2b33DU . vil: . 5 ,Js-; '- f * *T ;. 4 .... « **4 . COLOSiEVE ifiFOSlilACuE junij 1974 št. 6 leto 3 ■HflllMMNMiMMMNMNii OB DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV V četrtek, 27. junija ob 6. uri, je bila v sejni dvorani svečana seja samoupravnih organov naše OZD, posvečena dnevu samoupravljalcev. Svečano sejo je začel predsednik delavskega sveta Stane Vilar, ki je predvsem poudaril pomen dneva samoupravljalcev, saj je s predajo ključev tovarn delavcem zaživelo geslo, naj tisti, ki ustvarja, tudi upravlja in gospodari. Seveda ni šlo v preteklosti brez odporov, saj je bilo težko graditi ta mehanizem. Delegatski sistem dobiva dokončno obliko v samoupravni skupnosti. Neposredni proizvajalci so sedaj vključeni v vseh nivojih dejavnosti, tako v zveznem, republiškem in občinskem merilu. Ob koncu izvajanja je vsem delavcem-samoupravljalcem izrekel iskrene čestitke. V nadaljevanju seje je besedo povzel generalni direktor Miloš Gabrijel, ki je poudaril, da je ob takih priložnostih navada, da pregledamo delo v preteklem obdobju. Z doseženo realizacijo v prvem polletju letošnjega leta smo lahko navidezno zadovoljni, saj smo dosegli 150 milijonov dinarjev realizacije. Todakoli-činska proizvodnja je premajhna, tudi premalo novih izdelkov smo dali tržišču. Ob tem prazniku, ki sicer mineva v delovnem vzdušju, si moramo zadati nalogo, da bomo še smeleje napredovali ter dali predvsem večji poudarek ugledu OZD. Zavedati se moramo, da predstavljamo le delček v mozaiku ter smo dolžni izpolnjevati zadane naloge. Če delavci ustvarjajo dohodek, potem morajo nujno tudi sodelovat i pri njegovi razdelitvi. Sprejeti moramo obvezo, da do konca letošnjega leta spremenimo pravilnik o delitvi osebnega dohodka, da bo vsak izmed nas prejemal po svojih sposobnostih, uspehih in dosežkih. Poudarjam, da ne gre tu samo za osebne dohodke, temveč tudi za celotni dohodek, saj moramo poskrbeti za razširjeno reprodukcijo. Vsi se moramo zavedati, kaj smo se obvezali s sprejetjem nove ustave. Ob koncu je čestital vsem samoupravljalcem v želji, da se vsi aktivno vključijo v samoupravljanje, saj bomo le tako s skupnimi močmi najhitreje dogradili nov družbeni red. COLOR MED PODPISNIKI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽEVANJU V SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST ZA Ž ELEZNIŠKI IN LUŠKI PROMET sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije. Za podpis sporazuma je zbor soglasno pooblastil Franca Rozmana, ki je obenem tudi delegat naše OZD v petčlanski delegaciji v Zboru uporabnikov skupščine podjetij Donit Medvode, Color Medvode, Aero Medvode, Kartonažna tovarna Ljubljana in Združene papirnice Ljubljana. Zakon o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet je sprejela skupščina SR Slovenije 25. aprila letos ter temelji na 66. in 70. členu ustave SRS, ki predvideva, da se lahko v primerih, ko se v samoupravni interesni skupnosti opravljajo zadeve posebnega družbenega pomena, z zakonom določi obvezna ustanovitev take skupnosti. Ker naj se vsa medsebojna razmerja in usklajevanje skupnih interesov ureja s samoupravnim sporazumom, zakon določa le obvezno združevanje in obvezno članstvo v samoupravni interesni skupnosti, zadeve posebnega družbenega pomena na področju javnega železniškega in luškega prometa, osnovna načela organizacije in upravljanja skupnosti, zagotavljanje sredstev za izvajanje programa skupnosti ter razmerij med samoupravno interesno skupnostjo in družbeno politično skupnostjo V samoupravno interesno skupnost se združujejo delavci vseh organizacij združenega dela, ki so po republiških zakonih dolžne obvezno združevati sredstva za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji ter delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti oziroma njihovih skupnosti skupaj z delavci organizacij združenega dela železniškega in luškega prometa. Članstvo je obvezno zato, ker je opravljanje javnega železniškega in luškega prometa trajnega značaja in posebnega družbenega pomena ter je glede na to v interesu vsake OZD in vsakega posameznika. Kot zadeve posebnega družbenega pomena so v zakonu naštete: trajnost, varnost in kakovost javnega železniškega in luškega prometa, razvoj železniških in luških zmogljivosti ter cene in tarife železniških in luških storitev. Sredstva za izvajanje programa samoupravne interesne skupnosti zagotavljajo v prvi vrsti OZD železniškega in luškega prometa iz svojega dohodka. Če ta sredstva ne zadostujejo, se člani sporazumejo o načinu in pogojih združevanja potrebnih sredstev, oziroma o drugih virih financiranja. V primeru, da tudi tako ni možno zagotoviti potrebnih sredstev, lahko izvršni svet skupščine SRS predlaga obvezno združevanje sredstev, oziroma obvezni prispevek za uresničevanje programa skupnosti in osnovnih smotrov razvoja javnega železniškega ali luškega prometa, določenih v družbenem planu SR Slovenije. Skupščina SRS potrdi tista določila samoupravnega sporazuma o združevanju v samoupravno interesno skupnost, ki se nanašajo na zadeve posebnega družbenega pomena ter daje soglasje k programom razvoja železniškega in luškega prometa, k sklepom o prenehanju javnega prometa na posamezni progi. Organ upravljanja skupnosti je skupščina, ki ima dva enakopravna zbora, in sicer uporabniki organizirajo zbor uporabnikov, delavci v prometu pa zbor delavcev v prometu. Na zboru delovnih ljudi, ki je bil v petek, 14. junija v sejni dvorani stare tovarne, so prisotni potrdili PO 10. KONGRESU ZKJ Glavna naloga X. kongresa - usmeriti doseženo opredeljenost komunistov glede razvijanja socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov v stalno akcijo in razčleniti konkretno vsebino te akcije na raznih področjih - je izpolnjena. X. kongres ZKJ zavezuje vse svoje člane, organizacije in vodstva - kot je zapisano v eni izmed sprejetih resolucij, da se na čelu delavskega razreda skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami dosledno in odločno borijo za razvijanje socialističnih samoupravnih, proizvodnih, političnih in drugih družbenih odnosov, v katerih bodo odpravljeni razredna družba in vse oblike podrejanja in odtujevanja človeka, in v katerih bo uveljavljena družba svobodne asociacije proizvajalcev družba svobode dela. Zato je trajna naloga komunistov, poudarja ta resolucija, da se organizirano in vztrajno borijo za nadaljni razvoj socialistične samoupravne Jugoslavije - skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti, v kateri bo delavski razred kot osnovni nosilec in inicia-tor izgradnje socialističnega samoupravljanja, čedalje bolj uveljavljal svojo vodilno vlogo v družbeni repro-dikciji ter v družbi kot celoti. V resolucijah X. kongresa so razčlenjene posamezne konkretne naloge komunistov. Tako je v resoluciji "Boj za nadaljnjo izgradnjo socialističnega samoupravljanja in nalog ZKJ" med drugim zapisano, da se mora ZKJ odločno udejstvovati v nadaljnem razvijanju celotnega sistema socialističnih samoupravnih proizvodnih odnosov v skladu z novo ustavo, to je takih proizvodnih odnosov, kjer bodo sami delavci v združenem delu temeljni subjekti in nosilci vseh družbenih funkcij in kjer bodo upravljali z vso družbeno reprodukcijo. Pri tem je neposredna in seveda stalna naloga konstituiranje in dosledno razvijanje temeljne organizacije združenega dela kot osnovne celice združenega dela in samoupravnega proizvodnega odnosa kot podlage za združevanje v delovne in sestavljene organizacije ter za delovanje delegatskega sistema. Komunisti se bodo zavzemali, da bodo delavci v TOZD neposredno odločali o celotnem dohodku, ki je ustvarjen v različnih oblikah združevanja dela in sredstev. S samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori bodo delavci skupno določali osnove in merila delitve dohodka na akumulacijo, skupno porabo in osebne dohodke. Poudarjena je vloga komunistov za politično borbo proti monopolizmu trgovine in njeni osamosvojitvi. Nasploh naj bo boj delavskega razreda in članov zveze komunistov usmerjen v premagovanje odtujenih centrov finančne moči. Torej, banke, zavarovalni zavodi in sploh ves bančnokreditni sistem ne smejo imeti več oblasti nad družbenimi sredstvi v združenem delu! SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI Na zboru delovnih ljudi v začetku junija tega leta je bilo sklenjeno, da postanemo člani stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Šiška in člani stanovanjske skupnosti mesta Ljubljane. S tem sporazumom, ko bo dokončno sklenjen in podpisan, se bodo v marsičem spremenili odnosi med družbo in imetniki stanovanj, bodisi da so nosilci stanovanjske pravice ali pa celo lastniki privatnih stanovanj v etažni lastnini. Stanovanjska skupnost bo imela namreč sledeče pristojnosti: - skrbela bo za utrjevanje samoupravljanja in uveljavljanja organiziranega družbenega vpliva v stanovanjskem gospodarstvu, - organizirala in povezovala bo delovne ljudi in občane z namenom, da bi se povečal obseg stanovanjske graditve, s čemer bi se postopoma odpravil stanovanjski primanjkljaj, do katerega je občutno prišlo v zadnjih 10 letih, - stanovanjska skupnost bo nudila družbeno pomoč in organizirala solidarnost in vzajemnost z namenom, da se tudi na področju stanovanjskih pravic odpravljajo socialne razlike in da se reši stanovanjsko vprašanje ne glede na premoženjski status vsem delovnim ljudem, - in končno bo stanovanjska skupnost skupno z zbori stanovalcev in krajevnimi skupnostmi oblikovala načela za urejanje in varstvo stanovanjskega okolja ter za razvoj stanovanjske kulture uporabnikov stanovanj. Stanovanjska skupnost bo imela 3 zbore, in sicer zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj, zbor delegatov za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in pa zbor delegatov samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Vsi ti zbori imajo približno po 50 delegatov, ki jih zastopajo organizacije združenega dela, državni organi, lastniki stanovanj, imetniki stanovanjske pravice in pa krajevna skupnost. Vse kar smo doslej navedli, pomeni le delček sprememb v načinu gospodarjenja, ki je veljal doslej. Stanovanjska skupnost bo npr. odločala o višini najemnin, o gradnji stanovanj, o gradnji dodatnih objektov, kot so otroški vrtci, šole, trgovine, ambulante ipd. , skratka, prevzela bo vlogo, ki jo je doslej imelo stanovanjsko podjetje "Dom" na našem področju. Pristop k tej samoupravni skupnosti je v celoti v skladu z ustavo, ki določa naj bi delovni ljudje in občani imeli neposreden vpliv na dogajanja v svoji okolici. K. M. STANOVANJE NA VEROVŠKOVI 41 Delavski svet je, kot je znano, na predlog odbora za medsebojna razmerja na svoji seji dne 5.6.1974 potrdil pravilnost priporočila oz. sklepa odbora, ki ga je izdal na prošnjo Janka Tribušona za zamenjavo stanovanja. Čeprav je odločil delavski svet kot drugosto-pnji organ dokončno in zoper sklep ni bila možna niti pritožba niti kakšen drug poseg, so posamezniki v tovarni^ smatrali, da postopek odbora za medsebojna razmerja in pa sklep delavskega sveta, nista pravilna. O tem je razpravljal odbor delavske kontrole in na sestanku delavskega sveta dne 27.6. predlagal, naj bi delavski svet osvetlil celotno zadevo in jo po možnosti objavil v našem časopisu. Odbor delavske kontrole je namreč smatral, da pri sami doselitvi stanovanja oz. pri danem soglasju ni bilo nepravilnosti, da pa je vzrok za negodovanje v kolektivu predvsem nepoučenost in pa neinformiranost o tej zadevi. Delavski svet je na predlog odbora delavske kontrole ponovno celovito razpravljal o celi problematiki. Poročevalci so bili: predsednik delavskega sveta Stane Vilar, predsednik odbora za medsebojna razmerja Nataša Barle, dipl. ing. , generalni direktor Miloš Gabrijel in direktor kadrovsko-splošnega sektorja Mirko Korinšek, dipl. prav. Potem ko se je dodobra seznanil z vsemi dejstvi, je prišel delavski svet do zaključka, da je ukrepal pravilno, vendar pa je sprejel sklep, da se mora o načinu pridobitve stanovanja na Verovškovi 41 kolektiv natančno obvestiti in seznaniti z vsemi podrobnostmi uspešne intervencije za pridobitev stanovanja. * * * Zapleti okrog stanovanja na Verovškovi 41 v Ljubljani so se začeli že pred več leti. Kot je znano, se je v to stanovanje na podlagi pravnomočnega sklepa delavskega sveta leta 1962 vselil Žerovnik Aleksander, ki se je tedaj zaposlil v podjetju kot finančni direktor. Aleksander Žerovnik je kot vesten in dober delavec opravičil stanovanjsko pravico, ki mu jo je delavski svet dodelil. Ko je šel v pokoj leta 1972, je bil v stanovanju skorajda celih 10 let. Iz tovarne je odšel kot upokojenec in bi po vseh veljavnih zakonih lahko obdržal stanovanjsko pravico v stanovanju, v katerem je stanoval. Posamezni vodilni delavci v tovarni pa so izvedeli, da si Aleksander Žerovnik z lastnimi sredstvi iz prihrankov gradi stanovanjsko hišo nekje v Guncljah pri Šentvidu. Stanovanjsko hišo je gradil več let in na to niti ni bil nihče pozoren, kert v tovarni ni zaprosil za kredit, niti ni želel popularizirati svoje gradnje. Neposredno pred upokojitvijo tov. Žerovnika pa smo izvedeli, da je stanovanjsko stavbo skoraj dogradil in da mu manjka še nekaj starih milijonov, da bi se lahko vselil. Ker je za stanovanje na Verovškovi 41 v pričakovanju upokojitve tov. Žerovnika obstajalo veliko zanimanje. sta potem generalni direktor Gabrijel Miloš in direktor kadrovsko-splošnega sektorja Korinšek Mirko ob upokojitvi tov. Žerovnika večkrat povabila na razgovor v želji, da tov. Žerovnik vrne stanovanje, ki ga je prejel. Tov. Žerovnik je ves čas trdil, da smatra, da si je stanovanjsko pravico, obenem pa seveda tudi razpolagalno pravico do stanovanja s svojim vestnim in poštenim delom zaslužil. Osebno smo bili prepričani, da govori iskreno. Ker sta omenjena tovariša vedela za pomanjkanje denarja, sta tov. Žerovniku celo ponudila stanovanjski kredit Colorja, da bi stanovanje izpraznil. Tega predloga tov. Žerovnik ni hotel sprejeti, pač pa je oddal nedograjeno hišo v najem za določen čas in iz prejete najemnine hišo dokončal. V novembru lanskega leta pa smo privatno ponovno izvedeli, da je hiša, ki si jo je zgradil tov. Žerovnik prazna, da v njej izvršuje zadnja gradbena dela in da lahko vsak čas pričakujemo, da se bo iz Colorjevega stanovanja izselil. Nemočni v tej zadevi smo prosili občinsko skupščino Ljubljana-Šiška, naj bi skrbela za to, da se v izpraznjeno stanovanje na Verovškovi 41 po izselitvi ne bi kdo protipravno ali celo s silo vselil. Pogovore z občino smo imeli tedensko in referent nas je sproti obveščal o premikih v stanovanju. Tisti dan, ko je zasedal odbor za medsebojna razmerja, pa smo ob 9. uri prejeli iz občine obvestilo, da je stanovanje na Verovškovi 41 končno prazno. Tistega dne pa se je proti poldnevu oglasil v tovarni tudi tov. Žerovnik. Vprašali smo ga, če se je res izselil in če je stanovanje prazno, vendar je to zanikal, češ da je v stanovanju z vso pravico pustil svojega sina in mu stanovanje prepustil. Kazalo je, da bomo stanovanje na Verovškovi 41 dokončno izgubili. Jasno je, da v tem stanju ni bilo mogoče objaviti tazpisa za stanovanje, saj iz prakse vemo, da tak razpis do pravnomočne odločbe traja skoraj mesec dni. Zato smo se po premišljevanjih odločili za drugačno varianto. Janko Tribušon je imel stanovanje, katerega investitor je Kemična tovarna Moste. Glede na njegovo politično pripadnost in aktivno angažiranost v kolektivu in na terenu smo se odločili, da bi stanovanje na Verovškovi dodelili njemu pod pogojem, če bi od Kemične tovarne Moste prinesel pismeno soglasje, da v to stanovanje vselimo našega delavca. Za to selitev bi bil izvršen celoten razpisani postopek tako, kot je določeno v našem pravilniku o stanovanjski izgradnji. Po odhodu tov. Žerovnika iz tovarne se je sestal odbor za medsebojna razmerja in sprejel pogojen sklep, da se v slučaju pridobitve stanovanja na Verovškovi 41 to stanovanje da na razpolago Janku Tribušonu, dalje da se naroči direktorju kadrovsko-splošnega sektorja, da uporabi vsa pravna sredstva za pridobitev tega stanovanja in da se, v kolikor sta realizirana prva dva sklepa, objavi razpis za stanovanje na Mo-škričevi 40. Okrog 14. 30 ure istega dne sta generalni direktor in direktor kadr.-splošnega sektorja od občine ponovno dobila informacijo, da se bo po anonimni prijavi vselila v prazno stanovanje ob 19.00 uri zvečer neka družina Zajc. Zato se je direktor splošnega sektorja okrog 15.00 ure povezal s postajo milice v Šiški, kjer so mu zagotovili, da bodo pred stanovanje takoj postavili 2 miličnika. Tudi sam je odšel takoj na stanovanje, da bi se prepričal, če je stanovanje še prosto in če sta miličnika svoja mesta res zasedla. Še pred tem pa je poklical po telefonu Color in naročil, naj pokličejo predsednika delavskega sveta Staneta Vilarja, ki doma nima telefona. S tov. Vilarjem sta se nato dogovorila, da bodo čuvanje stanovanja prevzeli na- ši poklicni gasilci. Postaja milice v Šiški je namreč sporočila, da zaradi prezasedenosti miličnikov, ne morejo čuvati stanovanje več kot 1 uro. Gasilci so stanovanje čuvali dejansko do 16.30 ure, predsednik delavskega sveta pa je medtem po ljublja-ni iskal Janka Tribušona, ki mu je bilo stanovanje dodeljeno, da bi v stanovanje skupno nasilno vdrli. Direktor splošnega sektorja je še enkrat klical postajo milice in prosil za njihovo soglasje, da bi v stanovanje vdrli, sami napravili zapisnik o stanju stanovanja in tega naknadno posredovali tov. Žerovniku. Okrog 17.00 ure pa je prišel tov. Žerovnik Aleksander s svojim sinom in hotel v stanovanje. Ko sta mu gasilca to preprečila je tov. Vilarju izročil ključe z opravičilom, da stanovanja nikakor ni želel zadržati in da mu je zelo žal za nesporazum, ki je ob tem nastal. Kakršnakoli je že resnica o tem, je najpomembnejše, da smo stanovanje, ki je danes vredno cca 30 starih milijonov, dejansko dobili. Zato delavski svet ni pomišljal, ko je potrdil pravilnost ukrepanja odbora za medsebojna razmerja, obenem pa je tudi ugotovil, da ima Janko Tribušon vse pravice za pridobitev stanovanjske pravice po našem pravilniku o stanovanjski izgradnji. Tako stališče je zavzel na seji 27.6. tl. tudi odbor delavske kontrole s pristavkom, naj bi se celoten kolektiv v celoti seznanil z vsemi dejstvi. Upamo, da smo v tem sestavku uspeli povedati vse, kar bi kogarkoli lahko zanimalo. Če kdo smatra, da bi bilo potrebno pojasniti še več, bo dobil potrebne informacije od vseh delavcev, ki so omenjeni v tem sestavku. PRIPIS: Bil sem prisoten na izredni seji delavskega sveta, ko se je razpravljalo o stanovanju na Verovškovi 41. Kot glavni urednik sprejemam priporočilo, oziroma sklep, da se celotni potek "akcije" objavi v našem glasilu, čeprav sem osebno proti. Zakaj? Zdi se mi, da je v naši OZD še veliko važnejših zadev, o katerih naj bi pisali ter da s takim pisanjem mimogrede komu lahko storimo krivico, ki jo je težko popraviti. Navsezadnje pa smo tovarišem, ki so "izvojevali" stanovanje, na sami seji skoraj izrekli nezaupnico! Upam, da to ni zadnji primer ter da bodo pobude za objavo - upajmo tehtnejših zadev - še prihajale iz vrst delavcev - sa-moupravljalcev. S tem pa bo, kot sem že neštetokrat poudarjal, naše glasilo postalo bolj kvalitetno in zanimivo. Ne nazadnje pa smo člani uredniškega odbora veseli, ker nam je delavski svet s sklepom o objavi dal priznanje in potrdilo, da je glasilo, katerega s težavo pripravljamo, resnično pravi informator našega kolektiva. NAJEMNA STANOVANJA V PRESKI Vsem je dobro znano, da deluje pri Svetu krajevne skupnosti Medvode že dalj časa komisija za stanovanjska vprašanja, katere predsednik je Stane Vilar. Ta komisija si je pred časom zadala nalogo, da bo skušala oživeti nekaj let prekinjeno tradicijo, torej, da bi ponovno tovarne začele graditi najemna stanovanja za svoje delavce. Ideja o tem, da bi pospešili najemno stanovanjsko gradnjo, ki je zamrla leta 1960, je stara skoraj 3 leta in tako stanovanjska komisija, kot tudi posamezniki v delovnih organizacijah, so se na moč trudili, da bi uspeli prepričati odgovorne forume na občini in predvsem v Standard Investu, da bi v Medvodah začeli z gradnjo. Končno je bil potrjen v letošnjem letu urbanistični načrt Medvod, ki predvideva gradnjo najemnih stanovanj ob novi cesti v Preski. Vsega skupaj je na tej lokaciji predvideno 216 stanovanjskih enot. Od tega bo največ dvosobnih stanovanj, nekaj manj enosobnih, zelo majhen procent bo pa garsonjer, trisobnih in večsobnih stanovanj. Po predlogu stanovanjske komisije v Krajevni skupnosti so delovne organizacije v mesecu juniju izpolnile anketni vprašalnik, v katerem pa so se obenem tudi zavezale za potrebno število stanovanj. Color je v letih 1974 do vključno 1976 predvidel izgradnjo 36 stanovanjskih enot. Ta številka je visoka glede na ankete, ki smo jih v letu 1973 in 1974 naredili v našem kolektivu in iz katerih je razvidno, da bomo do leta 1976 potrebovali le 18 stanovanjskih enot. Upoštevati pa moramo, da v podjetje še vedno prihajajo novi delavci, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Poleg tega pa gre pravzaprav za eno zadnjih možnih lokacij v neposredni bližini tovarne. Stanovanja bodo grajena s sredstvi tovarne, približno 3/4 sredstev pa bo prispeval zbor vlagateljev Ljubljanske banke. Ta sredstva nam bodo dodeljena kot posojilo z minimalno obrestno mero in dolgim odplačilnim rokom. Povemo naj še to, da je stanovanjska komisija morala prositi za pomoč celo občinski komite Zveze komunistov Ljubljana-Šiška, da bi lahko izpeljala svoj namen. Standard Invest, ki bo razpolagal s temi stanovanji, je namreč želel ta stanovanja prodati interesentom v glavnem s področja Ljubljane. Ljubljančani namreč raje zaradi nizkih cen kupujejo stanovanja v Medvodah. Ker smo že omenili, da gre za eno zadnjih lokacij v neposredni bližini Medveških tovarn, pa je bilo nujno, da se stanovanja rezervirajo predvsem za medvoška podjetja. Občinski komite ZK je pri tej želji obljubil vso pomoč in podporo. Upajmo, da bodo prve lopate za nove stanovanjske objekte zasadili že v letošnji jeseni. Prva stanovanja pa bodo po predvidevanjih vseljiva že v letu 1975. Glavni urednik K. M. ZELENA LUČ ZA SAMSKI DOM Težave z delovno silo, predvsem s fizičnimi delavci za proizvodne obrate in pa skladišče surovin ter gotovih izdelkov, so vedno večje. Pogoji, ki jih nudi naša tovarna novo zaposlenih delavcem, niso namreč vedno najbolj ugodni. Kolikor z osebnimi dohodki s težavo dosegamo porast cen, pa nimamo urejene družbene prehrane, še bolj pa nam manjka stanovanj. Delavci, ki si dobijo stanovanje pri zasebnikih, morajo danes za skromno sobo plačati že do 40 starih tisočakov, še slabše pa je za delavce, kadar dobijo stanovanje pri kmetih. Tedaj morajo namreč v prostem času pomagati pri kmečkih opravilih in traja tako njihov delovni dan namesto 8 celo 16 ur in več. Stara je že ideja, da bi B trakt gasilske šole preuredili v samski dom. Lokacija je namreč idealna pa tudi prostori ne zahtevajo prevelikih stroškov, da bi jih lahko pripravili za stanovanja. Okolica gasilske šole je primerna za vsakršno rekreacijo, poleg tega pa je v strogem centru Medvod, kjer so na razpolago vsi objekti tako družbenega standarda kot tudi gostišča. Izgradnjo samskega doma na tem področju pa smo zavlačevali iz objektivnih razlogov. Verjetno smo vsi mnenja, da je sama lokacija, na kateri stoji A in B trakt gasilske šole, idealna za gostišče odprtega tipa s tujskimi sobami, možnosti za dograditev pomožnih objektov takega gostišča so idealna. Obstoja možnost ureditve kopališča, kegljaških stez, mini golfa in drugih objektov za rekreacijo. Skupščina občine Ljublja-na-Šiška je skoraj 2 leti zavlačevala z dokončno izjavo o tem, če bi objekt za primerno ceno odkupila. Za sam objekt pa se dalj časa zanima hotelsko podjetje "Ilirija" Ljubljana. V zadnjem času, ko razpravljamo o združevanju naše organizacije v sestavljeno organizacijo POLIKEM, pa je bil izražen celo predlog, naj bi objekt gasilske šole služil kot upravno poslopje organizacije POLIKEM. Vsi interesenti pa so v zadnjem času odstopili in tako ni več razlogov, da ne bi zgradili samski dom. Z "Gradlesom" smo v dogovoru, da bo izvršil adaptacijo, ki po prvih predvidevanjih ne bo stala veliko. Ves zgornji del B etaže bo preurejen v spalnice, v katerih bo po 4 do 6 postelj v vsaki sobi. Zgornja etaža bo imela še posebne sanitarije in pa čajno kuhinjo. Spodaj pa bo poleg hišniškega stanovanja še skupna dnevna soba za družabno življenje s televizijskim aparatom, soba za sprejem gostov in še 2 spalnici s potrebnimi sanitarijami. Računamo, da bo v samskem domu lahko živelo hkrati do 45 naših delavcev. Okoli samskega doma pa nameravamo postaviti nekaj objektov za rekreacijo. RIHARD PEVEC, varn. inž. , je prejel priznanje svoje strokovne sposobnosti s tem, da je v mesecu juniju letos zaprisegel in postal stalni sodni izvedenec s področja varstva pri delu. Iskreno čestitamo! NOVICE IZ IZVRŠNEGA ODBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE NAŠEGA PODJETJA Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je za novega predsednika sindikalne organizacije v naši delovni organizaciji izvoljen Mario KOPROL, dipl, ing. , zaposlen v naši tovarni od 1. 12. 1969, trenutno na delovnem mestu vodja razvojne skupine. Dosedanji predsednik Janko Tribušon je prosil za razrešnico zaradi preobremenjenosti. Dne 20.6. 1974 je bil namreč izvoljen za predsednika medobčinskega odbora industrije in rudarstva ljubljanske regije. Obema zaželimo veliko uspehov pri novih dolžnostih. V izvršni odbor sindikalne organizacije pa sta koop-tirana še dva delavca našega podjetja, in sicer Mo-mir SAVOVIČ, ki je bil izvoljen za člana predsedstva republiške konference sindikata kemične industrije socialistične republike Slovenije in Angela VALENČAK, ki je bila izvoljena za člana medobčinskega odbora industrije in rudarstva ljubljanske regije. K. M. K. M. VSEM KORISTNIKOM POČITNIŠKIH PRIKOLIC Prve skupine delavcev, ki so se prijavili za letovanje v počitniških prikolicah. Kot je znano, so prikolice v letošnjem letu postavljene v avto campu Pineta v Savudriji in so opremljene z vsem, kar smo smatrali, da je potrebno za vsako družino. Ob tem smo imeli pred očmi dejstvo, da v prikolici ni veliko prostora in da bo vsaka družina pripeljala s seboj še dodatno opremo. Ne glede na to pa prosimo vse, ki bodo letovali v počitniških prikolicah, da splošnemu kadrovskem sektorju svetujejo, kaj naj bi se za prikolice še dokupilo, da bi bilo bivanje v njih prijetno. Zavedamo se namreč, da je ravno od vtisa, ki ga bodo drugim posredovali letošnji letovalci, odvisen interes za letovanje v prikolicah v naslednjih letih. K. M. KRONIKA NOVA LEKARNA Dealvci medvoškega Gradlesa so na lokaciji v novem stanovanjskem naselju pričeli z graditvijo nove lekarniške postaje Lekarne Miklošič. Obsežna pritlična zgradba, ki bo veljala nekaj nad milijon dinarjev, bo nadomestila dosedanje neprimerne prostore lekarniške postaje v Zdravstvenem domu Medvode. FINŽGARJEVA SOBA V domu občanov v Sori je bila pred nedavnim odprta Finžgarjeva soba. S tem so se občani oddolžili pisatelju Francu Šaleškemu Finžgarju za njegovo plodno delo v vasi. Soba je skrbno in okusno opremljena s panoji iz pisateljevega življenja ter s pristno verigo in divjim petelinom, kar je opisoval v svojih povestih. POLITIČNA ŠOLA V organizaciji aktiva mladih komunistov in sveta ZK pri KS Medvode in sodelovanju z delavsko univerzo "Boris Kidrič" iz Ljubljane je 54. slušateljev zaključilo obisk politične šole. Mladi delavci in delavke iz medvoških podjetij, med njimi tudi iz našega, so tako z obiskom šole imeli odlično pripravo za sprejem v članstvo ZK. NOV STEREO KLUB V sklopu restavracije Pension Kanu v Smledniku je pričel delovati stereo klub, ki je odprt od 21. do 3. ure. Moderno urejen lokal s 25 sedeži je prijetno do- polnilo sedanjim restavracijskim prostorom ter je dobro obiskan. UREDITEV ODLAGALIŠČA Na odlagališču odpadkov v Smledniku je sanitarna inšpekcija že pred časom prepovedala sežiganje odpadkov zaradi prekomernega onesnaževanja ozračja. Gre predvsem za odpadke tovarn Donit in Color ter hišne odpadke. Zaradi pogostnih pritožb okoliških prebivalcev, je sanitarna inšpekcija zadolžila krajevno skupnost Smlednik, da do srede septembra pridobi ustrezna soglasja za legalizacijo odlagališča ter sprejme odlok o pogojih in načinu odlaganja. Tovarni Color in Donit pa morata v skladu s sanitarno-tehničnimi predpisi urediti svoj del odlagališča za odlaganje tekočih tehnoloških odpadkov ter prenehati s sežiganjem. PEŠ NA OSOLNIK Medvoški planinci so označili peš pot na vrh Osolnika. Gozdna pot zavije od zadnje hiše v vasi Sora, pelje do sredine Homa, kjer se razdvoji v malce lažjo vzhodno smer in daljšo severno - lovsko smer. Do vrha Osolnika je približno uro in dvajset minut hoje. NAKUP OBVEZNIC Člani delavskega sveta so na 6. seji sprejeli sklep o nakupu državnih obveznic v znesku 799.320 dinarjev, v okviru 30% vrednosti denarnega dela rezervnega sklada po stanju 30.4. tl. ODPIS OBRESTI Na predlog poslovnega odbora je delavski svet na 6. redni seji sprejel sklep o odpisu obresti Drvnemu kombinatu Leskovac, katerega je zajel požar, ■ v vrednosti 21.583,40 dinarjev, to je 50%. VEČJI PRISPEVEK "VARNOSTI" Delavski svet je na 6. seji na predlog poslovnega odbora sprejel sklep o povečanju pogodbenega zneska za vratarsko in čuvajsko službo podjetju "Varnost" od 1. maja dalje za 20%, tako da bodo varnostni delavci prejemali po 11,30 dinarjev na uro, oziroma v celotnem znesku 83. 960,00 dinarjev na mesec. PRIZNANJE POLKVALIFIKACIJ Na 6. seji delavskega sveta so bile priznane polkvali-fikacije naslednjim delavcem: Mariji Gaber Tereziji Bergant Tereziji Sabolčec Jožetu Potočniku Josipu Stranjkau Mariji Ilijaš IZJAVA PODPISANA S podjetjem "Elektro" Kranj je podpisana izjava o pristopu k izgradnji rezervnega, plinskega agregata, kot smo že poročali v našem glasilu. IMENOVANJE KOMISIJ Na 6. seji delavskega sveta so bile imenovane komisije, in sicer: - komisija za prevzem osnovnih sredstev v sestavi: Franc Prusnik, Jože Gortnar, dipl.' inž. , Andrej Založnik, dipl. inž. , in Rihard Pevec, inž. - komisija za oceno ponudb in izbor dobaviteljev po investicijskem programu za izvajanje del in opreme v sestavi: generalni direktor Miloš Gabrijel (namestnik Jože Bukovec), finančni direktor Aleksander Vavpotič (namestnik Roman Resman), tehnični direktor Ivan Hafner, dipl. ing. (namestnik Franc Prusnik). UREJENA VENTILACIJA Podjetje "Klima" iz Celja bo izvajalec del pri ureditvi ventilacije pri Sommer kotlih in finalizaciji. Upajmo, da bo nova ventilacija zares služila namenu. ODPIS GOTOVIH IZDELKOV Na 6. seji delavskega sveta so člani sprejeli sklep o odpisu 4. 530, 9 kg gotovih izdelkov v znesku 41.117,38 dinarjev. Gre za nekurantne gotove izdelke, ki so po mnenju OTK neuporabni za uporabo in predelavo. ČESTITKE Alojzija Rozman iz finančnega sektorja je rodila hčerko - čestitamo! Zora Orlič iz razvojnega sektorja je rodila sina -- čestita mo ! Stanetu Strajnar iz vzdrževalnih obratov se je rodil sin - čestitamo! Ksenija Popovič, dipl. ing. , iz komercialnega sektorja se je poročila - čestitamo! SLUŽBO SO PREKINILI Sonja Krajšek iz finančnega sektorja Martin Hercog iz obrata mešalnice Roman Hošpel iz skladišča materiala - odprema NA NOVO SO SE ZAPOSLILI Črtomir Konič za nedoločen čas v iz vozno-uvozne m oddelku Ljudmila Velikan je za določen čas v komercialnem sektorju Vladimir Bedenikovič za nedoločen čas v obratu mešalnice (že prekinil) Alfred Dolšek za nedoločen čas v obratu mešalnice (že prekinil) Andrej Gubane za nedoločen čas v kadr. splošnem sektorju Marjan Okršlar za nedoločen čas v skladišču materiala - odprema (že prekinil) Martin Lončariček za nedoločen čas v skladišču polizdelkov Ivo Jelica za nedoločen čas v kuhinji lakov, smol in razredčil Stanislava Alič za nedoločen čas v kadrovsko splošnem sektorju Franc Podgoršek za nedoločen čas v skladišču materiala - odprema Darko Sečen za nedoločen čas v oddelku za organizacijo dela Srečko Kobal za nedoločen čas v oddelku mešalnice UPOKOJIL SE JE Franc Osredkar iz vzdrževalnih obratov PRVIČ PREKO MEJA Delovni človek čuti iz dneva v dan večjo potrebo po gibanju, po sprostitvi, po svežem zraku, skratka, čuti željo po rekreaciji. Ena od oblik rekreacije je tudi planinarjenje, bodisi tisto skromno, ki je povezano z nabiranjem jagod in gob ali obisk z avtomobilom raznih planinskih domov in vse do zahtevnejših vzponov, kjer pa je že potrebno obvladanje alpinistične in plezalne tehnike. Število planincev, ljubiteljev narave, gorskega cvetja, strmih pečin je vedno večje, saj je bilo v letu 1973 vpisanih v knjige gostov skoraj milijon obiskovalcev po vseh naših domovih. In ko človek redno zahaja v naše gore, jih prehodi po dolgem in po širini, se mu nekje v notranjosti porodi misel in želja, da bi pogledal in obiskal tudi gore izza naših meja. Te želje so bile izražene že večkrat in na različnih krajih, zato jim je bilo potrebno prisluhniti in poiskati možnost do uresničitve. Naša dva izkušena alpinista Jože in Vanja, ki sta bližnjih in daljnih sosednih gora že veliko prehodila in preplezala, sta bila takoj pripravljena, da organizirata in vodita takšen izlet. Predlagala sta, da bi najprej obiskali našo sosedo Avstrijo, tam pa zelo privlačno in obiskano točko Grosglockner. Takšen vzpon pa zahteva že več planinskega znanja in pa tudi določeno planinsko opremo. Ni moj namen, da bi hotel koga prestrašiti, vendar bi želel, da se pred dokončno odločitvijo vsak sam kritično oceni, ali je sposoben in dovolj pripravljen za takšen podvig. Izlet bi trajal dva dni, stroške pa nosi vsak sam. V kratkem pa bi vas želel seznaniti z najnujnejšo opremo, ki bi jo moral imeti vsak udeleženec. Vsekakor je na prvem mestu primerno velik nahrbtnik, vetrovko, rezervno perilo in pulover, smučarsko kapo, rokavice, sončna očala (ta so še posebno važna zaradi snega), nogavice, gležnjake, planinske čevlje, primerne za sneg in pa vsekakor hrano za dva dni. Hrana naj bo suha, močno kalorična, primerno pa je še imeti sladkor, limone, čokolado itd. Poleg naštetega pa potrebujemo še cepin in dereze, za vrvi pa bosta poskrbela naša vodnika. Iz opisanega se vidi, da bo to že kar mala alpinistična odprava, vendar vam to ne sme vzeti poguma, kljub temu, da vas še enkrat prosim, da najprej dobro premislite, potem pa se odločite! Izlet bo predvidoma v juliju, točneje pa vas bomo še obvestili. Lojze IZLAKAR 7. DAN MLADIH ŠIŠKARJEV Kot vsako leto smo tudi letos mladi Šiškarji združili svoj praznik s praznikom dneva mladosti. V ta namen je pripravila občinska konferenca ZMS Ljubljana-Šiška pester program, ki je obsegal kulturne in zabavne prireditve ter številna športna tekmovanja. Ena izmed uspelih prireditev je bilo vsekakor zborovanje na ploščadi pred Avtomontažo, na katerem se je zbralo okrog tisoč šišenskih mladincev in pionirjev. Na zborovanju je govoril tov. Milan Kučan, sekretar republiške konference SZDL. Mlade je prevzel z besedami, da je moralna podoba mladine podoba družbe, v kateri živi. Poudaril je, da se brez truda, znanja in dela ne da uspeti. Omenil je tudi velik pomen VIL kongresa ZKS in 10. kongresa ZKJ. Poleg tov. Kučana je na zborovanju sodelovala še godba milice, ki je za uvod zaigrala nekaj koračnic, mladinski pevski zbor glasbene šole Franca Šturma, folklorna skupina Emona, obenem pa je bilo to zborovanje povezano še s sprejemom pionirjev v ZMS. Ker smo že veliko slišali in brali o dnevu mladih Ši-škarjev, naj vam podam kratko podobo o nastanku tega dneva. Mladi Šiškarji so velikokrat razmišljali, kako bi proslavili mesec mladosti, Titov rojstni dan, naš praznik. Želeli so oblikovati prireditev, ki bi postala tra- dicionalna, in ki bi prikazala dejavnost nas mladih. Na eni izmed pogostih sej predsedstva terenske konference je dobila ime "DAN MLADIH ŠIŠKARJEV". Prvič je bil DMŠ organiziran v juniju 1969, ko je bila organizacija stara komaj tri mesece. To je bila množična zabavna mladinska prireditev, ki se je je udeležilo približno tri tisoč občanov, mladih in starejših. Prireditev je uspela, obiskovalci so bili zadovoljni, s strani mladih pa je bilo ugotovljeno, da je le zabavna prireditev premalo. V jeseni je bil zato organiziran že II. DMŠ, ki je obsegal poleg zabavne prireditve tudi številna športna tekmovanja. Tako se je torej rodil Dan mladih Šiškarjev, ki postaja iz leta v leto imožičnejša in pomembnejša prireditev, kjer se odražajo naši uspehi na športnem, kulturnem in zabavnem področju. V zadnjih letih se je udeležuje vse več starejših občanov naše občine, zato lahko trdimo, da je praznik vseh, ki prebivajo v Šišenski občini. Vsi Šiškarji vabljeni na 8. Dan mladih Šiškarjev v letu 1975! Poldka Podakar EKSKURZIJA GASILCEV V RIED Kot vsako leto, smo tudi v letošnjem letu pripravili ekskurzijo gasilcev. Obiskali smo gasilsko razstavo v mestu Ried v Avstriji. Razstave so se udeležila tudi mnoga druga slovenska in jugoslovanska gasilska društva (tudi iz Donita). Ekskurzija je bila planirana za dva dni, 18. in 19. 5.1974. Udeležilo se jo je 23 aktivnih gasilcev iz naše tovarne. Potovali smo s tremi kombiji. Vožnja iz Medvod preko Celovca, Triebna, Liezen-a - Wels-a v Ried je bila uanimiva, saj smo prepotovali vso slikovito alpsko in dobršen del gornje Avstrije. Mesto Ried je središče gornjeavstrijske pokrajine in leži nekako v višini MUnchena. Do nemške meje pri Pas san je le še 60 km, prav tako blizu pa je do avstrijskočeške meje. ČAKAJO NA NOVE NALOGE Razstava je bila v sklopu kmetijskega sejma zgornje avstrijskih področij, ki se vrši v tem mestu vsako tretje leto. Hkrati z razstavo najmodernejših gasilnih sredstev tvrdke Rosenbauer Zigler je bilo razstavljenih še veliko število pomožnih sredstev, ki se uporabljajo pri gašenju požarov: lestve, osebna zaščitna sredstva pri gašenju požara, razni varnostni in signalni sistemi za zaščito pred požarom. Tvrdka Rosenbauer je imela razstavljene vse tipske in specialne gasilne avtomobile od komandnih vozov do cistern, opremljenih z najnovejšimi črpalkami in sistemi cevovodov in ročnikov za gašenje z vodo, vodno meglo in peno; razstavljen je bil specialni avtomobil s 25 m visokim gibljivim stolpom, imenovan snorkly dvigalo, ki je opremljen s košaro, v kateri sta napadalca. V košari ima montirane ročnike in gasilni top. Naprava se koristno uporablja pri gašenju visokih gorečih objektov, lahko pa tudi služi za reševanje ljudi iz teh objektov. Predstavniki tvrdke so povedali, da je takšen avtomobil naročila poklicna gasilska brigada iz Ljubljane. Pozorno smo si ogledali tudi ostale prevozne gasilne aparate vključno z generatorjem za lahko peno. V okviru razstave so bila razna predavanja in tudi tekmovanja najboljših avstrijskih ekip, žal pa je ta del prišel na vrsto šele po 22. 5. 1974. Naš obisk razstave je bil planiran tako zgodaj iz razloga, ker smo kot ekipa imeli tekmovalni nastop 25. 5. v okviru majskega srečanja v Samoboru. Tu smo, kot že gotovo veste, zasedli častno 1. mesto. Pa o tem kaj več kdaj drugič. Zdi se mi, da nismo še nikoli imeli tako burne mesece kakor letos. Od novega leta dalje je bilo na tisoče sestankov in sej osnovnih organizacij zveze komunistov in drugih delovnih organizacij, občin in podobno. Zvrstilo se je šest kongresov po republikah, zvezni kongres, sprejetih je bilo na tisoče občinskih statutov, statutov krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, podpisanih na desettisoče samoupravnih sporazumov, ustanovljenih ogromno število temeljnih organizacij združenega dela, sprejetih devet ustav, oblikovane so bile nove skupščine, novi samoupravni organi, izvoljena nova vodstva. Treba je bilo delati brez prestanka. Narejeno je bilo, kar smo morali narediti, čeprav se pravzaprav delo šele pričenja. Ali smo lahko zadovoljni? Seveda, saj smo postali močnejši, složnejši, samoupravljanje nam je postalo bistvo življenja doma, politika neuvrščenosti navzven. Torej smo trdnejši, udarnejši! Prvi koraki so bili naporni, potrebno bo zagotoviti, da bodo prihodnji plodni, da delo ne bo jalovo. Bolj ali manj se tega vsi zavedamo, saj ustvarjamo nekaj novega, nekaj, kar svet nima, kar pa ne bo samo naše, saj bo jutri to last človeštva. Vse nas čakajo naloge, veliko nalog. Komunisti morajo uresničiti črko svojih dogovorov, narediti vse, da oživijo resolucije in stališča obeh kongresov povsod, delati bo treba načrtno, akcijsko! Izoblikovati bo treba nove medsebojne odnose, ne samo obliko, predvsem vsebino, tu pa je potrebna predvsem volja, vztrajnost, delo, več dela! BAZA DOLGOROČNEGA RAZVOJA — PRODUKTIVNOST DELA Po ogledu razstave smo si zelo bežno ogledali samo mesto, nato pa se napotili proti prenočišču v Sattled-t-u. Drugi dan smo že navsezgodaj odrinili proti slikovitim gorskim krajem, si ogledali nekatera značilna gorska jezera ter se preko Katschberga vrnili domov. Menimo, da je bila ekskurzija poučna v smislu zasledovanja novosti pri gasilni tehniki, spoznavanja sosednih dežel in utrjevanja tovarištva v okviru gasilskega društva. Medvode, dne 14.6.1974 G. S. Dolgoročni razvoj Jugoslavije, ki zajema plansko razdobje do leta 1985, daje zelo pomembno vlogo vprašanju zaposlenosti in produktivnosti dela. Produktivnost je temeljno vprašanje materialnega razvoja, je okvir za odpravo prenapete delitve dohodka ter za nadaljno rast življenjske ravni prebivalstva. Do leta 1966 je zaposlenost bila intenzivna, po tem razdobju pa je v družbenem proizvodu vse večja udeležba produktivnosti dela, oziroma prehajanje od ekstenzivnega k intenzivnemu gospodarskemu razvoju. V teh letih se je razvil močan delavski razred, ki je postal glavna sila družbe. Sprememba kvalifikacijske strukture zaposlenih v gospodarstvu se je odrazila v družbenoekonomskih odnosih, saj je kar 2,5 milijona kadrov z višjo in visoko izobrazbo. To pa je garancija za hitrejšo rast produktivnosti dela in za izboljšanje akumulativne sposobnosti gospodarstva nasploh. Rast celotnega družbenega razvoja naj bi v razdobju do leta 1985 znašala približno 7% letno, narodni dohodek na prebivalca pa bi se povečal za 2, 5-krat. Industrijska proizvodnja naj bi naraščala po povprečni letni stopnji med 9 in 10%. Seveda bo do večje rasti produktivnosti prišlo le z bolj smotrno izkoriščenostjo obstoječih in dinamičnejšo poveča vanj e z graditvijo novih zmogljivosti. JEDRO POLITIKE RAZVOJA DRŽ AVE -STABILIZACIJA Z izvolitvijo novega zveznega izvršnega sveta, oziroma nove zvezne vlade se nam postavljajo vprašanja, s katerimi problemi se bodo največ ukvarjali? Povsem jasno je, da so sklepi X. kongresa in načela ter določila ustave osnovno vodilo za delo. Na področju gospodarskega razvoja in ekonomske politike izhajamo iz začetih programov, ki so vplivali na rast industrijske proizvodnje, investicijske in osebne porabe. Žal nismo uspeli odpraviti notranjih povzročiteljev inflacije, katerim se je pridružilo še zviševanje uvoznih cen, tako da sta bila resno načeta program razvoja življenjskega standarda in materialni temelj samoupravljanja, obenem pa tudi plačilna bilanca. Za odpravo gornjega bo potrebno uravnati uvoz v razumne meje, s čemer bomo vsaj delno omilili vplive zunanjih gibanj na našo ekonomijo. Varčevati bo treba pri dragih uvoznih surovinah, obenem pa pospeševati proizvodnjo nekaterih domačih vrst surovin. Ob krepitvi konkurenčne sposobnosti domačih TOZD pa moramo predvsem krepiti izvozna prizadevanja. Ob tem pa ne smemo pozabiti na odvečno administrativno vmešavanje v zadeve gospodarstva, zmanjšati pritisk zakpnskih in pogodbenih obveznosti na stroške gospodarstva ter vzpostavljanjem svobodne menjave dela med gospodarstvom in drugimi družbenimi dejavnostmi. Dogovorjeno politiko družbenoekonomskega razvoja bo treba učinkovito izvesti z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi. Izgradnja nove mehanične delavnice dobro napreduje. Novi propagandni prijemi - Janina Ferjančič, inž. arh. sicer članica uredniškega odbora . . . Protipožarni bazen v novi tovarni je očiščen (po zaslugi desnega na sliki) ... Janez Bukovec pri pakiranju barv za izvoz v Albani-1* j Počitniške prikolice je Vinko Tehovnik odpeljal v Strugo + njan, kjer že nudijo "streho" dopustnikom .. . POSOJILNA POGODBA Pogodba, po kateri ena stranka z obrestmi ali brez njih daje drugi določeno količino zamenljivih potrošnih dobrin s pravico, da jih po volji uporablja. Jemalec posojila se obvezuje, da bo v določenem roku ali na zahtevo dajalcu posojila vrnil enako količino potrošnih dobrin iste vrste ali iste kvalitete. Pri posojilu lahko posojilojemalec razpolaga s posojenimi dobrinami. PRAVILNIK Normativni akt, ki vsebuje natančnejša določila o izvajanju zakonskih predpisov, za katere je predpisan. Poleg državnih organov lahko imajo pravilnike tudi gospodarske in družbene organizacije ter z njimi regulirajo interna vprašanja organizacije dela in poslovanja. - O delovnih odnosih: Normativni akt delovne organizacije, s katerim se določajo pravice in obveznosti delavcev in delovne organizacije iz delovnih razmerij in način doseganja teh pravic in obveznosti. Mora vsebovati določbe o: zasnovan ju delovnega razmerja, razporeditvi na delovno mesto, delovnem času, dopustih, materialni odgovornosti, delovni disciplini, zaščiti pri delu, posebno zaščiti žena, mladine, invalidov, prenehanju delovnega razmerja, pravici ugovora in pritožbe, o pooblastitvi za izdajanje odločb o delovnih odnosih. - O delitvi čistega dohodka: Zakon o sredstvih gospodarskih organizacij posebno zahteva, da se delitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade izvaja po merilih, ki jih gospodarska organizacija določi vnaprej s posebnim pravilnikom. Ta pravilnik vsebuje poleg ostalega, osnove in merila za delitev čistega dohodka, principe za delitev sredstev za osebne dohodke na posamezne delavce, določila o postopku za spremembe in dopolnitve v pravilniku itd. - O delitvi osebnih dohodkov: Delovna skupnost deli ustvarjena sredstva za osebne dohodke na podlagi kriterijev, ki jih samostojno določa, največkrat s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Delovni prispevek je osnova, po kateri delavec sodeluje v delitvi osebnih dohodkov. Zaradi tega se merilom in osnovam za določanje delovnega prispevka posveča posebna pozornost, ker je kvaliteta delovnega prispevka posameznika odvisna od pravilno dbločenih osnov in meril. Večina delovnih organizacij določa v osnovah za delitev osebnih dohodkov: planirano maso osebnih dohodkov, relativno količino časa, ki ga delavec prestane na delu, v merilih delitve izražen delovni prispevek in ustvarjeno maso osebnih dohodkov. Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v glavnem določa merila: norme dela, časa, ki ga delavec prestane na delu, cenik del, prihranke pri stroških, oceno delavca ali skupine delavcev na delu. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Plača se za vsak denarni dohodek, ki se ustvari na podlagi delovnega razmerja. Razen denarnih dohodkov, ki pomenijo nadomestilo stvarnih stroškov. Osnovnico dohodka iz delovnega razmerja sestavlja vsak posamezni dohodek, ki se smatra kot osebni dohodek iz delovnega razmerja. Ta prispevek se plača ob vsakem izplačilu osebnega dohodka. Stopnje prispevka iz delovnega razmerja so proporcionalne. Prispevek iz delovnega razmerja se ne plača v naslednjih primerih: za pokojnine in invalidnine, otroški dodatek, nadomestilo za začasno nezaposlenost, nagrade učencev strokovnih šol, štipendije za osebe, ki niso v delovnem razmerju, in še v nekaterih drugih primerih. - Prispevek družbenim investicijskim skladom. Gospodarske organizacije izdvajajo del čistega dohodka za svoj poslovni sklad in sklad skupne porabe, s ciljem, da se povečajo finančna sredstva investicijskih skladov občine, avtonomne pokrajine in republike. - Prispevki družbeni skupnosti. Gospodarske organizacije jih vplačujejo v budžet in družbene sklade. To so: obrestni sklad in sklad poslovnih sredstev, prispevek iz dohodka, prispevek budžetom iz osebnega dohodka, prispevek za stanovanjsko izgradnjo, prispevek za kadre itd. PROIZVOD Rezultat proizvodne dejavnosti, določene materialne in specifične oblike, se lahko neposredno uporablja za zadovoljevanje družbenih potreb (proizvodnih ali osebnih), je končni cilj vsake proizvodnje. Ko iz blagovne proizvodnje pride na tržišče, je blago. Izdelki se razlikujejo po proizvodni gospodarski dejavnosti, v kateri se proizvajajo, zato imamo industrijske, rudarske, kmetijske, gozdarske in obrtne izdelke. Kmetijski se navadno delijo v rastlinske in živinorejske. Industrijski se delijo po industrijskih panogah in materialu, iz katerega so izdelani, v kovinske, kemične, tekstilne, lesne, grafične in druge izdelke. PROIZVODNE SILE Sredstva za delo in ljudje, ki jih uporabljajo, potem ko so prišli do potrebnih delovnih izkušenj in delovnih navad. To so odločen, najbolj gibljiv in najrevolucio-narnejši element proizvodnje in družbe. To so vedno pridobljene sile, od njihovega nivoja in značaja pa je odvisen značaj proizvodnih odnosov in celotna družbena ureditev. Vzporedno z razvojem proizvodnih sil se razvija sistem ekonomskih in socialnih odnosov med ljudmi in narodi. PROTEKCIONIZEM Ekonomska politika, ki z vsemi sredstvi, predvsem pa carinsko tarifo, ščiti proizvodnjo matične države pred proizvodnjo tujih držav, ki bi bila sicer cenejša od njene. Značilna je bila v obdobju do monopolističnega kapitalizma v državah, ki so si prizadevale, da bi tako ojačale lastne proizvodne sile in možnosti. NAGRADNA KRIŽANKA Za pravilno rešitev slikovne križanke razpisujemo tri nagrade: 1. nagrada 60 dinarjev 2. nagrada 40 dinarjev 3. nagrada 20 dinarjev Križanke oddajte v splošni sektor z oznako "Nagradna križanka Colorjeve informacije" do vključno 10. avgusta 1974. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! COLORJEVE INFORMACIJE štev. 6 (29). leto III, junij 1974. Izdaja jih organizacija združenega dela Co-lor Medvode vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Korin-šek (odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber in Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga, Ljubljana. PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE IZ APRILSKE ŠTEVILKE Za nagradno križanko iz aprilske številke Colorjevih informacij smo prejeli 39 rešitev. Javno žrebanje smo tokrat izvedli v prostorih mehanične delavnice v novi tovarni. Komisija v sestavi Jože Bališ, Vojko Dubokovič in Marko Ažman, je kot dobitnika prve nagrade v znesku 60 dinarjev izžrebala Marka Kristana, drugo nagrado 40 dinarjev prejme Vojko Dubokovič in tretjo nagrado 20 dinarjev Miloš Milašinovič. Nagrade bodo izžrebancem izplačane skupaj z osebnim dohodkom v juliju 1974. Čestitamo! iT»UP/) SSr Sjg zi«mw “rur */ Z o S £ >S £ ZV R M 9 /V -S L - »Z /9 ~5 T >9 V £ / /č /č te' /f <9 7 Z? 7 p s p icr k r <#c> ■Mko/uht \**7'/*? c * ■S č? D -3 AZ K >9 /?: <9 6 t p * Z <9 -S K /9 7 Z V z ne not /9 TltP \R L >9 AZ 7 R /V »m* £7" >-**'<* I % Sr! ^ J z 7 5ž? 7 5SE KS* 7 7 C? Teto M / ^ /?I io / v 7 * Zč z •*«?*■# <9 6 R 7 i * k \' IT- z -9 aa, /9 <9 '«te z r JO« 7 <3 R -9 zv 7 g H Z ZV H O\r freMt ■5 r"7B, /v! >9 /9 T tz z? Z Z e /V VUH,K K Z a R 9 fes. R A' c? ZV O Vtton ' /V 7 z \e R r Ižir Z XX« £■ 7 Z * z i9 (P Z J A /9 >9 . >7 m * /9 A- *jT nS te tom/m/i / \n\i O M z >9 /9 1 z • pogled na "venček" sodov z obrata sinteze . .. Komisionar Štefan Škrob ar pregleduje zaloge .. .