za uporabno zoologijo v Zagrebu, agri-kulturno-kemijski laboratorij v Osijeku in Sarajevu, agro-kmetijska postaja in fitopatološki odsek v Splitu, fitopatološki zavod in kmetijski muzej v Sarajevu, bakteriološki in serološki zavodi v Belgradu, Križcvcih in Ljubljani, meteorološki zavod v Sarajevu, razne meteorološke postaje, veterinarske postaje, preskuševališča, agribotaniški i. dr. oddelki na vzornih zemljiščih in oglednih postajah itd. Najbolj bogata na pomožnih znanstvenih zavodih jc menda Hrvatska, ki je itak zelo pripravna za razvoj vseh poljedelskih ustanov v večjem stilu.
ker so na zborovanju v Novem mestu rekli, da je naša železnica le interes in želja gotovih magnatov. Pridite sem, živite življenje kot ga živimo mi, poizkusite kak boj bije naš narod za svoj vsakdanji kruh, potem boste drugače govorili. Vedite, da mi ne zahtevamo železnioe iz kake nevoščljivosti, ampak zgolj iz svojih gospodarskih potreb. — A. Briški. — (Objavljamo z navadno rezervo.)
P*u/
© Smrtna kosa. Umrl je znani trgovec I. F a u 1 a n d na sladkorni bolezni. Pokojni je bil vedno odločen Slovenec. — V bolnišnici je umrl mehanik Vekoslav Prosnik, brat mehanika Prosnika, ki mu je pomagal v delavnici. Želodčna bolezen je spravila mladega nadarjenega moža, ki je dosegel komaj 32 let, v prerani grob. Pokojni je bil priden mož, mirnega značaja in je bil v svoji stroki dobro izvežban. Zapušča vdovo in tri majhne otroke.
Savinfslca dolina
organizacije so pridno na delu. Zadnji čas so pričele z akcijo za stavbo Katoliškega doma na Polzeli. Brez nepotrebnih besed so šli naši fantje na delo. Večja množina posekanega lesa, večinoma dar vrlih Štandražanov, se polagoma že dovaža iz gozdov. To nam kaže resno in trdno voljo naših fantov, vzbuja pa tudi upanje, da bo že v bližnji bodočnosti stal na Polzeli Katoliški dom. Izpolnjena bo tiha želja mnogih; imeli bomo dom, žarišče katoliške kulture, zbirališče in šolo naše mladine, ognjišče naših prosvetnih, gospodarskih in političnih organizacij. Dom bo znamenje katoliške zavesti in požrtvovalnosti, znamenje našega vstajenja.
Poročil se je na Polzeli g. Ivan Jelen, poslovodja gospodarske zadruge, znani delavec v invalidski organizaciji z gdč. Marijo Šuster.
Novovrstno sankanje. Pred par dnevi smo videli kolesarja, ki je imel privezane na vrvici male sani. Na saneh se je peljal majhen fantek. Stvar je vzbujala precej zanimanja.
Davčni eksekutor obiskuje te dni občine Vranskega okraja, da iztirja zaostale davke. Mnogi gospodarji so deležni njegovega, ne baš razveseljivega obiska.
Med 13 oznanili prisilne draibe na Polzeli, o katerih smo poročali zadnjič, smo opazili tudi ime prejšnjega Radldevega častilca pri zadnjih volitvah. Z njim vred tudi mi danes kličemo: Zivio R. R. seljačka vlada, pod katero so davčne rubežnl na dnevnem redu. Živio, dokler ne bomo berači!
Dopisi
Vrhnika. Navzlic hudi zimi naša društva ne spe zimskega spanja in prirejajo skoro vsako nedeljo in praznik v tukajšnjem Rokodelskem domu kako igro s petjem. Zlasti živahno se gibljejo in razvijajo naši orlovski odseki Vrhnika, Stara Vrhnika in Verd ter dramatično društvo. Omeniti je treba najpreje slavnost, Jd jo je obhajala tukajšnja Marijina družba povodom svoje 36 letnice dne 13. decembra lanskega leta z dramo »Devica Orleanska«, katero so izvajale samo članice te druibe in žele zato zasluženo pohvalo. Zapele so ob tej priliki tudi Griesbacherjevo »Ti edina«, Belarjevo »O Devica« in Ferjančičove vložke, zložene nalašč za to igro. Na uspeh, ki ao ga dosegle kot diletant-ke, so lahko igralke in pevke ponosne. — Odsek Orel Vrhnika je vprizoril dne 8. januarja t. 1. Nu-šičevo veseloigro »Narodni poslanec« s takim uspehom, da jo je moral ponoviti še na Sv. Treh kraljev dan in je dosegel tudi v gmotnem oziru najboljši uspeh. — Odsek Orel Verd pa nas je iz-nenadil dne 10. jan z ljudsko, še vedno priljubljeno igro »Revček Andrejček«. Res, da niso naši igralci še na višini, a kot diletantje bi delali čast tudi večjim in starejšim odrom nego je naš vrhniški. Tudi zbor, ki je zapel par taktov, nam je ugajal; molila je le hreščeča spremljava harmonija, ki bi ga moral, če se že petje spremlja, nadomestiti klavir. — Orlovski odsek Stara Vrhnika se je postavil dne 17. t. m. z ljudsko dramo »Za svobodo in pravico«, ki je tudi zadovoljila navzoče občinstvo. Vloge, dosti dobro naštudirane in razdeljene med boljše igralce, ki so dostikrat prikrili napake šibkejših soigralcev, so izborno učinkovale. S tem nastopom so Starovrhničanje pokazali, da niso še »stari«, marveč mladi ambicijozni igralci, ki nočejo zaostati za svojimi sorojaki. — Vrhniški orliški krožek pa je dne 24. t. m. priredil akademijo s pestrim sporedom: 1. Deklamaeija načelni-ce, ki nam je vzhičeno in dovršeno podala P. Kri-zostomovo pesnitev globljega pomena 2. Proste vaje mladenk so bile izvajane strumno po taktu godbo. 3. Simbolična vaja članic »Gor čez izaro« je ob zvokih harmonija, vijoline in petja doživela tak aplavz, kot ga v Rokodelskem domu že dolgo nismo bili vajena. Dasi morda malo nerade, so se le morale ukloniti zahtevi vsega občinstva in to točko ponoviti z isto bravuro. 4. Proste vaje gojenk so izpadle zadovoljivo. 5. Govor članice, ki je s kratkimi toda jedrnatimi besedami opisala pomen orlovstva za mladino, njihove starše in domovino, je šel vsakomur k srcu. 6. Ferjančičevo pevsko točko »Na morju« je dobro izvajal ženski zbor (10 Orlic), ki bi bila pa boljše učinkovala, če bi bili vsi glasovi izenačeni, dočim je bil prvi sopran ab-• solutno premočan. 7. Nad vse je uspela mala ljubka gojenka, ki je s prisrčno otroško deklamacijo »Mala sem Orličica« izzvala splošno viharno odobravanje. 8. Rajanje mladenk po taktu koračnice se je moralo tudi ponoviti. 9. Samospev »kitajskega dečka« in rajanje gojenk, preoblečenih v »pristne« Kitajce, je zlasti navdušilo navzočo mladino, pa tudi odrastlim je oboje tako ugajalo, da se je morala i ta točka, dasi za mlade Kltajčke malo preutrudljiva, ponoviti. 10. Simbolična vaja »Doberdob« jo ob petju moškega zbora učinkovala preteresljivo. Bila je elitna točka ooleg št. 3. Skupina gojenk, mladenk in članic je nato s petjem orlovske himno zaključila tako lepo uspelo akademijo. — K sklepu je treba dodati še nekaj graje, ki pa ne gre samo na rovaš »Orlov«, ampak v splošnem vseh prirediteljev iger v Rokodelskem domu. Čudno je namreč, da se tiska na vabilih začetek ob tej in tej uri, dočim se pri nas v resnici orične vsaka prireditev točno vsaj pol ure pozne-
je. Občinstvo se med tem po svoje »kratkočasi« in dostikrat primerno kritikuje tako »točnost«, a doslej brez zaželjenega uspeha. Tudi odmori med posameznimi dejanji so običajno daljši nego igra sama. Res je sicer, da se na primitivnem odru ne dajo kulise premestiti v eni minuti, toda z dobro voljo in vajo bi se dalo take mučne pavze vsaj primerno skrajšati. Največji nedostatek pa je, da s® med igro nemoteno dovoljuje vstop v dvorano. Hrušč, ki ga delajo vrata, moti ne le gledalce, marveč tudi igralce. Kar pa uganja med igro ta-kozvana »galerija«, ne najde izlepa primere. Vpitje, glasno govorjenje, medklici in neslane opazke so na dnevnem redu. Skrajni čas je zato, da se mladina pouči, kako se je vesti pri predstavah. Dobro bi bilo, če bi se tudi v šoli kdaj omenilo, kako naj se človek vede v javnem lokalu, zlasti pri gledaliških predstavah, da ne dela sebi sramote, drugim pa je v spodtlko! Najumestaeje bi bilo, da se takoj s prihodnjo predstavo nastavita dva energična reditelja, eden pri vratih, drugi v ozadju dvorane, in ko se posreči na ta način vpeljati red in mir, potem se bomo mogli šele prav iz srca veseliti lepih vprizoritev na vrhniškem odru.
Dol. Logatec. Pri nas se tudi na prosvetnem polju pridno udej6tvujemo. Posebno lepa je bila prosvetna prireditev 19. decembra 1925, ko je Kat. prosvetno društvo pod vodstvom g. Daniela Ce-rarja uprizorila lep koncert z 10 točkami. Jako dobro je izvajal g. A. Trkman violino solo. Mešani zbor je vrlo dobro zapel H. Sattnerja: »Ruškine sanje«. Nekateri deli pesmi so bili izvrstno zadeti. Čutiti je bilo, da je bila ta pesem s posebno ljubeznijo do skladbe pripravljena. »Se ena«, koncertno kolo dr. Schwaba se Je kar najbolje proizvajalo, kar je potrdil dolgotrajni aplavz poslušalcev. Fantu« E. Adamiča, se Je pela kot prva točka z zelo natančno izpolnitvijo. Mešani zbor >Oj Doberdob« ni napravil pravega učinka, ker je pesem sicer lahka, a je premotila pevce, da so se baje premalo zavzeli pri vajah. »Kitajski balet« je bil zopet novost za naš oder. Kosova Angelca je nastopila uvodoma k baletu s kitajsko pesmico, katero Je pa zapela tako prikupljivo, da jo Je morala ponoviti. 6. Danielu Cerarju moramo čestitati na uspehu težke vadbe mladih proizvajalk te točke. Solista gg. A. Šlbenlk in M. Malovrh pa sta bila slabo razpoložena vsled prehlajenja, tako da nas solopetje ni popolnoma zadovoljilo. Pričakujemo prihodnjič boljšega. Sabljanje sta izvajala gg. M. Maček in F. Brenčič sicer dobro, morala bi pač boljše paziti na glasbo. Zaključna točka je bila opera v dveh dejanjih: »Tonček Macafizelj«. Vsebina se naslanja na dijaško življenje in morda ni vsem umljiva. 0 kaki posebni umetniški vrednosti te opere seveda ni govora, ker pa za podeželske <»dre sploh nimamo razen »Kovačevega študenta« nič primernega, ae smemo tudi s tem zadovoljiti. Besedilo je glede slovniških oblik nekoliko pomanjkljivo, besedilo naglasov bi se moralo tudi nekoliko preurediti. Igralci sami so še dosti dobro Izvršili svoje vloge. Tonček Je nastopal proti materi nekoliko pretirano grobo. Mati bi se morala vesti bolj naravno. Tipi profesorjev so bili v glavnem dobro zadeti, zlasti geograf. Hi-sterik je dobro pel, šaljivo obnašanje njegovo pa je bilo nekoliko pretirano. V sploSnem moramo povdarjati. naj igralce ne moti nikdar eventuelni smeh gledalcev, da bi pretiravali. Naraven humor je pravi. Kakor je razvidno, se na našem odru mnogo dela, treba mu je le Izpopolnjevanja in kritike že pri vajah. Sicer pa ie prireditev jako dobro izpadla in vse zadovoljila.
Cjublianslto gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Sreda 3. februarja: OBRT GOSPE WARRENOVE Red E.
Četrtek 4. februarja: DRUGA MLADOST. Red F. Petek 5. februarja: Koncert bolgarskega violinskega virtuoza Saše Popova. Izven. (Dramske cene).
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer.
Sreda 8. febr.: ORFEJ V PODZEMLJU. Red B. Četrtek 4, febr.: ZVEDAVE 2ENE. Red A. Petek 5. febr.: Zaprto.
Koncert Saša Popov. Kakor že javljeno, priredi bolgarski violinski virtuoz Saša Popov v petek dne 5. t. m. samostojni violinski koncert v dramskem gledališču. Saša Popov je odličen violinski umetnik ter dasiravno Slovan, so nemške kritike o njem polne najslavnejših priznanj ter ga stavljajo v vrsto največjih sedaj živečih in delujočih violinskih virtuozov. Njegova igra pomeni višek najpopolnejše tehnike, vsako skladbo podaja z največjim razumevanjem in najfinejšim muzikalnim občutkom. Njegov fortissimo je izredno močan, pianissimo pa mehak in sladak kakor bi nas hotel zazibati z njim v sladki sen. Tako pišejo o njem kritiki raznih nemških časopisov o številnih kon-j certih, ki jih je imel umetnik v zadnjem času po srednji Evropi. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, Cene navadne dramske. Koncert se vrši v petek ob 20. uri zvečer v dramskem gledališču.
Dva nova operna igralea. Uprava Narodnega gledališča je pridobila za našo opero dva odlična umetnika in sicer dramatično pevko gospo Marijo Žaludovo ter opernega tenorista in režiserja g-Zdenka Kniltla, ki sta od februarja dalje stalna i« redna člana naše opere.
Uprava Narodnega gledališča v LJubljani vljudno obvešča tem potom vsa društva pa tudi zasebnike, ki si žele izposoditi razne predmete iz gledališke garderobe, da je z ozirom na uradni dopis ministrstvo prosvete z dne 17. avgusta 1925, št. 3455, vsako tako posojilo absolutno prepovedano. Tozadevne prošnje na gledališko upravo so brezpredmetne ker ae ne morejo vpoštevatL
MariborsUo gledišče
Sreda, 3. februarja ob 20. »STAMBULSKA ROŽA«.
Ab. C. (Kuponi). Zvišane cene. Četrtek, 4. februar, ob 20. »STAMBULSKA ROZA«
Ab. 8. (Kuponi). Zvišane cene Obakrat gostovanje Mitrovičevih.
Ljudski oder
v Ljubljani
Nedelja 7. febr. ob pol 8 zvečer: ŠTEVILKE GOSPE ROZMARINKE, veseloigra s petjem v petih dejanjih.
Cfu&ski oder v Mariboru
7. februarja: V LJUBLJANO JO DAJMO! 14. februarja: SOVRASTVO, sonialna drama. 28. februarja: DIVJI LOVEC.
Stev. 27._»SLOVENEC«, dne 3. februarja 102t>
Slovenci izven Jugoslavije.
NEKAJ VESELEGA IZ ISTRE.
Prejeli smo sledeče pismo iz naše drage Istre:
Gospod uredniki
V	Vašem listu čitamo navadno le ne-ngodne vesti iz italijanske Jugoslavije, posebno pa še glede Istre. Jaz pa Vam hočem ko pot sporočiti le nekaj veselega in sicer o delovanju družbe sv. Mohorja v Istri.
Ko so pred dvema letoma ustanovili goriški Slovenci svojo družbo sv. Mohorja, ki ledaj naravnost čudovito deluje, so se jim pri-iružili takoj prvo leto istrski Hrvati z ustanovitvijo enake družbe v hrvaškem jeziku.
Na dan sv. Ivana Ev. 1923 so to sklenili v Bermu župnik J. Grašič, kaplan B. Milano-vič in ravnatelj Zadr. Zveze v Zagrebu Vj. Gortan.
Moremo reči, da je bil ta dan srečen in blagoslovljen za Hrvate v Istri, ki do takrat niso imeli slične literarne organizacije.
V	predvojnem času je pošiljalo semkaj svoje knjige Sv. Jeronimsko društvo v Zagrebu, toda razmerno le v malemu številu. Po aneksiji to ni bilo več mogoče. Zato je skrb za obstanek naroda narekovala hitro nadomestitev. In to se je doseglo i. družbo sv. Moliorja v nepričakovani meri.
Mnogi so sicer mislili, da bi bilo boljše pridržati ime sv. Jeronima. No, bilo je bolj oportuno poprijeti se sv. Mohorja, ker so Slovenci na Goriškem imeli potrjena pravila in se ni smelo izgubiti prav nič časa.
Sreča, da je pri tem ostalo.
Družba sv. Mohorja za Istro si je dala program, kakršen je natisnjen v »Danici« za leto 1925, Glasi se tako-le:
»Za prvi put stupa pred naš narod, ot-kada se on nalazi u državi Italiji, koledar »Danica« kao predstavnica društva sv. Mohora za Istru.
ime je to več iz prošlosti poznato, samo jo sada promijenjeno sjedište. Danica se je poroaknula više na zapad.
Hrvatski jezik obiluje lijepim izrazima, koji imadu duboko i široko značenje. I Danica je jedan takav izraz.
Danica je ona jutranja zvijezda, koja po-jcivlje 8vu narav Božju, napose čovjeka, da se probudi, da podje na posao i da ustraje u radu.
Tako pozivlje Danica u ime društva sv. Mohora i naš hrvatski narod, da probudi u sebi svijesni narodni život, da radi ustrajno te očuva svoj jezik i svoju gradu.
Podložni sakonima države ostajemo ipak odlučni za svoju narodnost, svoj jezik i svoje običaje. Nema zakona, koji bi nam mog«o zapovjediti, da zatajimo tu ostavštinu svojih pradjedova iii da se odijelimo kulturno od tvoje krvne brače izvan granice te države.
To moramo znati i biti svijesni, kao što mora ujutro svaki razuman gospodar imati na pameti, što če raditi po danu.
Državne i političke promjene svjetovnom pozorištu zadnjih godina zahtijevaju novu orijentaciju, odlučan nastup čilog radnika, a ne zdvajanje.
Seljak kopa grudu i sije — premda je žetva nesigurna i daleko. Društvo sv. Mohora za Istru sa Danicom na čelu neka probudi ponovno naš narod, da se lati lijepih knjiga.
Rad je trojaki: rad pisca lijepog štiva, rad čitalaca i napokon rad, da sc uvadja pouka u praktični život.
Danica je dakle program, koji treba iz-vadjati ustrajnim radom. Odpočin^ti se može i mora, da se okrijepe sile tjelesne, duševne, napustiti pak sc ne smije koristan posao, kao što se život ne prekida sa naravskim spa-vanjera.
Program rada društva je kulturne naravi, nipošto političke. Obuhvača vjersko, narodno i socijalno gospodarsko polje. Kao što mora pojedinac čovjek biti u tom trojakora pogledu usavršen, da bude čelik značaj, tako treba da budu vidljive te oznake i na karakteru iii značaju našeg naroda.
Narod bez vjere i krščunskog morala bio bi osudjen na smrt. Narod bez svojeg jezika u opče ne bi ni postojao. Narod bez materi-jalnog blagostanja bio bi rob svakoga.
Društvo sv. Mohora neka postigne, da bude naš hrvatski narod u Italiji svijestan u tom trojakom smjeru.«
To je dosti jasen program v verskemu in narodnemu pogledu, kakršen ravno odgovarja naravi hrvatskega naroda.
Na podlagi tega se je imelo preskrbeti narodu čtivo v teh zanj tako žalostnih časih, ko so iz šole in uradov vrgli njegov jezik, ki se glasi v teh kršnih krajih čez tisoč in pol let.
Edino katoliška cerkev ga je še vzdržala, zato" je pa tudi družba sv. Mohorja ustanovljena kot cerkvena bratovščina.
Žalostno je do skrajnosti, da je v sedanjosti v Istri na tisoče hrvatskega naroda, ki nima pridig in pouka v svojem materinskem jeziku, deloma zaradi pomanjkanja duhovnikov, deloma zaradi krutosti političnega terorja, ki hoče vse, kar se glasi slovansko, Ukoreniniti.
V takih krajih raste mladina brez prave *erske vzgoje in posledice bodo usodne.
Da se izguba, ki se je s tem prizadela Istrskemu narodu vsaj nekoliko kompenzira
izven cerkve ter da se družinam preskrbijo dobre knjige versko-narodne vsebine, to je cilj družbe sv. Mohorja.
Prvo leto 1924. je izdala družba: Koledar Danica za 1925, Gospodarska čitanka, Hrvatska istarska pjesmarica, Hrvatsko uzor-selo (Jeronimska pučka knjižnica).
Knjige so bile narodu po volji, zato je z veseljem segel po njih, posebno po prvih dveh.
Lani so izšle štiri knjige, ki po Vsebini nadkriljujejo one prvega leta, in sicer: Koledar Danica za 1926, Pravna čitanka, roman Božji vitez (Jeronimska pučka knjižnica) in Sabrane povjesti I.
Nekaj posebnega je za hrvatski narod »Pravna čitanka« od dr. Stojana Brajša, odvetnika v Gorici, ki je eden najboljših naših mlajših pravnikov.
Ko smo imeli svoječasno veliko hrvatsko-slovenskih odvetnikov, je bil narod brez te zelo potrebne knjige. Zato je pa toliko bolj važno, da smo dobili to poučno knjigo sedaj, ko smo odtrgani od zemlje matere. In da jo je sestavil dr. St. Brajša, naše gore list, tega je naš narod še posebno vesel. Pravzaprav moremo reči: mali David pozivlje na mejdan liberalne Goljate. Kar je za Slovence dr. Ivan Tavčar s »Slovenskim pravnikom«, to je za Hrvate v Italiji dr. Stojan Brajša s »Pravno čitanko«.
Zanimivo je za istrske razmere, da so se med preprostim narodom pojavili mladi kmet-ski možje in mladeniič, ki pišejo lepe članke in kratke povesti.
Tako so tiskane v Danici za to leto povesti: Bratoubica od Milivoja in Teta Fume od Gorštaka. Snov teh povesti je vzeta iz narodnega življenja tako dobro, da je veselje čitati. Naj bi pisatelji-samouki le napredovali!
Kako je z udi družbe? Prvo leto je bilo 1200 udov, drugo leto se je število podvojilo. Za sedanje razmere je to gotovo zadovoljivo.
K temu je pripomogla izredno nizka ud-nina 5 lir na leto. Našli smo sicer nekaj dobrotnikov, ki so žrtvovali nekaj več, dosti pa ne.
Veseliti se moramo, da smo v dveh letih razdelili med narod 16.000 (šestnajst tisoč) koristnih knjig, katere narod željno čita, kar se ni nikdar zgodilo, ko je bilo v Istri obilno liberalne inteligence.
Da je to mogoče, je zasluga malega števila duševnih delavcev, ki se trudijo za obstanek naroda brezplačno na podlagi progi ama krščanskega socializma. Prosti so vsakega liberalnega priveska, odgovorni edino svojim načelom.
Družba je cerkvena bratovščina. To jc ravno njena glavna zaslomba, da uživa zaščito škofa dr. Fogara. Damoklejev meč mogočnih nasprotnikov bi jo bil lani najbrž uničil, da ni Nadpastir to energično preprečil.
Duša družbe je tajnik in blagajnik Istran B. M i 1 a n o v i č , kaplan pri Sv. Ivanu pri Trstu.* Za plačo pa dobiva strastne napade od domačih liberalnih krogov in onih izven države.
Ne sme se pozabiti tudi to, da liberalno časopisje do sedaj še sploh ni omenilo, da obstoji družba sv. Mohorja za Hrvate in Slovence v Italiji, pač pa so se našli med uredniki taki, ki so zahrbtno agitirali proti njej.
Izobražen je v bogoslovnih in svetovnih vedah. Trpel je radi narodnosti preganjanja, sedet je v zaporih v avstrijskih in sedanjih časih. Svo-j jemu -zatiranemu narodu pa je posebno z izdan) j treh molitvenikovi »Oče budi volja tvoja«, »K j večni mladosti« in »Oče naš« neizmerno koristil.
80LSKI >PODUK« V MATERINŠČINI
V PRIMORJU.
Z znano Gentilejevo šolsko reformo so bile odpravljene vse ljudske šole s slovenskim, odnosno hrvatskim učnim jezikom v Italiji, in sicer je bil še z istim šolskim letom
i/24) odpravljen prvi razred, naslednje šolsko leto je bil odpravljen drugi razred in letos se poučuje v slovenščini, odnosno hrvaščini samo od četrtega razreda dalje, v kolikor seveda četrti razredi sploh obstojijo. Prihodnje šolsko lelo odpadejo še ti iu slovenska iu hrvatska šola v Idriji jc a tem praktično zakopana, kajti petih in šestih razredov, katerim je določeno še eno, odnosno dve leti življenja, je lo skrajno malo.
Ljudske Šole s slovenskim, odnosno hrvatskim učnim jezikom niso bile odpravljene s posebnim zakonom, lu bi pokazal vsemu svetu pravo mišljenje in namene vladajočih krogov, pač pa samo z nedolžno formuliranim paragrafom v splošni šolski reformi.
Da bi se pa javnosti pokazali velikodušne napram zatiranim manjšinam, so določili, da imajo slovenski in hrvatski otroci pravico do pouka v materinščini v nekakšnih dodatnih urah, ki se pa morajo obdržati izven rednega urnika.
Toda ta pravica je ostala v splošnem na i papirju. Kajti učenci, ki hočejo uživati to pravico, morajo začetkom leta ob vpisovanju predložiti prijavo, spisano v italijanščini. Že ta zahteva je neprimerna, kajti naše ljudstvo je po večini kmetskega stanu in se težko odloči, da sploh piše, kaj šele v jeziku, ki ga sploh ne pozna. Vsaka pomoč pri tem od druge strani pa se smatra kot najhujša iredentovska agi- j tacija. V kolikih slučajih pa so se italijanski
učitelji branili sprejeti te prijave. Že radi teh formuln i teikoč je veliko število ntiše dece brez pouka v materinščini.
Tudi v krajih, kjer so se učenci pravočasno in pravilno priglasili, se velikokrat pouk resn no ne vrši. Veliko je krajev, kjer se vkljub prizadevanju staršev in vkljub temu, da so slovenske učne moči na razpolago, ne poučuje slovenščina, tako n. pr. v Lazaretu v Koprščini. Drugod se ne vrši pouk v dodatnih urah, ker ni učitelja, ki bi poučeval slovenščino, n. pr. na Dobrdobu. Pri tem pa pozabljajo, koliko slovenskih in hrvatskih učiteljev so vrgli na cesto samo radi tega, ker so Slovenci ali Hrvatje.
Kjer se pa pouk vrši, se vrši večinoma po mačehovsko. Tako n. pr. v tržaški okolici, kjer sc poučuje slovenščina ali v popoldanskih urah, tako da morajo desetletni otroci napraviti v zimskem času v večernih urah po večini zelo dolgo pot, da prisostvujejo eni uri pouku v materinščini. Drugod pa morajo otroci iz lastnega šolskega poslopja v vrsti hoditi na drug šolski zavod, ki je dober četrt ure oddaljen, menda samo radi tega, ker je bil njihov zavod prvotno slovenski, drugI pa od vsega začetka italijanski (to se dogaja pri Sv. Ivanu pri Trstu).
Toda tudi ta pouk, ki se resnično vrši, je dokaj čuden, menda edini svoje vrste na vsem svetu. Poučuje se namreč brez knjig! Za tržaško okolico velja celo naredba, da ne smejo pri tem pouku ne čitati ne pisati. Učitelj jim sme k večjemu pripovedovati pravljice in za to morajo — kakor rečeno — otroci hoditi pol ure daleč in še dalje v šolo.
Sicer pa je tudi pouk v še ostalih slovenskih in hrvatskih razredih dokaj čuden. Tudi tam namreč nimajo učnih knjig. Šolska oblast je namreč za tekoče leto aprobirala samo učne knjige za prvi, drugi in tretji razred, to je za razrede, ki več ne obstojajo. Ni Izključeno, da bodo za prihodnje leto aprobirane knjige
za četrti razred, ki tedaj odpade.
* » *
Poslanec dr. Besednjak je vložil zaradi odloka, ki slovenski jezik iz šol popolnoma odpravlja, sledečo interpelacijo: Šolska reforma Gentile (kr. odlok 432 od 22. 1. 1925) je vzela Sloveucem in Hrvatom, bivajočim v Italiji, naravno pravico, da odgajajo svoje otroke v materinem jeziku in jim odtegnila tako eno vzgojo ki je po naziranju vzgojiteljev vsega sveta edino prava in človeškim potrebam odgovarjajoča. Jezik domače družine je postal z imenovano reformo ueobvezen predmet, kakor bi bilo lahko risanje ali glasba, in njegov pouk se je bil omejil na tako zvane dodatue ure. Kraljevi odlok od 22. nov. 1925, št. 2191, objavljen v Uradnem listu dne 21. decembra 1925 je zatrl sedaj v ljudskih šolah slovenski in hrvatski jezik tudi kot neobvezen predmet. Slovensko ljudstvo je prišlo v bridek položaj, da na svoji rodni zemlji, v javnih šolah, ki jih ono samo vzdržuje in plačuje, ne čuje več niti besedo domače govorice. Želim poznati vzroke, radi katerih se je zdelo prosvetnemu ministru primerno, da je dal objaviti odlok take vrste. Ker je italijanskemu jeziku po zaslugi Uentilejevega zakona itak zagotovljena in zajamčena na slovenskem ozemlju polna in izključna premoč v ljudski šoli, se novi kraljevi odlok ne more smatrati za drugo nego za premišljen in dobro pripravljen udar, naperjen proti našemu ljudstvu z edinim namenom, da se iztrebi iz src slovenskih in hrvatskih otrok govorica njihovih očetov. Zgolj raznurodovalni značaj odloka je očiten. Naše ljudstvo, sestavljeno iz polnopravnih italijanskih državljanov, se zaveda, da vrši svoje dolžnosti do države in pošilja svoje sinove v kraljevo vojsko, mora pa istočasno ugotoviti, da prosvetno ministrstvo noče vzeti na znanje obstanka slovanske narodue manjšine in vpo-števati njenih posebnosti in njenih izročil, njenih potreb in naravnih pravic. Slovani to zagazili v šolskem oziru v položaj, ki je podoben onemu iz 18. stoletja, za dobe nasilnega ponemčevanja po Jožefu II. in se čutijo radi-tega globoko vzburjene. Vprašam vsled tega prvega ministra in ministra prosvete, ali se jima ne zdi neobhoduo potrebno, da prekli-četa tudi radi dobrega slovesa Italije imenovani kraljevi odlok. Želim pismenega .odgovora. Dr. E. Besednjak, drž. poslanec.
Razburjenje med Vipavci radi davkov. Italijanske vlade so ob vsaki priliki pokazale, da jim ni prav nič na srcu gospodarska obnovitev v slovanskem Primorju. Vendar pa so se vča-si. dale vsaj deloma preprositi po slovanskih poslancih in so lu pa lam vrgle kako drobtinico tudi med ubožno slovansko prebivalstvo. Š!.) je v resnici za. prošnje, kajti Slovani v Italiji zahtev sploh ne morejo imeti. Pri sedi "ji vladi pa so menda ludi prošnje zaman. Kol o prošenj radi nesreuih davkov! Vinski davr'v je bil leta 1914. odpravljen in vinogradniki so se po pravici oddahnili. Leta 1922. so morali plačati za vsak hektoliter pridelanega vina 20 lir, leta 1923. se je davek znižal na 15 lir. Davek si moral plačati tudi za vino, ki ga nisi prodal- Navadno so kmetje plačevali davek sproti, ko so prodajali vino in sicer le od prodanega vina, tako da je ostal davek za neprodano (doma popito) vino neplačan. Ko j- bil leta 1924. davek na vino odpravljen, sc kmetje niso več zmenili za neplačani davek, ker so bili prepričani, da vlada ne bo več zahtevala. A pred nekaj tedni je prišlo grozno razočaranje. Po vsej Vipavski dolini so misli iz Vidma plačilni nalogi za zaostali da-
vek. V osmih dneh je treba poravnati račun s finanoo, drugače pridejo rubit! Poleg davka moraš plačati še 10 odstotkov globe. Kje naj kmetje vzamejo toliko denarja? Samo ena občina bi iorala v osmih dneh izročiti finauci loO.OOO lir! Kje naj dobi kmet v hipu 200, 500, 1000 n tudi -000 lir, ko ne prejme za ves letošnji pridelek niti 2000 lir! Pa ko bi bil vsaj vinr že prodal! Ko bi bil prejel primerno vojno odškodnino 1 Država naj prej izpolni svoje obveze, potem naj šele zahteva davke. Raz-brrjenje med kmeti je nepopisno. Ljudje izgubljajo veselje do dela in vsakdo misli le na izselitev. Treba bo zopet posekati cele gozdove samo za davl.e. Poslanec Besednjak se je a-vzel za zadevo in upa, da vlada upošteva nez-n< en gospodarski položaj vinogradnikov.
Razpust občinskega sveta v Podgradu. Pred dvema tednoma je bil razpuščen občin, svet v Dekanih, te dni pa je bil razpuščen občinski svet v Podgradu. Razpust se je izvršil na zelo originalen in svojevrsten način. Pri županu se jc prejšnji teden zglasil polkovnik Tommaso, ki je prišel iz Rima, in se mu predstavil kot nov občinski komisar. Prišel je brez vsakršnega dekreta in tudi župan sam ni dobil nobenega obvestila. Na županovo vprašanje, zakaj je občinski svet razpuščen, je novi komisar odgovoril, da ne ve, naj mu pa brez skrbi izroči občinske posle. Zupan je to storil in koprska podprefek-tura je njegovo dejanje odobrila. S tem je menda podgrajska občina zadnjič imela slovenskega župana.
Goriška porota. Prejšnji teden se je pričelo v Gorici porotno zasedanje. Vrši se obravnava proti dvema detomorilkama. Ena je bila oproščena, ker je slaboumna.
Smrt mladega tržaškega delavca. Elektrotehnik Anton Sbisa je popravljal električno napeljavo. Med delom je naenkrat omahnil. Da ne bi padel, se je oprijel žice, ki je bila napolnjena s tokom. Treščil je na tla, obležal nezavesten ter kmalu izdihnil.
Grozen samoumor trgovca v Trstu. Blizu Skednja so našli delavci na železniškem tiru strašno razmesarjeno moško truplo. Delavci so v mrtvecu trgovca Franca Kaučiča. Vzrok samomora bo najbrž duševna zmedenost, do katere so ga privedle skrbi radi slabega gospodarskega stanja njegovega podjetja. Nesrečnik zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
Zanimi iv osti
k Ljubo sodišče, množila so bom. Neko
štajersko sodišče je prejelo zadnje dni zanimivo pisemoe. Slučaj je tale: Kmetski fant Stanko R. je odpeljal svojo nevesto Ivanko iz hiše njenih staršev. Oče in brat Ivankin sta jo hotela odpeljati nazaj domov. Ivanka pa se je upirala in izjavila, da je sama šla s Stankom. Ko sta ji pa oče in brat zagrozila s silo, se je Ivanka udala in pred sodiščem izjavila, da jo je Stanko odpeljal proti njeni volji. Starši Ivankini so na podlagi te izjave ovadili Stanka državnemu pravdništvu in te dni bi moral biti Stanko sojen. Med tem pa je prispelo na sodišče takole pisemce: »Ljubo sodišče! Jaz. Ivanka P. sem se omožila s svojim ljubljenim Stankom R. Vse se je srečno končalo. Lepo se ti zahvalim, ljubo sodišče! Vrzi vse papirje v koš! Ivanka R.«
-k Držuvnega pravdnika jc okradel na Dunaju neznan prefrigan tat. Ko je državni pravdnik zapustil za par minut pisarno v tretjem nadstropju in šel v razpravno dvorano iskat neke akte, je to priliko porabil tat in mu ukradel dragoceno suknjo. Ko se je državni pravdnik vrnil, je našel kljuko prazno ...
*	Če ženske telefonirajo. Londonske poštne oblasti so se zadnji čas ukvarjale z velikimi izgubami, ki jih ima tiprava s tem, da posamezniki po nepotrebnem preveč uporabljajo javne govorilnice. Če se sleherni dan na vsaki javni govorilnici samo 3 minute po nepotrebnem govori, že nastane milijonska izguba. Ugotovljeno je, da največje izgube delajo ženske, ki telefon preveč uporabljajo. Dočim moški konča telefonski pogovor s par stavki, govore ženske po oele če i rt ure in se prav nič ne brigajo tudi, če več ljudi čaka, da bi prišli na vrsto. Poštne oblasti pripravljajo ukrepe, ki naj bi to zlo omejili.
*	Brezposelnost jo v Berlinu pretekli teden narastla zn 18.000 oseb. Sedaj je skupno 225.000 brezposelnih. 156.000 jih uživa podim ro za brezposelne.
+ Strašon blaznež. V Neunburgu v Nemčiji je neki umobolni krojač naenkrat zgrabil izmed gruče igrajočih se otrok dva štiri do petletna dečka in ju toliko časa tolkel s kladivom po glavi, da sta obležala v krvi. Eden izmed dečkov je bil n« mestu mrtev, drugi leži v brezupnem stanju.
-j- Muzej Lenina. Moskovski -Ekrane piše, da so zgradili v Moskvi na Skobelev-skem trgu velik nebotičnik, ki bo nosil ime »Institut Lenina«. Cela hiša bo služila samo spominu »očeta revolucije«. V eni sobi leži na mizah pod steklom devet zvezkov z njegovimi lastnoročnimi zapiski o Hegelu. Feuerbachu in Aristotelu. V drugi sobi so spomini na gimnazijo, »ženevska sobica« s čajnikom na plinovem štedilniku itd. Število sob znaša več sto. V zadnjih sobah so spo-mini na bolezen in smrt. Vidi se tudi brow-ning, s kaierirn je bil ranjen Lenin pri atentatu 1918. leta. Zraven ležijo tudi krogle.
*	Tujski promet v Splitu. V letu 1926 je obiskalo Split skupno 84.769 tujcev, to je 875? več kot leta 1924. Split izkazuje v tujsko-pro metaem oziru vedno lepši napredek.
Is MatolišKega sveta
Evharistični kongres v Chikagi.
v Času od 20. do 24. junija se vrši v Chi-cagi evharistični kongres, kateri bo združil ne samo ameriške katolike, ampak katolike celega sveta. Ta kongres bo gotovo veličastna manifestacija katoliške cerkve. O priliki Svetega leta so ameriški katoličani v ogromnem številu došli v Rim ter na ta način pokazali svojo ljubezen do katoliške cerkve. Vsled tega pričakujejo, da se bodo letos katoličani celega sveta odzvali njihovemu povabilu ter prišli na evharistični kongres v Chicago.
Pripravljalna dela posebnega odbora v Chicagi so v polnem teku. Ta odbor je tudi stopil v zvezo z največjimi angleškimi paro-brodnimi družbami Cunard Line, White Star Line, katere so izjavile, da bodo evropskim posetnikom kongresa nudile ne samo popust v prevozni ceni. ampak se bodo tudi pobrigale za njihovo u bno, hitro in sigurno potovanje.
Prilično ob istem času, ko se bo vršil evharistični kongres se bo otvorila v Philadel-phiji svetovna razstava, s katero hočejo Američani proslaviti 150 letni obstoj države in svobode. Posetniki evharističnega kongresa bodo imeli torej najlepšo priliko, da si z malimi stroški ogledajo to svetovno razstavo. Prilika je torej izredna, ker so ugodnosti in popusti na prevoznih cenah in bivanja v Ameriki izredno ugodni ter na ta način zelo olajšajo potovanje.
Poseben odbor v Zagrebu je prevzel organizacijo skupnega potovanja na kongres iz naše države. Ta odbor stoji v zvezi z glavnim odborom v Chicagi, od katerega bo dobival direktna obvestila glede razporeda svečanosti in raznih drugih ugodnosti, katere se bodo nudile potnikom.
Vprašanje potnih legitimacij, katero je jako važno, bo v najkrajšem času rešeno ter bomo v najkrajšem času obvestili o tem interesente.
Natančnejša pojasnila glede prevoznih cen ln sploh vsake tozadevne informacije je dobiti pri Jugoslavija Ekspres Agencija a. d., Ljubljana, Kolodvorska ulica 41 a.
V zadnjem konzistoriju jc sv. oče omenil »nov, dobrohotni način ločitve ccrkve od države«, kakor sc jc izvršil lani v republiki Cliile. Dejansko jc novi red razmerja med državo in cerkvijo, kakor ga je uvedla nova chilska zakonodaja, v marsičem znamenit. Zelo bi sc motil, kdor bi hotel, kakor je to storil češkoslovaški zunanji minister dr. Be-neš, to ločitev smatrati kot dokaz, kakor bi bile celo čisto katoliške dežele hot Chilc na tem, da sc odpovedo cerkvi.
Papež sam jc konzistoriju izvajal, da cerkev sicer načelno nc more odobravati nobene ločitve države od ccrkvc nc je smatrati za idealno. »Pri republiki Chilc pa« — jc rekel sv. oče — »imamo opraviti s posebno vrsto ločitve, ki bi jo mogli označiti preje za prijateljsko skuppno življenje.«
Pravkar je dospelo v Evropo skupno pastirsko pismo chilskega episkopata, iz katerega izvemo nekaj več o tej »prijateljski ločitvi«. Kakor tolikokrat nam nudi ključ do razumevanja položaja tudi v tem slučaju zgo- i dovinski razvoj.
Južnoameriške kolonije so bile dolgo časa pod špansko in deloma pod portugalsko oblastjo. V teh deželah, in posebno v Šoaniji, se je bila kraljeva zaščitna pravica nad cerkvijo tako daleč izpačila, da so smatrali kralja skoraj za nekakega papeža in mu priznali skoraj neomejene vladarske pravicc, nad upravo cerkvc. Ko so si potem pred približno sto leti kolonije druga za drugo priborile neodvisnost, so si nove svobodne države vladarske pravice nad cerkvijo pridržale in si vrhu tega lastile pravico do ccrkvcnih imenovanj, do upravljanja cerkvenih imetij itd. Vse to je dovajalo večkrat do poniževalnega usužnjenja cerkvc po državi. Kaj čuda, da so katoličani sami delali na to, da se taka zveza z državo odpravi in so ločitev — v zmislu osvoboditve izpod državnega varuštva — sedaj dejansko izvršili. Škofje sami označujejo novo »ločitev« kot »manjše zlo«. A mogli bi skoraj reči, da je zmaga in napredek.
Po »ločitveni postavi«, ki jo potrjuje in s tem zajamčuje nova chilska državna ustava, ohrani cerkev vse svoje pravice, premoženje in zavode. Samo »pravice« države, da se vmešava v vodstvo cerkvenih zadev, prenehajo, ker je država proglasila svobodo vere in njenega izvrševanja ter katoliške vere nc smatra več za državno vero. Za to, vsekakor obžalovanja vredno, praktično pa malenkostno izgubo, je cerkev dobila nazaj svojo polno svobodo, ne da bi se bila odpovedala ustavno zajamčeni podpori po državi. Katoliški verouk ostane tudi v državnih šolah obvezen predmet. Po pravici je torej rekel kardinal Gasparri v svojem odgovoru na ccrkvl sovražne izjave dr. Beneša, ki je, hoteč opravičiti protikatoliSka nasilja v češkoslovaški republiki, skliceval na najnovejšo ločitev drča ve in cerkve v republiki Chile: »Ceiki mi-
nister s takimi namigavanji le kaže, kako malo je izveden v stvareh, o katerih govori.«
»Prijateljsko skupno življenje« in medsebojno podpiranje države in cerkve ob polni svobodi cerkvc, kakor jo predstavlja »ločitvena postava« republike Chile, more veljati, ako stvar motrimo s praktičnega stališča, enostavno kot novo zmagoslavje prebujajo-čega se južnoameriškega katolištva.
SPOMIN
KARDINALA MERCIERA MED RUSI.
Ob smrti velikega kardinala vsi ruski begunci izražajo globoka čuvstva hvaležnosti in priznanja. V njem se jim je katoliška Cerkev predstavila od najbolj simpatične strani. Pariški dnevnik »Vozroždenie« je umrlemu kardinalu posvelil uvoden članek iz peresa kneza Gr.0orija Trubeckega, ki med drugim piše: »Visoke postave, preprost, a obenem veliča-stven, z blagim pogledom in z milim, osvoje-valnim nasmehom je napravil (na kneza Trubeckega) neizbrisen vtis. Od njega je izhajala dobrota in čutilo se je, da si v navzočnosti svetnika... Svetil je kakor stolp v mali državi ... Storil je vse, kar je mogel, da bi pomagal žrtvam boljševikov. V Belgiji je povzročil veliko gibanje za pomoč ruskim beguncem. Koliko ruskih otrok in mladeničev je po njem dobilo in dobiva vzgojo v belgijskih šolah ... V osebi pokojnega kardinala spoštujemo spomin najboljšega sina plemenitega belgijskega naroda, zvestega prijatelja velike in nesrečne Rusije, našega dobrotnika v naših nesrečah in potrebah, obenem pa v njem spoštujemo katoliškega škofa, ki je z bolestjo obžaloval razdor krščanskega sveta in mislil na njega zedi-njenje, ne kot vnanje mehanično dejanje, marveč kot cilj in krono molitve, ljubezni, usmi-! Ijenja in milosti božje.«
i "v istem listu slavi pokojnega kardinala i Mihrel Fjodorov v imenu ruskih visokošolcev; i končuje z besedami: »Ruska mladina nikoli I ne bo pozabila kardinala Merciera, njegov : sveti spomin bo slavila tudi bodoča Rusija.« Ruski narod je resnično hvaležen tistim, ki mu v nesreči izkazujejo ljubezen in sočutje.
VERSKE RAZMERE V AMERIKI IN KATOLIČANI.
Nemški politik Erkelenc, ki je bil nedavno na potu po Ameriki, je v »Beri. Tag-blattu« opisal svoje vtise o razmerah v Ameriki ter podal tudi sliko o ameriških razmerah. On piše: > Če se ne motim, izgubljajo tudi tu ccrkve svoj pomen in vpliv. Obilica pobožnih govorov ne more zabrisati praznote v cerkvah. V tej deželi, kjer jc izvedena ločitev države od cerkve, pripada k cerkveni organizaciji samo ta, ki se sam naravnost priglasi za člana in potem tudi nosi redne stroške. Zato pa jc od 110 milijonov prebivalcev samo okrog 48 milijonov ljudi vpisanih za ude cerkve, dočim ostalih 62 milijonov stoji izven cerkvenega življenja. Najmočnejša cerkev je katoliška z nad 18 milijoni udov. Razne me-todistične ločine štejejo sicer okroglo 22 milijonov vernikov, a se dele, čc prav razumem statistične podatke, na deset skupin, med njimi na tri skupine črncev. Opaziti pa je gotovo stremljenje po združenju cerkva, in prizadevanje po nacionalni spojitvi pospešuje tudi versko spajanje. Zdi se vsaj, da se zdaj zedinjajo severni in južni metodisti, ki so se bili za časa državljanske vojske radi črnskega vprašanja razcepili. Cerkve, ki sem jih mog?l | obiskati, so bile skoro vedno le malo napolnjene. Samo tam, kjer se dela s precej trdimi sredstvi, so bile polne. Velik je vpliv katoli-čanstva. Po statistiki se je število katolikov j pomnožilo od 1. 1918. do 1926. od 7 milijonov I na 18 milijonov vernikov. Med nje spada le majhen del doseljencev.«
Narava in ljudje
RAZŠIRJENOST POSAMEZNIH RASTLINSKIH VRST.
Vsled raznih vplivov kakor klime, tal, geografske širine in absolutne višine, se posamezne rastlinske vrste zelo menjajo. V vsaki pokrajini se nahaja gotova skupina rastlin, ki je tipična za dotično pokrajino in to predstavlja vegetacijo tistega kraja. Tako nahajamo iglasto drevje vedno bolj v severnih krajih, vednoze-lene rastline v južnih, palme pa so omejene samo na tropske in deloma subtropske kraje. A ne samo drevje, tudi najmanjše cvetlice se menjajo v posameznih krajih. Pokrajine, ki imajo svojo vegetacijo, obsegajo seveda velikanske areale, tako da je razširjenost posameznih rastlinskih vrst precej velika. Nekaj rastlin pa nahajamo celo izven teh vegetacijskih okrožij. De Candolle je dognal, da se nahaja 19 rastlin na ozemlju, ki presega polovico celega zemeljskega površja. Med te spada krompir, navadna pekoča in mrtva kopriva. Ena sama rastlina pa je, ki jo nahajamo z malimi izjemami skoraj po celi zemlji. To je naš regrat (Taraxacum officinale), ki zasluži torej po vsej pravici ime »kosmopolit«. Poznamo pa tudi mnogo rastlin, ki so zopet omejene samo na gotove kraje. Tako raste Sequoia gigantea samo na Sierri Nevadi v Kaliforniji. Statice arborea je znana samo z otoka Tenerifa. Tudi v naših krajih imamo nekaj takih redkosti. Blagajev volčin raste samo po Dinaridih. Sco-polia Hladnikiana pa se nahaja samo v ljubljanskem botaničnem vrtu in nikjer drugje na svetu. Našli so jo svoj čas pri Zelimljah ter jo prenesli v botanični vrt. Spada med Solanacee, kamor pripada tudi krompir. Cveti so zelenka-storumeni in precej veliki. Cvete koncem maja in takrat si je najlažje ogledati to redko rastlino v botaničnem vrtu.
NOVA ODKRITJA NA OBREŽJIH REKE AMAZONAS.
Po poročilih iz Lime (Peru), je tja dospel angleški raziskovalec dr. V. Mnotgomery Mac Govern s svojim spremljevalcem in fotografom John Mauling. Preiskovala sta 8 mesecev ozemlje, v katerem teče reka Ama-zonas. Vsi so mislili, da sta se oba drzna meža ponesrečila, ker ni bilo toliko časa nobenega glasu od njih. Do sedaj je znano, na sta bila dvakrat zajeta od divjih Indijancev in da sta odkrila 6 do sedaj še nepoznanih indijanskih rodov. — Dr. Mac Govern je v mesecu maju minulega leta odpotoval iz Londona z namero, da prodre po možnosti v ne-preiskane ozemlje gorenje Amazonas, do gorovja Andov in pride meseca oktobra v Luitos (Peru). Omenjeni Anglež, ki si je že s svojim potovanjem v Tibet pridobil naziv »drzni in junaški« raziskovalec, ko je potoval preoblečen v služebnika, se ni do 20. avgusta minulega leta nič več oglasil. Zadnjikrat je pisal iz Jaurette v severni Braziliji; tamošnjo pokrajino je imenoval »indijansko« v pravem pomenu besede. Ženske so skoraj brez obleke; po njegovem mnenju pa so ti ljudje, čeprav niso nikoli ali vsaj le redko kedaj videli belega človeka, bolj miroljubne narave. V tem svojem zadnjem sporočilu je omenil, da namerava sedaj potovati v pokrajine »pravih Indijancev«. Radi tega pa so bili vsi njegovi prijatelji v skrbeh, in so se upravičeno bali, da se je pogumnemu možu kaj primerilo.
Po svetu
BREZŽIČNI BRZOJAV.
London, 2. febr. (Izv.) Poštni minister je otvoril danes brezžično brzojavljenje do ladij na vseh morjih sveta.
EKSPLOZIJA NA LADJI.
Berlin, 2. febr. (Izv.) Kakor poročajo iz Osla, je na neki motorni ladji eksplodirala posoda s stisnjenim zrakom. Enega učenca je ubilo, 9 pa težko ranilo.
TEŽKA NESREČA.
Duisburg, 2. febr. Pri jami Thoni se jc podrl 60 m visok oder, ki je bil postavljen za zidanje dimnika. Trije zidarji so prileteli na tla. Eden je bil takoj mrtev, drugi je umrl v bolnišnici, o tretjem dvomijo, da bi okreval.
AVTOMOBILSKA NESREČA.
Melburn, 2. febr. (Izv.) Vodja potnega avtobusa je pri mestecu Belgarde v državi
Viktoria v Avstraliji izgubil vodstvo vozila. Vozilo se je prekucnilo. Dve osebi sta mrtvi,
15 pa težko ranjenih.
• • •
Kochem, 2. febr. (Izv.) Nocoj je več zakrinkanih mož napadlo vrtnarja Hansena v njegovi hiši. Moža so ubili s težkim kladivom. Nato so težko ranih njegovo ženo na obeh očesih in vajanca. Hansen je umrl, žena pa se bori v bolnišnici s smrtjo- Storilci so neznani.
Hirschberg, 2. febr. (Izv.) V Vossdorfu v Krkonoših je 80 letni rentnik Dietrich v noči ^d sobo'e na nedeljo umoril svojo ženo. Nato je zažgal hišo in se obesil.
VERSKO PREGANJANJE V MEHIKI.
Zadnjih 10 let je v Mehiki na krmilu fra-masonska struja, ki strupeno in brezobzirno preganja cerkev. Katoliške cerkve in šole so ponovno oplenili in oropali, redovnike izgnali, verski pouk in versko vzgojo mladirc odpravili, za duhovnike uvedli postavo, da morajo biti poročeni itd. Vsa ta nasilja pa bi rada mchikatiska vlada pred ostalim svetom prikrila. Nedavno je mehikarski poslarik v Berlinu v katoliški »Essencr Volkszcitung« vsa ta dejstva demartiral in izjavil, da je bila me-hikanska vlada k nekim ukrepom prisiljena le vsled nelojalnosti posameznih duhovnikov. Podobno izjavo je bil pred par meseci objavil tudi mehikanski poslanik v Rimu in pri tem navedel kot upornika in hujskača »jezuita Jezusa Monje«. Na to izjavo je odgovoril »Osserv Romano« z ugotovitvijo, da jezuita Jezusa Monje sploh ni v Mehiki, pač pa je tam svetni duhovnik tega imena, ki pa sc nc upira proti državi, marveč proti ccrkvi, od katere je odpadel in trobi sedaj v en rog s framasoni.
OČENAŠ V TISOČ JEZIKIH.
Madjarski duhovnik Koloman Kcrtesz je izročil sv. očetu zbirko Očenašev v tisoč jezikih. Očenaše je z velikim trudom nabiral mnogo let.
13 Zakaj nastane pleša. Znano je, da so pred plešo ženske mnogo bolj obvarovane nego moški. Znaki senilnosti se pri ženskah po-leri osivelih las kažejo samo v tem, da postanejo lasje mnogo tanjši. Na vse mogoče načine so skušali vse te razlike razložiti in še najbolj jih je zadovoljila razlaga, da so temu vzrok gotove žleze notranje sekrecije, ki ne morejo več toliko izločevati kot bi morale. Brez dvoma so ženske radi tega pred plešo bolj obvarovane nego moški,'ker posvečajo neprimerno večjo pažnjo goji svojih las kal. »r ...oški. Poleg tega pa prideta v poštev še dva draga vzroka. Ženska koža je na glavi mnogo debelejša od moške in ima več podkožne maščobe, dalje vpliva pa iudi doi^na las na to, ker povzroč" ;o daljši lsje večjo dražljivost v lasni korenini. Da se pleša more samo podedovati, je pa samo deloma resnično. V zadnjem času pa so dognali, da je mnogo odvisno od tega, ali se koža na glavi tesno prilega črepi-nji ali ne, ker se pri hsnem pri leganju lažje dovaja hranja lasem. Slednjič pa vplivajo na ple^o tudi še prliaji, ki se tvorijo med lasmi in ovirajo rast, ako se jih ne očistimo, ter pre-vc" o izločevanje lojnih žlez, kar zelo omeh-čt ;c lase in s tem povzroči da so mnogo krajši ko1 bi bili sicer.
S Orjaški eloktromagnet. Fiziškemu laboratoriju Sorbonne v Parizu je nedavno poklonil neznan mecen milijon frankov, da bi si nabavil orjaški elektromagnet. Ta elektro-magnet nnj bi bil največji, kar jih je kdaj kak 1 znanstveni institut imel. Jekleno jedro magnete n. pr. ima 1 ni v premeru. Še preden pa je bil ta načrt uresničen, ga je prekosil fiziški laboratorij visoke šole v Cambridgeju, Mladi ruski znanstvenik inž. Kapica je zanj izdelal elektromagnet popolnoma novega sistema; v primeri z njim je magnet Sorbonne razmeroma vsakdanji instrument. Ta elektromagnet doseže namreč 500.000 Gauflov. Ta aparat bo kot pripomoček za znanstvena raziskava nja J dragocena pridobitev.
-f Požar v dunajskem zoološkem institutu.
V dunajskem zoološkem institutu je v četrtek zvečer ob 9 izbruhnil požar, katerega se je gasilcem po tri in pol urnem gašenju posrečilo udušiti. Požar je nastal tako, da se je vnela neka omara, ki je stala poleg neke pokvarjene peči? v kateri se že par let ni kurilo. Od tu se je ogenj razširil po celi dvorani in prizadejal ogromno škodo. Požar je zapazil neki dijak, ki je zavohal dim, ki se je gosto valil po hodnikih. Gasilci niso mogli niti hitro ugotoviti dvorano, v kateri gori. Dvorana sama nima nobene razsvetljave. Gasilci so si morali pomagati s petrolejskimi plinskimi bakljami. K vsemu temu jim je pa še nagajal bližnji vseučiliški hidrant, ki je bil prazen. Cevi so morali napeljati na ulico. V nevarnosti je bila tudi vseuoiliška knjižnica, ki se nahaja v neposredni bližini. Škoda, ki jo je povzročil požar, se ceni na 150 milijonov kron. Dvorana, kjer je divjal požar, se imenuje skeletna dvorana. Ob stenah so bile steklene omare, v katerih so bili okostnjaki, ki so bili znani pod imenom Hyrtlova zbirka, ustanova svetovnoznanega anatoma Hyrtla. Zgoreli so številni, menda okrog 150, okostnjaki redkih vretenčarjev. Vseučiliški profesorji se boje, da jih ne bo več mogoče nadomestiti. Uničeni skeleti so bili namreč zelo dragi, univerza pa dobiva male dotacije. Okostnjakov gotovih vretenčarjev pa vsled njihove redkosti sploh ne bo mogoče več nabaviti
-f- Leto 1926. bo brez poletja. Vremeno-slovci prerokujejo za 1. 1926. zelo neugodno poletje. Leto 1816 je bilo zelo mrzlo in brez poletja prejšnje leto 1815 pa je bilo zelo podobno letu 1925. Leta 1815. kakor tudi 1925 so opazili na solncu mnogo peg, vsled česar pravijo, da bo solnce izžarevalo manj toplote. Leto 1816. je pokazalo svojo naturo že meseca aprila, ko je povsod ležal sneg. Maj je bil zelo deževen in moker. Ravno tako junij. Žetev je bila vsled neprestane mokrote zelo slaba, ka-koršne ljudje že dolgo niso pomnili. V nekaterih krajih sploh ni bilo nobenih pravih pridelkov. Vsled mrzlega poletja je trpela cela Evropa. Severna Amerika in obrežne dežele Atlantskega morja. Celo v ruskem delu Azij« je bila žetev zelo slaba. Letos se nahajamo v istih razmerah, kar se tiče solnčnih peg, ki s€ celo več jo. Bati se je, da bodo te pege imele velik vpliv na izžarevanje solnčnih žarkov. Tudi ni izključeno, da bodo letos tudi ognjeniki močneje delovali.
4- Tudi Rusi bodo leteli proti tečaju. Iz Sibirije bodo v februarju poletelj, ruski letalci z lete lom »Sibrevkom« na obrežje Severnega ledenega morja. Ekspedicija ima poleg znanstvenega raziskovanja še namen, priti v stik s prebivalci teh oddaljenih pokrajin.
Xa učitelj siv o
Podružnica Slomškove zveze za kranjski in radovljiški okraj zboruje v soboto 6. februarja v Kranju v Ljudskem domu ob 10 dopoldne. Referirata gdčna Kristina Hafner: O razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu in Vinko nupret O zgodovini umetnosti v Sloveniji. — Važne stanovske zadeve. — Udeležba obvezna! — Načelnik.
Koncertno občinstvo ljubljansko opozarjamo na koncert francoske čelis ke Allvin lz Pariza, ki se vrši v pondeljek dne 8. t. m. ob 20. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Gospodična jc 1 prvovrstna umetnica na svojem inštrumentu (čelu) ter prireja koncerte po vsej Evropi po nalogu družbe za razširjanje fiancoske umetnosti. Vstopnice za ta koncert booo v predprodaji od srede dalje v Matični knjigarni One običaine kakor na vseh komornih koncertih.
Skice iz srbske prošlosti in sedanjosti.
J. B. Sedivf:
Čika Kija.
I.
Cika (stric) Ilija ima tik prometnega ministrstva v Belgradu ljudsko kuhinjo. Njegova hiša je gotovo še iz turških časov, vendar mi njena natančna zgodovina ni znana. Niti tega ne vem, ali je iz blata ali pa iz Sibja spletena in aamo z blatom ometana. Kdor hoče priti s celo glavo in brez roglja na čelu v njegovo kuhinjo, mora precej skloniti glavo. Močen vihar ali pa plača razposajenega fanta bi zadostovala, da bi s« bajta zrušila.
Petinpedesetletni Cika Ilija je prvi kuhar. Njegovi umazani in debeli sinovi mu pomagajo. Vli mešajo, pražijo, cvrejo na velikem štedilniku in odganjajo muhe ter jih z roko rešujejo iz ponve pred strašno smrtjo. PokušaVati jedi 8 veliko kuhljo pa sme samo čika Ilija. Opoldne in zvečer strežejo vsi. V železnih krožnikih noaljo iz temne in v gosti dim zavite kuhinje v sobo, kjer sede okrog umazanih, nepokritih miz gostje in pljuvajo po tleh, ki so popločana z opeko.
Ako Sika Ilija zagleda med gosti kakega tvojega tovariša iz balkanske ali svetovne vojne, ali pa kakega starega gosta, ki ga že dolgo ni videl, mu krepko stisne desnico in mu prisede. V naglici se pogovorita o Pašiču, Davi-doviču, Radiču in dr. Korošcu, 0 bojih pri Ku-manovem, Šabcu in na Kajmakčalanu. Če ga še pečenka na štedilniku z gostim dimom in s smradom ne opominja, da je treba končati razgovor, še se spomnita kralja Milana, 1. 1903. ubitega kralja Aleksandra Obrenoviča in njegove žene Drage, ki si je dala podvreči tuje dete in ga proglasila za svoje lastno.
Njegovi gostje so potepuhi, delavci, kmetje In kmetice, ki ne pridejo na sodišču predpoldne na vrsto; tuintam je opaziti tudi kako lepo oblečeno staro belgrajsko korenino brez lastnega ognjišča. Seveda tudi visokošolcev ne manjka. Dosposki sinovi, ki bi radi postali voditelji radikalne stranke in srbskega naroda, poslušajo tu kmetske razgovore o politiki in študirajo dušo priprostega ljudstva. Drugi so zašli sem zato, ker jim mošnja ne dovoljuje, da bi si poiskali okusen in snažen obed. Najbolj pa je čika Ilija ponosen na svoje goste koncem vsakega meseca, ko se med pisano družbo pomešajo še elegantno oblečeni visoko-šolci iz Banata in Dalmacije. Točno prvega v mescu dobijo od doma pristne jugoslovanske tisočake. Na veselje potem seveda nekaj dni pijejo in pojejo cele noči. Hranijo se v prvovrstnih hotelih ob zvokih godbe. Ciganskim godcem mečejo desetake. Ko pa mošnja postane mršava, takrat pa hajd k čiki Iliji, ki prav rad da hrano do prvega na račun, ker ve, da bo dobil dober »bakšiš«. Le to muči čiko Ilijo, da ne pridejo v njegovo kuhinjo tudi bolj razvajene gospe in gospodične, ker bi to sloves njegove kuharske spretnosti znatno povečalo.
Jedilnega listka čika ne piše, čeravno je pismen, a mu tudi ni treba vsak dan naštevati, s čim lahko postreže. Kdor zahaja v njegovo kuhinjo, itak zna, da je vedno na razpolago čorba {kisela juha), golaž, z mesom napolnjene poprove stročnice ali pa drobne buče, zelje, pečenka in pa omaka iz fižola in paradižnikov. S sladkim ali kiselim mlekom pa si lahko pogasi žejo.
Ko sem pred štirimi leti prišel v Belgrad, je bilo še zelo veliko pomanjkanje stanovanj. Tri tedne nas je več skupaj spalo v neki podzemski kleti na trdih tleh, samo časopise smo dali pod sebe in knjige pod glavo. Ko pa je koncem novembra postalo vendar že premrzlo, se nismo mogli zadovoljiti samo z obljubami, da dobimo stanovanja. Sestali smo se na dogovor in povabili tudi nekaj Srbov, da nam pomagajo z nasveti. Črnogorec Mika, ki je za časa svojih gimnazijskih študij držal pet let v roki puško, ramo ob rami s svojim dedom, očetom s sedmimi strici in dvema sestrama, tri leta pa knjigo in pero, nas je prepričal, da edino na »junaški«, črnogorski način lahko pridemo do stanovanj v Akademskem domu. Kdo je pravzaprav upravljal ta dom in komu bi se naj dala prošnja, če bi sploh imela prošnja pomen, še menda zdaj nikdo ne ve. Ker smo bili ostali prebojazljivi, je šel naš mentor Franjo poskušat srečo. Po svojem dedu podedovani klobuk je potisnil čisto na oči, potem pa šel okrog polnoči pogledat v razne sobe Akademskega doma, če je kje prazna kaka postelja. Ko zagleda posteljo brez gospodarja, vstopi brez vseh besed v sobo, jezno pogleda tiste, ki so še študirali pri mizi in se hladnokrvno spravi v posteljo. Čeravno mu stenice niso dale miru, začne smrčati. Tovariši se začnejo prepirati, ali je to hrvatski pesnik Tin Ujevič, ki ni hotel zastonj sprejeti lepega stanovanja od belgrajske občine, temveč jc raje prenočil pri kakem vagabundu ali študentu, ali pa kak bolgarski komita. Ko so odšli drugo jutro študentje na predavanje in so sklenili, da zvečer pozovejo policijo, se je Franjo umaknil. Policije se je namreč bal, ker še ni bil prijavljen. Še tisti dan je poiskal Črnogorca Miko in mu pojasnil vso zadevo. Seveda, kriv je bil Franjo sam, ker ni prej poizvedel, kdaj konča kak dijak študije in zapusti dom ter bi šele takrat ooizktisil s črnogorsko metodo.
Drugi dan smo se zopet sestali na posvetovanje. Sklenili smo, da pošljemo najstarejšega izmed nas, 28 letnega Franja k čiki Iliji takoj drugo jutro, predno začne kuhati obed. Prenri-
Cani smo bili, da nam bo čika Ilija pomagal. Saj je bil Franjo pet let vojak in se je kot poročnik boril na solunski fronti na srbski strani. Čika Ilija pa rad pomaga po svojih močeh vsakemu, ki se je boril za Srbe. Čika Ilija je res le tisti predpoldne odložil kuhljo in nam lel iskat stanovanja. Po dolgem iskanju ga je našel v smederevskem predmestju, dobro uro hoda do visoke šole. Koča je bila popolnoma prazna, če se ne upoštevajo milijoni stenic. Bolj |e bila podobna hlevu ko Človeškemu bivališču. V tleh sc je Še poznal sled granate. Trlstopetdeset dinarjev je bilo treba plačevati mesečne najemnine. Pri čiki Iliji smo stresli vsi ves svoj denar na mizo, ga prešteli in ugotovil, da nimamo dovolj za postelje, posteljnino, mizo, stole, svetilko, umivalnik, da o peči niti ne govorimo, Razen tega pa ni bil proti neznanskemu predmestnemu blatu oborožen nobeden izmed nas razen Franja, ki jc imel do kolen segajoče vojaške črevlje in iz debelega vojaškega šatora napravljene hlače. Vendar pa se tudi Fanjo ni navduševal za stanovanje. V bližini je namreč nastanjenih mnogo ciganov. Knez Mihajlo (1860—1868) jim je ukazal, da se morajo naseliti daleč zunaj mesta in se pečati z obrtjo. Med tem pa se je Belgrad tako povečal, da je nekdanja ciganska vas Čubura sedaj del mesta. V obrambo svoje lastnine imajo v tem delu mesta Srbi mnogo psov. Naš stari vojak, poročnik in dobrovoljec Franjo pa se je kljub svoji orjaški postavi zelo bal ciganov in psov. Tako smo se zahvalili čiki Iliji za trud ln mu v znak hvaležnosti privedli nekaj novih gostov, stanovanja pa le nismo vzeli. Ne dolgo nato pa smo dobili skromen kotiček v Kosovski ulici, v začetku zastonj, nato pa po zmerni ceni.
n.
Prva leta smo bili stalni gostje pri čiki Iliji. Če smo imeli malo ali nič denarja, drugam sploh iti nismo mogli. Ako pa smo stali tako dobro, da smo si lahko privoščili obed kje drugje in še celo zajtrk povrh, kar se je pač redko zgodilo, smo vedno zavili k čiki na mleko. Kavarn smo se namreč še bolj bali kot Franjo ciganov in psov. Kajti tam je treba dati napitnino, časopisov ni, žemljičke pa so majhne kakor volovsko oko. A čika Ilija pa da za dva dinarja veliko skledo mleka in takšen kos kruha, da tudi mama ne bi dala večjega. Kot strasten politik pa ima v svoji kuhinji stalno pet srbskih dnevnikov.
Do smrti pa bom hvaležen čiki Iliji, da me je rešil pristnih srbskih batin. Tik pred njegovo kuhinjo me kmalu po mojem prihodu v Belgrad zaustavi neki srbski kmet in me prosi naj mu prečitam neki listič. Takrat sem že dobro bukitabiral tiskano cirilico, tudi v pisani cirilici sem razločeval črke, če so bile lepo napisane. A kdo pa naj prečita tiste kvake, kakor jih Srbi navadno pišejo I Bulil sem nekaj časa v papir in razmišljal, kako naj se rešim iz zadrege. Nisem se upal namreč povedati, da ne znam Citati cirilice. Začel sem se opravičevati, da slabo vidim, ker še se ni popolnoma zdanilo. Kmet pa mi ni verjel. Začel me je preklinjati in se jeziti nad menoj, češ, zakaj se oblačim po gospodsko in nosim celo očala, ako sem nepismen kakor on. Najbolj ga jc razburila moja očitna laž. Udarjal je s palico po snegu in mi grozil, da bo začel kmalu tako po meni, če mu ne bom hitro prebral. Ogledam si naokrog, a nikjer ni bilo videti človeka in zato sem s strahom prepustil svoje telo nadaljnemu razvoju. V tem trenutku pa je prišel k nama čika Ilija, ki je videl skozi okno moj nevarni položaj. Prebral jc kmetu njegove hieroglife in ga v svoji kuhinji pomiril s čašico žganja.
Od tega časa je preteklo več let. Čika Ilija je medtem povečal svojo kuhinjo, dal napraviti v njo leseni pod, poslikal stene, pokril mize z belimi prti in odstranil roje muh. Čika Ilija nosi sedaj snežnobelo obleko in belo kapo, Vsak dan nahrani tudi lepo število gospa in gospo-dičen. Na mestu pa, kjer nam jc čika Ilija poiskal stanovanje, stoji nova štirinadstropna hiša. Sezidal jo jc neki imeniten ciganski mu-zikant s sarrfim bakšišem zapravljive gospode.
SCrlsa srbske pravoslavne
Stoletja sta ječala srbski narod in srbska cerkev pod turškim jarmom. Turki niso bili samo najnevarnejši sovražniki srbskega ljudstva, temveč ludi pravoslavja. Boj proti Turkom je bil za srbsko pravoslavno cerkev nekako misionarstvo. V tem času ni obračalo srbsko pravoslavje toliko pozornosti notranjemu verskemu življenju kakor bi bilo treba. Vse svoje sile je osredotočilo za borbe proti Turkom in za razširjanje narodne misli. Prenovitev verskega življenja je pričakovalo takrat, ko bodo vsi Srbi osvobojeni turškega gospodslva in živeli v eni državi. Vsled tega so srbski popi gevorili v cerkvi vedno o narodu in državi, tako da je priprosti Srb moral dobiti utis, da sta narod in država bistveni del božjega bitja. Brezprimerno junaštvo Srbov v preteklih vojnah se da razlagati samo tako, da so smatrali Srbi vojne za zedinjenje za nekakšno božjo službo.
Mesto razcveta srbskega pravoslavja po svetovni vonji, ko so se zedinili vsi Srbi v eni državi, pa je nastala težka kriza srbske cerkve. Izobraženci in priprosto ljudstvo so prišli za časa svetovne vojne po strahovitem porazu srhskc vojske v zapadno Evrooo. V vojni oač
niso imeli niti časa niti prilike, da bi sc lahko poglobili v bistvo sapadne omike, ki je v svojih temeljih krščanska. — Navzeli so se samo izrodkov zapadne kulture: francoske nemorale, brezverstva, slepega spoštovanja Francozov in njihove tehnike, izobraženci pa so prinesli v Srbijo tudi pariško modo. Cerkve postajajo vedno bolj prazne. Niso nastopili tisti zlati časi, ki so jih pričakovali Srbi od zedin|en|a. Srbska cerkev je sicer dobila svojega patriarha, toda on nima niti sence tistega ugleda, ki ga uživa rimski papež. Nižja duhovščina se mu upira in zahteva dovoljenje, da se smejo duhovniki vdovci drugiC poročiti in da morejo tudi oženjeni duhovniki postati Škofje. Najrazsod-nejši srbski Škofje niso v resnici niti popolnoma pravoslavni. — Škof Nikolaj Velimirovič, znameniti govornik, se rad izgublja v pan-tcizmu, škof Dositej pa je v svojih verskih naukih na pol protestant. Duhovščina ne more uspešno širiti krščanskih idej, ker je premalo izobražena — večina ima samo štiri gimnazijske razrede, nekateri pa celo samo ljudsko šolo. Mlajša generacija duhovščine jc sicer bolj izobražena, a je iz napačnega strahu pred katoličani raje študirala na protestantskih bogoslovnih fakultetah kakor na katoliških. Tam so se navzeli verskega liberalizma. Čeravno se pravoslavni verski nauk ne razlikuje mnogo od katoliškega, vendar sedaj uči eden srbski pop, da je sedem svetih zakramentov, drugi, da jih je pet ali še manj. Nekateri uče, da v sv. Ev-haristiji ni Bog resnično pričujoč in da pekel ni večen. Večina mlaše duhovščine je prevzela protestantski nauk, da je za zveličanjo dovolj, čc človek samo veruje. Zato ni čuda, če so srbske cerkve vedno bolj prazne in so spo-vednice prenešene iz cerkve na podstrešje. Srbska pravoslavna cerkev nima več toliko notranjih sil, da bi mogla izhajati brez državne pomoči. Niti najmanj pa ne bi mogla sedaj vzdržati takega verskega preganjanja kakor ga trpi katoliška cerkev v Mehiki. Za notranjo slabost pravoslavne cerkve je značilno, da sc že desetletja zbirajo darovi za cerkev sv. Save, največjega srbskega pravoslavnega svetnika in prosvetnega delavca. Lansko in letošnje leto je naprosil patrijarh Dimitrije ministra prosvete, da pošlje vsem v pravoslavnih krajih razglas za zbiranje darov za cerkev sv. Sava. Patrijarh je pozval tudi duhovščino, naj sodeluje, samostanom pa je dal dovoljenje, da smejo od svojega samostanskega premoženja darovati za zgradbo te cerkve. Kljub vsemu temu pa je zbirka tako majhna, da še v doglednem času ni mogoče misliti na zidanje.
Res sicer najhujši srbski svobodomislcci pravoslavne srbske cerkve očitno ne napadajo, temveč jo Celo branijo. Seveda ni treba misliti, da jim ta naklonjenost prihaja iz pobožnega srca. Oni pač dobro vedo, da je pravoslavna cerkev skoraj brez vsakega vpliva na privatno in javno življenje in da nima toliko moči, da bi lahko uveljavila verska načela, Vse težnje jugoslovanskega svobodomiselstva gredo za tem, da zasovražijo katoličanstvo pri pravoslavnih. Dokler bodo hodili srbski bogoslovci študirat bogoslovje na razne protestantske bogoslovne fakultete, kjer uči skoraj vsak profesor drugačen nauk, tako dolgo se namreč ne bo moglo uveljaviti praktično krščanstvo pri Srbih. Na drugI strani pa ni svobodomiselstvu nič tako dobrodoš'o, kakor slabo versko življenje med Hrvati, ki zlasti na meji mnogokrat katoličanstvu s svojim življenjem ne delajo časti in pa premajhno zanimanje Slovencev za kršč. pravoslavni Vzhod.
V zgodovini so katoličani napravili že mnogo napak v svojih odnosih do pravoslavnega Vzhoda. Toda seclaj je pod vplivom zadnjih pet velikih papežev se začelo bujno razvijati krščansko življenje pri skoraj vseh katoliških narodih. Katoličani sc sedaj zavedajo, da pomeni zmaga kršč. načel v praktičnem življenju tudi pri pravoslavnih narodih še bolj intenzivno versko življenje pri katoličanih. Krščanski narodi namreč niso kakor kup kamenja, temveč kakor udje telesa zvezani med seboj tako, da rana krščanstva na enem udu telesa boli vse ude in celo telo. Čim bolj pa sc poglablja versko življenje pri pravoslavnih in katoličanih, tem prej bo prišlo dy cerkvenega edinstva, ki jc vladalo v prvokrščanskih časih in ki za njega molita v svojih obrednih molitvah katoliška in pravoslavna cerkev.
Katoliška cerkev jc v zadnjih svojih desetletjih dovolj širokogrudna, da sc pravoslavnim ni treba niti najmanj bati nasilnega ali zahrbtnega pokatoličenja. G. dr. Grivec, ki je na lanskem kongresu za proučavanjc vzhodnega bogoslovja v Ljubljani tolmačil želje sv. očeta, je celo izjavil, da sv. oče želi, da ostane v svoji .eri vsak pravoslavni kristjan, ki išče resnico, tako dolgo, dokler mu vest pripušča. Da sc to tudi v praksi izvaja, je najboljši dokaz ravnokar umrli belgijski kardinal Mercier, eden najznamenitejših katoliških cerkvcnih knezov. Ustanovil jc nad sto štipendij za ruske visoko-šolcc, a vendar ni niti od enega zahtevali da prestopi iz pravoslavja v katoličanstvo. Dovolj mu je bilo, da spoznajo veličino katoliške cerkve in da je ne sovražijo. Zato bi pač z mirnim srcem lahko izpopolnjevali srbski pravoslavni bogoslovci svoje bogoslovno znanje in študirali metode, ki se jih poslužujejo katoličani pri prenovitvi sveta v Kristu, na katoliških bogoslovnih fakultetah, ki tudi po znansvenemu delu znatno nadkriljujejo protestantske. To jc tem tažje izpeljivo. ker se katoliški in pravoslavni verski nauk mnogo manj razlikujeta, kakor pa protestantski in pravoslavni
Ako hoče srbska pravoslavna cerkev re-
šiti svojo krizo, se bo morala osvoboditi najprej predsodkov proti katoličanom, ki so jim jUi vcepili tujci, kakor nam proti pravoslavnim. Edino v čim ožjem stiku s kat. cerkvijo je mogoče krščanska načela zopet uveljaviti v življenju med Srbi. S tem pa bi bil rešen tudi veliki del notranjepolitičnih sporov jugoslov. države. Od naše strani pa se mora pokazati napram pravoslavnim bratom ljubezen, ume vanje, požrtvovalnost, čc hočemo biti res Slomškov narod.
Resno težnjo, da sc povoljno reši kriza srbske pravoslavne cerkve in da se osvobodi piotestantskih vplivov, pa jc pokazal bogo-molski pokret, o katerem napišem prihodnjič.
To in ono
-f Fizično nntadovunje Francoske. Poro čilo frnnc. vojnega ministrstva o lanskem naboru poudarja splošno nazadovanje telesne ja-kosti. Sprejemne komisije so odpustile domov vsakega ki je l»il glaboten, a kljub temu oboli Izredno visok odstotek novincev. Pariški listi trdijo, da je to posledica splošne degeneracije. Listi primerjajo podatke o nekdanjih vojakih revolucijske ln cesarske dobe s številkami lanskega nabora in izjavljajo, da ni ostalo niti sledu od nekdanje vztrajnosti francoskega vojaka. Ni izključeno, da leži v tej nlttbctnoeti tudi vzrok neuspehov v Maroku in Siriji. Domačini so bolj trdni kakor Francozi. Vsled tega dobivajo vedno večji pomen polki tujske legije, katerih večine sedaj ne tvorijo Nemci (kakor v predvojnem času), ampak Rusi in Poljaki.
-j- Plemenit kmet. Na Francoskem v de-partementu Tarn-etGaronne biva kmečka rodbina Dutreuil ki ima rodovnik, katerega lahko zavida marsikatera aristokratična rodbina. Dutreulle so nepohitno dokazali z rodbinskimi listinami, da obdelujejo eno in isto polje že 1200 let, počenšl z letom 711. Med njihovimi predniki je križar, ki .je padel v bitki ob Tiberiadl leta 1180. DrugI prednik pa je prišel v dneh terorja pod gllotino, ker je uspešno pomagal bežati svojemu na smrt obsojenemu graščaku, markiju de Chatoneuf. Sedanja vlada je odlikovala najstarejšega člana rodbine s križcem Častne legije. Naj pazijo na domače listine tudi naši kmetje! Saj so rodbinske starine največji ponos vsake hiše. Tudi nekatere naše rodbine hranijo (četudi v poznejših prepisih) lenska pisma iz XV. in XVI. stoletja.
-j- Mussollni — Maoedoncc? Inozemski časopisi skušajo dognati Muesolinljev rodovnik. Lisi :,Phi!adelphia Public Lodgort trdi, da je Mussolinijeva rodbina macedonskega Izvora in navaja sledečo genealogijo: Nek Mussolltlijev prednik je v 16. stoletju vladal v nekem turškem vilttjetu ter se je imenoval Mussolini-paša. Pozneje je prišel pri sultanu v nemilost in je pobegnil na Hrvatsko ter se je naselil v Modrušu pri Reka. Iu res, še danes so tam tri vasi, ki se imenujejo Musoliu. Musolinsk in Musolini. Tu se je ta Mussolini-paša postavil na stran Avstrijcev in se bojeval proti Turkom. Večkrat je šel tudi na roparske pohode v republiko Benečansko, kjer si je nagrabil ogromne zaklade, katere je deloma zakopal. Potomci Mussolini-paše so se pozneje odlikovali kot vojaki in uradniki. Pred kakimi 100 leti se je nek član to rodbine preselil v Italijo. Tip italijanskega predsednika Mussolinija jasno kaže vse značilne poteze pravega Macedonca.
-j- Konec sveta napoveduje neki ameriški pleskar Robert Reidt, za dan 6. t. m.
-j- Modri turbau. Svet se obrača. Sedaj, ko je Kemal paša ukazal nositi klobuke mesto fesov, bi pa Parižani radi uvedli tur-bane. Patialski maharadža in njegovo spremstvo, ki so vsi nosili modre turbane, so bili pariškim eleganom tako všeč, da jih že nekateri posnemajo. V gledališčih, pa tudi v finih restavracijah vidiš modre turbane na ženskih in moških glavah. Pozabili so le na drage kamene, ki so jih bogati Indijci nosili na svojih turbanih.
-j- Wilsonov zaupnik House. Polkovnik House znani molčeči Wilsonov zaupnik, se je naposled odločil, da bo objavil svoj dnevnik, katerega je pisal od 1. 1012. do 1020. Ti spomini so zelo važni, ker so v zvezi z dogodki med svetovno vojsko in mirovnimi pogajanji. Polkovnik House je že pred svetovno vojsko z Wilsonovini odobrenjem deloval na to, da bi prišlo do trajnega mirovnega dogovora med Ameriko, Anglijo in Nemčijo. Po možnosti bi se naj temu dogovoru pridružile tudi druge države. Toda baš v trenotku, ko je House upal na uspeh, je izbruhnila svetovna vojska. House se v svojih inemoarih spominja na nek razgovor s cesarjem Viljemom L junija 1014. Pravi, da je v tem razgovoru dobil utis, da je bil cesar manj bojevito razpoložen, kot pa admiral Tirpitz. in da se je strinjal s Housovlm načrtom mirovnega dogovora. Par tednov pozneje se je House razgovarjal z Edwnrdom Grey-om. 7. julija je pisal cesarju pismo, v katerem ga obvešča, da tudi Sir Ed-\vard Grey simpatizira s Housovim načrtom za zasigtiranje miru. Dogodki pa so prehiteli Housove načrte in korake. Med tem so se namreč tudi Anglija iu Nemčija zapletli v vojsko.
-f Uničeno me«to. 8 metrov visoki val je popolnoma Izbrisal obmorsko mesto Sigua-tanejo v mehiknnski državi Guerero. Val je povzročil potres na dnu Tihega oceana. Izmed Štirih tisoč pr*hivnlrev se ie rešilo manj kakor en tisoč.	\
Gospod€u~sivo
Sejmi In razstave.
Mednarodna razstava za notranjo plovbo v Bazlu 1926. V Bazlu se vrši od 1. julija do 15. septembra velika mednarodna razstava za notranjo plovbo. Svrha razstave je, da nudi pregled o sedanjem stanju in razvoju plovbe po notranjih vodah ter izkoriščanja vod v raznih državah. Obenem se bodo vršili za časa razstave kongresi zadrug za notranjo plovbo in zadrug za gospodarsko izkoriščanje vod, električnih podjetij, central in drugih udruženj interesentov iz tu- in inozemstva. Informacije glede cen za razstavna mesta in druge informacije daje švicarski konzulat v Zagrebu. Za poset izložbe bodo dovoljene s strani Švice velike olajšave.
Za posetnike lipskega velesejma. Po poročilu našega generalnega konzulata v Berlinu bo uprava velesejma v Lipskem uvedla za spomladanski sejem posebne knjižice, ki bodo vsebovale 5 bonov kot nakazila za 5 dni, tako za privatna stvanovanja z zajtrkom za 4.50 M dnevno, kakor tudi za stanovanje s celodnevno prein ano za 9.50 M dnevno. Take knjižice z boni dobi vsak posetnik velesejma od »Internationales Verkehrsburo des Leip-ziger Messamtes, Abteil. VII c (V/ohnungs-«achweis).
Mednarodni sejem v Lyonu. Naš konzulat v Lyonu jevlja. da se udeleži tudi naša država sejma v Lyonu in da je organizacijo udeležbe pooblaščena naša Kr. poobl. trgovinska agencija v Lyonu. Naša država bo imela na razstavi svoj stand, v katerem bodo razstavljeni vzorci naših glavnih poljedelskih pridelkov in fabrikatov, razni grafikoni in drugi podatki o razvoju našega gospodarstva, trgovine, industrije in financ. Udeleženci naj pošljejo svoje ponudbe s cenami in drugimi pogoji najdalje do 15. februarja na naslov gori navedene agencije (44 Rue Victor Hugo — Lyon). Ravnotako je poslati do omenjenega datuma vzorce, vsekakor pa je potrebno, predhodno obvestiti agencijo, kaj se namerava razstaviti.
Veliki pomladanski sejem v Zagrebu. V Zagrebu se vrši od 21. do 28. marca t. L veliki pomladanski sejem vzorcev vina, avtomobilov, gospodarskih strojev, radio-aparatov in mednarodna izložba plakatov. Uprava velesejma prosi, da ji pošljejo interesenti čim večje število plakatov vseh vrst. Plakati se naj pošljejo, da se prihranijo večji stroški, kot vzorci brez vrednosti. Vsi poslani plakati se bodo razobesili brezplačno za stranke.
V mednarodni veliki vzorčni se;em v Zagrebu se vrši od 15. do 23. avgusta t. 1 * * -
Vpliv zvišanja delniškega kapitala. Upravni svet tovarne za izdelovanje umetne svile :>La Soie de chatillon« je naznanil, da namerava družba povišati delniško glavnico za 50 milijonov, na 200 milijonov lir. Radi tega so delnice te družbe na milanski borzi padle od 302 na 282 lir.
Največje tvornice za izdelovanje umetne svile v Italiji poseduje družba Suia Viscosa v Turinu. Družba ima velikanske dobičke in je za leto 1925 plačala 12 in po1 odstotno divi-dendo. Njene delnice notirajo zelo visoko in nudijo 6 in pol odstotno obrestovanje.
Sorssa
Dne 2. februarja 1926.
Danes borze v Ljubljani in Zagrebu radi praznika niso poslovale.
Denar.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4725, Kodanj 175.05. London 34.50, Milan 28.36, Ne\vyork 708.75, Par.z 26.58, Varšava 96.95. Valute: dolarji 708.25, angleški funt 34.45, francoski frank 26.63, lira 28.26. dinar 12.50, češkoslovaška krona 20.25.
Praga. Devize: Lira 135.80, Zagreb 59.675, Pariz 126.62, London 164.075, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Dunaj. Pod on ,-sa vska-j ad r. 715.000, Živno 802.000, Alpine 283.000, Greinitz 130.000, Kranjska industrijska 425.000, Trbovlje 459.500, Hrv. esk. 156.000, Leykam 162.000, Hipobanka 86.000, Mundus 960.000, Slavex 192.000, Slavonija 59.500.
Promet novosadske borze v preteklem tednu na blagovnem trgu je znašal 184 vagonov. Od tega odpade na pšenico 42, na ječmen 2, na koruzo 130, na moko 10 vagonov. Eksekutivnim potom se je prodalo oz kupilo 2 vagona moke, 1 vagon rži. Cene so gibale: za pšenico med 290 in 300 Din, za ječmen 152.50 Din. pomladni ječmen 190 Din, nova koruza 160—162 50 Din, moka »00« 492.50 dinarjev, moka »0« 480 Din, moka >2<r 420 Din, moka »5« 370 Din. Tendenca je bila mirna. Sicer pa ni bilo na efektni borzi nobenih zaključkov.
Kulturni pregled
SALTYKOV-ŠČEDRIN.
Letos je poteklo sto let, kar se je rodil veliki ruski satirik Saltykov-Ščedrin. Saltykov se je rodil v tverski guberniji 27. januarja 1826. Njegov oče je bil bogat kmet. Sina je dal študirat v licej v Carskem selu. Po končanih študijah je stopil Saltykov v državno službo. Tu je imel priliko videti gnilo rusko družabno življenje, katerega je začel neusmiljeno šibati. Te njegove satire so dale povod, da so ga po štirih letih premestili. Ko je prišel na prestol car Aleksander II., so oblasti poprnvile krivice, ki so jih bile prizadejale mlademu satiriku. Saltykov pa je to priliko porabil in izstopil iz državne službe ter se popolnoma posvetil književnosti, posebno satiri. Najpreje je bil sotrudnik »Sovremenika«, potem sourednik »Otečestvenijih zapiskov«, kater je pa vlada 1884. ustavila. Največ slave je Saltykovu prinesla knjiga, ki jo je izdal 1. 1865. pod naslovom »Črtice iz provincije«. Tej so sledili razni zvezki, satire v nrozi:
»Nedolžne dogodivščine«, »Znamenje časa«, »Pisma iz provincije«, »Dnevnik peterburških malomeščanov«, »Taškentska gospoda«, itd. V teh delih je Saltykov bičal korupcijo in nevzdržne socialne razmere v Rusiji. V njih je odkrival gnilobo ruskih družabnih razmer. Takrat je UJla cenzura zelo stroga. Zato se je posluževal alegoričnih prispodob, ki delajo prevajalcem v druge jezike precejšnje težave. Pravo njegovo ime je Mihajlo Jevgrafevič Sal-tykov, psevdonim pa Ščedrin.
Vprašarje ukrajinskega vseučilišča v poljski državi se je po poročilih iz Varšave, ponesrečilo, ker niso dospeli na posvetovanje, ki bi naj ga imeli 26. jan. ukrajinski in poljski vseur profesorji v Varšavi, ukrajinski profesorji radi nesoglasja med ukrajinskimi političnimi činitelji. Ukrajinski profesorji pa so poslali sledeče zahteve: 1, Poljsko naučno ministrstvo se mora zavezati, da pride ukrajinsko vseučilišče v Lvov; 2. Posvetovanja se uoraio stekati le okrog ustvanovitve ukrajin-
skega vseučilišča in ne okrog ustanovitve kakšnega »Rusinjskega kolegija«. 3. V bodoče se morajo pritegniti k posvetovanjem tudi ukrajinski parlamentarni zastopniki. Poljski listi dvomijo, da bi poljsko naučno ministrstvo osvojilo ukrajinske pogoje. Kedaj pridejo Slovani do uvidevnosti, da morajo drug drugemu priznati samobitne pravice? Dolžnost močnejših in vladajočih bratov bi bila deliti
—	pravične deleže z bratom v hiši.
»Savremenik« je v Zagrebu zopet zagledal po dolgem presledku svetli dan. Izhajal je 19 let. Leta se je postavil v vrsto svetovnih revij z najbogatejšo opremo, a ni zdržal v tekmi... Ali se redivivus v novi, precej »mr-šavi« obleki in z novo močjo dolgo vzdrži, o tem nas pouči to leto. Dejstvo je, da so Hrvati na književnem polju prav taki kot na — političnem. Preveč avijatike, premalo solid-nosti in vztrajne resnosti okrog odbranih literarnih in kulturnih revij — opazuje literarni in kulturni kritik. Sicer pa je vprašanje revij v Jugoslaviji še neobdelano polje. Naj jih kdo prerešeta in predstavi v vsej obširnosti in po notranji vrednosti. Tudi število plačujočih či-tateljev bi bilo pri tem pregledu silno poučno
—	za razmere, v katerih dihamo jugoslovansko kulturo... Na vsak način ima prav neki list, ki pravi ob pogledu na novo številko »Sa-vremenika«, da se je treba vrniti k »seljaku i voditi računa o njemu, jer su kod nas u veliko) večini sejaci i sela«. In tudi v tem ima prav, da se mora »mnogo toga progutati, da stvarimo nešto vlastito našega«. Dobro, da imamo Slovenci za to svoj list »Mladiko«, ki ji je namen, da se razširi po vseh naših — dru žinah tudi po kmetih ...	—a—
Spori
Kriigerjev spomenik v Pretoriji.
Pred kratkim so otvorili v Pretoriji spomenik slavnemu predsedniku burske republike Pavlu Kriigerju. Slika predstavlja odkritje spomenika.
EVROPSKO PRVENSTVO V ROKOBORBI.
Povodom kongresa težkotletskih zvez v Milanu je priredila italijanska zveza med 17. in 20. m m. tekme za prvenstvo Evrope v rokoborbi, katerih se je udeležilo 8 držav in sicer Avstrija, Finska, Francoska, Italija, Jugoslavija, Ma-žarska, Nemčija in Švedska. Izid tekmovanja je sledeči:
1. Madžarska (3 prva mesta, 1 drugo, 2 tretji). 2 Švedska (2-1, 1-1II). 3. Nemčija (1-1, 2-II, 1-IV). 4. Avstrija (l-II). 5. Finska (l-II). 6. Francija (l-III, 1-IV). 7. Jugoslavija (1-IV).
Edino točko za Jugoslavijo je dosegel Ar« z e n š e k, član mariborskega »Merkurja« in sicer v srednjetežki kategoriji. Njegovi nasprotniki so bili: Grupioni, kateremu je podlegel po točkah po 26 minut trajajoči borbi; Nemec Braum, prvak te kategorije, ki ga je nadvladal že v prvi minuti, ter Italijan Gorletti, proti kateremu je Arzenšek zmagal. Nadaljni udeležniki Jugoslavije so bili Bukovič in Goldstein (Subotiško AND) ter Nikolič (Somborsko SU). Zastopnik Jugoslavije na kongresu je bil znani športnik Radvany. Ar-zenšku je bila izročena srednja srebrna kolajna italijanske zveze. K nastopu naše delegacije treba pripomniti, da je morala financirati udeležbo privatna iniciativa, ker naša zveza nima potrebnih sredstev, državne oblasti pa v take svrhe niti zdaleka ne nudijo one podpore kot druge države. Naše zastopstvo na tekmovanju je bilo zato razmeroma zelo maloštevilno.
Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Te-kme v umetnem drsanju za prvenstvo Evrope so se vršile pretečno soboto in nedeljo v Davosu. Prvenstvo je dosegel vnovič inž. W. Bockl (Dunaj), pred dr. Preiseckerjem (Dunaj), Švicarjem Gaut-schijem, Pageom (Angleška). — V tekmi dvojic so zmagali istotako Avstrijci in sicer dvojica Pam-perl - Hochhaltinger. Drugo mesto sta zasedla Page-Muckelt (Angleška). Prihodnjo nedeljo se vrše v Berlinu tekme za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju, 20 t. m pa v Trondhjemu na Norveškem hitrostne tekme na ledu.
Otroka kapitana Granta.
(Potovanje okoli sveta.)
Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
V spodnjem delu svojega toka teče Vajkata v široki strugi po širnih ravninah. Čim više gori so prihajali, tembolj se je reka ožila, tem bliže so prihajali hribčki in gore. Deset milj nad stočjem je Pa-ganelov zemljevid kazal na levem bregu vas Kiriki-roa. Tam je tudi res bila, ali Kajkumu se ni hotel ustavljati. Dal je jetnikom nekaj njihove lastne hrane, ki jo je dobil, ko jim je oplenil taborišče. Kar zadeva njegove borce, sužnje in njega samega, so se zadovoljili z domačo hrano, užitno praprotjo, ki jo imenujejo naravoslovci : pteris esculentac, s pečenimi koreninicami in s , kapanami«, kakor pravio krompirju, ki ga veliko pridelujejo na vsem otoku. Mesa ni bilo na njihovem jedilnem listu. Posuš no meso, ki so je jedli jetniki, jim menda ni prav nič vzbujalo skomin.
Ob treh popoldne so imeli na desnem bregu ze precej visoko gričevje Pokaroa, ki je bilo podobno spuščeni zavesi. Na strmih čereh so čepele razdejane trdnjavice, ki so jih nekdaj zgradili maorski inže-njerji na nedostopnih krajih. Človek bi dejal, da so to sama orlovska gnezda.
Solnce je že zahajalo za obzorjem, ko je com pristal na sipini iz ognjeniškega kamenja in strjene lave, ki jo je Vajkata naplavila. Na bregu je rastlo nekaj dreves kakor nalašč, da sprejmo v svo"e zavetje taborišče. Kajkumu je dal odpeljati vjetnike na suho. Može je dal zvezati, ženi pa sta ostali prosti. Vse so namestili v sredi taborišča, ki so ga ognji
skrbno zastražili.	.
Predno je bil Kajkumu omenil, da jih hoče izmenjati sta se Glenarvan in John Mangles posvetovala kake oi se rešili ujetništva. Česar nista mogla poskušati v čolnu, bi lahko izvedla na suhem, ko jima
iriskoči na pomoč temna noč.
Toda po pogovoru z glavarjem je bilo najbolj pametno, da so pri miru. Treba je bilo pač malo po-
Z« Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karal Cet
trpeti. To je bilo za sedaj najbolj pametno, kar sta mogla narediti. Izmenjava jim je nudila veliko večjo gotovost, da se rešijo, kakor pa oborožen upor in beg po neznanih krajih. Res je sicer, da bi moglo priti vmes kaj takega, kar bi zakasnilo ali celo onemogočilo pogajanja, pa vseeno je bilo bolje, počakati. In kaj bi tudi moglo narediti deset neoboroženih jetnikov proti tridesetorici dobro oboroženih divjakov. Sicer pa je bil Glenarvan prepričan, da je Kajkumovo pleme izgubilo kakega veljavnega prvaka, ki bi ga za vsako ceno rado dobilo nazaj. Ni se motil.
Naslednje jutro je čoln nadaljeval pot navzgor po reki z novo brzino. Ob desetih so se za hip ustalili pri izlivu rečice Pohajkvene, ki priteče v velikih krivuljah z ravnine na desnem bregu.
Tam se je pridružil Kajmumu čoln z desetorico divjakov. Vojščaki so se v nagHci pozdravili z običajnim pozdravom »ajre ma^ra«, to je: da si mi zdrav, potem pa sta oba čolna nadaljevala pot drug ob drugem. Novodošleci so se še pred kratkim borili z angleškimi četami, tako so vsaj pričale krvaveče rane, razcapana obleka in okrvavljeno orožje. Bili so temni, molčeči. V tisti brezbrižnosti, ki je lastna vsem divjakom, se za vjete Evropce še zmenili niso.
Opoldne so se začrtrli no zapadnem bregu obrisi gore Maungatotari. Dolina Vajkate se je čimda je boli ožila. Na posebno ozkih krajih se ie reka v penečih brzicah zaganjala ob pečine. Toda krepke mišice divjakov, katerih moč je podvojila še pesem, so z rednimi uclarri vesel premagale peneče se valovje. Kmalu so imeli brzico za seboj in Vajkata je imela zopet svoj počasni tok, ki ga je od časa do časa zavrl še velik ovinek.
Na večer je Kajkumu pristal na vznož'u gorovja, čigar prvi izrastki so se navpično spuščali do reko. Tam se je že pripravljalo za prenočevanje kakih dvajset divjakov. Pod drevjem so goreli ognji. Glavar, vrstnik Kajkumujev, se mu je približal dostojanstvenih korakov. Podrtmil ie svoj nos ob Kajkumujev nos in ga tako na naiprisrčnejši maorski način pozdravil. Vietnike so dali na sredo taborišča in jih skrbno zastražili. Naslednjega jutra so nadaljevali
dolgo pot po Vajlcati. Po malih pritokih glavne reke so prihajali še drugi čolni. Tako se je zbralo kakih šestdeset bojevnikov, očividno beguncev iz zadnjih bojev, ki so jih več ali manj obdelale angleške krogle. Vračali so se v gorato deželo ob Vajkati. Včasih je zaorila iz čolnov, ki so se pomikali vzporedno, mogočna pesem. Divjak je začel domorodno pesem skrivnostnega »Pihe«:
Papa ra ti vati tidi
I dunga nej...
narodno himno Maorov, ki jih podžiga za boj za neodvisnost. Pevčev polni in zvočni glas je budil v gorah odmev. Po vsaki kitici so se divjaki udarili na prsa, da so zagrmela kakor boben, in ponovili v zboru bojevito kitico. Nato so se vesla z novo silo zagnala v vodo in čolni so zdrknili po peneči se reki.
Tistega dne so imeli popotniki priliko videti nekaj zanimivega. Okrog četrte ure je zavil čoln brez obotavljanja v nevarno ožino. Vodila ga je trdna roka izkušenega glavarja. Valovi so se jezno penili in zaganjali v številne otočke, kjer ni bilo nič lažjega, kakor da se čoln razbije. Toda gorje čolnu, ki bi se v tej strašni soteski razbil; zakaj na bregu nisi mogel iskati rešitve. Kdor bi ^topil na vrelo obrežno blato, bi bil prav gotovo izgubljen.
Reka je tekla tukaj med gorkimi vrelci, ki bi si jih raziskovalci že od nekdaj radi ogledali. Železni oksid je pobarval živo rdeče vse obrežno blato, kjer bi noga zaman iskala trdnih tal. Ozračje je bilo nasičeno z žvepleno paro, ki je zelo neprijetna. Divjaki se še zmenili niso, vjetnikom pa je bil ta duh, ki je prihajal iz kadečih se razpok, neznosen. Toda če nos ni bil zadovoljen, je pa zato imelo oko temveč užitka.
Čolni so zavili v gost oblak bele pare. Njeni slepeči krožki so se bočili nad reko kakor sijajna streha. Na bregu je bilo na stotine gejzirjev. Nekateri so bruhali oblake pare, drugi pa so brizgali slapove vrele vode. Človeku se je zdelo, da je v krasnem vrtu, ki ga je umetnikova roka okrasita z vodomeii in slapovi. Para in voda sta se lesketali v mavričnih barvah.
ii8=ei8=
ElllElil
« .m
Ecl d)
M
o £ as g
« o
a a
a o i!
M
B
O
g CS co £
S S.
Is
s e,
5 o	-t
CS _
1	A
.2 £	3
I	-
a) • C3
■O >	&
S a	.2
> J;	t,
a O	o 61
r. i	s
s -	s
a)
g a §
ej
o 3
5>
•M	M	«
a>	S	•">
n	a	-0
>	-
<D ..
O «ž >>
® "T
►J ^
a a
- W
I
S
CO s
•g
M .3 o
o
o E
CS
•V -
S. « S" "O h
O, M
. .S 113
S Q •
S o o 2 3
M > O _
a
o M
a
o
■3 o ep
to
..	o
5	3
a	-o u
CD	©
ca	-o
=l!l=!»i
111=111=
izdajatelj, dt. Fi. Kulovee,
Urednik: Franr. Tersetflav.