l^jjd novu a -v_w> T^ f^v * 1 nEilV tfMj-— Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in "horor ter svet Drugotnosti ISSN 1855-6434 | december 2012 | letnik 5 | številka 25 r^ i "TI T" V' ? f.T 1 Ti iT: T if ui 1 IUiJi Vau! Preživeli smo BI. IB- BOIBI Mi bilo konca sveta. PREBERITE V TEJ 'DEBELI' ŠTEVILKI ... Jašubeg en Jered ISSN 1855 - 6434 Fanzin za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti Izdajatelj in urednik: Bojan Ekselenski Ljubljanska cesta 5A, 3000 Celje Društvo Zvezdni prah Maribor Stritarjeva 24, 2000 Maribor GSM: +386 40 642 356 (Bojan) E-posta: bojan.ekselenski@gmail.com Internet: www.drugotnost.si Preostalniki: Oblikovanje: Andrej Ivanusa Uredniski odbor: Amedeja M. Ličen Naslovnica: Explosion (Orange iPad wallpaper) Thomas Beal, Orleans, Francija Copyright © 2012 Bojan Ekselenski Vse pravice pridrzane. Besedila, slike in oblikovne resitve je prepovedano kopirati na kakrsenkoli način brez dovoljenja izdajatelja. NOVOPEČENI ■ Kje ste novi avtorji? Verjamem, da je v Sloveniji precej ljubiteljev in ljubiteljic fantazije, znanstvene fantastike in hororja, ki imajo tudi ustvarjalno energijo. Zal nimamo nobenega periodicnega glasila, ki bi redno objavljalo in s svetovanjem pomagalo avtorjem pri njihovih prvih korakih v svet ustvarjalnosti. Prav Jasubeg en Jered torej orje ledino. ■ Kaj lahko avtorji pričakujete? Vsako delo bo slo skozi nekaj rok. Prvo sito je pravopisno, torej skladnja in pomenoslovje. Nadalje gre skozi vsebinsko pretresanje. Ne bomo iskali napak, temvec kvaliteto. Objavili bomo dve ali tri najkvalitetnejse zgodbe. Objavili bomo zgosceno oceno vsakega prispelega dela, pri cemer bomo avtorjem svetovali, kako naprej. ■ Kam poslati svoje umetnine? Svoje umetnine posljite na e-naslov: bojan.ekselenski@gmail.com i. 1 Uspelo nam je! Pripravili smo prvi SICON 2012 v Celju! S konvencije spekulativnih umetnosti porocata Bojan Ekselenski in Andrej Ivanusa (fotografije). Prav tako smo na konvenciji razstavili dela sestih slovenskih ilustratorjev in umetnikov, ki jih predstavljamo v posebnem clanku. O Več na straneh od 6 do 11 Tokrat je Bojan ocenil stiri filmske umetnine, tri na DVD in eno v kinu. Andrej pa je prispeval prve poglede na knjigi Votlina skrivnosti in zbir slovenske fikcije Zvezdni prah 2012. Ob petdesetletnici Jamesa Bonda smo pregledali, kaj se je v teh letih nabralo. Sledi ocena »novopecenega« Nejca Kavke in njegove novelice Spopad frenglov. O Več na straneh od 12 do 24. Preberite zanimiv intervju z Zeussom Bezanyjem in ocenite sami ali je to fikcija ali cisto pravi in zaresen intervju. O Več na straneh od 25 do 27. V rubriki »pogledi« preberite portret pisatelja Josepha Rudyarda Kiplinga, avtorja knjige Mavgli - decek iz džungle. Za poslastico smo dodali se prevod (prvic v slovenscino) njegove pesmi Cold Iron iz knjige Reward and Fairies. O Več na straneh 28, 29 in 47. V rubriki »izobrazevanje« sledi ze cetrto nadaljevanje o filmskih medzvezdnicah. Tokrat je govora o legendarnih vesoljskih plovilih iz serije Star Wars s Tisocletnim sokolom na zacelju. O Več na straneh od 30 do 35. Kratke zgodbe so prispevali Miha Mazzini, Vid Pecjak, Majda Arhnauer Subasic in Andrej Ivanusa. O Več na straneh od 38 do 47. OCENJEVALNI STANDARDI Za ocenjevanje filmov v kinu in na DVD ter knjig uporabljamo naslednja merila: Film v kinu: • 2,0 - zgodba (njena izvirnost, izvedba v scenaristicnem pomenu, ipd.), • 1,5 - izvedba (glasba, reziserski prijemi, kamera, posebni ucinki), • 1,0 - igra (verodostojnost igre, vzivetost v vlogo, prepricljivost, ipd.), • 0,5 - tehnicna kvaliteta izvedbe (3D, kvaliteta slike, zvoka). DVD film: • 2,0 - zgodba (isto, kot pri filmu v kinu), • 1,0 - igra (isto, kot prej), • 0,5 - oprema skatle (bonusi, kvaliteta ovitka, dodatne vsebine), • 0,5 - razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za zahtevan denar), • 1,0 - tehnicna kvaliteta dobljenega (kvaliteta slike, zvoka). Knjiga : • VSEBINA (max. 5,0) • 3,0 - zgodba (njena izvirnost in njeno vodenje od zacetka do zadnje strani), • 1,0 - izvedba ideje (zanrska umescenost, preseganje ali stapljanje zanrov) • 1,0 - podajanje zgodbe (jezikovna vsecnost, izvirnost, jezikovna barvitost v skladu z zgodbo, ipd.), • OBLIKA (max. 5,0) • 2,0 - oblikovanje (kako je knjiga oblikovana, prelom knjige, ipd.), • 2,0 - spletna podpora in vsebinski dodatni bonboncki, • 1,0 - dobljeno za denar ali razmerje cena / kvaliteta (kaj dobis za svoj denar v primerjavi s primerljivo konkurenco). Najvisja mozna ocena v vseh primerih je 5! Tako, zdaj veste kaksna so merila. Pri vsakem opisu bo analiza, kje je izdelek dobil in kje izgubil ter seveda skupna ocena. UVODNIK PREŽIVELI SMO APOKALIPSO Bojan Ekselenski Ljubitelji zarot, duhovitezi vseh barv in oblik, malce trčena pisana populacija iskalcev terminaci-je clovestva so se 22. decembra zbudili s hudim mackom. Dan prej se je iztekel rok za izvedbo trajne terminacije sveta. Za prmejduš so to pricakovali na osnovi majevskega koledarja. Zal pa so vsi ti ljubitelji koncev vseh koncev pozabili, da se po zakljucku enega obdobja vedno zacne drugo obdobje. Ko se iztece eno tisocletje, se pac zacne naslednje. Saj imamo prakso s prehodom iz leta 1999 v 2000. Tudi takrat so nas strasili in nekateri so zaradi milenijskega hrosca mastno kasirali. Zdaj imamo opravek z »majevskim hroscem«. Maji so pac cas merili po svoje. Koledar so uredili tako, kot so ga. Ako bi majevska civilizacija se zive-la, bi imeli 22. decembra samo macka po slavju prehoda iz enega v drugo obdobje. Morebiti bi žrtvovali nadpovprecno veliko devic in ujetnikov, a naslednji dan bi se zivljenje nadaljevalo po starem. Majev pa ni vec. Imamo pa nase duhovno izrocilo, ki ves cas strasi s koncem casov. Nasa zahodna civilizacija sicer nima koledarja, ki se iztece, vendar pa smo od Zidov podedovali idejo semit. V tej ideji pa konec ni tako zabaven, kot pri Majih. Konec semite pomeni generalno cistko, ko Bog presteje nase in manj nase. A lepota semit je, da se nikoli ne more natancno izracunati datum zakljucka veselice. Clovestvu se bo nekega dne iztekel rok trajanja, a gotovo ne 21. 12. 2012. Ce slucajno ta prispevek berete nad zelenimi poljanami, obdani z omamnimi vonjavami, sonce vam sije v obraz in vas prijetno greje, ste v nebesih in se je prerokba uresnicila. Druga moznost je se, da ste pokadili kaj primernega ... Skratka, lepo se se naprej imejte in v imenu ured-nistva vam zelim srecno in zdravo novo leto 2013. RAZPIS ZA OBJAVO SPEKULATIVNIH ZGODB IN PESMI 2013 ZVEZDNI PRAH 2013 Letni zbir slovenske fikcije Novembra 2012 smo uspesno izdali prvo zbirko spekulativnih zgodb in pesmi ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. O vsebini in drugem je vec napisano na naslednjih straneh fanzina. RAZPIS ZA LETO 2013 Drustvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti ZVEZDNI PRAH, Stritarjeva 24, Maribor, razpisuje netekmovalni natecaj za objavo spekulativnih zgodb in pesmi za drugo zbirko spekulativnih zgodb ZVEZDNI PRAH 2013 - letni zbir slovenske fikcije. Namen natecaja je pridobiti kvalitetna dela za objavo. Zakljucek drugega natecaja je 30. september 2013. Zbirka bo izsla predvidoma v novembru 2013. Na natecaj posljite vaso zgodbo ali pesmi s podrocij: • znanstvena fantastika, • fantazija, • horor (grozljivka), • in/ali kriminalka. Zgodba naj bo dolzine najvec 24.000 besed (ali 96 strani ali 6 avtorskih pol ali 172.800 znakov s presledki). Pesmi naj bodo najvec tri, poljubne dolzine. Besedilo naj bo v elektronski obliki (DOC, DOCX, ODT, ipd.) in naj bo pripravljeno skladno s standardi, ki so objavljeni na nasi internetni strani www.zvezdni-prah.si (Delavnica Prva stran). Komisija v sestavi Amedeja M. Licen, Ruza M. Baric, Bojan Ekselenski in Andrej Ivanusa, ki so vsi clani drustva, bo ocenila vse prispele zgodbe ali pesmi in se odlocila o uvrstitvi besedila v izbor. Na njihovo odlocitev pritozba ni mozna. Avtorji prejmejo kratko sporocilo o izboru/neizboru v roku 30 dni od dneva zakljucka natecaja. Z izbranimi avtorji bomo sklenili ustrezno avtorsko pogodbo o brezplacnem odstopu besedila. Gradivo posljite v elektronski obliki na e-naslov info@zvezdni-prah.si ali v drugi digitalni obliki (USB kljucek, CD) na naslov: Društvo ZVEZDNI PRAH Stritarjeva 24, 2000 Maribor. NOVICE SPEKULATIVNE BORIS NATANOVIC STRUGACKIJ Odšel je eden od velikanov ZF literature V St. Petersburgu, Rusija je 19. 11. 2012 za posledicami srčnih težav umrl Boris Strugačkij, ki je s svojim bratom Arkadijem ustvaril nekaj izjemnih ZF del. Mogoče je najbolj znano delo Piknik na robu ceste, ki ga je prelil v film Stalker režiser Andrej Tarkovsky. Film morebiti poznate, vsaj po imenu, če spremljate sceno računalniskih iger. Pred časom je namreč nastala tudi istoimenska igra. Njegov opus je izjemen. Naj nastejem naslove prevedenih del: • Časovni pohajkovalči (Zalozba Blodnjak, 2002) • Hrosč v mravljisču (Tehniska zalozba, 1986) • Piknik na robu česte (Presernova druzba, 1983) Ob tem je nekaj njegovih zgodb na voljo tudi v raznih zbirkah zgodb, ki pa so vse bolj ali manj v srbo-hrvaskem jeziku. Prav bi bilo, da dobimo pre-vedno se kaksno njegovo delo. V Slovenski kinoteki je na voljo se preveden sčenarij filma Stalker. (BE) FANZIN JASHUBEG EN JERED V ANGLEŠČINI V letosnjem letu smo pripravili posebno stevilko fanzina Jasubeg en Jered ob evropski konvenčiji EUROČON 2012 ZAGREB v slovenski in v angleski verziji. Slovenska je izsla koneč junija 2012, angleska pa sredi novembra 2012. Številka v anglesčini je dosegla izjemen odziv v evropskem in v svetovnem merilu. Cheryl Morgan, direktoriča fundačije BristolČon, last-niča zalozbe Wizard's Tower Press in knjigarne Wizard's Tower Bookstore, uredniča spletne revije Salon Futura, ustanoviteljiča in predsedniča Sčienče fičtion & Fantasy Translation Awards, predsed-niča San Frančisčo Sčienče Fičtion čonventions, Inč., se je o nasem fanzinu razpisala na svojem blogu in dodala se link na fanzin v PDF obliki. Obisk na nasi internetni strani je takoj narasel. V dveh urah je bilo preko 50 klikov. Cheryl omenja tudi mednarodne nominačije ... Na njeno pisanje se je ze odzvalo nekaj fanov iz vsega sveta z navdu-sujočimi komentarji. Torej smo, drage sodelavke in sodelavči pri projektu Jasubeg en Jered, na pravi poti. (BE) HOBBIT NA FILMU - OD 14.12.12 NAPREJ The Hobbit: An Unexpečted Journey; domisljij-ska pustolovsčina - Dolzina: 2h 49min Reziser fantazijske sage Gospodar prstanov nas znova popelje v Srednji svet, v čas pred vojnami za prstan Mogote. Mladi hobit Bilbo uziva zivljenje v mirnem in zakotnem Sajerskem, ko nekega dne na njegova vrata potrka čarovnik Gandalf. S seboj pripelje drusčino trinajstih skratov pod vodstvom neustrasnega Thorina. Njihov načrt pa je pohod proti Samotni gori, kjer se zelijo spopasti z zlob- nim zmajem Smaugom. Bilba premaga radovednost in v nasprotju s hobitsko zapečkarsko tradičijo se odpravi na nepozabno dogodivsčino s skrati. Sčenarij: Fran Walsh, Philippa Boyens, Peter Jačkson in Guiller-mo del Toro po romanu J.R.R. Tolkiena; Rezija: Peter Jačkson ; Igrajo: Elijah Wood, Martin Freeman, Hugo Weaving, idr. (AI= ffcBBTj ■w J fl Ajk * f * ^jha?? T-.. _' O ŽIVLJENJU, VESOLJU IN SPLOH VSEM NOV PLANET UCF-101 Teleskop Spitzer je julija 2012 odkril nov ekso-planet (planet izven našega osončja). Od nas je oddaljen okrog 33 svetlobnih let in kroži okrog zvezde XXXXX. Njegova orbita je na zelo majhni razdalji od zvezde, rdeče pritlikavke, in jo tako obkrozi v 1,4 nasega dneva, kar je neverjetno hitro. Krozi namreč na razdalji, ki znasa 7-kratno razdaljo med Zemljo in Luno in s tem je seveda mnogo blizje kot je Merkur nasemu Soncu. Premer ima 8.400 km, kar je le 2/3 zemljinega premera, vendar je zaradi blizine njegovega sonca zelo vroč, njegova povrsina se segreje tudi na 600 stopinj C. (AI) PRVA ČLOVEŠKA KOLONIJA NA MARSU ŽE LETA 2023 »Na Marsu bo leta 2023 oblikovana prva človes-ka kolonija«, so zapisali na internetni strani http://mars-one.com. Po njihovem ne bomo samo poslali ekspedičije, temveč bomo kar oblikovali prvo naselbino in kolonijo na rdečem planetu. Za izvedbo tega načrta so oblikovali fundačijo Mars-One, kjer lahko sodeluje vsak Zemljan, ki ga zanima naselitev Marsa. Namen organizačije je, da najprej na Mars poslje bivalisče, ki bo oblikovano tako, da sprejme nove stanovalče vsaki dve leti. Da bi to uresničili, so razvili natančen načrt, ki temelji na obstoječih tehnologijah. Trdijo, da je to ekonomsko in logistično uresničljivo ob pomoči vseh podjetij, ki se sedaj ukvarjajo z vesoljskimi potovanji in tehnologijami. Povabili so vse, da prispevamo k uresničitvi sanj, da delimo njihovo navdusenje, napore in načrte s prijatelji, znanči, proizvajalči, izumitelji, itd. Morda bi lahko tudi vi sami postali bodoči potniki na Mars. (AI) NOV PLANETARIJ V SLO (Avtor: JJ Primož, sep. 2012,) Hej dekleta in fantje, mogoče bo to tudi za vas zanimivo. Med počitničami sem zasel v Kostanje-vičo na Krki, kjer je imel en tip čisto zaresen pla-netarij. Zadeva je ful dobra. Priporočam. Več: http://www.plan etarium.si KSEVT VITANJE Kulturno sredisče vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju je v dveh mesečih obiskalo 7000 obiskovalčev. V futuristični stavbi, ki je delo slovenskih arhitektov, je mogoče videti tudi satelit Sputnik in vesoljske obleke, ki so jih za leto dni posodili Rusi. (AI) SI.CON 2012: MISIJA SLOVENSKA KONVENCIJA Poroča Bojan Ekselenski SiCon 2012 je bil prva resna konvencija po precej dolgi pavzi, ki je zazevala od trenutka, ko se organizator Konfuzije ni sel več organizacije konvencij. Historični nauk Kratki pregled zgodovine, ki sledi, je podan v najbolj grobih potezah, zato naj vam sluzi samo kot nekakšen uvod in ne naštevanje historicnih faktov. Zadnji pomemben dogodek na podrocju ZFF je bil v Sloveniji davnega 1983, ko se nam je v Cankarjevem domu zgodil Eurocon 1983. To so bili zlati casi slovenske ZFF scene. Imeli smo odlicno zalozbo (Tehniska zalozba Slovenije (TZS) - ESFS nagrada za najboljso zalozbo), kar nekaj drustev ljubiteljev (napr. Konstelacija v Celju), esejistov (Drago Bajt - ESFS nagrada za najboljsi esej), avtorjev (Miha Remec, Vid Pecjak, Bojan Meserko, Edo Rodosek - nastel sem samo te, ki so mi takoj padli na um) in organizatorjev na sceni (Ziga Les-kovsek, Bojan Meserko in se mnogi drugi). Potem je prisla osamosvojitev in konec slovenske ZFF pravljice. Pravzaprav mnogim se danes ni cisto jasno, kaj se je zgodilo, toda ZFF je kmalu postala obsojena na marginalo, TZS se je preoblikovala in ven je izpadlo zalaganje ZFF knjig, kul-turniska srenja se je porazdelila v klane in iz teh klanov so izpadli avtorji ZFF literature. Prisli smo tako dalec, da velja ZFF literatura na prelomu tisocletja v slovenskem kulturnem prostoru za Mladinski center Celje — atrij Plakat konvencije - zmaju smo odsekali prvo glavo nekaj slabega, nekakovostnega, pravzaprav za nic-vreden sund, s katerim se »resni« literati ne ukvarjajo. Naenkrat so Miha Remec, Vid Pecjak in ostali, prej delezni resne pozornosti, ostali brez resne zalozniske podpore. Dotok mladih avtorjev in avtoric se je v tem desetletnem vakuumu ustavil. Bojan Meserko je s svojim Zalozniskim ateljejem Blodnjak (p)ostal obrobna buticna zalozba - zadnja zbirka domacih ZFF del je izsla leta 2004, domaci avtorji so izpadli iz nabora pomembnih domacih zalozb. Te so se usmerile izkljucno v tuje hite (Somrak, Harry Potter, Vampirska akademija, Pesmi ledu in ognja, ...). Izginila je tudi ustrezna stroka. Jakob J. Kenda je sicer spisal knjigo na osnovi doktorske disertacije Fantazijska književnost, a v njej popolnoma ignorira domaca dela, pravzaprav trdi, da jih ni. Seveda so izginila tudi drustva ljubiteljev, s tem Vratar Jani zbira prostovoljne prispevke in prodaja srečke za srečelov (prva nagrada je bil panoramski polet z letalom nad Celjem) ter kekse vseh okusov, ki so jih spekle članice in člani KUD Zlati Goblin. povezane prireditve in ljubiteljske publikacije. Slovenija ni imela do Konfuzije leta 2007. Takrat je prišlo do prvega poskusa obujanja scene, ko je nastopila Prizma. Žal je Konfuzija plesala samo dve pomladi in leta 2008 je bila ta prireditev ukinjena. Prizma pa je po odhodu Tanje Cvitko leta 2009 odsla na čakanje, skupaj z drustvenim glasilom Neskončnost. Slovenska ŽFF je tako ze nekako 10 let obsojena na zivotarjenje na obrobju, daleč od oči kulturne javnosti, ki tovrstno umetnost ne pojmuje kot umetnost, temveč razvedrilni sund, nevredne vsa-krsne strokovne in drugačne pozornosti. Tudi ljubiteljska sčena zal ni veliko pripomogla, da bi se spremenilo mnenje »mainstream« kulturne javnosti. A tukaj nočem prati umazanega perila. Izjema te tragične sage je predvidena trilogija Varuhi skrivnosti Mateje Blazič. Mateja ima potrebno ozadje za visokoproračunsko izdajo knjiznega dela. Žal pa ji je spodletelo pri ustvarjalnosti, kajti dosedanji knjigi sta primerka klisejske otrosko- mladinske fantazije brez dodane vrednosti. Kako bo s tem projektom v bodoče? Spletno stran so ukinili, tretje knjige ni od nikoder, zato upravičeno sumim, da so pri MK projekt zaradi finančnih računov (beri: zaostril se je boj za subvenčije) zamrznili ali čelo ukinili. Januarja 2008 sem zagnal fanzin za svoj fantazijski projekt Vitezi in Čarovniki z imenom Jasubeg en Jered. Projekt je gostoval na največji regionalni prireditvi - Sferakon v Zagrebu. Ta se je kmalu vsebinsko razsiril. Ko je leta 2009 začasno umrla Neskončnost, je Jasubeg en Jered s pridobitvijo ISSN stevilke postal in ostal edini fanzin za ŽFF literaturo, film in kasneje sliko. Fanzin je bil nomi-niran za ESFS nagrado za najboljsi fanzin. Marča 2011 smo stirje avtorji ustanovili Drustvo ustvar-jalčev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah. Začeli smo z aktivno promočijo domače ustvarjalnosti. Sodelovali smo na tujih konvenčijah (Liburničon 2011 v Opatiji, Rikon 2011 v Reki, Istrakon 2012 in festival fantazijske knjizevnosti v Pazinu in Sfe- Gosta konvencije: Edo Rodošek in Vid Pečjak, starosti slovenske znanstvene fantastike. Najbolj črnoglede napovedi se niso uresničile - nekaj obiskovalcev je vseeno prišlo na otvoritev. PROGRAM KONVENCIJE DAT. URA SREDIŠČE SVETA Glavna dvorana LABIRINT Igralnica (v etaži) BRLOG Predavalnica SOBOTA, 3. 11. 2012 14:00 ZBIRANJE UDELEZENCEV 15:00 OTVORITEV KONVENCIJE IN RAZSTAVE SFF SLIK 16:00 OTVORITEV SLOVENIA PATHFINDER LODGE ♦ PATHFINDER ORGANIZED PLAY ♦ CALL OF CATHULU ♦ SPACE FUDGE (zaključek do 24:00) Drustvo ZVEZDNI PRAH Predstavitev delovanja 17:00 NOMINACIJE IN PODELITEV NAGRAD DREJČEK Drustvo ZLATI GOBLIN Predstavitev delovanja 18:00 Predstavitev novih knjig Zbirka ZVEZDNI PRAH 2012 Vitezi in čarovniki: VOTLINA SKRIVNOSTI Kritozoologija Predavanje Ines Cepin 20:00 druZabni VECER Call of Cthulhu - uvod v sistem (Timotej Rojko) NEDELJA, 4. 11. 2012 12:00 Predstavitev slik posameznih avtorjev ♦ PATHFINDER ORGANIZED PLAY ♦ SAVAGE WORLDS ♦ WARHAMMER SERENITY (zaključek do 17:00) Warhammer - uvod v sistem (Miljan Stojkovič) 16:00 Zrebanje SRECK srecelova 17:00 ZAKLJUČEK KONVENCIJE Hodnik — INFOPULT, akreditačije, srečke za srečelov, gradiva, malidar (prostovoljni prispevki) Razstava avtorjev / ilustratorjev - Gregor Gorsič, Gregor Loz, Mark Jordan, Robert Fister, Denis Polanč in Damijan Soveč. Mize za goste in razstavljalče. racon&Eurocon 2012 v Zagrebu). Prvič smo sodelovali kot država na Euroconu in prvič v samostojni Sloveniji smo prinesli domov ESFS nagrado za mladega avtorja (Aleš Oblak). Seveda v skladu ž zaprtostjo slovenske kulturne krajine ni o tem skoraj nihče pisal ali poročal. Tokom leta 2012 so se Zvezdnemu prahu pridružili se stirje člani in dobili smo častnega člana (dr. Vid Pečjak). Tako smo prisli do SiCon-a 2012. Dvodnevni festival ZFF SiCon se je dogajal v Mladinskem čentru Celje 3. in 4. novembra 2012. Organizirala sta ga Drustvo Zvezdni prah (avtorji) in KUD Zlati Goblin (igričarji namiznič). Prisli so tudi gostje iz Hrvaske (Sfera). Najprej smo imeli otvoritev konvenčije, zatem smo podelili Drejčkove nagrade za dosevke na področju spekulativnih umetnosti. Čeprav ni bilo veliko nominirančev oz. nominiranih del, je bil izbor zelo kvaliteten. Nagrade je podelil Drejček iz Pečjakove povesti Drejček in trije marsovčki. Razdelili pa smo jih tako: • Častne nagrade Edo Rodosek, Miha Remeč in Vid Pečjak za ustvarjalni opus. • Najboljsi avtor Andrej Ivanusa (ima zanrsko raznolik in bogat ustvarjalni opus). • Najboljsi magazin Joker (edini spremlja dogajanje na sčeni). • Najboljsi ilustrator Mark Jordan (za 5 odličnih naslovnič slovenskih ZFF knjig). • Najboljsi prevajaleč Bostjan Gorenč - Pikama (za odlične prevode Martinove sage in drugega). V ostalih kategorijah nismo podelili nagrad (najboljsa založba, najboljsi sčenarij, film, itd.) Nagrade za dosezke leta 2011/12 so sle takole: • Najboljsi fanzin Jasubeg en Jered—noviče iz Drugotnosti (najdlje izhajajoč obči fanzin s pisano paleto informačij in zgodb). • Najboljsa spletna stran - Slovensko tolkienovo drustvo Gil Galad (www.drustvogil-galad.si). • Najboljsi roman: Ales Oblak - Hisa dobrih gospodov (ESFS nagrajeneč). POROČAMO • Najboljsa povest: Andrej Ivanusa - Na koniči grajskega stolpa • Najboljsa kratka zgodba: Bojan Ekselenski -Casovni kredit • Najboljsa zbirka: Urban Klančnik - Sinergija V ostalih kategorijah nismo podelili nagrad. Za zaključek pa smo dodali se nagrade za spodbudo mladim avtorjem: • Martin Vavpotič (Cločkworks Warrior, steam-punk novela), • Marisa Ogris (roman Senče Niverona), • Sarah Jerebič (novela Kraljestvo noči) Po podelitvi se je začel redni program. Kot gosta sta bila prisotna tudi pomembna domača avtorja -Vid Pečjak in Edo Rodosek. Predstavili smo ZVEZ- Igralci namiznih iger v labirintu. Stojnice razstavljalcev. Pot v labirint je bila zelo zamotana kljub označevalnim tablam. Razstava slik šestih avtorjev fantazijskih risb. Ker je bila v MCC pred nekaj dnevi haloween party, je nekaj te dekoracije še ostalo na stenah in popestrilo našo prireditev. HHCja DNI PRAH 2012, letni zbir slovenske fikčije. Poleg mnogih domačih avtorjev smo v njem za popestritev gostili se gosta iz Belgije Franka Rogerja. Ob običajnosti smo imeli se domače piskote in srečelov. V nedeljo popoldne ob 17:00 smo kon-venčijo zaključili. Vse skupaj je sodelovalo okoli 50 obiskovalčev, gostov, avtorjev in igričarjev. Moj vtis SI.CON 2012 v Celju je bila nasa prva skupna izkusnja. Vsi smo se iz nje mnogo naučili. Nasa sče-na je zal neorganizirana in ni navajena na taksne dogodke. Taksna stvar mora nekaj časa ziveti, da se vtke v zavest ljubiteljske publike. Zavedam se, da nas čaka se dolga pot. K USPEHU SI.CON 2012 SO PRISPEVALI CINKARNA KUD ZLATI GOBLIN ZVEZD NI ** * MESTNA 0RCINA CELJE 4. ZFF ILUSTRATORJI NA SI.CON 2012 Pripravil Andrej Ivanuša 1FSLGQN 201 Gregor Lož, rojen 1983, je student ljubljanske akademije za likovno umetnost in oblikovanje smer slikarstvo. Ob ilustraciji je ze vec let aktiven tudi kot 2D animator. Sl.1 - LAST ARROW - digitalna tehnika, 2009. Mark Jordan, rojen 1979, je digitalni dizajner in oblikovalec ter ilustrator. Aktiven je na podrocju ilustracije od 17. leta. Profesionalno se z njo ukvarja od leta 2006. Veseli ga podrocje fantazijske, filmske in igricarske ilustracije. Priznanje za njegovo delo je ze dvakrat izkazala tudi zalozba Ballistic Publishing, ki vsako leto izdaja kultno edicijo Expose in Exotique, v kateri so objavljeni najboljsi avtorji fantazijske ilustracije na svetu. Doslej je ilustriral slovenske ZFF knjige Margit Belami: Obzidano mesto in Otok vracev, Dusan Dim: Oprostite vase zivljenje ne obstaja ter Bojan Ekselenski: Vitezi in carovniki — Indigo novi svet in Vitezi in carovniki — Votlina skrivnosti. Sl.2 -KARA RANGER - digitalna ilustracija. 1 2 3 Gregor Goršič, rojen 1978, je z ilustriranjem začel kot samouk. Nato se je zaposlil v podjetju Cocoasoft kot glavni oblikovalec mobilnih iger. Zadnja leta stopa po samostojni poti kot otroški ilustrator. Sl.3 - KING KLUBS - digitalna ilustracija, za igralne karte, 2007. Robert Fister, rojen 1972, kot ilustrator izdeluje slike majhnih in velikih formatov. Njegova področja dela so realizem in fotorealizem, znanstvena in fantazijska knjižna ilustracija, snemalne knjige za videoprodukcijo, risbe s svinčnikom velikega formata, pastel, specializiran je za portrete in akte. Uporablja digitalna orodja, obvlada pa tudi klasic-ne tehnike, kot so pastel, svincnik, voscenka, kreda, barvni svincnik in akrilna barva. Sl.4 - LONEE -svinčnik na papirju. Denis Polanc, rojen 1982, rise od kar pomni. Po poklicu je gradbeni tehnik, svojo likovno prakso pa je med studijem uporabil se za kiparstvo. Kot samouk se je naucil uporabljati rocno orodje in kot material uporabljal glino in les. Leta 2007 je ilustriral knjigo Vilindar. Za tehniko slikanja uporablja predvsem akril, akvarel, pastel in barvice. Sl.4 -MRAKIJENA ZAKLINJA (ilustracija epske pesnitve Vilindar), voščeni svinčnik na kartonu. Damijan Sovec, rojen 1970, profesor likovne umetnosti, zaposlen na OŠ Gornja Radgona. Aktivno se ukvarja s stripom, karikaturo, animacijo in ilustracijo. Švoje stripe je objavljal v stevilnih domacih in tujih casopisih in revijah ter na mednarodnih stripovskih razstavah in festivalih. Od leta 1994 do 2006 je bil redni honorarni sodelavec dnevnika Vecer, za katerega je tedensko risal eno-pasicne stripe (satiricno/ironicen komentar druz-bene stvarnosti), imenovane Šmeri razvoja. Te je kasneje izdal v dveh albumih Prva petletka (2000) in Simulacija kaosa (2004). Sl.6 - Zmaj Azbaj in vila Niška sta poletela za njimi v dolino (ilustracija knjige Čudovita potovanja zajca Rona), perorisba. \ * X I X 1 K 4 6 4 5 [(Tli FILMI, KINO, DVD 2,3/5 APOLLO 18 APOLLO 18 Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Dimension Films, Bekmambetov Projects Ltd. (BPL), Apollo 18 september 2011 Dolžina: 89 minut * PG-13 Režiser: Gonzalo Lopez-Gallego Scenarist: Brian Miller Igralci: Warren Christie, Lloyd Owen, Ryan Robbins, idr. Kratek opis Zgodovina pravi, da je na Luni zadnji pristal Apollo 17. A povem vam, da se krepko motite ... Zgodovinopisje pravi: Apollo 17 je zadnje Človekovo popotovanje na Luno. Ustvarjalci tega filma pa se s tem ne strinjajo. Niti se ne strinjajo, da so bili gor samo imperialisti iz ZDA. Iz Jeklenega neba vemo, da so bili gor nacisti, torej morajo zraven biti se Rusi. Kako to gre? Pričujoč film se je posnet v stilu Čarovnic iz Blaira - torej kot nekaksen kvazi dokumentarec. Leta 1974 naj bi izstrelili se eno misijo. Ta je imela posebno nalogo - namestitev posebnega radarja za nadzor nad Rusi. Seveda gre vse skupaj narobe. Pojavijo se nekaksni pajki in z njimi povezana bolezen. Nasa junaska astronavta naletita tudi na zapusceno rusko ladjo in zabava se razvije na predvidljiv nacin. To je to, kar se tice vsebine. Film je dolg (kratek?) okoli 70 minut. Igralce bomo hitro pozabili. Nekako odplesejo, odskace-jo in odkrulijo svoj delez. Tudi reziserski prijemi niso kaj posebnega. Sama scenografija je rea-listicno postavljena, a nam ser-virajo zoprno logicno luknjo. Temna stran meseca ne pomeni vecne noc, temvec stran, ki ni nikoli vidna z Zemlje in od tam nikoli ne vidijo Zemlje. Obregnil THERE S A r^EASO"J WE VE NEVER ÜO^JE BACK TC " 11' MOON. APOLLO IS 09.0z.11 bi se se ob druge logicne luknje, a vam ne bom kvaril zabave. Film je v vseh ozirih povpre-cen ali malce izpod povpreqa. Z nicemer ne presega zanra kvazi-dokumentarcev, je kratek in ne ponudi tiste pike na »i«, ki bi v tak film se kako sedla. Nakup lahko priporocam samo vsem najbolj zagrizenim fanom teorij zarote. Konkluzija in ocena Vsebina 0,8/2 Igra 0,5/1 Tehnična izvedba 0,5/1 Oprema paketa 0,2/0,5 Cena / kvaliteta 0,3/0,5 SKUPAJ 2,3/5 Zadovoljivo. O življenju, vesolju in sploh vsem www.andros.si/vesolje/ • podroben opis Sonca in planetov Osonqa, • nastanek in mehanika galaksij, • rojstvo, zivljenje in smrt zvezd, • bigbang, struktura vesolja in njegov konec, • o moznostih zivljenja na razlicnih planetih, • potovanja na Mars, izza meja Osonqa in se dlje, • pojmovnik, pojasnilo manj znanih pojmov, formule. 3,6/5 FILMI, KINO, DVD i NIBELUNSKI PRSTAN RING OF THE NIBELUNGS / CURSE OF THE RING Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Tandem Communications & Productions, VIP 2 Medienfonds TV-film 2004, DVD 27. 3. 2006 Dolžina: 184 minut * PG-13 Režiser: Uli Edel Scenarista: Diane Duane, Peter Morwood Igralci: Benno Furmann, Kristanna Loken, Alicia Witt, Max von Sydow, idr. Kratek opis Klasicni heroicni ep na televizijskem ekranu ž vsemi zgodovinskimi resnicami. Poznate Hobita in Gospodarja prstanov? Ce ne, berete napacno revijo. Veliki J. R. R. Tolkien se je za svoje najvecje delo obilno napajal pri pricujoci legendi. V nibelunskem prstanu imamo poseben mec, poseben prstan, carobne vescine, zmaja, vse skupaj zacinjeno z zgodbo o zvestobi, ljubezni, junastvu in za popestritev se pohlepu. Najprej bom kaksno razdrl o vsebini. Zacne se z obleganjem kraljevega gradu. Siegfried je se otrok, kraljev sin. Sasko obleganje pomeni konec kraljestva. A kraljica in zvesti vitezi uspejo resiti malega decka Siegfrieda iz obleganega gradu. Zadnje, kar stori mati za sina, je zrtvovanje. Siegfrieda najde kovac (vedno odlicen Max von Sydow). Vzgaja ga kot svojega sina. Siegfried postane kovac Erik. Fant odraste, postane vesc kovacije in tudi vih-tenja meca, kar ga nauci njegov novi oce. Na drugem koncu imamo kraljico Islandije, Brunhildo. Zenska je poleg tega, da je seksi (mokre sanje vzbujajoca Kristana Loken) tudi nepremagljiva bojevnica. Brunhilda in Erik prvic prideta skupaj, ko na zemljo pade meteor. Najprej se sfajtata, kjer Erik premaga Brunhildo, ta pa za nagrado v soju ognja razpre kraljevske noge. Fant se zaljubi, ona tudi. A gresta vsak svojo pot. Iz meteorske kovine si Erik naredi mec, a kraljestvo zacne nadlegovati zmaj Fafnir. Mnogi junaki so tepeni med poskusom uboja zmaja. Poskusi tudi Erik. Ker ima poseben mec, mu uspe sesuti zmaja, okopa se v njegovi krvi, ki ga naredi neranljivega in se polasti, kljub opozorilu duhov, nibe-lunskega zlata, katerega kronski dragulj je prstan. Nasploh je zgodba uzitna mesanica naravnega in nadnaravnega. Tako bogat, mocan in postaven moz pade v oci kraljeve princese Kremhilde. A svoje nacrte ima tudi kraljev komornik. In lahko se zacne pot junaskega padca. Vec vam nocem izdati, saj vam nocem uniciti uzi-tek pri gledanju. Igra glavnine igralcev je korektna, v skladu s pricakovanji. Glasba v ozadju sicer ni nek presez-nik, a na sreco tudi ni neka »one man band« pacarija. Posebni ucinki so korektni. Scenografije dvobojev (teh je kar nekaj) je dobro izvedena, ceprav je (logicno) kdaj malce pretiravanja. Zdaj pa teta konkluzija: Konkluzija in ocena Vsebina 1,5/2 Igra 0,7/1 Tehnična izvedba 0,7/1 Oprema paketa 0,4/0,5 Cena / kvaliteta 0,3/0,5 SKUPAJ 3,6/5 Polnomastni nektar. Skupna ocena je polnomastni nektar 3,6/5. Gre za navdusujoco izkusnjo, vredno nakupa. Cena je 17€ za paket - ce dvoplosckovni paket se kje dobite. Film je evropske produkcije, vendar po cudezu ni onecascen s klasicnimi fintami evropskega filma (druzbena kritika, trpljenje ipd.). DVD si lahko sposodite v knjiznicah in boljsih videotekah. Posezite po njem. FILMI, KINO, DVD NEVIDNO ZLO - POVRAČILO RESIDENT EVIL - RETRIBUTION Za vas gledal Bojan Ekselenski 2,8/5 Podatki o filmu Constantin Film International, Davis Films/Impact Pictures 14. september 2012 Dolžina: 96 minut * R Režiser: Paul W.S. Anderson Scenarist: Paul W.S. Anderson Igralci: Milla Jovovich, Sienna Guillory, Michelle Rodriguez, idr. Kratek opis Ma, saj veste o cem je govora v nevidnem zlu. Važno je, da Milla na oni svet spravi cim vec mrzkih stvorov. Nevidno zlo je najuspešnejša filmska fransiza, nastala na osnovi racunalniske igre. Pred nami je ze peti film fransize in vsi so delani po istem kopitu. Najprej smo imeli Resident Evil, sledil je Resident Evil: Apokalip-sa, pa Resident Evil: Izumrtje, sledil je Resident Evil: Drugo zivljenje in zdaj imamo Resident Evil: Povračilo. Biti najuspesnejsa fransiza na podrocju igrofilmov ni tako tez-ko, kajti znaten del produkcije, nastale na osnovi digitalne zabave, je kupcek driskastega kakca. Samo pomislim na vsem ljubega unicevalca licenc Uweja Bolla in ze dobim napad besa. Ja, tako slabo je. Kako izpade peta vaja Resident Evila? Pravzaprav je to film, ki je prvi med slabimi, oziroma je zadnji med dobrimi. Kaj to pomeni? Film ni biser, a zaradi odlicne izvedbe tudi ni podn. Pravzaprav je poklon racunalni-ski igri, saj bodo igralci igre pre- poznali mnogo njim ljubih trenutkov (prehodi med stopnjami, sefi ipd.). Kaj pa vsebina? Film ima tudi vsebina, ki definitivno ni literarna mojstrovina. Torej zgodba. Njena struktura je pravzaprav ofilman scenarij racunalniske igre. Nasa glavna fraca v spremstvu podpornih likov mora iz tocke A do tocke B in vmes resiti nekaj mimogred-nih problemov. Dogajanje je postavljeno v ogromen arkticni kompleks velekorporacije Umb-rela. Ta firma je v sluzbi dobicka terminirala skoraj celotno clo-vestvo. Pac kapitalizem na ste-roidih, ideal nase trenutne vlade. Najprej spremljamo, kako Umbrelini specialci sesujejo v Afterlifu resene ljudi. V nadaljevanju spremljamo sekvenco napada zombijev na mirno sre-dnjerazredno sosescino. Nazorno so nam pokazali, da je srednji razred odvecna tegoba na poti popolne vladavine uberka-pitalizma. Zatem sledimo Alice (Mila Jovovich), nasi glavni uni-cevalki kuzne zalege na njenem popotovanju od Litije do Cateza, pardon skozi »levele« igre, ups filma. Poleg venomer prisotne Mile Jovovich so nam zadegali tudi Michele Rodrigez, zraven so tudi preostali iz klape. Tako decve spoznajo svoje dvojnice, tovarno ljudi in seveda bizarnosti, ki jih izrodi bolestna sla za dobickom. Drek T-virusa je udaril tako mocno, da celo sef kor-poracije Umbrela spozna, da je vrag vzel salo. Alice je vrnil v Afterlifu odvzete jedijske moa, da se je lahko z malostevilno klapo resila na plano. Kmalu ugotovimo, da je v ventilator udarila res ogromna gora dreka ... Igra protagonistov je spodobna, pac v okviru moznosti scenarija. Posebni uanki so dobri, akcija je res slastna. Kamera je zabavna. Kaksen je 3D ne vem, ker v nasih kino centrih nismo delezni 3D verzije. Glede na reziserske prijeme, in primerjavo z AfterLife, pa je spodobna in res skoda, da smo delezni samo X in Y osi. Glasba je klasika fran-size, zvocni ucinki so korektni. Konkulzija je sledeca: Konkluzija in ocena Zgodba 0,9/2 Izvedba 1,0/1,5 Igra 0,5/1 Tehnična izvedba 0,4/0,5 SKUPAJ 2,8/5, kar predstavlja spodobno zabavo. Ni presežnik, zlasti, če iščete zgodbo, a tudi ni polomija. 3,6/5 FILMI, KINO, DVD KONAN BARBAR CONAN THE BARBARIAN Za vas gledal Bojan Ekselenski Podatki o filmu Nu Image Films, Millennium Films, Paradox Entertainment 14. september 2012 Dolzina: 113 minut * R Režiser: Marčus Nispel Scenarist: Thomas Dean Donnelly, Joshua Oppenheimer Igralci: Jason Momoa, Ron Perlman, Rose MčGowan , idr. Kratek opis Žnova je na delu pokončevaleč zlobnih čarovnikov in potrebnih čaro-vnič. Vazno je, da letijo glave! Kravatarji so zavohali, da je čas za vnovično vstajenje enega najstarejsih mamojebnih super junakov. Ja, govorim o Konanu, tej UMF mori vseh zlobnih čarovnikov in nedojebanih čarovnič legendarnih časov pred plavalnim mitingom Atlantide. Film je spačkan na osnovi istega notnega črtovja, kot legendarni Barbar z nekdanjim kalifornijskim guvernerjem v glavni vlogi. Takrat je barbar malo govoril, kajti Svarči je bil se sveze čezlu-zno meso in mu anglesčina se ni tako fino letela. Tokratni prisrčnez je Jason Momoa (odlični UMF Drogo Khal iz Igra prestolov). Vidi se, fant zna. Stephen Lang je odigral zlobnega čoprnika Khalar Žyma. Tipa se morebiti najbolj spomnimo iz Avatarja in hečno odbitih Mozje, ki so zrli v koze. V skladu z evangelijem krava-tarskih pridaničev morajo zraven biti se joskate potrebniče. Račhel Ničhols je odmigala Tamaro (dečvo po dobrem pomnimo iz zadnjega Start Trek in ne tako briljantnih G.I. Joe). Rose MčGown je upodobila zlo-bničo Marique (tudi ta dečva ima nekaj zabavnih vlog - Planet terorja ali Smrtno varen). Omeniti moram se Rona Peler-mana v vlogi Čonanovega očeta Čorina. Vse skupaj se začne lepega dne, ko se Conan rodi sredi bojnega meteza. Čimeria (Simeria ali kaj podobnega) je legendarna dezela, del Lemurije. Tam so pred davnimi časi sesipali zlob-kota, ki je hotel z ubermasko zavladati vsem veleblagovni-čam. Ker se vsi niso strinjali s taksnim monopolom, so ga premagali in masko razsekali na kosče. Mnogo kasneje se najde tiček Khalar Žym, ki misli, da lahko dobi masko. V enem od taksnih prihvatizačijskih podvigov stori veliko napako - prisili, da se Čorin fenta, da prezivi sin Conan. Logično. Kasneje Conan postane UMF pretepač, lopov ipd. - pač klasični barbar. A kmalu se odloči, da presteje zobe in rebra tipu, ki je povzročil samofentanje fotra. Žgodbe vam vse ne mislim razkriti, ker vam nočem odvzeti morebitnega uzitka. Žgodba je bolj ali manj ze nekajkrat videna. Na srečo ni prepolna logičnih in manj logičnih lukenj. Predstavlja pa klasično druzinsko sranje z vključenim masčevanjem, zlobno čaro-vničo in grdofrisnim nadzlob-čem. Malče je čelo ljubezenske zgodbe, na ravni vrtčevskih otrok. Igra vseh je bolj ali manj povprečna, saj sčenarij ne dovoljuje kaksnih posebnih tovrstnih vesčin. Žlasti stranski liki imajo globino lutk iz lepenke. Fantazijska dezela ni neka izvirna kreačija, pač (videnost)2. Glasbo boste prečej hitro pozabili, posebni učinki in maska so klasika, niso podn, a tudi ne prese-znik. Ždaj pa (o)krut(n)a konkluzija: Konkluzija in očena Vsebina 0,8/2 Igra 0,5/1 Tehnična izvedba 0,5/1 Oprema paketa 0,2/0,5 Cena / kvaliteta 0,2/0,5 SKUPAJ 2,2/5, Nepretresljiva povprečnost. Po svoje je kar prav, da ta Conan ni našel pot v naše kino centre. Če ga primerjam s klasiko s Švarcijem, mu zmanjka karizme. Švarci je pač Svarci. RETROMANIJA brez ocene MOJE IME JE BOND, JAMES BOND 50-LET OD PRVEGA FILMA Za vas se je spominjal Andrej Ivanuša V naslovu je zapisan stavek, ki ga Ze petdeset let poznajo mnoge generacije filmofilov. Letos je minilo prav toliko let od prve filmske upodobitve najslavnejšega agenta vseh časov. James Bond je literarni lik, ki ga je leta 1952 ustvaril angleski pisatelj Ian Fleming. Nastopa v petnajstih njegovih romanih in v dveh zbirkah krajsih zgodb. Prva knjiga Casino Royale je bila izdana leta 1953, nato si sledijo Live and Let Die (1954), Moonraker (1955), Diamonds Are Forever (1956), From Russia, with Love (1957), The Diamond Smugglers (1957), Dr. No (1958), Goldfinger (1959), For Your Eyes Only (1960), Thunderball (1961), The Spy Who Loved Me (1962), On Her Majesty's Secret Service (1963), Thrilling Cities (1963), You Only Live Twice (1964), Chitty-Chitty-Bang-Bang (1964), The Man with the Golden Gun (1965) in Octopussy and The Living Daylights (1966). Ideja za Jamesa Bonda je nastala v casu hladne vojne, ko sta nasprotni velesili Sovjetska zveza in Združene države Amerike vohunili druga drugo zaradi razvoja tehnologije in orozja. James Bond je karizmaticni agent Britanske tajne sluzbe MI6 s kodnim imenom 007 ter z licenco za ubijanje, ki potuje po eksoticnih krajih in s svojo iznajdljivostjo ob pomoci visokotehnoloskih naprav resuje groznje stabilnosti Britanskega imperija, oz. v zadnjih filmih tudi vsega sveta. »Iskal sem preprosto in dolgocasno ime,« je nekoc razlozil Fleming, ki je svojega glavnega junaka na koncu poimenoval po ornitologu Jamesu Bondu. Vzdevek 007 je dobil po stevilki avtobusne linije Canterbury-London, po kateri se je Fleming pogosto vozil. Bondova najljubsa jed so ume-sana jajca in kava, tako kot Flemingova. A tudi sicer je vgradil veliko lastnega znacaja v lik tajnega agenta. Po zagotovilih avtorja, je Bond rojen 11. 11. 1920 in je torej po horoskopu skorpijon. Vsekakor bi bil James Bond bolj ali manj obskuren lik iz srednje kvalitetnega vohunskega trilerja, ki bi ga se najbolje poznali ljubitelji tovrstne literature v Veliki Britaniji, ce ne bi Albert R. Broccoli in Harry Saltzman iz produkcijske hise EON Productions priredila sesto knjigo in pripeljala Dr. Noja Sean Connery George Lazenby Roger Moore na velika platna leta 1962. Tako so ustvarili eno najuspešnejših in najdlje trajajočih filmskih fran-siz vseh časov s 23 filmi. Zadnji v tej vrsti je bil prikazan 26. oktobra 2012 (v Sloveniji 31. 10. 2012). Naslov je Skyfall (Nebeski padec), glavnega junaka igra Ze tretjič Daniel Craig. Fleming je takrat v vlogi Bonda Zelel videti Davida Nivena, a so ga filmarji zavrnili. Nato je predlagal svojega bratranca Christopherja Leeja, ki pa ga zaradi osebnih vezi producenti prav tako niso Zeleli zaposliti. Obstajajo igralci, ki so vlogo Bonda zavrnili. Med njimi so Patrick McGoohan, ki se mu je zdel agent prevelik ženskar, Gerard Butler je bil mnenja, da bo ta vloga unicila njegovo kariero, Burt Reynolds in Clint Eastwood pa sta vlogo zavrnila, ker sta menila, da bi jo moral dobiti Britanec. Prvi je tako Bonda upodobil Skot Sean Connery. Skupaj je agenta igralo sest igralcev. Ob Conneryju so to se George Lazenby, Roger Moore, Timothy Dalton, Pierce Brosnan in Daniel Craig. Med ljubitelji bondijad se kresejo mnenja, kdo je najboljsi Bond. Vodita Sean Connery in Roger Moore, a za najslabsega nesporno velja George Lazenby. Sicer pa ga je igral samo enkrat, saj so tudi filmarji hitro ugotovili, da ni prava oseba za to vlogo. Prvi film je navdusil gledalce in zacela se je bon-domanija. Izkoriscajo jo multinacionalne druzbe, saj tekmujejo s ponudbami svojih izdelkov, ki jih naj agent uporablja. Na zacetku filma je uvodna pesem, ki velikokrat pristane na prvih mestih sve- tovnih glasbenih lestvic. Zato se mnoge glasbene zvezde »mecejo na kolena«, da bi lahko pisale glasbo za film. Prvo naslovno pesem je napisal Monty Norman. Pozneje so jo izvajala stevilna velika glasbena imena, na primer Duran Duran, Madonna, Sheryl Crow, Aha, Bono, Adele. V knjigah je Bond predstavljen kot strasten kadilec. Pokadi menda do 70 cigaret na dan. V filmih so morali to malo omejiti, se posebej, ko je kajenje postalo druzbeno nezazeleno. Connery je cigareto le tu in tam prizgal, Moore je raje puhal cigaro, a Craig sploh ne kadi več Bond v filmih vedno vozi prestizne in hitre avtomobile, ki mu jih njegov »prijatelj« s tehnicnega oddelka se posebej opremi z dodatnimi tehnolos-kimi »igrackami« in orozjem. Med drugim je vozil astona martina DB5, V12 vanquisha, lotus esprita, BMW Z8, BMW Z3, BMW 750iL, itd. V prvih petih knjigah, je Ian Fleming Bonda obo-rozil s pistolo Beretta 418. Nato je prejel pismo 31 -letnega Geoffreya Boothroyda, ki je bil bond-fan in strokovnjak za orozje, v katerem je ta zapisal, da je to »... damska pistola, ki moskemu ne priti-ce!« in »..., da bi ga ze lahko opremil z Walther PPK 7.65 mm«. Poslusal je njegov nasvet in v naslednjem romanu je Bond nosil novo pistolo. V filmu Dr. No pa prav tako! V vsakem filmu ima agent 007 drugo dekle (Bondovo dekle), ki je velikokrat »zaposlena« pri drugi tajni sluzbi. Seveda je ob tem se nekaj »prileznic«, skupaj jih je bilo v filmih vec kakor 100. Odlocitev, katera igralka bo dobila prestizno vlogo, zato nikoli ni lahka. Filmarji pri izboru ne hitijo in lahko bi rekli, da so doslej se vedno doka- Najlepše in »najboljše« Bondovo dekle - Ursula Andress. Tukaj je v znamenitem prizoru, ko v filmu prvič priplava na »veliko platno« kot kakšna morska sirena. Leta 1962 je ta prizor spravil v sanjarjenje mnoge moške po vsem svetu. Nedvomno je pripomogel k uspehu filma. zali, da imajo dober okus. Tako kot bond-fani tekmujejo v ocenjevanju kdo je boljsi Bond od Bonda, se prepirajo, kdo je dekle, ki bi jo najraje videli v svoji postelji. Bralci tabloida The Sun so v letu 2011 odlocili, da je bila najbolj seksi Ursula Andress, ki je leta 1964 igrala v Dr. No. Na drugem mestu je pristala Halle Berry (Umri kdaj drugic), na tretjem Claudine Auger (Thunderball), Eva Green (Casino Royale) in Denise Richards (Vse in se svet) pa sta zasedli cetrto in peto mesto. Vsekakor je legendaren prizor, ko v prvem filmu Ursula priplava iz vode kakor kaksna morska sire- na s skoljkami v rokah in nozem za pasom snezno belih bikink. James Bond se kot lik pojavlja se v vec stripih in racunalniskih igrah. Prav tako pa v filmskih parodijah. Opis v JeJ si je prisluzil, ker je nekako na meji znanstvene-fantasticne fikcije, saj so orozja vcasih »nemogoca« in fantazijska, prav tako kakor obsezne podzemne velezlocinske organizacije, ki strezejo s smrtjo demokraciji in »svobodnemu svetu«. Pa tudi nekatere vratolomije so tukaj le zato, da nas 90 minut zabavajo in odpeljejo v svet »tajnih agentov« in »svetovnih zarot«. Seznam uradnih filmov (produkcija EON Productions) # Naslov Leto Igralec Režiser Proračun filma (v US$) Skupni zaslužek, upoštevajoč inflacijo 1 Dr. No 1962 Sean Connery Terence Young 1.200,000 425.488,741 2 Iz Rusije z ljubeznijo (From Russia with love) 1963 2.500,000 555.909,803 3 Goldfinger 1964 Guy Hamilton 3.500,000 868.659,354 4 Operacija Grom (Thunderball) 1965 Terence Young 11.000,000 966.435,555 5 Le dvakrat se živi (You only live twice) 1967 Lewis Gilbert 9.500,000 720.388,023 Seznam uradnih filmov (produkcija EON Productions) # Naslov Leto Igralec Režiser Proračun filma (v US$) Skupni zaslužek, upoštevajoč inflacijo 6 V službi njenega veličanstva (On her majesty's secret service) 1969 George Lazenby Peter R. Hunt 7.000,000 513.445,231 7 Diamanti so večni (Diamonds are forever) 1971 Sean Connery Guy Hamilton 7.200,000 617.520,987 8 Živi in pusti umreti (Live and let die) 1973 Roger Moore 12.000,000 785.677,477 9 Mož z zlato pištolo (The man with the golden gun) 1974 13.000,000 426.826,774 10 Vohun, ki me je ljubil (The spy who loved me) 1977 Lewis Gilbert 28.000,000 666.367,656 11 Moonraker 1979 34.000,000 624.527,272 12 Samo za tvoje oči (For your eyes only) 1981 John Glen 28.000,000 481.005,579 13 Octopussy 1983 27.500,000 405.873,493 14 Od tarče do smrti (A view to a kill) 1985 30.000,000 316.186,616 15 Dih smrti (The living daylights) 1987 Timothy Dalton 40.000,000 362.876,056 16 Dovoljenje za ubijanje (Licence to kill) 1989 42.000,000 271.586,451 17 GoldenEye 1995 Pierce Brosnan Martin Campbell 60.000,000 499.954,330 18 Jutri nikoli ne umre (Tomorrow never dies) 1997 Roger Spottiswoode 110.000,000 465.588,535 19 Vse in še svet (The world is not enough) 1999 Michael Apted 135.000,000 504.705,882 20 Umri kdaj drugič (Die another day) 2002 Lee Tamahori 142.000,000 546.490,272 21 Casino Royale 2006 Daniel Craig Martin Campbell 150.000,000 640.803,677 22 Kvantum sočutja (Quantum of solace) 2008 Marc Forster 230.000,000 586.090,687 23 Skyfall 2012 Sam Mendes ? ? VOTLINA SKRIVNOSTI FANTAZIJSKI EP - VITEZI IN ČAROVNIKI Pripravil Andrej Ivanuša Gojii n Lkscknskl 1 u /jr ' I/i v Vitezi in Čarovniki Votlina Skrivnosti / m VIS. 4 I n \ ■ : v KifiSSPI V" f ■ Svet Vitezov in Čarovnikov Prvi slovenski sodobni fantazijski projekt se prične s predzgodbo Votlina skrivnosti. Ceprav avtor pred tem pripravlja se dve zgodbi Prevrat in Evangelij Marije iz Magdale. Kakor je sedaj videti, bo ep obsegal devet enot v sestih knjigah. Res obsezno delo! Kronolosko je prva zgodba Prevrat, ki se dogaja priblizno 2.300 let pred knjigo, ki jo tukaj predstavljam. Noveli z naslovom Votlina skrivnosti sledi prvi roman Indigo otroči, ki je bil izdan leta 2007. Tega pravkar prenavlja in bo predvidoma njegov drugi popravljen ponatis izsel v letu 2013. Noveli Žadnji boj Žeolije in Duhovi Alderverga sta časovno umesčena takoj za prvo knjigo. Osrednji roman bo v končni obliki obsegal stiri knjige. Ko bo avtor vse skupaj zaključil, bo k vsemu dodal se sedmo knjigo z naslovom Žbrane zgodbe iz Drugotnosti, kjer bo dodal kopičo dodatkov in gradiva na DVD. Ob tem naj bi izsla se Enčiklopedija Drugotnosti, kjer bi bili prikazani vsi pojmi iz tega bogatega sveta. Ce bomo, seveda, preziveli koneč sveta dečembra 2012. Votlina skrivnosti - osnovni opis Roman je dolg 210 strani in razdeljen na 19 poglavij. Izsel je v založbi PRO-ANDY, Andrej Ivan-sa, s.p. Maribor in v samozalozbi avtorja. Besedilo je lektoriral Žoran Peveč, knjigo je opremil Mark Jordan, prelom pa je delo Andreja Ivanuse. Knjiga je formata A5 in je vezana v trde platniče. Likovno se knjiga navezuje na roman Indigo novi svet, ki je bil prvič predstavljen v JeJ, stevilka 22 - mareč 2012. Mark Jordan je znova izkazal svoje mojstrstvo pri oblikovanju in izvedbi naslov-nič. V tem trenutku je najboljsi SF&F ilustrator pri nas, kar pove nagrada Drejček in trije marsovčki, ki jo je prejel na letosnji prvi slovenski konvenčiji SICON v Celju za najboljsega ilustratorja. Knjige ne bi bilo mogoče izdati, če ne bi vskočil kar avtor s svojim denarnim vložkom. Nekaj o vsebini Vsekakor vam čelotne vsebine ne izdam. Vendar nekaj malega le lahko povem. V zgodbi spremljamo angleska zvezdniska arheologa Neila Dičksona in Mary Smith pri odkritju neverjetne votline na območju znanega nahajalisča Kumrana. Sledijo dogodki, ki iz zvezdnikov naredijo preganjane zivali. Na oder stopijo skrivnostni Marijin red iz Magdale, se skrivnostnejsi katoliski Ordo Sančtum Spiritus, eksorčisti, tehnoloske agenčije, teroristične in prti teroristične skupine. Clovestvo se sreča s skrivnostjo vzporednega vesolja Drugotnosti. Tisto, kar je del mitov, nočnih mor in religije, stopi med ljudi in sprozi utelesenje Elejle, pekla na zemlji. Eto, zdaj veste o čem je govora v zgodbi. Tako na kratko! Ekselenski še enkrat dokazuje, da je mojster fantastične literature. Njegova fantastika si samozavestno podaja roko s stvarnostjo. (Edo Rodošek, ocena v knjigi Indigo novi svet) Kratke vsebine dodatnih zgodb V letu 2013 bosta predvidoma v skupni knjigi izsli dve zgodbi iz sveta Vitezov in Čarovnikov z naslovom Prevrat in Evangelij Marije iz Magdale. Časovno ti dve zgodbi opisujeta dogodke pred zacetkom sage. V zgodbi Prevrat spoznamo prvo zgodbo iz sveta Drugotnosti. To je svet, ki je z nasim povezan na poseben nacin. Tam je magija mogoca, tukaj pa ne. A svetova vplivata drug na drugega. Evangelij Marije iz Magdale je 'intrigantska' novela, ki se dogaja v jezusovem casu. Izhaja iz predpostavke: »Kaj, ce so dogodki, opisani v evangelijih kanona Nove zaveze, cista resnica?« Dobesedne prepise iz stirih evangelijev povezuje osupljiva zgodba, ki sokira z interpretacijo biblijskih dogodkov. V svet Jezusa Kristusa namrec vstopijo vilini, dva damejaha, kerkesi in ostala bitja iz Drugotnosti. Jezusova zrtev dobi nove pomene ... Zadnji boj Zeolije je kratka novela, ki se odvija mesec dni po dogodkih v Indigo otrocih. Spremljamo ogorcen boj Zeolije proti nepremagljivi premo-ci. V tej zgodbi spoznamo nekatere junake, ki nastopijo tudi kasneje. V knjigi, ki bo predvidoma izsla konec leta 2014 bo ob tej noveli v knjigi natisnjena se novela Duhovi Alderverga. Ta se delno prekriva z novelo Zadnji boj Zeolije. V njej spremljamo odpravo skupine, ki se je zacela v Indigo otrocih. Skupino sestavljajo severni vilin Amrokh Gideus, gozni vilin Lin Oroth, gozdarski poglavar Eldar, zeolski prestolonaslednik Han Zeolski in njegova spremljevalka, castnica in plemkinja Lena Pandewar, pa tudi cloveski carovnik Arcus. V knjigi Indigo otrocih smo jih zapustili v Ozunju, kot pravijo zapusce-nim in divjim zahodnim dezelam cloveskih kraljestev. Prebrali boste, kaj se jim je tam pripetilo ... Potem so tukaj se stiri knjige iz sage Vitezi in Čarovniki. Prva je Indigo otroci in je prvenec. Zgodba govori o vzponu Vzhodnega cesarstva, temne sile Elejle in udejanjenju Mesaraha v telesu povprecnega celjskega srednjesolca Borisa. Dogaja se leta 2065 ... Indigo novi svet se dogaja tri leta po dogodkih v Indigo otrocih ... Boris in Lucka koncujeta prvo stopnjo studija. A med prvomajskimi prazniki strasni Vladar, utelesenje Elejle znova udari. S spretno izpeljanimi spletkami kaoticna strahota grozi, da celoten Univerzum Zemlje in sveta Drugotnosti zavije v temo in suzenjstvo. Spletke znotraj spletk zadenejo v samo srce boja proti zlu. Tretji in cetrti del tetralogije Vitezov in carovni-kov imata pomeljiva naslova Indigo pekel in Indigo raj. Sicer sta to samo delovna naslova, ki se lahko pred izidom se spremenita. V tretjem delu se zdi, da bo crna sila zagrnila oboje svetov, tako Dru-gotnost kot tudi Zemljo. A v cetrtem delu se seveda vse razresi. Prvi slovenski sodobni fantazijski projekt VITEZI IN ČAROVNIKI Svet Vitezov in Čarovnikov bo v koncni obliki obsegal: . Zgodba PREVRAT (2014) . Zgodba EVANGELIJ MARIJE IZ MAGDALE (2014) • Vitezi in Čarovniki - VOTLINA SKRIVNOSTI (2012) . Vitezi in Čarovniki (1) - INDIGO OTROCI (2007, 2013) • Zgodba ZADNJI BOJ ZEOLIJE (2013) • Zgodba DUHOVI ALDERVERGA (2013) • Vitezi in Čarovniki (2) - INDIGO NOVI SVET (2011) • Vitezi in Čarovniki (3) - INDIGO PEKEL • Vitezi in Čarovniki (4) - INDIGO RAJ VlTfigjf J* OtROVMhl VdAlNA II-Tin IFku'lflirtfii yjffl M Iotmi Knjige in zgodbe oznacene s poudarjeno pisavo, so ze izsle, drugo je v pripravi. O svetu Vitezov in Čarovnikov je vec zapisano na internetnih straneh www.vitezicarovniki.com. Na portalu je mogoce prebrati dodatne zgodbe, spoznati vilinscino, zgodovino Drugotnosti in si pretociti se druge zanimive vsebine. VITEZI CrVRQVNwd !!. ij Sil^l Swi i 4 / V, ZVEZDNI PRAH 2012 LETNI ZBIR SLOVENSKE FIKCIJE Pripravil Andrej Ivanuša Spremna beseda urednika zbirke ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikci-je je po dolgih letih ponoven poskus, da na enem mestu zberemo letni prerez slovenske kratke fik-cijske proze in poezije. Prav tako kot je drustvo ustvarjalcev spekulati-vnih umetnosti ZVEZDNI PRAH iz Maribora poskus, da se zberemo avtorji in poskusimo sami s svojimi mocmi in idejami znova oziviti tovrstno sceno v Sloveniji. Tretjega in cetrtega novembra 2012 je bila po dolgih letih v Celju organizirana konvencija ljubiteljev in avtorjev te vrste literature z imenom ŠI.CON 2012 CELJE. Ob tem smo pozvali avtorje, da nam posljejo svoja kratka besedila in pesmi. Nastala je kar obsezna zbirka bolj ali manj uspelih del. Nekaj smo jih zaradi neprimernosti zavrnili, nekaj pa jih zaradi obseznosti nismo mogli uvrstiti in bodo zal morala pocakati na drugo priloznost za objavo. Na koncu zbirke smo objavili se zgodbo gosta iz Belgije Franka Rogerja. Bralce opogumljamo, da se po prebranih zgodbah, se sami lotijo pisanja kaksne vznemirljive fantazijske zgodbe ali krvave vampirscine in nam jo posljejo v objavo. Nekaj jih bomo objavili na nasih spletnih straneh www.zvezdni-prah.si, nekaj jih bomo natisnili v Fanzinu za fantazijo, znanstveno fantastiko in horor ter svet Drugotnosti JAŠUBEG EN JERED (novice iz Drugotnosti) ali v naslednjem Letnem zbiru slovenske fikcije ZVEZDNI PRAH 2013. Pisite nam na elektronski naslov: info@zvezdni-prah.si. Ce ne boste napisali zgodbe, pa z nami podelite vsaj navdusenje nad zgodbo, ki vam je bila najbolj vsec. Kratek opis z oceno Edo Rodošek ◊ VESOLJSKA SFINGA Kratka, a napeta zgodba z zanimivo »biolosko« idejo. Šodi v kategorijo ZF in je blizu Marsovskim V tJgE jj ■ c ZVEZDNI PRAH 2012 "letni zbir slovenske fikcije v : i- kronikam Philipa K. Dicka. Na videz preprosta pripoved o dveh lovcih na planetu Cetus se skoraj spremeni v grozljivko. Cloveska kolonija pac skusa preziveti sredi tujskega okolja, kjer jim njive uni-cujejo domacijski rastlinojedci in grozijo domacij-ski plenilci. A narava na planetu Cetus se jim ne pusti kar tako pokoriti. Ocena 4,5/5,0 KAZALO Edo Rodosek 0 VEŠOLJŠKA ŠFINGA Vid Pecjak 0 PODOBE IZ PRIHODNOŠTI Andrej Ivanusa 0 VANDROVEC Miha Mazzini 0 CAKAJOC V WINNEMUCKI (JEZUŠ II) Tanja Mencin 0 KAZNILNICA PLANET NIC Tanja Mencin 0 3 PEŠMI Bojan Ekselenski 0 ZVEZDNI OTROK Miha Pleskovic alias Lucas Kane 0 KONEC POTI? Nejc Kavka 0 ŠPOPAD FRENGLOV Uros Potocnik 0 ŠOLFFEGIO Oneya B. Rajsel 0 MAVRIČNO LETO 2013 / 3013 Primoz Jenko 0 OGRLICA Z BIŠEROM Majda Arhnauer Šubasic 0 NEPORAVNAN DOLG Tamara Zaner 0 MIŠLI Frank Roger 0 KRIOPIKNIK (prevod Martin Vavpotic) Vid Pečjak ◊ PODOBE IZ PRIHODNOSTI (Rodbina Steinberg) Sonce, radiacija, smetisce, smog, voda-voda so naslovi kratkih pripovedi znotraj okvirja zgodbe. Ta sodi v kategorijo kataklizmicne bodocnosti in je ekolosko-aktivisticno naravnana. Vsekakor je Vid Pecjak odlicen pripovedovalec, ko postavi protagoniste v polozaj, da s svojo osebnostjo resujejo teza-ve. V prvi druzina napeto pricakuje videnje sonca po desetih letih nepredirne oblacnosti. V drugi babica po nesreci zaide na radiacijsko podrocje. Tretja epizoda prikazuje oceta in sina, ki brskata po smetiscu in isceta uporabne predmete. V cetrti glavni junak dozivi napad strupenega smoga. Na koncu se znajdejo vsi na colnu sredi biblijske poplave. Ob tem sem se zamislil, kako bi moja druzina ravnala, ce bi se nam zgodilo kaj podobnega. Ocena 4,2/5,0 Miha Mazzini ◊ ČAKAJOČ V WINNEMUCKI (JEZUS II) Zanimiv pogled na temeljno krscansko verovanje in na bozjega sina. Zanimivo izpeljana zgodba, ki nas potegne vase. Tudi ideja, da smo ljudje na splosno »dobri«, izvenzemeljski (iz katerekoli dimenzije pac prihajajo) pa »slabi«. Oziroma, da se njihovi »laboratorijski kunci« obnasajo drugace, kot pa si to Oni predstavljajo. Ker sem racionalen tip, sem se ob tem spraseval, kaj pa je njihov motiv, kaj je racionalna podlaga za dejanja Drugih, kaksna je ta njihova »kazen« in zakaj. Ocena 4,2/5,0 Tanja Mencin ◊ KAZNILNICA PLANET NIČ Pravzaprav je skoda zanimivega uvoda v zgodbo, ki je bil poslan kot zakljucena celota. Ceprav besedilo boleha za opisovanjem in pojasnjevanjem (saj vsi vemo, kako je narejena vesoljska obleka!), je obetalo, da bomo do konca dobili vsaj kratko pojasnilo o tem, kaj glavni junak sploh dela tam. Saj, prisel je kot novinar, ki pise reportažo, a v besedilu je veliko namigov, da ima se nek drug namen. A o njem ne zvemo nicesar. Zgodba je pravzaprav njegovo porocilo o prvih vtisih obiska planetne kaznilnice, prvo bivanje v bivalniku za obiskovalce in obrok v zaporniski jedilnici. Nato pa vse skupaj nekako nezakljuceno obvisi v zraku. Upam, da bo avtorica zgodbo nekoc pripeljala do nekega zakljucka in ob tem se malo obrusila robate vogale. Ocena 3,2/5,0 Bojan Ekselenski ◊ ZVEZDNI OTROK Zanimiva domislica o tem, da je otrok prisel z Zvezde. Vsaj tako trdi o sebi. Zgodba je kratka in s preobratom na koncu, ki nekako pojasnjuje to, kar trdi majhen otrok. Ocena 3,6/5,0 Miha Pleskovič / Lucas Kane ◊ KONEC POTI? Eno stran dolga pripoved je pravzaprav bolj raz-misljanje o vlogi nasega obstoja tukaj v Vesolju in nasega polozaja znotraj cloveske vrste kakor pa zakljucena zgodba. Sem pa vse skupaj moral dvakrat prebrati, da sem razumel bistvo. Ocena 3,0/5,0 Uroš Potočnik ◊ SOLFFEGIO Zanimiva domislica o vecdimenzionalnosti vesolja. Na pozabljenem planetu glasbeniki odlo-cajo o usodi vesolja in zgodi se, da ves orkester zboli za »prehladom«, kar se usodno odrazi na strukturi nasega vesolja. Zabavno branje in dobro napisana zgodba, ki potrebuje le malo brusenja. Ocena 3,8/5,0 Oneya B. Rajšel ◊ MAVRIČNO LETO 2013/3013 Zgodba na zanimiv nacin varira temo o koncu sveta 21.12.2012 in se tisoc let kasneje (ceprav je to fikcija glavne protagonistke). Zgodba je mestoma ohlapna in ne dovolj dosledna, vendar to ne moti pri branju. Ocena 3,8/5,0 Tanja Mencin ◊ 3 PESMI Tamara Zaner ◊ MISLI Ja, res je. Poezijo je potrebno meriti z drugimi vatli. Pesmi je tezko tlaciti v kategorije in vse stiri tudi neposredno nimajo kaj dosti skupnega z ZF&F. Zakaj so potem sploh v letnem zbiru? Tam so predvsem zato, da spodbujajo poete, da vseeno posljejo tudi pesmi in morda katero napisejo v kaksnem nadrealisticnem slogu, ki je blizji speku-lativnim zanrom. Vse stiri nas potiskajo, da razmislimo o sebi, o svojem bivanju in o prostoru pod soncem in znotraj cloveske vrste. Ocena - brez ocene. Za naslednjic so ostale se ocene zgodb: Primož Jenko ◊ OGRLICA Z BISEROM, Majda Arhnauer Subašič ◊ NEPORAVNAN DOLG in Frank Roger ◊ KRIOPIKNIK (prevod Martin Vavpotic). NEJC KAVKA - SPOPAD FRENGLOV Ocenil Bojan Ekselenski Prijetno sem bil presenečen, ko sem dobil v roke novelo Spopad Frenglov dijaka Nejca Kavke. Prav ste prebrali. Nejc Kavka sodi v novi val slovenskih ustvarjalcev spekulativne proze, ki so svoje delo koncali v dijaskih letih. Postavljam ga ob bok Martina Vavpotica, Barbari Cibej, Marisi Ogris, Sarah Jerebic in Alesa Oblaka. Kaj nam prinasa spopad Frenglov? Zgodba o sinovem mascevanju smrti oceta, »kvestu« proti zlobnemu kraljestvu in zlobec, ki to ni videti, je lepo speljana, ponuja dovolj napeto branje, da si na koncu zzelis se kaksen zalogaj. Liki so dovolj zivi, vsak od njih ima nekaj karizme in predvsem niso cisto crno beli. Avtor se ne zapleta v nepotrebna opisovanja, ne servira nam moralnih litanij in nas ne mori s sterilnim jezikom. Opisi bitk so logicni, kar je dobro. Seveda se vidi, da Nejc se nima veliko zivljenj-skih in pisateljskih izkusenj. Zgodba je ze v osnovi videna, a to itak ne more biti zamera. Liki so obca-sno idealizirani, vcasih se mu zgodi kaksna drobna nelogicnost, zakljucek bi bil lahko malce bolj intrigantski in slog se mora popiliti. A to so malenkostne zamere vsega navelicanega prdca mojega kalibra. Zgodba cisto polnopravno sodi v ZVEZDNI PRAH 2012 - letni zbir slovenske fikcije. Konkluzija in ocena Zgodba 2,9/4 Izvedba ideje 0,7/1 VSEBINA 3,6/5 DOBRA BRALNA IZKUŠNJA Skupaj ocena je polnomastnih 3,6, kar pomeni zelo dobro bralno izkusnjo. Zgodbo sem ocenjeval z odraslimi vatli, kar je se dodatno priznanje mlademu Nejcu. Iskreno upam, da bo nadaljeval s pisanjem, saj se v njem skriva talent za podajanje viteskih in najbrz tudi drugih zgodb. Portert Nejca Kavke (o njem je bilo opisano več v JEJ 22, marec 2012) <> ZAZNAVANJE ENERGIJE ZEUSS BEZANYALIAS VINKO ŠKRABAN Intervju vodil Andrej Ivanuša Zeussa sem srečal na svoji poslovni poti. Nekega dne sva se med drugim pogovarjala tudi o življenju izven Zemlje. V pogovoru je dejal, da se je sam že srečal z Nezemljani. Njegove trditve so zvenele smiselno in trdno, kar me je pritegnilo. Odločil sem se, da pripravim intervju z njim. Dejal si, da zaznavaš energijo soljudi. Kako? Ne znam pojasniti natancno. Cutim energijo clo-veka, ki je v moji blizini. Vem, kako se pocuti, saj to zaznavam skozi dobro in slabo energijo, ki prihaja od njega. Na nek nacin lahko povem ali je bolan. Tudi njegovo bolecino cutim in vem, kje ga boli. Kdaj si spoznal, da imaš takšen poseben čut? Ze, ko sem bil majhen otrok, sem nekako vedel, da obstaja se nekaj več Zavedal sem se dolocenih povezav z nekom iz tega vesolja, lahko pa tudi iz drugih prostorov. Cutim neko bit, ko pride in ko gre. Ko je ali so 'drugi' v moji blizini, zaznavam povezavo, neko energijo. Tezko opisem vse skupaj, to sem povedal le priblizno. Na zacetku sem bil preprican, da to vsi delajo in nisem mislil, da sem kaj posebnega. Ko sem odrasle spraseval o tem, sem doumel, da drugi ljudje tega ne zaznavajo. Kakšne so bile tvoje prijetne in neprijetne izkušnje? Ze kmalu sem spoznal, da mi nekateri lahko tudi skodujejo. Tudi strah me je bilo. A sem vedno cutil moc v sebi, da jih lahko odvrnem in pocasi tudi premagal strah. Pred kratkim mi je mama rekla, da sem ji, ko sem bil star leto dni in pol, prinesel caj, ker je bila bolna. Pri tem mi tega nihce ni narocil. Nekako sem zacutil njeno bolezen. Iz svoje sobe v nadstropju sem odsel po strmih stopnicah v kuhinjo, pristavil prucko k stedilniku in ji skuhal caj. Potem sem ji ga odnesel v spalnico. Mogoce je to zato, ker sem rojen leta 1977, to je eno od prvih let rojstev indigo otrok, kot jim pravijo. Mislim, da so se taksni kot sem sam. Da lahko opravljamo komunikacijo z 'drugimi', nekako telepatsko, custveno. Ko sem 'drugim' zastavil vprasanje, sem vedno takoj dobil jasen in razlocen odgovor. Te je zanimalo od kod so in kaj so? Ne, o tem se ne pogovarjamo, bolj o stvareh z globljim pomenom. Na primer, kako funkcionira energija, frekvenca, kako delujemo ljudje, o odpravi starih vzorcev misljenja clovestva, kako bi lahko bolje funkcionirali, o sirjenju zavesti in energije. Vsekakor, nismo sami. Ste se kdaj pogovarjali o bodočnosti? Ne, le o moji vlogi tukaj. Kaj je tvoja vloga? Ni tocno dolocena, meni je prepusceno, da se odlocim. Kaksno leto ali dve nazaj sem bil pod nadzorom. Zato sem imel v zivljenju tudi dolocene tezave. Ko sem si zadal pomemben cilj, se ni ures-nicil. Moja pot je bila ovirana, zrusena. Kakor, da bi me blokirali. Zakaj? Ne vem pravega razloga. A zdaj ne vec, ker sem jih energetsko nadvladal, zdaj, v tem trenutku nimajo kontrole nad menoj. Vedno sem hitro razumel, kako stvari delujejo. Zdaj je se lazje. Zdi se mi kakor, da bi imel doloceno predznanje o stvareh. A sedaj moram opisati se 'tisti dogodek'. Je zelo pomemben. Pred casom je bilo, v Piranu, ko smo bili na poa-tnicah. Lezal sem v lezalniku na terasi neke hise. Nisem nic pametnega pocel, sem se sonal in malo razmisljal, ko sem nenadoma zagledal oranzno K J F INTERVJU kroglo, ki je priletela s strani. Z vzhoda, ce se prav spomnim. Ni bilo zvoka, samo je priletela in cik-cakasto padla v morje. Zanesljivo ni bila zemeljskega izvora. Take tehnologije mi se nimamo. Takole cik-cakasto je letela in pljusnila v morje. V trenutku sem obcutil veliko sreco, saj sem jih pri-cakoval ze vse življenje. Potem ... Kaj vem, kaj je bilo potem. Ampak, ko sem se vrnil, sam povedal mami, kaj sem videl. Zanimivo ... Mama mi je odvrnila, da je ona nekoc, se pred mojim rojstvom, videla dve taksni oranzni krogli. Ustavili sta se nad njo, lebdeli mogoce kaksno minuto nad njeno glavo, nato pa sta odleteli naprej. Mislim, da jih lahko vidijo samo doloceni ljudje, ki so izbrani na nek nacin. Mogoce tisti, ki imajo energijo na doloceni visoki ravni. Šest mesecev kasneje, ko sem videl oranzno kroglo, ki je pljusknila v morje, je sledil naslednji 'dogodek'. To je bilo v Belem krizu nad Portoro-zem. Popoldan sem prisel domov, si pripravil vecerjo, malo sem gledal TV in se pred spanjem se stusiral. Nic nenavadnega! A ko sem legel v posteljo, sem postal paraliziran. Zavedal sem se svojega obstoja, a bi sem otrpel. Zavedal sem, da je nekdo od zunaj vplival name. Cez nekaj casa je 'nekaj' prislo v mojo sobo, pravzaprav se je pojavilo v njej. Cutil sem, videl pa ne. Trudil sem se odpreti oci in le z velikim naporom mi je uspelo, da sem priprl veke. Tam je bila nekaksna naprava, ki pa ni bila mehanska, oziroma iz kovine, temvec je bila 'ziva materija'. Bila je temno-zelena, sluzasta in slisati jo je bilo kakor kaksna umetna pljuca. Ko sem bil cez nekaj trenutkov kasneje v vesolju v nekaksnem 'balonu', sem razumel, da je ta naprava nekaksen transporter - teleporter. Gledal sem doli na Zemljo, ki se je vedno bolj oddaljevala. Cutil sem telo, moje funkcije so bile vsaj petkrat boljse. Zavedal sem se vsakega sestavnega dela svojega telesa. Da sem tam, da niso samo sanje, videl sem svoje bistvo, skoraj bi lahko rekel, da sem cutil vsako celico svojega telesa. Moje telo je delovalo na mnogo visjem nivoju. 'Balon' se je gibal stran od Zemlje. Izza sebe sem slisal delovanje nekega stroja. Radovedno sem pomislil, da se obrnem in pogledam, kaj je to. A ze, ko sem si zazelel, so me ustavili. Nisem se mogel premakniti, kakor da je nekdo pritisnil na gumb 'stop'. V glavi sem razumel, da mi dopovedujejo, da sem prevec radoveden in da ne smem vse videti. Izven balona sem videl nekaksno velikansko 'cev', ki se je vila iz nicesar proti Zemlji. Bila je kakor velikanska roka, ki v dlani drzi vso Zemljo. To je, kot sem razumel kasneje, nekaksen 'energetski kanal', ki vpliva na nas planet 'Drugi' imajo vpliv na zivljenje na Zemlji, na vse zivali in rastline ter seveda tudi na ljudi. Seveda imamo svojo voljo, a le v okviru zadanih parametrov. Takrat sem prvic resno komuniciral z njimi. Povedali so, kaj moram doseci v zivljenju, kaksne so moje naloge, poti, ki so mi na voljo. Nic neposrednega in konkretnega, so le usmeritve. Nato sem bil znova nazaj, v postelji. Paraliza je popustila in bil sem zadihan, prestrasen, vesel, ... Kaksni dve uri sem potreboval, da sem prisel k sebi. Ko sem se obrnil na bok, sem zacutil nekaj v grlu. Kakor, da je nekaj vsajeno vanj. Za mnoge stvari sem potem izgubil dar govora, dolocenih besed ne morem vec prav spraviti ven iz sebe. Mogoce je to kontrola, kaj smem povedati in kaj ne. Seveda sem svojo zgodbo poskusil poslati razli-cnim revijam in casopisom. A ko jo posljem, se vedno kaj zgodi. Sredi posiljanja mi zamrzne racu-nalnik, posta se zgubi, itd. Saj so mi dali vedeti, da so zascitniski. Karkoli ze bo, mi bodo vedno stali ob strani in mi pomagali. Vedno znova mi dajo se dolocene smernice, kako naj postopam. Kako so bili videti? Imeli so nekako trikotno glavo, bili so manjse rasti, glava je bila zelo velika napram telesu. Roke so bile zelo male in so le malo strlele iz telesa. Oci imajo crne, srednje velike. Ne tako velike kot v filmih prikazujejo izvenzemeljske. Nosne luknje so kar na obrazu, imajo majhna usta z drobnimi, a ostrimi zobmi. Z vsake licnice jim visi nekaj, kar je podobno lovki. Vem, le nekaj sekund sem potreboval, da sem razumel, lovke so bistvene za njihov obstoj, z njimi se hranijo in zaznavajo. Kakšna je situacija sedaj? Pred kaksnim letom dni in pol, so 'drugi' zadnjic vzpostavili stik z menoj. Dali so mi vedeti, da sem dobro opravil naloge do takrat in dosegel, kar sem moral. Dejali so, da lahko nadaljujem pot. Na izbiro so mi dali moznost, da stopim »v visjo sfero«. Kar pa bi zame pomenilo dejansko in fizicno smrt na Zemlji. To pa nisem zelel. Cutim, da moje delo tukaj se ni koncano. Strinjali so se z mojo odlocit-vijo. Sedaj je moje zivljenje zares samo v mojih rokah. Kar delam, mi vse uspeva. Tudi cutim tako, da sem samo-svoj, tako duhovno kot tudi energetsko. Ko se sam odlocim, da bom kaj naredil, me nihce ne ovira. Kako se ti je s tem spremenilo življenje? Padel sem v obdobje mocnega duhovnega razvoja. Pricel sem brati knjige s tega podrocja, sprejemal nauke, absorbiral vse to znanje, ki mi je postalo dostopno. Med spanjem in budnostjo je pod-rocje v katerem vidis dolocene stvari in se lahko preselis v dolocene dimenzije. Vidim energije in se lahko povezem z razlicnimi svetovi. Vendar pa to ni popolnoma brez nevarnosti. Obstaja nekaj, kar imenujem ' crna masa energije' in jo vidim kot nekaksna vrata v prostoru. Enkrat je nekaj prislo skozi in se uleglo name. Poskusalo je izcrpati mojo energijo. Boril sem se, da me ne izsesa. A so prisli 'drugi' na pomoč Z moje desne strani se je pojavila 'bit' v obliki starega sivega moza. Mogoce je bila podobna liku grskega boga Zeusa, ne telo, bolj glava. Zaznal sem »ne skrbi« in so nekako odgnali to 'crno maso'. Cez nekaj mesecev so prisli se 'drugacni' in me povprasali, ce bi zelel sodelovati z njimi. Zanimalo me je, kaj ponujajo. A so ob tem vprasanju kar izginili. Videl sem jih vizualno, a tudi zaznal z energijo. So ti dali vedeti, da je še kakšen tebi podoben človek v tvoji bližini, recimo v Mariboru? Ne, niso. Vem, da so taksni ljudje, ki so pripravljeni za sprejemanje energije. Da vedo, da je vec nivojev in lahko te ravni tudi dosezejo. Taksni bodo zagotovo slej ko prej vzpostavili stik. Hvala za čas in odgovore. Želim ti obilo uspeha v tvojem življenju. Upam, da bova ostala v stiku in se še kdaj pogovarjala o tej temi. Morda bomo kmalu vsi prešli v stanje višjega zavedanja in prešli na naslednji energetski nivo. MAVGLI - DEČEK IZ DŽUNGLE JOSEPH RUDYARD KIPLING, PORTRET Pripravil Andrej Ivanuša Joseph Rudyard Kipling je angleški pisatelj in pesnik, ki je bil rojen 30. decembera 1865 v Bom-baju (Mumbaju) v Indiji, umrl pa je 18. januarja 1936 v Londonu v Angliji. Najbolj je znan po otroški knjigi Knjiga o džungli (1894), indijskem vohunskem romanu Kim (1901), pesmih Gunga Din (1892) in If— (1895) ter stevilnih krajsih zgodbah. Leta 1907 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Takrat je znan predvsem kot pesnik. Ob prejemu nagrade je bil star 42 let in je s tako se do danes najmlajsi prejemnik te nagrade. Zavrnil je stevilne prestizne nagrade in tudi plemiski naziv. Njegov oče John Lockwood Kipling je bil učitelj v krajevni umetnostni soli Jeejeebhoy in kasneje direktor muzeja v kraju Lahore. Materi je bilo ime Alica (rojena MacDonald). Stric po materini strani je bil slikar Edward Burne-Jones, drugi pa politik Stanley Baldwin. Svoje nenavadno osebno ime je dobil po jezeru Rudyard (Staffordshire), ob katerem so se njegovi starsi zaročili. V starosti sestih let je prisel v Veliko Britanijo in zivel pri skrbnikih. Solo je obiskoval najprej v Southseaju in kasneje »United Services College« v Devonu. Leta 1882 se je vrnil v Lahore v sedanjem Pakistanu, kjer so ziveli njegovi starsi. Najprej je delal kot urednik pri lokalnem časopisu in začel pisati liriko in zgodbe. Od sredine 80. let 19. stoletja je prepotoval Indijo kot dopisnik časopisa The Pioneer, ki je izhajal v Allahadu. Takrat je začel pisati in objavljati svoja dela. Do 1888 je objavil sest zvezkov z kratkimi zgodbami, med njimi tudi Soldiers Three. Ena od zgodb iz tega časa je Mož, ki je želel postati kralj (The Man Who Would Be King). Po tej predlogi je bil 1975 posnet film s Seanom Conneryjem in Mičhae-lom Cainom v glavnih vlogah. V letu 1889 se je vrnil v Veliko Britanijo in se naselil v Londonu. K njegovim knjizevnim prijateljem in podpornikom sta spadala tudi Henry Rider Haggard in Henry James. Kmalu je postal znan zaradi realističnih zgodb in pesmi, v katere je mojstrsko integriral ritem pogovornega jezika in sleng, na primer pri vojakih. Njegova lirika je močno vplivala na Bertolta Brechta. Njegov prvi roman Luč, ki je zatajila (The Light that Failed) je izsel leta 1890. Ena od njegovih najbolj znanih balad je Balada o vzhodu in zahodu (The Ballad of East and West). Leta 1892 se je poročil s Carolino Balasteir, katere brat, ameriski pisatelj, je bil njegov prijatelj. S soprogo je naslednja stiri leta zivel v ZDA. V tem času je začel pisati knjige za otroke in mladino, med drugim zelo znano delo Knjiga o džungli (The Jungle Book) in Druga knjiga o džungli (The Second Jungle Book), ki sta nastali v letih 1894 in 1895. Po sporih s sorodniki se je druzina vrnila v Veliko Britanijo. Leta 1897 je objavil knjigo Pogumni kapitani: povest z Velikih sipin (Captains Courageous) in ob 50. obletniči vladanja kraljice Viktorije pesem Ob zaključku (približen prevod Recessional), ki vsebuje pesimističen pogled na usodo Britanskega imperija. V naslednjem letu je potoval v Afriko. Tu se je spoprijateljil z britanskim imperialistom Cecilom Rhodesom in začel zbirati material za novo knjigo za otroke, ki je izsla leta 1902 pod naslovom Just so Stories. Za sinonim imperializma je postal naslov njegove pesmi Breme belega človeka (The White Man's Burden). V tej pesmi razlaga, da je čiviliziranje t.i. divjakov etnično breme belčev, ki jim je nalozeno. Pred ozadjem amerisko-spanske vojne, v kateri so ZDA odvzele Španiji Kubo in Fili- Naslovnica prve izdaje Knjige o džungli. pine se obraca na predsednika ZDA Theodora Roosvelta. Kiplingovo sporocilo je, da morajo dinamicne drzave, kot so ZDA, od stagnirajocih kolonialnih sil kot na primer Spanije prevzeti nase breme za razvoj ljudi v kolonijah. Pesem je eden od bistvenih slavospevov imperializmu in njen naslov se (je) pogosto uporabljal kot izrek. 1901 je izsel vohunski roman Kim, ki velja danes za eno njegovih najpomebnejsih del in. za enega najboljsih knjizevnih opisov Indije v kolonialni dobi. Med prvo bursko vojno se je obcasno zadrzeval v Juznoafriski republiki. Leta 1907 je kot prvi Britanec prejel Nobelovo nagrado za knjizev-nost. Po prvi svetovni vojni je njegova popularnost upadla. K temu je prispevala osebna kriza, potem ko je njegov sin umrl med bitko pri Loosu. Optimizem prejsnjih let je zamenjal pesimizem, ki se odraza tudi v njegovih zgodbah. Kipling je pisal do zgodnjih 30. let 20. stoletja, ceprav je imel vedno manj uspeha. Umrl je leta 1936 zaradi mozganske krvavitve. Njegovo knjizevno delo, lirika, zgodbe in roman Kim veljajo v anglesko govorecem delu sveta za klasiko. Po navedbah English magazine Masonic Illusta-ted je bil Kipling tudi prostozidar. Menda bi naj bil sprejet v prostozidarsko lozo st 782 Hope and Perseverance v Lahoreju ze v starosti 21 let. Prav tako je bil nekaj let njen tajnik. O tem je pisal v casopisu The Times. Znotraj loze je dosegel tudi pomembne nazive. Prostozidarski ideali so ga navdihnili in jih je opisal v pesmi The Mother Lodge. Izbrana dela (Poudarjeni naslovi so tudi v slovenščini) • Preproste zgodbe s hribov (Plain Tales from the Hills), 1888 Soldiers Three, Black and White, 1888 Under the Deodars, 1888 Life's Handicap, 1891 The Light that Failed, 1891 The Naulahka, 1892 Many Inventions, 1893 Knjiga o džungli (The Jungle Book), 1894 Druga knjiga o džungli (The Second Jungle Book), 1895 Pogumni kapitani (Captains Courageous), 1896 The Day's Work, 1898 A Fleet in Being, 1898 Stalky & Co., 1899 From Sea to Sea - Letters of Travel, 1899 Kim (Kim), 1901 Just So Stories for Little Children, 1902 Traffics and Discoveries, 1904 Spak s Spakovega griča, (Puck of Pook's Hill), 1906 Zakaj — zato (Actions and Reactions), 1909 Rewards and Fairies, 1910 Sea Warfare, 1916 A Diversity of Creatures, 1917 Land and Sea Tales for Scouts and Guides, 1923 The Irish Guards in the Great War, 1923 Debits and Credits, 1926 Kako je nastala abeceda in druge čisto zaresne zgodbe (A Book of Words), 1928 Thy Servant a Dog, 1930 Limits and Renewals, 1932 Something of Myself, 1937 Na predzadnji strani te stevilke JEJ je objavljena njegova pesem Cold Iron (Železo hladno), ki je bila objavljena v knjigi Reward and Fairies. To je zgodovinska fantazijska knjiga, ki jo je avtor zalo-zil leta 1910. <> FILMSKE MEDZVEZDNICE 4 NAJBOLJŠE IZ STAR WARS Pripravil Andrej Ivanuša Geonosis Solar Sailor Toliko medzvezdnic, kot se jih podi po vesolju fransize Star Wars, boste tezko nasli se kje drugje. Filmarji so si dali duska in skupaj z oblikovalci »izumili« celo serijo neverjetnih vesoljskih plovil. Sicer so imeli dovolj casa, kar celih sest filmov. Ampak vse poseka vesoljska jadrnica grofa Dookuja. Geonosis Solar Sailor Star Wars II - Attack of the Clones (2002) Jadranje med planeti ze dolgo zaposluje domis-ljijo piscev znanstvene fantastike. Pa se pri teh so vesoljske jadrnice bolj domena naslovnic knjig kakor vsebinskih zadev. Seveda je tudi filmska tehnologija trikov morala dozorevati nekaj casa, da je bilo mogoce »narisati« in racunalnisko spro-gamirati prepricljivo vozilce. Koncno so leta 2002 pri LucasFilmu namenili grofu Dookuju v filmu Attack of the Clones neverjetno hitro vesoljsko jadrnico. Ko je na begu pritisnil na »rdeci« gumb in je iz nosu vesoljskega plovila flipnilo in se razpelo gigantsko in elegantno jadro, smo le kljub vsemu le zadrzali dih nad neverjetnim prizorom. Oblikovalec Gavin Bocquet je spet vrnil eleganco vesoljskim potovanjem! Anakin starfighter Star Wars III - Revenge of the Sith (2005) Tole plovilce pa je zmesano podobno kakor Anakin sam! Je cudovit bojni vesoljski lovec. Vendar je mesanica vseh petih prejsnjih iz razlicnih epizod filmske epopeje. Ocitno je tukaj oblikovalcem koncno le zmanjkalo »stofa«. Najprej imamo za osnovo »speeder« motocikle iz Return of The Jedi, geometricna okna in solarne panele iz TIE Fighterja, luknjo za vcepljanje R2 robota kot pri X-Wings in Y-Wings lovcih, neprave kote kot pri »snowspeeders« iz The Empire Strikes Back in Levo Anakin starfighter in desno Naboo Starfighter N-1 cisto na koncu Se kokpit kot v Millenium Falconu. Saj, na koncu deluje kar spodobno, ampak je daleC od vsake originalne ideje. Ocitno se jim je ze mudilo na snemanje filma. Naboo Starfighter N-1 Star Wars III - Revenge of the Sith (2005) Srebrno-rumeno puscicasto cudo z bocnimi motorji ima nalogo, da sciti nebo in okolisko vesolje planeta Naboo. Njegov tanek, zmuzljiv design naj bi odraZal filozofijo umetnosti in znanosti planeta. Ampak, ni mi jasno, cemu slutijo tisti ozki, spicasti repi? Menda zaradi kapljicaste aerodinamike. No ja, v atmosferi ze mogoce, v vesolju je pa »itak« vseeno. Nato je tukaj se luknja za R-2 robota, bojnega, jasno. Oborozen je se z dvema plazmatskima topovoma, izstreljevalcem torpedov in glej, lahko celo leti avtonomno. Kdo bi si mislil?! X-Wing - Star Wars (1977) Pravzaprav sem si zelel, da bi tega Colonial Viper-ja izpustil s seznama, ker je tako neznaten v primerjavi z drugimi pomembnejsimi medzvezdnicami. Vendar - je legendarni lahki vesoljski lovec, ki je odigral nesporno vlogo v filmu. Prava uporniska osa, ki se nikoli ne preda. John Dykstra je bil »visual effects supervisor«, kar po domace pomeni, da je bil sef oblikovalcev. On je zakrivil x-krilneza! Osnovne skice je prispeval Ralph McQuarrie. Potem pa so izdelali kar nekaj modelov za potrebe filma, saj veste, take parkirane v hangarju, pa tiste z zlozenimi krili in na koncu se one, ki imajo krila narazen. Menda potem bolje streljajo! Vsekakor eden od najbolje prodajanih modelov v igricarsko-modelarski srenji. Skratka legendaren vesoljski lovec. V kasnejsih epizodah z Anakinom so za lovce uporabili ze preizkuseno obliko in jo samo spreminjali po potrebi. Eden od uspesnejsih replik je ARC 170 StarFighter. Y-wing StarFighter - Star Wars (1977) Tale Y-wing je »delovni konj« v vesoljskih bojih in je bil v uporabi vse od Clone Wars naprej. Uporaben je za »pasje borbe« in za bombardiranje prelepih planetarnih prestolnic. Ne ustrasi se niti ta glavnih ladij in ne velikih povrsinskih ciljev. Mogoce je malo v senci kasneje prikazanih X-wing in A-wing lovcev, a njegova zgodovinska vrednost je ocitna, saj je dobro sluzil vecim generacijam zvezdnih pilotov v vseh epizodah Star Wars. To je skupek preproste in Tie Fighter »rusko« grobe tehnologije, ki ne odpove niti v najbolj krutem in crnem vesolju. Malce je nestabilen v atmosferskem letu, ampak saj to ni njegovo najlju-bse okolje. Je bolj podoben trmastemu oslu, kakor iskremu konju, vendar svoje delo odlicno opravlja. Nekateri piloti ga obozujejo, drugi ga sovrazijo, ampak vsi mu zaupajo. Tie Fighter - Star Wars (1977) Design Tie Fighterja Colina Cantwella je eden izmed njegovih najboljsih oblik vesoljskih lovcev in je motivno zelo atraktiven. Vedno vemo, kdaj frci po vesolju mojster temne sile Darth Wader. No, saj mu malo pomaga se glasba, ko se pojavi na platnu. V tistem casu so bili industrijski oblikovalci malce obsedeni z na novo »izumljenimi« solarnimi celicami in so jih zato obilo uporabljali tudi tam, kjer pravega smisla niti niso imele. A oblikovalec je oblikoval nekaj, kar ni imelo nobenega priblizka v takratni »prizemljeni« tehnologiji ali v vesolju. Je prvo »aliensko« plovilo, kjer se sprasujemo na kaksen nacin frli naokrog po vesolju. Ob tem vedno slisimo znacilen zvok. Šam se sicer sprasujem, kako se ta prenasa po brezzracnem prostoru, a to je mogoce zaradi tistih bocnih crnih panelov s »soncnimi celicami«, ali kaj? Zvok je sicer mesani-ca zdrsavanja gum avtomobilov na avtocesti in slonjega rjovenja. Vsaj tako pravi tehnik Ben Burtt, ki je to spacal skupaj. Filmofili se sicer sprasujejo, kako plovilce sploh pristane na tistih krhkih bocnih panelih. Namrec, v nobenem filmu ni prikazano, kako Tie Fighter pris- sil — tane ali poleti. Vedno se kot crna senca prikaze izza X-krilneza in mu priCne groziti, da ga bo razstrelil na prafaktorje. Darth Wader se menda kar »prezarCi« vanj, ko se mu zahoCe. Death's Head, Imperator-class Star Destroyer Star Wars (1977) Impresivna trapezoidna »ladjica«, se mi zdi! Vam ne? Samo poglejte to njeno 'trikotnisko' velikost in masivni rep! Se spomnite 'uvodnega strela', ki ga je naredila tale 'ladjica' v prvem filmu, ki smo ga videli iz fransize Star Wars? To je bil prelomen prizor v vseh do tedaj posnetih SF-filmih. Videti je bilo, da nam nad glavo v kinu visi ladja velika kakor celina kaksnega planeta. A pri tem so poskusili sestreliti drobceno Corelliansko diplomatsko vesoljsko ladjo. Res je, zadevo smo videli ze prej v kaksnem filmu, a nikakor ne pri tej hitrosti in pri tem grmenju vesoljskih topov. Saj se spomnite se lagodnega plutja vesoljskega plovila iz misije Jupiter v filmu 2001: Vesoljska odiseja?. Tam je bilo vse tiho, mirno in spokojno. A tukaj? Grmenja in zvocnih efektov je bilo v »brezzracnem« prostoru kolikor ste hoteli in vse pospremljeno se z milozvocnimi klavirskimi akordi glasbene klasike Johna Williamsa. Takole cisto vojasko je gromozanski trikotnik z impresivnim repom dejansko samo rusilec. Komandni most se pne nad vso to maso globoko spodaj in na njegovem obsednem krovu je zbran cvet diktatorjev in napol blaznih vojaskih poveljnikov, ki v vesoljskih prostranstvih branijo imperij pred j... uporniki. Ampak, res je ironicno, da so za prikaz tega plovila uporabili 91 centimetrov dolg model, ki je manjsi od modela Tisocletnega sokola, ki se v nekem trenutku filma prilepi nanj in pritaji. Vsekakor niso potrebovali toliko detajlov. Vendar, ko so snemali film Empire Strikes Back, so izdelali nov model, ki meri celih 259 centimetrov. To pa je ze impresiven model! Trade Federation Battleship Republic Diplomatic Cruiser Death Star Kovinski morilski planet? Vesoljsko plovilo v obliki krogle? Na prvi pogled ni videti morilska, hitra in gibljiva. Vendar ... z njo je mogoce v prah sesuti vsak planet, ki se znajde na dosegu njenega (saj ne morem reci laserskega) topa. Enostavna in tiha ubi-jalka svetov! Slika na prejšnji strani, zgoraj, levo: Darth Vader Slika na prejšnji strani, zgoraj, desno: Death Star Slika na prejšnji strani, spodaj, levo: Death's Head, Imperial Star Destroyer Sith Infiltrator Robota C-3PO (levo) in R2-D2 (spodaj) Millennium Falcon - Tisočletni sokol Torej, jagoda na smetani in ta se na torti - to je Tisocletni sokol. Mnogokrat so oblikovalci posku-sali narediti kaj resnega iz palacinkastega letecega kroznika. Tukaj sem jim je zagotovo posrecilo. Sam George Lucas je dejal: »Mene spominja na hamburger z olivo ob strani!« Vendar je 'vozilce' nenadkriljivo v vseh scenah v filmu kjer nastopa. Samo pomislimo na njegov elegantni obrat nad pristajalno ploscadjo Calrissianovega mesta! Legendarno! Toliko, da so si ga sposodili se v drugih filmih, nazadnje v filmu Iron Sky (Jekleno nebo). Ob tem je to vesoljska ladjica, ki ima celo svojo zgodovino! Najbolj znan je seveda po tem, da sta Han Solo in Chewbacca tihotapila najbolj vroco robo po vsem znanem vesolju. Vendar je plovilo svoje zivljenje zacelo kot tovorno »zivince« z imenom YT 492727 ZED, ki ga je izdelalo podjetje Corellian Engineering Corporation. Ze pri izdelavi je pokazalo, da je iz posebnega testa. Ko so ga izgotovili, je nastopila gospodarska kriza in je kar nekaj casa rjavel v skla-discu. Potem ga je zacel mehansko okvarjeni droid pomotoma razstavljati na prafaktorje. A ladjica se ni dala kar tako. Eden izmed njenih pogonov se je sprozil in sesul skoraj celotno proizvodno linijo v sosednji proizvodni dvorani. Potrebno je bilo kar nekaj cloveskih delavcev, da so tovornjacek obvladali. Eden izmed njih je izjavil: »Tako vesoljsko frca-lo se najde le eno na milijon!« Znova so ga pokrpali in ga prodali Corell Industries Shipping Limited, ki je vesoljsko tovornjaco uporabljala dvanajst let. Med tem si je zasluzila slabo reputacijo, saj je veljala za trmasto nezanes- »You know, that ship's saved my life quite a few times. She's the fastest hunk of junk in the galaxy!« — Lando Calrissian »Ves, ta ladja je velikokrat resila mojo glavo. Zagotovo je to najhitrejsi kos zelezja v galaksiji.« - Lando Calrissian ljivo, a ob tem neverjetno hitro ter poskocno. Ko je firma leta 48 BBY bankrotirala, sta jo kupila upnika dvojcka Kal in Dova Bringer ter ji nadela ime Jackpot. Ob obicajnih in legalnih prevozih sta tudi prepeljala kaj na skrivaj. Zato sta jo nadgradila z novim modelom hiper-pogona in jo naredila se hitrejso. Tihotapska organizacija pod vodstvom Cularina je kmalu postala pozorna nanju. Oba sta izgubila zivljenje v boju z njimi. Cularin je nato zaplenil njuno ladjo. Ker je na skrivaj sodeloval se z Jedi senatom, saj je bil sim-patizer Republike, jim je ladjo prepustil skupaj s svojima pilotoma Tobbom Jadakom in Reezejem Duurmunom. Ime so ji spremenili v Stellar Envoy in to je nosila naslednjih deset let Leta 19 BBY so ladjo uporabili v bitki pri Coruscantu. To je bilo takrat, ko je tam pristal Anakin Sky walker v spremstvu Obi-Wan Kenobija in vrhovnega svetnika Palpatina. Nedolgo zatem se je Stellar Envoy zapletel v nesreco z vele-tovornjaco Nar Shaddaa, kar je imelo za posledico, da je bila njegova osnovna strukturna konstrukcija zelo poskodovana. Tako so jo parkirali v orbito odpadkov okrog lune Smuggler. Vesoljsko zelezje je po mesecu dni odkupil Bammy Decree, ki je bil genialen tehnik, specialist iz skupine roparskega lorda Reja Taunta. Decree je ladjo v celoti prenovil in ji vgradil nove, nadgrajene sisteme, predvsem je uporabil sklope, ki so jih sicer vgrajevali v sodobno razlicico YT-1300p ter jo pre-imoval v Second Chance. A dolgo ni bila v lasti roparskega lorda, saj jo je ukradel konkurent Zenn Bien. Da skrijejo poreklo, so jo prekrili z novo oplato ter prebarvali ter preimenovali v Gone to Pieces. Ladjo je takoj prodal naprej, odkupila jo je uporniska Alliance in ji dala ime, ki jo nosi se danes - Millenium Falcon (tisocletni sokol). Uporabili so jo v Uporu pri Bil-bringi leta 9 BBY. Njegov takratni poveljnik Fargil je skupaj z ladjo pobegnil iz bitke. Ker ga je pritiskala teza krivde, jo je doniral skupini zdravnikov »brez meja« pod vodstvom doktorja Parlaya Thorpa. Po nekaj letih so jo ti prodali potujocemu cirkusu Molpol. Lando Calrissian je bil naslednji lastnik. Ladjo si je priigral v igri sabacc od lastnika cirkusa leta 5 BBY. Ker sam ni znal pilotirati, je za pilota-ucitelja najel svojega novega znanca Han Sola. Po prvih vožnjah je ladjo dopolnil se z mocnejsimi obrambnimi sistemi. Ob tem je potrebno omeniti, da jo je na eni izmed vozenj zabil v pristajalno rampo na planetu Renatasian. Kakor jo je na igri sabacc priigral, tako jo je tudi na njej zapravil. Tisocletni sokol je pristal v lasti Han Sola. Ta je takoj pricel nadgrajevati lahko pridobljeno ladjo, ki je ze tedaj bila najhitrejse vesoljsko plovilo. Njegove osebne izboljsave vkljucujejo nadgradnjo oklepa, orozij, motorjev, senzorjev in motilcev. Prva misija Millenium Falcona pod vodstovm Han Sola je bil izlet v Kashyyykfor, ki ga je opravil na zahtevo svojega novega kopilata Chewbacce s planeta Wookiee. Vse ostalo pa je lepo vidno prikazano v sestih filmih fransize StarWars. Zgoraj: prerez Millenium Falcona in posadka od leve - Chewbacca s planeta Wookie, Luke Skywalker, Obi-Wan Kenobi in Han Solo. Spodaj: Millenium Falcon (Tisočletni sokol) v vsej svoji veličini. Princeza Leia Organa Alderaanska (rojena Leia Amidala Skywalker; poročena Leia Organa Solo) I© KRATKA ZF ZGODBA VSTAJENJE Miha Mazzini Bolecina se je naglo zmanjsala in zacel se je zavedati samega sebe. Zenska pred njim je hkrati gledala vanj in malo tudi v daljavo, kot bi bila strahotno navelicana. V rokah je drzala ploscico in pisalo. Spominjal se je lastne smrti in upanja, s katerim je potonil vanjo. Da denar, ki ga je redno nakazoval krionicni organizaciji, ni bil zaman in bodo nekoc, ko bo medicina zadosti napredovala, njegovo zamrznjeno truplo res obudili. Sedaj pa: ogromen prostor, blescece osvetljen, postave, ki so drsele v ozadju. Da! DA! Hotel je zavpiti od veselja, a iz grla ni prislo nicesar. Zenska je spregovorila: "To je prvic in zadnjic, da nekdo govori z vami, zato dobro poslusajte. Vi ste Nezivi s stevilko 600316. Z odlocbo 2033/12 je bilo prepovedano preizkusati zdravila na ljudeh, odlocba 2112/02 pa je prepoved razsirila na vse zive organizme. Od tega trenutka, ure 10.33, dne 12. 03. 2315, ste last Evening Pharmaceuticals Inc., ki vas je obnovila iz najdenih ostankov. V zakonskem roku se dedic niso javili in vas zahtevali zase, zato ste postali last nase druzbe. Zaradi zakona o zasciti delavcev pred hrupom smo vas obnovili brez govornih organov. Dodeljeni ste oddelku za preizkusanje zdravil, ki blazijo bolecino, zato smo vas ustrezno genetsko spremenili." S pisalom je potegnila kljukico po ploscici in preden je znova vkljucila bolecino, je se dodala: "Po vsaki smrti vas bomo obujali tudi v prihodnje." V ISKANJU NAVDIHA Majda Arhnauer Subašič Le kdo, za vraga, si upa trditi, da pisatelji prekipevamo od navdiha in nam besede kar same od sebe bruhajo na papir ter se sestavljajo v smiselne celote? Taksno bedasto trditev lahko izusti le clo-vek, ki nikoli ni sam bil v pisateljski kozi. Ampak -zakaj se sploh ukvarjati s pisateljevanjem? Nekaj je pac treba poceti, da popolnoma ne otopis ob povzemanju trivialnih »cvek« za rumene medije. Druga izbira je v urejanju lokalnih listov, kjer moras le paziti na dovolj pogosto omenjanje zupana in ostalih veljakov ter opevas njihove zasluge. Pa se vesel si lahko, da si sploh v igri. Se bolje, ce namesto komentarjev o globalnih politicnih temah ali eksistencialnih vprasanjih pises o povecanju prsi te ali one starlete in ze petnajsto variacijo na temo »Kako postati popolna zenska«. Dodas se intervju z drugo spremljevalko predlanske misice Zgornjih Sel ter kak kuharski recept, pa si opravil svoje. In zato si se moral nekoc poglabljati v Hei-deggerja ter se pregristi skozi socialno antropologijo. Ah, kje so ti casi! Polni zanosa, vedno razpolo-zeni za burno izmenjavo mnenj ter zeljni znanja in novih spoznanj, takrat nismo slutili, da bo nekoc nas glavni moto denar in cilj prezivetje. Za duso - in tudi za kaksen dodaten »sold« - pa je treba se kaj napisati. A najprej mora priti ideja. Navdih. Tu pa je susa. Blokada. Popolna. Kot zakleto. Morda pa bi pomagal kaksen dim? Material imam na dosegu roke. Pocasi in z obcutkom zvi-jem. Zleknem se v naslonjac in zaprem oa. Uzivas-ko potegnem. Zadrzim dim. Prijetno pogreje, ko napolni pljuca. Prvemu sledi drugi in temu tretji. Zacutim, kako se postopoma siri po telesu in dose-ze vsako celico. Vse lazji postajam. Svobodnejsi. Poplesujem po sobi, se igraje dvignem pod strop. Kot za salo kar skozi steno zaplavam v sosednjo sobo. Ej, noro! Kaksen Redbull neki; gandza ti da krila! Pravzaprav kril niti ne potrebujes. Preprosto letis. Brez ovir in meja se premikas skozi fizične bariere. Dobis potrditev - vse, kar obstaja, je res le velika praznina med vseskozi gibajočimi delči. ki se vseskozi gibajo. Smuknem na uličo in iz ptičje perspektive opazujem njen utrip. Premikajoči človečki se mi zazdijo smesni. Kot na povelje se ustavijo pred rdečo lučjo na semaforju in čakajo, namesto da bi uporabili moč prostega premikanja in poleteli. Pa tako enostavno je vse skupaj. »Hej, ljudje, me vidite?« jim zakličem, a odziva ni. Torej sem se neviden povrhu. Odlično! Vse skupaj mi postaja vedno bolj vseč. Vznemirjenje in misel na dogodivsčine, ki si jih bom lahko privosčil v taksnem stanju, mi dajeta se dodaten polet. Ždaj bi se mi pa res prileglo pivo! Plavajoč nad strehami se napotim proti lokalu, pred katerim se spustim in vstopim skozi sipo. Prikradem se do sanka in ko natakariče ni v blizini, si kar sam pos-trezem. Nagonsko posezem po denarniči, a se spomnim, da mi ni treba plačati, saj me vendar nihče ne vidi. Malče me zapeče vest, a jo potolazim z obljubo, da bom prihodnjič radodaren z napitnino. Saj bi se zmedel ubogo dekle, če bi se pred njo nenadoma kot iz neba znasel denar. Razgledam se naokoli in ima me, da bi prisedel k znani druzbi. Debata o aktualni politiki je fante očitno razgrela, mnoziča vrčev pa se podziga vzdusje. Žapustim prizorisče in se napotim dalje raziskovat okoličo iz nove perspektive. Morda bi se ustavil se v trgovini in si nabral nekaj malenkosti za večerjo, a počasi se me loteva utrujenost. V se malo prej breztezno telo se vrača občutek teze. Nagonsko vem, da se moram hitro pobrati domov. Vse bolj okoren postajam in zdi se, kot bi se telo ujelo samo vase. Ž zadnjimi močmi pristanem v svojem naslonjaču. »Uf, tole je pa bil zadetek,« pomislim med odpiranjem oči. Sem pretiraval? Je bila roba premočna? Toda bilo je vredno. Iskal sem le navdih za pisanje, a sem tako poletel. Dobesedno. Prav neverjetno, kako resnično je bilo vse skupaj videti. Slisal sem, vonjal, tipal in če ne bi bil tako prizemljen človek, ne bi verjel, da ni bila le fantazija. Očitno je trajalo kar dolgo, saj se je kazaleč na uri ze priblizeval polnoči. Nenadoma zaslisim zvoneč. Le kdo bi lahko zvonil ob tej uri? Na vratih zagledam prijatelja Mirana z mojo denarničo v rokah: »Živijo, stari!« se zasmeji: »Tole si očitno pozabil v Pubu. Ves večer smo sedeli tam, a te nihče ni opazil. Tudi Tanja, nova kelnarca, je rekla, da bi je prisegla, da te ni videla, le tvoja denarniča se je kot po čudezu znasla na šanku.« Potipam zep kavbojk, kjer jo vedno nosim in ugotovim, da je res je ni tam. V glavi mi začne sumeti in pot me oblije. Se mi mesa? Kaj se dogaja? Sem se vedno zadet in je vse skupaj le fikčija? Misli se mi podijo po glavi, srče razbija, čutim, da se bom zdaj, zdaj se bom onesvestil. Miran pa se vedno stoji pred menoj in mi moli mojo denarničo: »Kaj pa je s teboj? Nekam bled si. Ti ni dobro?« Slisim ga kot skozi kopreno. Se sam ne vem, kaj sem izdavil. Verjetno sem se mu zahvalil. Žmeden sem odtaval nazaj v stanovanje in se sesedel na prvi stol. Ničesar več nisem razumel. In se danes - po nekaj letih - nisem nič blizje odgovoru, kaj se mi je dogajalo tistega večera. Pogled skozi Bojanovo prizmo: Ideja je dobra. Materializačija sanj vseh uzi-valčev gandze in podobnih veselih substanč. Okostje zgodbe je prijetno sveze. Naj pohvalim njen trud ustrezanju standardom priprave besedila za objavo. Avtoriči se vidi, da se nima prakse s pisanjem kratke fikčije. Uvod je morebiti preobsezen glede na osrednjo nit zgodbe, a koneč je preprosto predstavljen premalo udarno. Vsekakor zelim se več Majdinih poskusov, saj verjamem, da bo skozi prakso in sugestije napredovala s svojo spekulativno fikčijo. Smisel za ideje ima ... Se konkluzija: Zgodba: 2,8/4; izvedba: 0,5/1; Skupaj je 3,3/5, kar je za začetniski poskus zelo, zelo dobro. ŠTAMPILJKI PODOBE PRIHODNOSTI Vid Pečjak Gospa Milena Stainberg ni verjela svojim ocem -na drugi strani ceste je zagledala svojega sina Aleksandra, takega, kot je bil v otroskih letih. Rekla si je: »Pa saj to ni mogoce!« Bil izrezani Aleksander, prav tak, kot se ga je spominjala. Ponavljala je: »Iste oci, ista barva las, postava, enaka velikost, enaka oblika glave, toda razlicna starost - kako je to mogoce?« Poklicala ga je: »Aleks!« Decek se je obrnili, in ko je videl, da ga napeto opazuje, je pospesil korak. Ona pa je ponovila: »Aleksander!« Tedaj je zagledala temno pego pod desnim usesom. Ni se motila; tudi njen sin jo ima. Stekla je k njemu. »Si ti Aleksander Steinberg iz Horndorfa?« »Pa saj to ni mogoce!« je pomislila. Njen Aleksander je bil postaven mladenic triindvajsetih let, sportnik, student prava in osvajalec zenskih src, ta otrok pa je nosil na hrbtu tezko torbo, da se je krivil pod njenim bremenom. Lahko bi bil njegov enojajcni dvojcek, vendar je bil vsaj desetletje mlajsi. Ocitno enojajcek. Pristopila je in vprasala: »Si ti Aleks Steinberg.« Decek je plaho prikimal. »Sem Aleksander, vendar ne Steinberg. Pisem se Horse. Kaj pa zelite?« »Spominjas me na mojega sina Aleksandra, na las si mu podoben, vendar si veliko mlajsi od njega.« Povabila ga je k sebi na dom. »Pojdi z menoj in pokazala ti bom njegovo sliko.« Otrok je nekaj casa okleval, nato pa ji sledil do njenega bivalisca. »Mi ne verjamete?« je sopihal za njo. »Verjamem, verjamem,« je odvrnila Milena, »vendar je vse skupaj zelo cudno. Precudno cudno.« Doma je odprla druzinski album in pokazala slike. Decek na sliki je bil zares podoben prisleku. »To sem jaz,« je dejal, »a se nic ne spominjam.« Kasneje se jima je pridruzil njen moz Melanz. Menil je, da gre samo za izjemnega dvojnika. »Biologi so izracunali, da se na vsakih pet milijonov ljudi pojavi se ena oseba z zelo podobnim genomom. Igra slucaja. Bog je vrgel kocko in nastal je novi Aleksander.« Vendar poslusalca nista bila zadovoljna. Ona je rekla, da se taksen dvojnik pojavlja samo v sto letih na sto milijonov ljudi, Aleks pa je rekel: »Ne verjamem!« Decek je doma povedal starsem, kaj se mu je pripetilo. Naslednjega dne se je z njima vrnil k Mileni. Najprej mu nista verjela, ker pa je vztrajal, sta sklenila, da si bodo skupaj ogledali slike. Milena je povedala, da njen Aleksander ni njen biolos-ki sin (kar je fant sicer vedel), temvec posinovlje-nec. Ko je bil star nekaj mesecev, ga je prejela na zavodu za sirote. O njegovih starsih, ki so umrli med avtomobilsko nesreco, je vedela samo to, da sta bila uradnika na obcinski upravi, Aleksander pa je hranil tudi njuno sliko. Prav nic mu ista bila podobna. Znova so pregledali album. Decek na sliki je bil zares podoben Steinbergerjevu sinu Aleksandru. Na prvi sliki je bil se dojencek. Ovit v plenico je stegoval rocici proti kameri. »Dojencki so si vsi podobni,« je pripomnil Edmon Horse. »Kdo bi jih razlikoval?« Toda na drugi podobi sta si bila otroka ze bolj podobna. Decek je stal v otroski stajici in drzal v rokah pajaca. Na tretji sliki z otrokom na lesenemu konju pa sta bila povsem enaka. »Ni dvoma, to je nas Aleks,« je zatrdil Edmon, »ceprav slike ne poznam,« in tako se je nadaljevalo do zadnje slike, ki je prikazovala mladenica na telovadnemu konju. Starši so poklicali oba Aleksandra in jima zagotovili, da bodo razkrili zagonetko. Bila sta nadvse začudena in jih gledala kot deveto čudo. Pregledala sta fotografije in majala z glavo. Le pri eni sliki, ki je kazala dečka na plazi, je starejsi Aleks vzkliknil: »To fotko pa poznam, pripravljali smo se na plavalno tekmo na neki plazi ... ne vem več, na kateri.« Pokazal je na neko osebo na sliki: »To je Matjaz,« nato se na drugo: »To pa je Tomazek.« Žal tudi starsa nista vedela, kje in kdaj je bila slika posneta in kdo jih je fotografiral, čeprav sta se medlo spominjala dogodka. Potem so odsli na Žavod za sirote. Tam so odprli dokumente in odkrili podatke o nesreči, osirotelem Aleksandru in njegovih bioloskih starsih. Nato so odsli na občinsko upravo, kjer so jim povedali, da je bila Aleksandrova mati Andreja tajniča in oče Matevz predstojnik oddelka za rojstva. starejsi usluzbenči so se ju se spominjali. »Bila sta čudovita človeka,« je dejal eden od njih. »Pomagala sta vsem, ki so se znasli v stiski in spominjam se, kako je oče odobril dopusti usluz-benki, ki sta ji v nesreči umrla starsa.« »Kaj pa njun otrok?« »Nikoli ga nisem videl, a spominjam se, da nam je govoril o njem. Menda mu je bilo ime Aleks.« »Aleksander?« »Tako nekako. Imenoval ga je tudi Kustroveč.« »Imel sem vedno skustrane lase,« je pojasnil Aleksander starejsi. Obiskali so tudi zdravnika, ki je pregledal pone-srečenča, voznika pogrebnega avtomobila, takratno gospodinjsko pomočničo, solarja Matjaza in Tomaza, a niso izvedeli nič novega. Iskanje jih je privedlo do Mileninega moza Melanza. Že po kratkem zaslisevanju je izjavil, da sta Aleksandra medsebojna klona. starejsemu Aleksandru so takoj po rojstvu odvzeli čeličo, jo zamrznili in čez nekaj let vnesli v jajčeče darovalke, ki je nato rodila Aleksandra 2. Torej sta bila klona. Enojajčna dvojčka različne starosti, kar se v naravi ne dogaja. »Žakaj pa ste pristali na eksperiment? Ali ni eksperimentiranje s človeskim tkivom prepovedano?« »Vem. Toda takrat sva zivela v mizernih razmerah, brezposelna brez kakrsnekoli pomoči, večkrat lačna kot sita, kloniranje pa so dobro plačali. Kdo bi se upiral taksni skusnjavi?« »Ždaj pa zares ne vem, kdo sva? Ena oseba v dveh telesih, eno telo v dveh osebah ali kaj?« je vprasal Aleksander starejsi. »Do včeraj se neznanča, danes pa edninča,« je rekel Aleksander mlajsi. »Ne bi bilo najbolje ostati tak kot doslej?« Po kratkem razgovoru so se strinjali z njim. Ce se srečajo, se pozdravijo, lahko gredo tudi skupaj na kavo, kloniranja pa ne bodo omenjali. Le Melanz je predlozil, da bi zahtevali odskodnino, a je kasneje pristal na pogoje obeh družin. Aleks mlajsi pa je zamisljeno vprasal: »Nobene od fotografij se ne spominjam, razen tiste s plaze, na kateri smo se pripravljali na tekmovanje v plavanju. Ždaj sem se spomnil tudi plaze: Ladiko beačh na Rodosu. Kako je mogoče, če me tam nikoli ni bilo?« »Naj to ostane nasa skrivnost. Bral sem, da po vsaki raziskavi ostane nekaj nepojasnjenih vpra-sanj,« je dodal Edmon. »Kloniranje je podobno kopiranju fotografij. S sodobno opremo jih lahko naredil tisoč ali sto tisoč ali se več,« je pripomnil Melanz. »Bolj je podobno stempljanju, ker na stemplju ni mogoče ničesar spremeniti,« je dejal Aleksander starejsi. »Pa bodiva stemplja,« je predlagal Aleks mlajsi, nakar se je vsa skupina zasmejala. Smejali so se se potem, ko so odsli, nekateri pa tudi doma. <> KMETIJA 1267B PODOBE PRIHODNOSTI Vid Pečjak Babica je pripovedovala svojim vnukom: »Ko sem imela sest let, vem, da se nisem hodila v solo, nas je moj dedek peljal na kmete, da vidimo, kako se prideluje hrana in krmi zivina. Bilo je zelo zanimivo. Prvic v zivljenju smo videli krave, prasice, kokosi v njihovem naravnem okolju, skupaj smo nabirali solato in lickali koruzo, presali sadje in pomagali kmetom tudi pri drugih delih. Menim, da bi bil tak izlet za vas zanimiv in pou-cen.« Domenili so se, da bodo obiskali kako kmetijo. Mamin ucenec Milan je bil sin tajnika na bliznjem posestvu. Njegov oce se je strinjal, da pridejo k njim. Naslednjega dne so Steinbergi skupaj z Milanom odsli na pot. Po slabi uri voznje so zagledali dve veliki, podolgovati stavbi in vrsto nenavadnih vozil. Edi in Izida sta se ravno prepirala zaradi nekega kmeckega programa na racunalniku. »Ne, z racunalnikom ne mores molsti krav in znesti kokosjih jajc,« je dejal Edi. »Saj vem,« je odvrnila Izida. »Imas me za neumno. Lahko pa predvidis, koliko bo krava dala mleka in kokos znesla jajc na leto. Statisticne programe dobro obvladam.« »Kaj pa izdelujejo v tej tovarni?« je vprasal Edi Steinberg in pokazal s prstom na dolge in ozke stavbe na dvoriscu. »To ni tovarna, marvec kmetija,« ga je poucil Milan. »Kmetija?« se je zacudil Edi. »Kje pa so hlevi, silazni stolpi in kmetijsko orodje? Stavba se zdi bolj tovarna kot kmetija.« »Kaj pa ti ves?« jo je poucil Milanov oce Angel jih je pricakal pri vhodu. »Povejte, kaj zelite videti?« ga je zanimalo. »Vse,« je odgovoril Karel Steinberg. »Konje, govedo, ovce, kokosi, polja,« je zacel nastevati. »Tega pri nas nimamo. Ovc tudi sam nisem se videl.« »Pokazite nam solato, na katerem rastejo jajca,« je zaprosila Izida Steinberg. »Jajca ne zorijo ne drevesih, temvec jih znesejo kokosi, pritlehtni ptici, ki jih imamo samo sedem za lastno uporabo,« ga je poucil Edi. »In jih ne prodajamo.« »Potem bi rada videla drevo, na katerem rastejo buce in kumare.« Karel jo je dregnil, naj umolkne in ji zasepetal v uho. »To so neumna vprasanja,« Edi pa je z nasmehom dejal: »Na drevesu raste le sadje, ne pa buce, ki poganja iz zemlje.« »Iz prsti,« je vazno dodal Jakob Steinberg. Edi jih je popeljal v najblizjo stavbo. Videli so nenavadna vozila in stroje, notranjost pa je smrdela po nafti. »Uh,« je vzkliknila Izida. »Zakaj pa imate toliko strojev?« »Z njimi obdelujemo zemljo ali pa sejemo in pobiramo pridelek. Poglejte!« Sedel se je v eno od teh vozil in ga pognal naprej. Zahrumelo je, da so se Steinbergi prestrasili. »To je agropokombajn, ki izkoplje krompir in peso, ju ocisti in razporedi po velikosti v vrece.« Zapeljal je ven do najblizjega kupa zemlje in ga v hipu prekopal. »Čudovito!« je vzkliknil Jakob. »Ta kombajn je zastarel. Imamo ga pri hisi ze trideset let in smo narocili novega.« »Čudovito!« je ponovil Jakob in sklenil roki. »Kje imate pa zivino?« »Nobene zivine nimamo in meso kupujemo v trgovini.« »Mi pa smo mislili, da...« je zacebljala Izida »Zemljo kopljemo z rocnim orodjem, krampi, lopatami in motikami.« »Kje neki! Motike sploh nimamo.« »Pesnik Willow je napisal, da je moral kot otrok motikati ves dan.« »Willow je zivel pred sestdesetimi leti. V tem casu se je marsikaj spremenilo. Pri nas gojimo samo koruzo, na sosednjem posestvu pa samo psenico, se naprej pa samo zelenjavo. Vse to opravljamo s pobiralnimi stroji.« Tedaj je Jakob zavpil. »Izida? Kje je Izida?« Sestrice ni bilo nikjer. Izginila je kot kaplja v suhi zemlji. Zaceli so kricati: »Iza! Kje si! Oglasi se, Iza!« A se ni oglasila. »Najbrz je zasla v koruzo,« je menil Edi. Razpo- redil je otroke v vrsto in ji ukazal, naj prodirajo po koruzi naprej, dokler ne naletijo nanjo. »Pazite, da se gledate. Sicer se bo se kdo izgubil.« Iskali so jo skoraj eno uro, dokler niso dosegli potoka, ki se je vil skozi polja. »Iza! Iza!« je odmevalo. »Nimate psa?« je vprasal Jakob. »Nimamo. Nasi delavci se ne zgubijo v polju,« je odvrnil Ed. »Razen deckov in deklic, ki gredo namenoma tja. «Izkazalo pa se je, da je vsa mladina na svojih delovnih mestih. Jakob je menil, da dobro poznajo vse koticke v koruziscu in Edi jih je pridruzil iskalcem. Koncno jo je dalec stran odkril Edijev brat Aleks. Sedela je v koruzi in jokala. Bila je umazana in obleka je bila na enem delu strgana. Prijel jo je za roko in odpeljal na izhodisce. Zraven jo je karal: »Vidis, kaj se zgodi otroku, ki se ne drzi skupine?« Izida je jokala in odgovarjala. »Sla sem za pti-cko, ki je zletela v polje.« Steinbergi so bili srecni, da so spet skupaj. Zahvaljevali so se Aleksu in Ediju. Ker je bilo koruzno polje ogromno, bi jo lahko odkrili prepozno. »Na kmetih ze ne bi zivel,« je tarnal Karel. »Mislis, da bi se vsak dan izgubil? Oni poznajo svoja polja, saj vozijo po njih s svojimi cudnimi vozili skoraj sleherni mesec.« »Zares so cudna,«je pritrdil Jakob. »Ali ne bi bilo zanimivo, ce bi se z enim od njih pripeljal v solo?« »In pozel sosolce,« je dodal Karel. »Ucitelje,« ga je popravil Jakob. »Posebno starega Zolnirja, ker tako grdo zija na ucence.« <> STRAZARNICA Andrej Ivanuša Sedel je na skali, ki je grozila, da se vsak trenutek zvali v globok prepad. Njegove priprte oa so spremljale vsak najmanj-si gib vibatrosa, ki je krozil nad Breznom. Airan je pocasi zahajal in prepuscal planet drugemu soncu, Biranu. Njegova medla, modrikasta svetloba je poglobila sence nad breznom, ki mu ni bilo videti dna. Za hip je Jan sklonil svojo svetlolaso, kodrasto glavo navzdol in se zazrl v brezno, ki so se ga vsi bali. Po prastarem verovanju so iz brezna prihajali umrli in vanj vabili zive, da se jim pridruzijo. Vse zlo tega planeta je bilo v Breznu. Ni imelo imena. Klicali so ga na tisoce razlicnih nacinov. Najbolje je bilo, ce ga sploh nisi imenoval. Nihce se mu ni upal priblizati. Le Jan je ze nekaj casa sedel na njegovem robu in opazoval vibatrose. Dvignil je pogled in priprl veke, ker ga je motila Airanova svetloba. Segel je z roko do cela in z iztegnjeno dlanjo naredil senco nad ocmi. Zdaj je videl bolje. Izza meglic na airanovem zahodu so se na daljnem obzorju kazali komaj zaznavni vrhovi visokih planin. Brezno je bilo prekrito z gosto meglo in je segalo kot rahlo nagubana ploskev cez vse, kar je mogel videti. Nihce ni vedel, kaj se pod njimi skriva. Spodaj je bilo vedno le ... zlo, nekaj mracnega in nedoumljivega. Ta ploskev je vedno valovala in se prelivala. V soju manjsega sonca je bila videti modra kakor morje. O morju je vedel se manj kot o Breznu. Ko se je sonce Airan dotaknilo roba obzorja, je postalo rdece in zdelo se je, da je vecji kakor prej v zenitu. Zapihal je airanov vecer-ni veter airzah in stene Brezna so pricele svojo pesem. Razlika v toploti je premaknila skalovje in vsa visoka stena na vrhu katere je sedel Jan, je pri-cela igrati, skripati in brneti. »Zlo prihaja iz brezna,« so govorili ljudje, ko se je oglasila pesem Brezna in vsak je pri sebi zamr-mral molitev, ki preganja uroke. Janu je tudi bilo tesno pri srcu. A scasoma se je na to vecerno pesem privadil. V airzahu je vibatros izvajal se vecje letalske umetnije in se dvigoval vedno visje in visje. Jan je zrl za njim in srce sta mu napolnila vzhicenje in ostra bolecina. Zavidal je vibatrosu njegovo sposobnost letenja. Tudi Jan je zelel leteti, premagati brezno in pogledati kaj je tam, kjer so tiste planine na robu obzorja. Špremljal je vibatrosa toliko casa, dokler njegovo oko ni moglo vec razbrati drobne vibatrosove pike na vedno temnejsem nebu. Airan je zasel, Biran je metal svojo medlo svetlobo na pobocje nad Breznom. Jan je odvrnil pogled in se pocasi napotil nazaj proti vasi. Privzdignil je zaveso nad vhodom in stopil v hiso. Zenske so pripravljale vecerjo. Tiho je sedel v kot in cakal, da bodo sedli za mizo. Babica in stara dekla sta sedeli ob oknu ter sukali bilanovo prejo. Komaj sta se kaj videli v medli Biranovi svetlobi. Šemacka se je tiho priplazila do njega in se zvila v klobcic ob njegovih nogah. Njen piskajoci glas je zahteval, da jo gladi po mehki in kratki, poletni dlaki. Pricel jo je cehljati po hrbtu in njen piskajoci glas se je pocasi spremenil v globoko mrmranje, ki je hipnoticno delovalo na Jana. Glasovi so se razblinili v fantasticnih slikah, ki so zdrsele pred njegovimi ocmi. Prepustil se jim je, vendar je se vedno razmisljal o vibatrosu nad Breznom. Drobna misel mu je kljuvala nekje globoko zadaj v mozga-nih, zazdelo se mu je da se slika pocasi spreminja. Nezen dotik na ramo, ga je prekinil. Prenehal je cehljati semacko in se ozrl navzgor. Šlika se je zbistrila. »Kje si bil?« ga je vprasal oce, ki se je sklanjal nad njim. »Razmisljal sem,« je odvrnil in bil je vesel, da medla biranova svetloba zakriva njegovo rdecico. »Upam, da nisi zopet sedel ..., no, saj ves, tam! Tam je zlo, ki prihaja ... Šaj slisis?« je dejal oce in z roko naredil znamenje proti urokom. Umolknila sta za trenutek. Štene Brezna so se vedno skripale svojo pesem. A je pocasi zamirala z nastopom Biranovega polmraka. »Da, slisim,« je pretrgal molk Jan. Oce je sedel nasproti njega in dejal: »Šicer pa ni pomembno! Poslusaj me dobro, Jan.« Obliznil si je ustnice. »Zenske bodo kmalu koncale vecerjo, oba meseca bosta kmalu vzsla ...« Špet je umolknil. Jan je vedel, da mu bo oce povedal nekaj pomembnega, zato ni prekinjal tisine. Zrl je v svetlobno liso za ocetovim hrbtom, ki je postajala vse svetlejsa. »Lunas vzhaja!« je pomislil Jan. Oce je nadaljeval: »Redkokdaj se takole pogovarjava. Preredko!« Bilo je kakor, da je to ocital samemu sebi. Plosko je polozil dlani na kolena. »Vceraj je bil svet staresin. Razpravljali so tudi o tvojem solanju, pravzaprav, o vseh ... Izbran si ... Gres v Štrazarnico, kjer ...« Vendar nadaljevati ni mogel, ker je Jan sinil kvisku. »Tudi jaz, tudi jaz!« je dejal in zaploskal. »Šedi, pocasi. Za veselje in za zalost je vedno dovolj casa,« je pomirljivo dejal oce. Jan je sedel. Oce je nadaljeval: »Jutri, ko vzide Airan, se oglasi pri Ucitelju. On ti bo vec povedal.« »K mizi, vecerja je gotova,« je zaklicala mati in prekinila vso hiso pri delu. Jan in oce sta si zrla iz oci v oci in med njima je bila za trenutek vzpostavljena drobna vez. Tudi ocetova davna zelja je bila, da bi bil izbran in bi lahko sel tja ... v Štrazarnico. Zdaj je to zeljo prenesel na svojega prvorojenca. Jan je bil na dolocen nacin kakor on, vendar je bil smelejsi, drznejsi in videl je dlje. Vendar oce niti slutil ni, da je to dlje veliko vec, kakor si je sam mogel in upal zamisliti. Oce je prekinil molk: »Pridi, greva vecerjat!« Zdaj je bilo spet tako svetlo kot ob airanovem dnevu. Vzsel je tudi Lunaj. Tako so sonce Biran in meseca Lunas in Lunaj skupaj komaj dosegli svetlobo, ki jo je dal Airan. Ko je minila vecerja, je zaslo se sonce Biran in srebrna svetloba obeh mesecev se je razlivala cez kamniti vaski trg. Jan je stal pred hiso. Mimo so hodili vascani. Mrmral je vsakemu v pozdrav, ko so se v njegovi glavi podili viharji misli. Konec pouka je koncal z odliko. Osvojil je ocetove rocne spretnosti z lesom. Farolov les je v njegovih rokah pel pesem visoke umetnosti. Znal je matematiko in astronomijo, poznal je zgodovino in filozofijo, bil je najboljsi ucenec v Baiji. Minila so samo tri luna-sova leta, ko je pricel s poukom. Zdaj mu Ucitelj ni mogel dati se vec Znanja. Zdaj bo moral Znanje iskati sam ... v Štrazarnici. Obe luni sta zasli ena za drugo in znova je vzslo mehko-modro sonce Biran. Z medlo svetlobo je osvetlil vas Baio. Pripravljal je pot na nebu velikemu soncu, ostro-rumeno blescecemu Airanu. Jan je lezal buden na svojem leziscu. Podlozil je laket pod svojo glavo in strmel skozi okno. Šemacka je lezala zvita ob njegovih nogah. Njena dlaka se je svetlikala in prelivala v sivo modrih odtenkih. »Semackino jutro,« je pomislil Jan. Tako so imenovali cas med vzhodom Birana in vzhodom Airana. Ob biranovem jutru so semacke odsle po svojih poteh. Zelo malo ljudi je vedelo, kam gredo v tem casu. Vecini je bilo tako ali tako vseeno. Menda so prvi, ki so prisli, se raziskovali skrivnostno vedenje semack. A kasnejse generacije naseljencev si s tem niso belile glave. Potrebno je bilo preziveti in kolikor je Jan vedel, so komaj preziveli. Vojna ... Cudne stvari so se menda dogajale pred Vojno. Pri zgodovini se o tem casu sploh niso ucili. Samo o tistem, kar je bilo po Vojni, ki je bila pred nekaj tisoc leti in jo je prezivelo le nekaj ljudi. Takrat so se v bivalisca ljudi naselile semacke. Svojeglave, trmaste, ljubke ... Kakor da bi cakala na doloceno znamenje, se je semacka dvignila, pretegnila tri pare nog, izplazila kremplje in jih skrila. Stojec na zadnjem in srednjem paru nog je s prvim parom opravila toaleto svojega obraza. Nato je neslisno zdrsela proti loputi v vhodnih vratih. Jan je zrl za njo. Nato je sunkovito dvignil odejo in se dvignil. Cez glavo si je na hitro potegnil belo tuniko. Rahlo je drgetal v jutranjem mrazu. A za hlad se ni menil. Saj se bo ob Airanovem vzhodu ozraqe ogrelo. Po prstih je stopil do vrat, jih odprl in tiho zaprl za seboj. Uspel je se zadnji trenutek videti za katero hiso je zdrsnila semacka. Sledil ji je. Za vasjo se je po pobocju razprostiral nizek, gosto zrascen farolov gozd. Farol daje odlicen les za izdelavo jedilnega pribora in skodelic ter drugih posod. Tezko ga je obdelovati, ker je zelo gost in cvrst Je tako gost, da ne plava na vodi. Farolovi izdelki iz vasi Baia so sloveli po vsej Strazistanki. Semacka je zavila v farolov gozd. Jan se je namuznil: »Mehkodlacka, zdaj si moja!« S hitrimi koraki je stopil do vrtne lope, kjer sta imela z ocetom spravljen pribor za nabiranje in obdelavo farola. Vzel je sekiro in usnjene zascitne rokavice, ki so mu segale do komolcev. Na glavo si je posadil usnjeno kapo, ki mu je pokrivala vrat in ramena. Spredaj je bil usnjeni vizir, ki mu je nale-gal preko obraza. Ze nekaj casa je sledil semacki in si je pred dnevi pripravil opremo za secnjo farola na stojalo tik ob vratih. Upal je, da mu bo tunika zadoscala, saj so imela farolova drevesa velike trne, ki so povz- rocala skoraj neznosno srbenje. Vendar se je semacka premikala tako hitro, da bi ga usnjena zascitna obleka pri tem prevec ovirala. Semacka je sledila poti, ki so jo naredili drvarji. Jan se je pomikal za njo. Tiho, kolikor pac je mogel in znal. Nenadoma je zaslisal piskajoce lajanje semacke za seboj. Hitro je zdrsnil za farolovo drevo in se nabodel na trn. Sikajoce je zaklel. Obrnil je sekiro z rocajem proti sebi. Odvil je pokrov in iz votlega rocaja s prstom zajel malo luga. Ta mu je ublazil pekoco srbecico. Ko je koncal, je zagledal sosedovo semacko, ki je neslisno hodila za njihovo. »Odkril bom, kam greste, presnete semacke!« je trmasto zamrmral in nadaljeval zasledovanje. Le srbecica je motila njegovo gibanje. Drvarska pot se je cepila na rokave. Ce je Jan visoko poskocil, je lahko pogledal cez farolske krosnje. Pot jih je vodila vedno dalje od vasi v hrib. Ozila se je. Nenadoma sta semacki zavili v gosto farolovo podrastje. Ves gozd je sestavljala ena vrsta dreves. Podrastje je bilo sestavljeno iz gostega, mladega farola. A nezni trni vsaj niso bili tako nadlezni kot trni odraslega farola. Semackam njegovi trni niso bili ovira. Zdelo se je, da so neobcutljive na farolovo kislino. Tudi to je pri ljudeh zbujalo se veqe zacudenje in semacke so bile zato se skrivnostnej-sa bitja. Dokler je mogel, je z rokami odrival podrastje. Rokavice so ga dobro scitile, vendar so pri gibanju in trenju s farolom povzrocale cvilec sum. Imel je sreco, saj je veter pihal proti njemu. Upal je, da ga semacke ne bodo prehitro odkrile. Farolova drevesa so bila vedno nizja in tudi podrast je bila nizje rasti. Da se je izognil odraslim farolovim drevesom, se je sklonil in se skoraj cepe pomikal naprej. Sedaj mu je tunika opletala med nogami in ga ovirala pri gibanju. Kaksno veqo vejo je tu in tam moral odsekati. Zavidal je semackam, ki so se lahko gladko gibale med farolovim podras-tjem. Vozile so slalom in se izogibale ostrim vejam. Zbodel ga je se en trn, zastokal je, vendar ni imel casa, da bi si namazal vbod z blazilnim lugom. Stisnil je zobe in nadaljeval zasledovanje. Nenadoma je farola zmanjkalo. Zacudeno je mezikal v Biranovo svetlobo. Pred njim je bila jasa polna semack. Ni mu bilo jasno. Jasa sredi farola je bila nekaj nenavadnega. Taksne krcevine so lahko naredili le drvarji, vendar na jaso ni vodila nobena steza. Jasa je bila popolnoma okrogla in rahlo nagnjena tako, da jo je Biran v celoti osvetljeval. Jan je visoko poskocil nad farolova drevesa, da bi se raz- gledal. Naredil je vec skokov, vendar vaskih streh ni bilo nikjer videti. Obsedel je na robu jase in strmel. Semacke so se zbirale. Prihajale so iz vseh strani okrogle jase. Tvorile so koncentricne kroge in se tesno stisnile ena k drugi. Nenadoma je njihovo cviljenje in lajanje potihnilo. Nad jaso se je dvignila meglica in skozi Janovo glavo je zdrsnila prva slika. Zazdelo se mu je, kakor da prede njegova semacka. Zdelo se mu je, da jo cehlja po dlaki na hrbtu. »Cudezno!« je pomislil. Slike so se vrstile ena za drugo, vedno hitreje in hitreje. Dolgo casa je strmel v ta kalejdoskop, ko je nenadoma spoznal, da pravzaprav semacke izmenjujejo informacije med seboj. Vrtele so se kakor slike in nenadoma je spoznal, da so to slike vasi in vascanov. Vmes je videl modro-sive lise, nejasne in zabrisane prizore. Bile so 'besede' iz semackinega sveta, ki jih ni mogel razumeti. Predstavljale so za ljudi nesmiselne miselne vzorce semack, ki jih ni mogel 'prevesti' v cloveske misli. Bil je ocaran. Odkril je nekaj, kar morda ni se nihce pred njim. Prepustil se je toku slik. V tej mnozici prikazov se je vedno bolj pojavljala slika lepe, svetle semacke in vedno bolj tudi njegova slika. Nato je sledil pravi ognjemet barv, ki mu niso nic pomenile. Bile so lepe. Obcudoval jih je in zmeda v njegovi glavi je vedno bolj rasla. Postal je utrujen, miselnih vzorcev je bilo prevec za njegovo glavo. Zaspal je. Pravzaprav je padel v trans. In prisle so jasne, gibljive slike ... O planetu, polnem semack. Sredi njih je pristala ognjena kocija, nekaksno gorece farolovo drevo. Iz njega so prisli ljudje s steklenimi bucami na glavi, obleceni v ble-sceca oblacila. Potem so ljudje zgradili velikansko stavbo in vanjo prepeljali velikanske kovinske ... Ni se mogel spomniti, kako se te kovinske reci imenujejo. Semacke so vse skupaj le opazovale. Potem jih ni bilo vec, kajti ogenj je bruhnil z neba. Iz tistih kovinskih reci je tudi bruhal ogenj nazaj v nebo. Potem je prislo se vec ognjenih kocij in iz njih so izstopila ostudna bitja pokrita z zelenimi luskami. Bojevali so se z ljudmi. Nekaj so kopali in zidali ... Lovili so semacke in jih jedli ... Zvrtelo se mu je v glavi in zagrnila ga je tema. Ko se je prebudil, je se vedno sedel na robu okrogle jase. Ob njem je lezala lepa, svetla semacka. Zavedel se je, da je to semacko videl v svojih mislih, a v resnici jo je gledal prvič Njegova Meh- kodlacka je stala nekaj korakov stran, strmela v Jana in cakala. Jan se je obema nasmehnil. Snel je rokavico in pogladil svetlo semacko: »Lepa si! Imas tako lepo, mehko in svetlo dlako. Klical te bom Bela.« Semacki sta zacvilili. Mehkodlacka je kratko zalajala in zdrsnila v farolov gozd. Za njo je odsla Bela in za njima se Jan. Ko se je vrnil v vas, je bil Biran ze visoko na nebu. Do vzhoda Airana je bilo samo se malo casa. »Kod hodis?« je nestrpno zaklicala mati. Jan je pospravil svojo farolovo drvarsko opremo v skrinjo. »Kaj pa si pocel v farolu?« je preseneceno vpra-sala mati. »Zasledoval sem semacko,« je odvrnil. »Tepcek ti,« se je nasmehnila mati. »Semacke hodijo po svojih poteh. Ni nasa stvar, da vemo, kam gredo!« Potem je stopila do praga, kjer so bile na podboju vrezane crte soncne ure. Nestrpno je rekla: »Hitro pojej kaj, do Airanovega vzhoda moras biti pri Ucitelju.« Bila je ponosna, ker so njenega sina izbrali, da pojde v Strazarnico. Obenem pa je bila v skrbeh zanj, saj ni vedela, kaj se tam dogaja in kako bo jedel in kje bo spal. »Saj je se dovolj casa, prisel bom!« je dejal Jan. Mati je za trenutek zastala in mu nato na hitro rekla: »Pogresala te bom!« Nato se je hipoma obrnila vstran, da ni videl njenih solz. Obe semacki sta se zvili v klobcic ob steni ob Janovem novem, odkazanemu leziscu. Jan ju je gledal in pomislil, da to sploh ni slaba ideja. Se posebej, ker sta ga boleli nogi. Sedel je na rob preprostega pograda in si masiral podplate. Razmisljal je, da je se pred tremi dnevi sledil Mehkodlacki v farolov gozd, kjer je srecal Belo. Sedaj pa sta obe spali ob njegovem pogradu v Strazarnici. Bal se je, da ju ne bodo pustili v Strazarnico, vendar so ju brez besed sprejeli. Se vec, obcudovali so ga, ker je prisel v spremstvu dveh semack, posebne pozornosti je bila delezna tudi bela dlaka Bele. Njegov pograd je bil najbolj razkosen del njegove bivalne celice. Ampak ni bil iz farolovega lesa temvec iz blescece snovi. Iz taksne, kot jo je videl med shodom semack. Tudi miza in stol in majhna omara v kotu so bili iz te snovi. Pogladil jo je in otipal njen hlad in cvrstost. »To bi bilo tezko obdelovati. Je se bolj čvrsta kot farolovina.« Ž nohti je potrkal po njej in uzival v zvokih, ki so ga ustvarjali. Cez nekaj časa je tudi sam, zvit v klobčič kot obe zivali, zaspal. Ž odprtimi usti in siroko razprtimi očmi je Jan sedel na oblazinjenem stolu. Poslusal je in vpijal vsako Strazarjevo besedo. Vedel je, da tudi preostalih devet novinčev od presenečenja zeva kot riba na suhem. »Ljudje smo prisleki na tem planetu,« je razlagal Strazar in za njim so se prikazovale gibljive slike na velikem sliko-kazu. »Pred več kakor pet tisoč leti smo pristali na njem. Semačke so vam ob spoznavanju zagotovo prikazale pristanek ognjenih kočij. Mi jim rečemo vesoljske ladje. To je bila zadnja postojanka, preden bi Luskinarji zavzeli Žem-ljo. Nas rodni planet je bil v veliki nevarnosti. Sem se je zgrnila silna vojska in nase obrambne postojanke so osvajali eno za drugo. Semačke, katerih planet smo si izbrali za obrambo pred invazijo Luskinarjev, se na začetku niso preveč zanimale za nas. Odkrito povedano, tudi nam je bilo vseeno za njih. A nekako smo sobivali. Ko so prisli Luskinarji in se pričeli hraniti tudi s semačkami, so sklenile zaveznistvo z nami. Saj ste ga ob spoznavanju tudi doziveli in skozi čas vasega učenja tukaj ga boste se večkrat doziveli. Pred mnogimi tisoči let smo ljudje začeli raziskovati in osvajati Galaksijo. Sirili smo se in iskali naseljive planete. Ni jih bilo malo in zdelo se je, da smo v Orionovem kraku nase galaksije sami. Potem smo naleteli na Luskinarje ...« Na sliko-kazu se je prikazala odurna slika bitja s podaljsanim gobčem polnih ostrih zob. Oči so bile na pečljih in so se premikale v vse smeri. Njegovo telo je bilo prekrito s temno zelenimi luskami. Vsaka je imela oster trn na konču. Bili so večji in bolj misičasti kakor ljudje. Strazar je nadaljeval: »Njihova tehnologija je za nekaj stopenj prehitevala naso. Ob tem so čisto pravi mesojedči in nimajo nobenih zadrzkov, da se ne bi prehranjevali z lokalnimi bitji, samo da je njihova presnova na ogljični osnovi. Stik z njimi je bil krut in vojna je bila takojsnja. Pogajali smo se, a so zavrnili vse naše predloge. Se bolj jih je podzgalo, ko so okusili človesko meso.« Jan se je stresel ob tej misli. Dvignil je roko: »Luskinarje smo, tako si vsaj mislim, premagali?« Predavatelj je pokimal. »Torej ... Ljudje smo se umikali pred njihovimi naleti s planeta na planet in nase področje se je vedno bolj ozalo. Verjetno bi izgubili vojno in Žem-lja bi bila izgubljena za vedno, če ne bi prisli sem, na planet semačk. Najprej smo se ogibali drug drugega, a ko so spoznale, da jih bodo Luskinarji pojedli tako kakor bodo pojedli nas, smo dobili njihova mentalna sporočila. Sklenili smo zaveznistvo in s skupnimi močmi smo pregnali Luskinarje s tega planeta. Nato smo semačke vzeli s seboj na druge planete - strazarniče in omejili napredovanje Luskinarjev. Tukaj smo ljudje naseljeni le na tem delu planeta, imenovan Strazistanka. Tukaj je Strazarniča in vi boste postali Strazarji. Cakali boste, da pridejo Luskinarji in ko bodo prisli, boste skupaj s semačkami obranili planet.« Deset mladih fantov in deklet se je spogledalo med seboj in začeli so se pogovarjati drug čez drugega. Strazar - učitelj se je smehljal naslonjen na steno. Spomnil se je, kako je bilo njemu, ko je izvedel za skrivnost, ki je bila povedana le izbrančem. Ko so se pomirili, je nadaljeval: »Ko smo jih premagali, smo jih vse, skupaj z njihovimi stroji zmetali v Brezno. Tako je nastala lokalna legenda o zlu, ki menda včasih prihaja iz Brezna. Pravzaprav jo Strazarji sami spodbujamo, kajti ravniče so vedno pokrite z oblačnim pokrovom, ki skrivajo pred pogledom vse, kar se dogaja tam. Le semacke s svojimi cuti obvladujejo neprijetno okolje in potujejo med planinami in planotami, ki strlijo iz oblacnega pokrova. Ljudem ni dovoljeno, da gremo tja. Vcasih ... izjemoma, ko nas semacke potrebujejo.« Jan je spet dvignil roko. Stražar mu je pokimal, saj je bil zadovoljen, da ima pred seboj mladenica, ki ga vse zanima. Jan je rekel: »Kje so Luskinarji sedaj? Zakaj nas ne napadajo?« »Po njihovem porazu so se nekajkrat poskusili z napadi. A ti so nenadoma ponehali. Luskinarji so se umaknili. Nasi najveqi umi menijo, da so se nekje na drugem koncu Galaksije morali srecati se s kaksno raso in tudi z njimi voditi vojno. Mogoce niso mogli vec voditi vojne na dveh ali celo na vec frontah. Vsekakor ni znano, kaj se je zgodilo pred nekako tri tisoc leti. Luskinarji so nekega dne prenehali napadati ... In sedaj cakamo ter strazimo!« »Torej so popolnoma in nenadoma izginili?« je vprasala ena izmed deklet za njegovim hrbtom. »Da,« je pokimal Stražar. »Ni jih vec! Za seboj so pustili tudi tiste planete, ki so jih ze pridobili od nas. Vse je cloveska rasa povrnila. Sli smo za njimi. Tudi njihovi planeti so bili prazni, izropani in brez zivlja. Dalje nismo sli, ker tudi nam primanjkuje virov in ljudi. Zdesetkano clovestvo se mora obnoviti in moramo biti v pripravljenosti. Vasa naloga je, da boste nova generacija strazarjev. Vsak dobi svojo zadolzitev pri topovih in projektilih ... Ti, Jan pa si izbran za medija, za nasega diplomata med semackami ...« Jan se je zamislil. Ko se je pogovarjal s prijatelji tukaj, nihce ni delil njegove izkusnje z mentalnimi slikami semack in nihce ni s seboj pripeljal dvoje zivali. Pravzaprav jih sedaj ni vec videl kot zivali, temvec kot posebno inteligentno vrsto, enakovredno ljudem. »Zakaj se pravi namen Strazarnice skriva pred ljudmi?« je pocasi vprasal Jan. Strazar - ucitelj se je nasmehnil. »Zato, ker nas je to naucila vojna z Luskinarji,« je blago rekel. »Luskinarji so napadli le tiste planete, ki so nosili na sebi visoko tehnoloski pecat, odtis razvite civilizacije. Tako smo s svojo dejavnostjo obrnili njihovo pozornost na ta planet. Tudi to je bil vzrok, da smo sklenili zavezništvo s semackami. Navsezadnje smo bili, ceprav nehote, krivi, da so trpele zaradi nas. Zdaj so vsi strazarski planeti videti naseljeni le z nizko-tehnoloskimi skupnostmi. Strazarnice so zakrite in tu, globoko spodaj pod nami je v skrivnih dvoranah veliko razlicnega orodja in orodja. Tudi skupnost je dobro vodena in nihce ne trpi lakote. Vsak od vas ima po dvoje ali troje bratov in sester, ki bodo scasoma okrepili clovestvo. Nepripravljene nas ne nihce vec ne bo napadel.« Hodili so v gosji vrsti za Stražarjem - uciteljem in glasno obcudovali stroje in naprave, ki jim niso vedeli imena. Ob njem sta se smukali obe semacki. Videti je bilo, kakor da kontrolirata dogajanje in delovanje sistemov. Visoko zgoraj pod streho strazarnice je stal laserski top, vsaj tako ga je imenoval Strazar. Smeli so sesti v poveljniski sedez. Jan je sedel zadnji in semacki sta sedli na tla ob njem. Bozal je tipkovnico, krmilno palico in rob poveljni-ske mize. Nenadoma je spet zaznal slike. Bela in Mehkodlacka sta se pogovarjali z njim. Videl je svetove in bitke, ki so jih nekoc vojevali ljudje in semacke skupaj. Obcutil je zmagoslavje, ko so pregnali Luskinarje s stražarskih planetov in presenecenje, ko jih nikjer vec niso mogli odkriti. V to sta bila pomesana strah in previdnost. Videl je vso zgodovino, vse zaporedje dogodkov, ki so pripeljali do tega trenutka, da je s semackama delil izkusnje. Potem, ko je zasel Biran, je sel v park ob Stra-zarnici in se zazrl v nebo nad seboj. Obcudoval je nesteto blescecih zvezd. Pred nekaj dnevi je sanjal o tem, da bi poletel kakor vibatros cez planjavo do planin na daljnem obzorju. Zdaj pa ... Hej, zdaj bo skupaj s semackami nekoc odpotoval tja go ... med zvezde, mnogo dlje od obzorja. Tudi on bo nekoc branil clovestvo kot Strazar v Strazarnici. <> COLD IRON ŽELEZO HLADNO by Joseph Rudyard Kipling Prevod Andrej Ivanuša Gold is for the mistress -- silver for the maid -Copper for the craftsman cunning at his trade. "Good!" said the Baron, sitting in his hall, "But Iron -- Cold Iron -- is master of them all." So he made rebellion 'gainst the King his liege, Camped before his citadel and summoned it to siege. "Nay!" said the cannoneer on the castle wall, "But Iron -- Cold Iron -- shall be master of you all!" Woe for the Baron and his knights so strong, When the cruel cannon-balls laid 'em all along; He was taken prisoner, he was cast in thrall, And Iron -- Cold Iron -- was master of it all! »Zlato za gospodične je, za dekleta srebro, in baker za rokodelce je, spretne vse zelo.« »Dobro!« rekel je Baron, sedec v dvorani stari. »A zelezo, zelezo hladno njim vsem gospodari!« Dvignil upor je proti Kralju, fevdnemu gospodu, oblegal ga je v trdnjavi, kar temu ni bilo po godu. »Nikamor,« na grajskem zidu dejal je kanonir stari. »Moje zelezo, zelezo hladno vsem zagospodari!« Gorje Baronu in njegovim vitezom pogumnim, kanonske kugle polozile so drugega za drugim. Ujet je bil Baron in vrzen v temno grajsko jero in to zelezo, zelezo hladno mu ni bilo za srera. Yet his King spake kindly (ah, how kind a Lord!) "What if I release thee now and give thee back thy sword?" "Nay!" said the Baron, "mock not at my fall, For Iron -- Cold Iron -- is master of men all." Tears are for the craven, prayers are for the clown -Halters for the silly neck that cannot keep a crown. "As my loss is grievous, so my hope is small, For Iron -- Cold Iron -- must be master of men all!" Yet his King made answer (few such Kings there be!) "Here is Bread and here is Wine -- sit and sup with me. Eat and drink in Mary's Name, the whiles I do recall How Iron -- Cold Iron -- can be master of men all!" He took the Wine and blessed it. He blessed and brake the Bread, With His own Hands He served Them, and presently He said: "See! These Hands they pierced with nails, outside My city wall, Show Iron -- Cold Iron -- to be master of men all." "Wounds are for the desperate, blows are for the strong. Balm and oil for weary hearts all cut and bruised with wrong. I forgive thy treason -- I redeem thy fall -For Iron -- Cold Iron -- must be master of men all!" Crowns are for the valiant -- sceptres for the bold! Thrones and powers for mighty men who dare to take and hold. "Nay!" said the Baron, kneeling in his hall, "But Iron -- Cold Iron -- is master of men all! Iron out of Calvary is master of men all!" Kralj (kako prijazen je moj lord!) spravljivo rece: »Kaj, ce spustim te in vrnem ti blešcece mece?« »Ne,« rekel Baron je, »poklekniti res ni moja stvar, saj zelezo, zelezo hladno nam vsem je gospodar.« »Solze so za strahopetce, molitve za slabiče one, ki brez ovratnice tesne ne zmorejo zdržati krone.« »Moje upanje je majhno, bridka moja je izguba, da zelezo, zelezo hladno vasa bi bila poguba!« Znova Kralj (redki kralji taki so!) odgovori takoj: »Tu je kruh in tu je vino, sedi, se krepcaj z menoj.« Jedli so, pili na Marijino ime, ce ne vara me spomin, kako zelezo, zelezo hladno naj jim bode opomin. Pili mocno vino, blagoslovljeni kruh lomili so ob tem, visoki lord z lastnimi rokami ga je nudil in dejal zatem: »Glej! Te roke so prebodli zeblji izza grajskega zidu. Torej zelezo, zelezo hladno naj mozem ne da miru. Udarce naj nosijo morni, rane pustimo obupanim, balzam, olje utrujenim srcem, od krivice obtolcenim. Odpuscam tvoje ti izdajstvo, odkupim padec tvoj, ker le zelezo, zelezo hladno gospodari naj nocoj! Krone smelim, žezla krepkim, prestole, moč jim dati možem mogočnim, ki drznejo si vzeti in tudi obdržati.« »Ne!«rekel je Baron, klecec v kraljevi dvorani stari. »Ker zelezo, zelezo hladno vsem mozem gospodari! Zelezo, zelezo hladno s Kalvarije nam vsem gospodari!« ft VITEZI IN ČAROVNIKI www.vitezicarovniki.com JAŠUBEG EN JERED NOVICE IZ DRUGOTNOSTI www.drugotnost.si DRUŠTVO ZVEZDNI PRAH www.zvezdni-prah.si DRUŠTVO PRIZMA www.prizma.si TOLKIENOVO DRUŠTVO GIL-GALAD www.drustvogil-galad.si FUTURUM www.futurum.si VODNIK PO ZF vodnik-zf.info MARA R. SIRAKO www.marasirako.info MARTIN VAVPOTIČ martinvavpotic.wordpress.com BOJAN EKSELENSKI www.pisatelj.net ANDREJ IVANUŠA www.andros.si MIHA REMEC www.miha.remec.si MIHA MAZZINI mihamazzini.com MIKI MUSTER www.muster.si IVAN SIVEC www.ivan.sivec.net VID LEGRADIČ www.vtine.org/nr.html SLOVENSKA WIKIPEDIJA sl.wikipedia.org/wiki/ Slovenska_znanstvena_fantastika ZADNJA STRAN V ZNAMENJU HLADNE SUŠE Bojan Ekselenski Obstoječa vladavina črno - rumenih telebajskov nam je dala histerično varčevalno mrzličo. Seveda se ne varčuje pri plačevanju tajkunskega zapitka. Varčuje se pri kulturi, zlasti knjigi. Nasa javna agenčija za knjigo (JAK) je zaradi drastičnega rezanja, pravzaprav so ji izrezbarili drob in srče, ostala praktično samo papirnata institu-čija, namenjena sama sebi. Ideja, da bi sla javna agenčija na lov za zasebnim zakladom, je seveda lahko nastala samo v prepihani glavi obstoječega odgovornega ministranta. Oblast je sla na kvest uničevanja kulture, javnih servisov in vsega, kar disi po obče človeskih vrednotah, pridobljenih v minulih stoletjih. Namesto v 21. stoletje nas ta četiča neumnih rumenih in črnih moz vodi v 11. stoletje, v obdobje dogmatič-nega enoumja, kurjenja neljubih ljudi in predvsem v svet brez pismenih ljudi. Glede na to, da imamo v parlamentu goljufe, ponarejevalče in lopove, ki imajo svojo poslansko skupino, je sovražen odnos do pismenosti popolnoma razumljiv. Žigi, Janezu in se komu se dogaja privatizačija nase drzave. Nekaznovano lahko serjes samo nei-zobrazenim ljudem. V tem kontekstu malče pogresam apokalipso, ki jo je prikazal film 2012. Fino bi bilo, če bi kdo po vladnih sobanah počistil to nesnago in jo odplaknil v kanalizačijo zgodovine, kamor tudi sodi. Spekulativna fikčija je, kako ironično, se najmanj na udaru. To pa zaradi tega, ker ze do zdaj skoraj ni bila delezna kaksne javne podpore. Kulturniska srenja ima nas avtorje spekulativne proze in poezije za avtorje sunda, ne priznava nam status umetnikov in tudi obstoječe kulturniske institučije se obnasajo v tej smeri. Drustvo Žvez-dni prah, ki zdruzuje avtorje spekulativne literature (članič in članov nas je 9 pisate-ljič in pisateljev), je bilo do zdaj deležno samo drzavnega drobila, a od nasih izdelkov plačamo polnomastne davsčine. Žavedamo se sledečega - pisatelj mora v svoji ustvarjalnosti najti ravnotezje med osebno izpovednostjo in pripovedovanja zgodbe sirokemu krogu ljudstva, saj je ljudstvo plačnik te kulture. Žavračamo vsečnost klanu, ki ima roko v drzavni malhi. Nadalje zavračamo obstoj kulture zaradi nje same. Literatura ne sme biti namenjena samo avtorju. Napisati knjigo, ki jo potem v enem letu prebere rečimo 10 ljudi in za to knjigo prejeti subvenčijo, konkreten honorar in se drzavno plačevanje sočialnih stroskov, je neposteno do nas, ki se moramo poleg rednega dela znajti s pomočjo donatorjev (rečimo sofinančiranje knjige Vitezi in Čarovniki: Indigo novi svet s strani podjetja Cinkarna d.d.) ali tvegamo lasten denar (Votlina skrivnosti). Ko se s svojim izdelkom znajdemo na trgu, pa se moramo spopasti z bizarnimi zakonitostmi, polnimi monopolnih in klanskih povezav, ki se rezultirajo z obilno točo polen pod noge. Tudi pri vstopu v knjizniče nam ni postlano z rozičami. Ker se nas drzi »uradni« zig sunda, tezje prodremo na poliče in se tezje pridemo do verodostojnih rečenzij (Revija Joker je tu svetla izjema). Ampak samo nerganje je neproduktivno brez predloga resitve. Kaksno resitev torej predlagam? Drsava naj uzakoni odkup rečimo 300 izvodov leposlovnih (450 izvodov mladinske literature, a tu ne mislim del, kakrsno je iztirjena pedofilska izpoved Vitana Mala Napačna odločitev) del domačih avtorjev. Naj določi minimalne standarde pri opremi knjige in po potrebi zgornjo čeno glede na stroske tiska. Žra-ven je treba doreči se nekaj drobnarij in slovenska knjižna produkčija bi bila v boljsi kondičiji ob najbrz nizjem javnem strosku. Bralči pa naj potem odločijo, kdo je vrhunski z izposojo. Žatem je, v čilju razbijanja obstoječih klanskih polmafijskih zdruzenj, nujno potrebno uzakoniti delitev knjižničnega nadomestila - dobi naj ga zalozba in seveda plačilo honorarja, ki pa ne sme biti zakonsko določeno. Tako bodo zalozbe začele gledati na branost svojih del. Omejil bi nakup tujih bestselerjev, saj se tako javni denar pretaka v zasebne zepe, kar je nesprejemljivo. To je samo, tako na hitro, moj predlog za pravičnejso delitev javnih sredstev za knjigo. Seveda je moj predlog tako rokohitrsko napisan, a je dovolj dobra osnova za razmislek. Sičer pa ... če tega ne berete, vas je odplaknila odresitev apokalipse. Glede na to, kaksno vlado imamo, niti ne potrebujemo sodnega dne. Samo se tri leta te vlade in ne bomo potrebovali nobene apokalipse.