Naročnina Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 120 Din celoletno 240 Din za inozernslvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdaja celoleaio v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D VENEC Cene oglasov 1 stolp, pelll-vrsta mali oglasi po I 30 ln 2 D,večji oglasi nad 45 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pri večjem □ S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izide ob 4 zjulraj razen pondeljka ln dneva po prazniku freduMioo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/II1 Rokopisi se ne vračajo, netranklrana pisma se ne sprejemajo - 1/rednlšlva telefon št. 20S0, upravnlštva št. 232B Pouličen list sa slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.št.6 Čekovni račun: Clubllana štev. 10.650 in 10.349 xa tnserate. Sarajevo šl.7363, Zagreb št. 39.OH, Vraga ln Vunaj št. 24.797 Veleseiem - ofvorien Osmič po prevratu se danes v Ljubljani otvarja velesejem, ki se je v teku tega časa izkazal kot ena najbolj važnih institucij slovenskega gospodarskega življenja in gospodarskega napredka naše države sploh. Ni nobenega dvoma, da je blagostanje Slovenije iu njenega prebivalstva odvisno v prvi vrsti od napredka in intenzifikacije industrije, velesejmi so pa eno najboljših sredstev v to svrho. To so pokazali praktični uspehi od leta do leta bolj, tako da danes ni več nobeno vprašanje, ali se obdržijo ali ne, marveč mora biti skrb naših gospodarskih krogov obrnjena le v to, da se ta naprava stopnjema izpopolnjuje. Ljubljanski velesejmi nujajo čedaljebolj popolno sliko naše industrijske in obrtne poljedelske proizvodnje, dvigajo samozavest naših pridobitnih in delavskih krogov, pritegnejo celo prebivalstvo k interesu za dvig naše produkcije, in zbujajo latentne sile k udej-stvovanju in razmahu. Konsument, ki vidi solidne izdelke domačega truda, marljivosti, praktičnega smisla in lepočutja obenem, dobiva veselje do nakupa, proizvajalec pa do čimvečjega napona vseh svojih sil; gospodarska delavnost slednjega in zanimanje prvega se združita v eno težnjo po napredku vseh tvornih sil našega naroda, po večanju splošnega blagostanja in dvigu življenskega standarda vseh njegovih slojev. Tako ima naš velesejem tudi neprecenljivo velik pomen za našo narodno kulturo in socialno stanje pri gospodarski proizvodnji udeleženih stanov našega ljudstva. Že s tem, da privabi vsako leto čedalje več interesentov, da zainteresira za naše gospodarstvo celo inozemstvo in združi na svojem prostoru množino najraznovrstnej-ših izdelkov in pestro množico obiskovalcev, ohranja in pospešuje gospodarski krvotok v našem organizmu, tako da se imamo gotovo zahvaliti tudi velesejmom za to, če so se odvrnile in odvračajo mnogotere zle posledice, ki bi sicer nastopile v tej kritični dobi za naše gospodarsko življenje v neprimerno večji meri. Velesejmi so skratka hranjevalci in po-večevalci naših gospodarskih energij in s tem vsega našega kulturnega življenja. S tem so pa tudi velik, čeprav indirekten politični faktor. V njih vidijo gospodarski, politični, kulturni zastopniki celega sveta, kaj naš narod premore in kaj v jugoslovanski državni celoti pomeni: jak, energičen, pozitiven, stvarilen sočinitelj ne samo v gospodarski, nego v celi notranji konsolidaciji jugoslovanske države, in gotovo najbolj marljivi in najbolj napredni. Ljubljanski velesejmi so čisto po sebi spontana manifestacija enotnosti, prospevanja in čimvečjega in intenzivnega pokulturjenja naše države, ki po Sloveniji veže zapad z orientom. V Ljubljani, ki je najvažnejše in največje križišče skozi Jugoslavijo idočih svetovnih prog, se ob priliki velesejma zbere največ tujega sveta, pa tudi iz naše države, tako da je v teh dneh Ljubljana cela Jugoslavija v miniaturi. Tu se vsak more prepričati o neumorni delavnosti, vestnosti in točnosti slovenskega industrijca, obrtnika in delavca, o napredku, ki zajema tudi naše poljedelstvo, o naši umetniški produkciji, o ljudski prosveti, o napredku naše zdravstvene kulture itd. Brez dvoma postane naš velesejem slika vsega našega nacionalnega produktivnega življenja na vseh območjih materialne in duhovne kulture, bo pa pod dominantno noto slovenske proizvodnje čedaljebolj repre-zentiral tudi ostale jugoslovanske narode in pokrajine. Načelovati gospodarskemu razvoju In dvigu cele države, kazati smernice in dajati pobude, je in bo čedaljebolj naloga, ki jo imajo izpolniti ljubljanski velesejmi. Oni naj predstavljajo pred vsem svetom moč in težnjo vseh notranjih sil Jugoslavije po čimvečjem razmahu, gmotnem in duševnem obogatenju ter ugledu naše države v svetu. S tem so po sami naravi stvari naši velesejmi sprejeli važno funkcijo v življenju naše mlade države sploh, ki je njena politična moč in kulturna višina bitno in v prvi vrsti odvisna od njene gospodarske okrepitve in mirnega gospodarskega dela. Govoriti, kakšen dobiček prinaša velesejem Sloveniji neposredno, kako izmed vseh faktorjev najbolj pospešuje naš tujski promet, bi se reklo nositi vodo v Savo. Ostane nam samo prijetna dolžnost, da častitaino velesejm-skl upravi k temu, da je njen dolgoleten trud venčan s čedalje večjimi uspehi in želimo, da bi se po njenem prizadevanju velesejem kot motor našega gospodarskega podviga čim bolj in šire uveljavil. Veronh - sanro še italijanski ž Bolcan, 1. junija. (Tel. »Slov.«) Šolski nadzornik v Tridentu je poslal škofijskima ordinariatoma v Tridentu in Brikscnu pismo, s katerim se definitivno ureja vprašanje verskega pouka v šolah. Uvodoma poudarja šolski nadzornik, da so novo določbe izdane na podlagi določenih navodil, ki jih je izdal ministrski predsednik Mussolini prosvetnemu ministru Fedeleju. šolski nadzornik odreja: 1. Pričenši s šolskim letom 1928-29 se bo poučeval od 4. razreda dalje verouk izključno v italijanščini. Le v posameznih slučajih, kjer so nove določbe nc bodo dale lahko izvesti, se bodo dovolile začasno olajšave. 2. Prav tako se bo s prihodnjim šolskim letom pričelo poučevanje verouka izključno v italijanskem jeziku od 1. do 3. razreda v tistih krajih, kjer obstojijo šolski vrtci društva »ltalia redenta« najmanj dve leti. Ista preuredba se izvede v šolskem letu 1929-30 v vseh krajih, kjer bodo do takrat šolski vrtci društva »ltalia redenta« poslovali vsaj dve leti. V šolskem letu 1930-31 se bo poučeval verouk izključno v italijanskem jeziku v vseh razredih ljudskih šol v vseh krajih. Nobena olajšava ne bo dovoljena več, ker ima vlada odločen namen, da postane šola v najkrajšem času popolnoma italijanska. Prepričan sem, zaključuje šolski nadzornik, da bo častita kurija, vpoštevajoč sedanje splošne razmere v Gornjem Poadižju, priznala, da omenjene smernice odgovarjajo zahtevam postopne jezikovne preuredbe v zadevi verskega pouka, ki je še ostal brez določene in definitivno discipline. Smatram za umestno dodati, da po mojem mnenju vlada želi, da bi se tudi v tej deželi, kakor v drugih italijanskih deželah, vpeljal in razvil pouk katekizma v cerkvi, ki bolj odgovarja potrebam bogočastja, in bi v interesu cerkve dopolnjeval verski pouk v šoli, ki mora, dasi ga je fašistovska vlada postavila za podlago ljudskošolskega pouka, biti v skladu z učnim programom in s posebnimi didaktičnimi kriteriji, ki se včasih lahko ne zlagajo popolnoma s posebnimi nameni obredne priprave, ki jih mora zasledovati verouk cerkvenih katehetov. Končno prosi šolski nadzornik kurije zagotovila, da bodo duhovniki v vsakem pogledu podpirali izvršitev novih določb. Iz Italije - samo hujskanje ž Rim, 1. junija. (Tel. »Slov.«) »Popolo d ltalia«, ki je blizu Mussoliniju, ne prinaša o podpisu italijansko-turške pogodbe nobenega komentarja. Toliko večjo pozornost pa je v političnih krogih vzbudil komentar lista »Corriere della Sera«, ki je sicer zelo rezerviran, posebno glede vprašanj zunanje politike. Komentar je izrazito protifrancosko navdahnjen. »Corriere dela Sera<: meni, da ni pogodba posebne važnosti radi vsebine, pač pa radi njenega političnega značaja. Med Italijo in Turčijo ni bilo prav za prav nobenega konkretnega razloga za napetosti, ki ga je ustvarilo turško časopisje pod utisom francoskega tiska. Italijanska vlada in italijansko javno mnenje sta bila vedno Turčiji naklonjena. Italijani so vedno simpatizirali s Ke-mal pašo, ker italijanski viteški narod ljubi močne osebnosti. S to pogodbo se je Turčija prvič postavila na stopnjo drugih evropskih velesil in Italija je izrečno priznala njen režim. Pogodba predstavlja nov člen prijateljsko verige, ki veže Italijo z drugimi svobodnimi državami v Evropi. Zunaj nje še obstojajo nesvobodne države, to je take, ki so vezane na protiitalijansko politiko, ki je nikakor ne narekujejo njihovi interesi, ampak so jo ji vsilile več ali manj skrite diplomacije. Najbolj kričeč zgled nam daje Jugoslavija, ki se je tako zamazala s svojim divnim proti-italijanskim programom, ki ga ji sugerira in podžiga Pariz, da se ji niti danes, v času spoznanja, ni posrečilo menjati političnih smernic. Preveč časa je trajala perfidna proti-italijanska propaganda, da bi sedanja jugoslovanska vlada bila v nevarnosti, da propade. Mi jemljemo Marinkovičevo dobro voljo na znanje in tudi energijo vlade, da zaduši demonstracije. Toda nikakor ne moremo zapreti oči pred takim aranžiranjem protiitali-janskega razpoloženja, ki lahko kompromitira bodoči sporazum me,d Jugoslavijo in Italijo. V nobeni državi, ne v Turčiji, ne v Grčiji ni prišlo nikdar do takih nasilij proti Italiji, kakor v Jugoslaviji. Jugoslovani bolehajo na akutni možganski bolezni, ki je preje vredna sočutja, kakor zgražanja. Demonstracije v dalmatinskih mestih, ki so vedno bolest v srcu vsakega Italijana, potrjujejo politično manjvrednost Jugoslavije in meče tudi temno luč na gotovo evropsko diplomacijo, na gotova dela v velikih prestolicah proti Italiji in proti fašizmu, ki so odgovorni za take neumne izbruhe protiitalijanstva. Dalmaciie si ne dima nzeti k Belgrad, 1. junija. (Tel. »Slov,«) Upravni odber »Jadranske straže« je imel danes sejo, o kateri je izdal komunike, v katerem pravi med drugim sledeče: »Ne želimo se vmešavati v politiko odgovorne vlade. »Jadranska straža« bo neomajno in vedno pripravljena moško in junaško braniti domovino. Z vsemi žrtvami bo branila našo jadransko obal pred kakršnimikoli poskusi s tuje strani. — »Jadranska straža* se je vedno varovala vsakršnih izzivanj. Z obžalovanjem je spremljala izzivanja in težnje odgovornih činiteljev v Italiji, ki napovedujejo vojno Jugoslaviji in okupacijo Dalmacije. »Jadranska straža« je smatrala in sedaj smatra, da ie obžalovati, če se službeno podpirajo taka izzivanja. — Poslednji izgredi in žalitve z ene strani so izzvali revolto z druge strani in opravičene ter odkrite proteste in protižalitve pri omladini, ki, ne da bi računala s posledicami, daje vidnega izraza svojim idealnim in patriotskim čuvstvom. — Obžalujemo, da posamezniki ustvarjajo hudo kri in motijo odnošaje med dvema narodoma, italijanskim in jugoslovanskim, ki bi morali biti vsaj korektni, ker nas k temu navajajo skupni interesi. »Jadranska straža« izjavlja, da pride povod za nesoglasja in ne-prijateljske manifestacije in demonstracije vedno z druge strani Jadrana. — »Jadranska straža« ne želi sporov, ker jih smatra za veliko nesrečo. Za svojo patriotsko dolžnost pa smatra, da iz- Red m mir za vsako ceno k Belgrad, 1. junija. (Tel. »Slov.«) Razburjenje, ki ga je povzročila KDK radi poslednjih žalostnih dogodkov, se je zopet poleglo. Na dogodke sc sedaj gleda veliko bolj objektivno, Vsi objektivni krogi priznavajo. javi, da bo delala čast svoji domovini. Vsakdo, ki misli, da je lahko osvojiti Dalmacijo, se moti. Naj se ve, da čakajo na tej strani Jadrana levi, ki znajo z zobmi klati.« Naše fadie v ШЦ\ niso varne ž Benetke, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne ob 9 je pristal v tukajšnjem pristanišču jugoslovanski parnik »Kosovo«, last Jadranske plovitbe, ki vzdržuje promet na črti Metkovič-Split-šibenik-Zader-Benetke. Parnik je bil na tem, da prične izlagati blago. Okoli 10 je pridrvelo na obalo okoli 200 dijakov, ki so nosili dalmatinsko zastavo in vzklikali: »Živela Dalmacija! Doli Jugoslavija!« Dijaki so hoteli naskočiti parnik, a niso mogli prodreti kordona vojakov, miličnikov, karabinjerjev in finančnih stražnikov. Na ukaz policije je parnik zapustil pomol in se zasidral na odprtem morju. Tedaj so dijaki poskakali v motorne čolne in se odpeljali proti parniku. Sledila jim je policija, ki je preprečila nasilje. Opoldne so dijaki priredili na Markovem trgu protijugoslovanske demonstracije. Jugoslovanski konzulat je bil močno zastražen. Popoldne je parnik »Kosovo« zopet pristal k obali in pričel nalagati blago. V nedeljo bo parnik nadaljeval svojo pot. — Tako poročajo o incidentu večerni italijanski listi. da ne nosi vlada nobene krivde. KDK je seveda zopet hotela žalostne dogodke, ki jih vsakdo obžaluje, izrabiti za svoje čisto strankarske cilje, kar pa se 4 seveda ne bo posrečilo. Da bi so preprečili nadaljnji izgredi, ki bi mogli v sedanjih resnih časih nevarno ogrožati naše odnošaje do Italije, sta sc prepo- vedala shoda KDK na Sušaku in v Osijeku. KDK porablja to za nov povod, da napada vlado in izjavlja, da bo razen notranjega ministra obtožila vso vlado. Vlada pa vztraja čvrsto in odločno na tem, da smer politike, ki je edino možna in ki jo ji nalagajo višji državni interesi, trdno ohrani. ( 40 demonstrantov obsojenih. Demonstranti, ki so bili aretirani ob priliki predsi-nočnjih demonstracij, so se včeraj in danes zasliševali. Zasliševal jih je Acimovič, šef bel-grajske policije. Od demonstrantov, ki so večinoma delavci-komunisti, jih je bilo 40 obsojenih na zapor po 15 dni. Dr. Korošec pri ranjenih orožnikih. Notranji minister g. dr. Anton Korošec je danes dopoldne obiskal ranjene orožnike v bolnici. Od orožnikov so 4 ranjeni težko, 11 pa lahko. Uzunovič in Miletič pokorna k Belgrad, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Z včerajšnjim sklepom NRS-kluba, s katerim je ministrski predsednik Vukičevič dobil zaupnico ogromne večine kluba, so se izjalovile vse nade, posebno nade KDK, ki jih je v to sejo polagala, češ da pomenja razcep stranke razkol vladne koalicije in padec vlade itd. Pokazalo pa se je, da ima Vukičevič ogromno večino za seboj. Po izjavah je bilo nezadovoljnežev največ 15, ki so glasovali proti za upnici. Ako se vpošteva, da je vladni predsednik zahteval to zaupnico brezpogojno, ne da bi se branil pred napadi, je jasno, da je to velik uspeh. Značilno je, da sta, kakor se [e naknadno zvedelo, glavna voditelja radikalne opozicije v klubu Nikola Uzunovič in Krsta Miletič izjavila, da se pokoravata sklepu večine. Tako je za Vukičeviča položaj popolnoma učvrščen in tudi razprava o s-io-nenici, ki se je postavila na dnevni red »a 8. jutlija, ne bo ničesar spremenila. Demokrati za Vukičeviča. Demo'ratski klub je danes dopoldne imel sejo, i kateri je, kakor včeraj Jugoslovanski klub, sklenil, da izrazi ministrskemu predsedniku Vukiče-viJu zaupnico. Ta sklep DS kluba je zelo značilen. Vukičevič popolnoma trden Ministrski predsednik g. Velja Vukičevič je bil dar.es opoldne od 12 'do 2 v dvoru. Po avdijenci je izjavil, da je bilo v klubu največ 10 do 11 poslancev, ki so glasovali proti zaupnici. Ta točka se je sedaj odstavila z dnevnega reda. Šest poslancev mu je brzojavno izrazilo svoje zaupanje. G. Vukičevič je dejal, da je s tem izidom seje popolnoma zadovoljen. Radičev ton votel in brez teže č Zagreb, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Današnji »Hrvat« piše o zadnjem postopanju opozicije in o tonu, ki ga je uvedel v narodno skupščino Štefan Radič ter pravi: To je prav napačen, neiskren in prostaški ton, ki bi ga najmanj smeli uvesti v belgrajsko skupščino pre-čani Hrvati, ki poudarjajo, da so bolj kulturni kakor Srbijanci. Toda Radičev ton je votel in brez teže, nima nobene moči, temveč je oduren in komičen. Njegov ton ne jači hrvatske politične borbe, temveč jo dela samo smešno in jo kompromitira. Za spremembo urad. zakona Split, 1. junija. Akcijski odbor uradnikov v Splitu objavlja: Septembra poteče pet let, odkar velja novi uradniški zakon. Ta zakon ni uradništvu dal tistega, kar je pričakovalo. Pač pa je njegovo stanje zelo poslabšal. Zato zahteva uradništvo spremembo uradniškega zakona od 1. septembra 1923 v taki meri, rta nam prinese popolno gospodarsko zavarovanje in moralno osvoboditev. Ker je uarodna skupščina stalno zbrana, morajo naše organizacije takoj postaviti svoje zahteve. Skliče naj se skupščina, na kateri se bomo dogovorili o nadaljnjem delu. Ni dobro urejene države in ne naprednega naroda brez dobrega uradni-štva. Prve korake pričakujemo od našega kongresa, ki se bo sestal 4., 5. in 6. junija v Sarajevu. Rašinu spomenik. v Praga. 1. junija. (Tel. »Slov.«) Meseca junija bodo v Lavnu odkrili spomenik prvemu češkoslovaškemu finančnemu ministru dr. Alojziju Rašinu, ki je bil 1. 1923 umorjen. Pri odkritju bo govoril poslanec dr. Kramar. v London, ii'. junija. (Tel. (»Slov.«) Radi umora stražnika sta bila na podlagi indicijskih dokazov obsojena na smrt morilca Braun in Ke-nedy, katera so danes v dveh londonskih jetniš-nicah usmrtili. NASA POMLAD! Lakasti čevlji za vsako vreme in vsako priložnost 9845-60723 6875—60598 5855—60371 Din 249' Din 229- Dln 229- dopoldne popoldne na veier Barvasti čevlji za solnčne dneve Din 229- Din 229- Dln 229- 9665—80406 Moderen čevelj za dame v drap barvi. Mehka usnjena podloga. Noga v tem čevlju izgleda vitka, hoja udobna. 6645-20571 Eleganten čevelj iz svetlosivega mehkega usnja. Okusen okrasek vrhu čevlja daje istemu lepo lice. 5645—80318 Izredno lep čevelj z bogatim luknjičastim okraskom. Svetla drap barva z visoko peto. Za izprehod najbolj priljubljen vzorec za-padnih dežel. Čevlji za šport in izlete Din 249- Din 269 - Din 249 - 9635—40988 Na okvir šivan polčevelj iz finega boksa z nizkim podpetnikom, obrobljen z okusnim okraskom. 9645—40062 Čevelj iz finega boksa z elastičnim gumijevim podplatom. Zelo primeren za daljše izlete. 9645—40723 Novost pomladne sezone v svetli drap barvi. Okusni luknjičasti okrasek na vrhu in ob peti. Nizek podpetnik iz usnja. Moški čevlji za vsako priložnost Din 269 - Din 269 - Din 299 - Din 299 - 9937—60991 Črn na okvir šivani polčevelj z gumijevim vulkanHranim podplatom. Primeren za vsakodnevno nošnjo in štrapac. 9937-40992 Ta čevelj ima zelo okusen luknjičasti okrasek. Izdelan je iz fine teletine rujave barve. 4937—40099 Polčevelj z gumijevim krep podplatom, zelo bogato okrašen. V črni »li rulavi barvi. Zelo udoben za hojo. 9637-13795 Zelo eleganten na okvir šivani polčevelj v krasni češnjevordeči barvi. Primeren za vsako priliko. SLOVENEC NAŠ TEONIK IE DOMOLJUB General Nobile, •poveljnik italijanske ekspedicije na Severni tečaj, ki se je najbrž ponesrečila. Nobilov zrakoplov »Italia«, ki je preletel v noči od 23. na 24. maja Severni tečaj, o katerem ni že 25. maja nobenih sledov več. Slutijo, da je izgubljen. Nobilov zrakoplov »Italia« v Kingsburgu, odkoder je poletel 23. maja na Severni tečaj; zrakoplov jc lepo videti na levi. Miss Megan Lloy George, hčerka znanega voditelja angl. liberalcev, ki kandidira v angl. parlament in bo skoro gotovo tudi izvoljena. O pelo v raketni avto v teku, tozadevni poizkusi so se pred kratkim v Berlinu izborno obnesli in nova iznajdba vzbuja že danes največjo pozornost. Voltaire, znani franc. pisatelj in sovražnik krščanstva, čigar 150 letnico smrti so obhajali zad. sredo. S vel v slika Starodavna vrata Ho-pei v Tienčinu, ki tvori ključ do Pekinga in katerega že ogroža južnokitajska armada. Mojstrsko delo stare arhitekture: dvorišče Pilatovo v Sevilji na Španskem. E. V. Lucas: Zanimiv razgovor. Pozorišče — Viktorija kolodvor v Londonu. Vlak v Brightou je že prenapolnjen, čeravno je še trideset minut do odhoda. V ku-peju, ki je bil za šest oseb, jih je sedelo deset, med temi dva oficirja, a sredi med njima mlado dekle, katero se skoraj ganiti ni moglo. Pod oknom kupeja pa je stala starejša ženska, ki je svojo mlado prijateljico spremila na vlak. Nič si nista vedeli povedati, vendar pa se ona zimaj ni mogla odtrgati, da bi odšla. Dekle ni moglo do okna, zato je govorilo z mesta, kjer je sedelo. »Pazi in previdna bodi,« je dejala starejša. »Bom,« je odvrnila mlajša. Potekla je minuta, ne da bi kdo spregovoril, a stara je ves čas bulila skozi okno v notranjost kupeja. »Je velika gnječa, kaj ne?« — »O ne, nič hudega,« je odvrnila mlada, dasi je komaj eopla. »Vendar se mi zdi, da si zelo stisnjena.« Oficirja sta napravila neodkritosrčne poizkuse, da bi se nekoliko umaknila. 5-0, saj nisem v drenju,« je odvrnila mlada. Zopet je minula minuta. »Dobro, da sva dosti zgodaj prišli,« pravi stara. »Kaj ne!« — »Radovedna sem, ako se bo vlak ustavil v Croydonu.< — >Tudi jaz.« — »Najbrže ne.« — »Zdi se mi, da ta vlak tam ne obstane.« Potekli sta dve minuti v popolnem molku. »Ali naj ti kupim časopis?« — »Ne, hvala.« Nastal je zopet interval dveh minut. Starejša je pogledala na uro, nato pa dejala: »Čas poteka, kmalu se boste odpeljali.« »V kolikem času?« — »V dvajsetih minutah, ne, devetnajst in pol minute je še do odhoda.« »Jaz bi bila vesela, če bi se že peljali.« — »Ampak, pazi nase.« — »Bom, bom.« »Tu gre prodajalec časopisov, ali res ne maraš ničesar?« — »Ne, hvala lepa.« »Radovedna sem, boš li videla Wilkinso-na, ali ne.« »Tudi jaz sem radovedna.« — »Ne pozabi izročiti mu moj pozdrav.« — »Ne bom pozabila.« — »Mogoče pa da ga ue boš videla.« — »Mogoče.« V kupe se pririne še en oficir. »Sedaj si pa stisnjena kot sardine v škatlji.« »Skoraj da res tako,« je odvrnila mlada z nasmehom. Zopet je poteklo par minut v molku. »Gotovo bi bila že rada v Brightonu?« »Kaj pa da.« — »Tam boš videla morje.« »Da, morje.« — Ali imaš kaj sporočiti našim, katerih ni tu?« »Ne, ničesar. Hvala za spremstvo.« »To sem rada storila,« je odvrnila stara ter se nekoliko oddaljila od okna, kar je bilo sopotnikom v veliko olajšavo. Kmalu pa se je vrnila ter zopet pričela. »Cel vlak je poln potnikov. Le kam sredo vsi?< Vlak se je premaknil. »Tako, zdaj pa greste. Pozdravi vse, ne pozabi!« »Ne, ne bom pozabila.« — »In pa pazi se.« »Bom pazila.« Toda vlak še ni odpeljal ter se zopet ustavil. »Še ne greste.« — »Ne.« — »Najbrže ni kaj v redu.« Pcgleda na zapestno uro. »Seveda ni, saj manjka še pet minut do odhoda.« »Še toliko?« »Da. Doma bom povedala, kako poln vlak je bil!« »Le povej jim.« Dve minuti zopet ni nihče črhnil. »Mnogo je potnikov, ki morajo stati.« »Precej je takih,« je odgovorila mlada zdehaje. »Dobro da sva zgodaj prišli.« »Res, srečo sva imeli.« Še ena minuta brez pogovora. »Kaj bodo vsi ti ljudje, ki ne dobe prostora, počeli?« »Tudi jaz sem radovedna,« je odvrnila mlada. še dve minuti obojestranskega molka. Starejša zopet pogleda na uro. »Zdaj pa bo odhod vsak hip. Gotovo jih pozdravil« »Bom.« »In pa pazi se.« »Bom.« »Varuj se, da se nc prehladiš.« »Boni.« »Ze prav. Sedaj pa se peljete v resnici.« ' Vlak je počasi vozil iz postaje in stara je korakala po peronu, mahala z roko, prikimavala ter neprestano govorila. »Vendar ne boš pozabila jih pozdraviti?« »Ne bom. Z Bogom!« »Z Bogom. Ali mi res nimaš ničesar naročiti,« »Ne, ničesar. Hvala ti, ker si me spremila.« Stara je morala sedaj že leteti, ako je ho-tela še videti v kupe. »To sem rada storila Pozdravi jih in pazi nase! Z Bogom!« »Z Bogom,« je odvrnila mlada in v slovo bi ji rada mahala z roko, a vsled gnječe se ni mogla niti ganiti. Sopotniki pa so se globoko oddahnili, ker je bilo prezanimivega pogovora vendar le konec. (Iz angleščine prevel J. V.) »Ali bi ti jokal, če bi umrla?« . Prav gotovo ljuba moja! Saj veš, da za vsako malenkost jokam.« џ Za vlado iim gre Ko smo začeli polemiko o ratifikaciji net-tunskih konvencij, smo glede ravnanja Radič-Pribičevičeve opozicije rabili besedo demagogija. Razvoj dogodkov, zlasti po belgrajskih in ljubljanskih demonstracijah ter pisavi radičev-skega in samostojno-demokratskega tiska nam je dokazal, da smo zadeli v živo. Borba proti nettunskim konvencijam je lahko načelnega značaja; pri naši opoziciji pa se je izkazalo, da je strogo strankarskega in radi le gole opozicije opozicionnlnega značaja! Priznamo, da pri nas politična zrelost šele nastaja. Padla nam je v roko država, velika po obsegu, težka po trpljenju, katero naj upravlja narod sam, kakor ve in zna. Premalo časa traja to upravljanje, da bi nas prevel resničen državljanski duh, da bi vsi vedeli, kaj hočemo z našo držav. . Toda ta tolažba, da je bila italijanska masa do nastopa Mussolinija in fašizma ravno taka, da se tudi češkoslovaško ljudstvo še bojuje za državni etos, da imamo iste pojave celo pri visoko umsko izobraženem nemškem in številčno nad nami močnejšim poljskim narodom, da z eno besedo v političnem pojmovanju ne moremo postati čez noč Angleži, Francozi ali Amerikanci, ni dobro opravičilo. Čas je tu, resen po zunanje- in notranje-političnih naldgah, kujemo usodo Balkana in če kje, velja zlasti pri nas, da je napačna demokracija spodkopala več držav in narodov kot reakcijonarna aristokracija, oli-garhiia ali če hočete — diktatura. Obstoja namreč nevarnost, da se vprašanju: Kaj zahteva interes moje stranke? da brezpogojno prvenstvo in izginejo skupni, vsem resnično političnim narodom lastni in prirojeni interesi. Začetek take demokracije je že v kali mrtvo rojeno dete, ki ne zagrebe samo sebe, ampak okužuje še življenje krog sebe. Tako pojmovanje javnega življenja je demagogija; opazili smo jo v klasični luči pri naši opoziciji, ko je prišel na vrsto Nettuno in smo bili priča demonstracij. Nič ne rečemo: Pogodbe nam ne vlivajo ravno medu in mleka. Toda kritika, ki se je spravila nad vso našo zunanjo politiko in na nettunske konvencije še posebej, bi morala, če se hoče izkazati kot resna in vzgojevati pravo javno mnenje, pokazati nn vobče nedostatke. Zagovarjati n. pr. zvezo z Anglijo na škodo Franciji, če je to v njeni liniji; zagovarjati sovjetsko j Rusijo na Škodo Romunije, če misli, cla je to realnejše; zagovarjati Nemčijo v škodo mali antanti, če je dokazano, da bi bila taka zveza boljša; ali zagovarjati Italijo, saj je so- Kda! Vobče: Resni politiki in kritiki bi moli govoriti in pisati resno! Isto velja za Kettuno. Toliko pisanja zoper! Ali pa smo že isali od njih kake določbe, katere je odkloniti radi njihove vsebine; čuli, v čem so pravzaprav nevarne, kje bo prizadeta n. pr. Slovenija, kaj so sploh in kaj določajo? Nič tega! Govore in pišejo, samo da govore in pišejo I Če je že ta način sam na sebi demagogija, Je pa njeno pravo ozadje demagogija, ki zasluži ime sramote. Svetozar Pribičevič je eam izjavil, da bi morala te pogodbe sprejeti vlada, v kateri bi bila zastopana tudi KDK. Torej: Sprejmite nas v vlado, pa bomo blagoslavljali, kar smo do zadnjega trenutka pro-klinjali. Vse radi oblasti! Če pa ne sprejme vlada ponudbe, izrabimo položaj v strankar-nanjem svetu! Kaj zato, če se vliva olje na natnjem svetu! Kaj zato, če se vliva olje na tisti italijanski ogenj, ki razširja po svetu fantazije, da hoče Jugoslavija vojno! Kaj zato, 8e se po nepotrebnem ra: тја domače javno mnenje! Če nas ne sprejmete v vlado, naj vzame vse skupaj vrag! Ta miselnost tvori bistveno ozadje tudi večine dosedanjih demonstracij. V Belgradu so nekateri samostojni demokrati hujskali iz ozadja belgrajsko mladino, izzivali orožništvo, da so lažje blatili vlado in Korošca. V Ljubljani je bil sklican shod zoper fašizem, da so na njem od samostojnih demokratov vrinjeni kujskači lahko nemoteno vpili: Dol s Korošcem! Dol z vlado! Oziroma, da so ljudje, ki so še vedno, kadar so bili v vladi, sedeli na bajonetih in z njimi vladali, ki so organizirali orjunaško strahovlado v Ljubljani, vpili zoper policijo, metali na njo kamenje in hujskali k uporu do varnostne oblasti! Ljudje, ki so še do nedavna skrunili ime patrijotizma, ki so si lastili Jugoslavijo za se, jemali si patent na njeno varstvo ... Ljudje, ki pošiljajo na ulico mladino, da kliče: Hočemo vojno... Prepričani smo, da bo naš slov. narod ostal trezen. Ravno v takih trenutkih, ko posegamo tudi sami v zunanjo politiko naše države, veljata treznost in hladen razum še posebej. Kdor poziva na vojno, naj zbere svoje ljudi in ti naj opravijo sami med seboj, kar imajo. Jugoslavija pa ne samo vojne, ampak kateregakoli močnejšega pretresljaja ne more pretrpeti. To je na dlani delavcu, kmetu, srednjemu stanu, je na dlani naši politiki, naši vladi in — tudi slovenskemu narodu. Zato upamo, da med nami še ni bilo demagogije, ki bi tako klavrno končala kot ta slednja pod Radič-Pribičevičevim žezlomf! Nuncij pri Duci. Namestnik zunanjega ministra notranji minister Duca Je danes v daljši avdijenci sprejel papeževega nuncija v Bukarešti msgr. Dolcija. Pri tej priliki sta se razgovarjala o novem kulturnem režimu v Romuniji. Eoropa nai reši Nobila Berlm, 1. junija. Sprejemne svečanosti ta čas v Berlinu se mudečih polarnih letalcev Wil-kinsa in Eyersona so se spremenile v izredna posvetovanja. Najmogočnejše države na zemlji se mobilizirajo za rešitev Nobila in njegovih tovarišev. Anglija naj da zrakoplov, Nemčija letala, Amerika letalo-matico »Patoca«. Vsi znameniti arktični raziskovalci se naprošajo. Vodstvo naj prevzame Fritjof Non^n, ki je svoje sodelovanje že obljubil. »Patoca« naj takoj odleti proti Tromso, kjer naj počaka. Angleški zračni križar R 31 z 60.000 do 70.000 kbm. plina bo lahko vzel s seboj zadostno bencina. Njemu bo pripadla naloga iskati nadaljnjo pot, ki je manjšim letalom nevarna. Letala naj oskrbujejo pot na krajše razdalje. Vsa akcija naj sc pospeši. Računa se, da se bo najkasneje v šestih dneh lahko začelo v Tromso z akcijo. v Milan, 1. jun. (Tel. »Slov.«) V Oslu je znani norveški polarni raziskovalec Nansen izjavil poročevalcu »Corriere della Sera«, da bo, če je »Italia« pristala na Spitzbergih, moštvo radi tamkajšnjih ugodnih vremenskih razmer moglo prej ali slej vrniti se v Kingsbay. Od tako zvanega severozahodnega roba ali od Franc Jožefove dežele pa bi bila vrnitev brez tuje pomoči mnogo težavnejša. Nansen smatra, da bi bile nadaljnje ekspedicije na Spitzberge brez pomena. Zadostuje preiskava severovzhodnega roba in Franc Jožefove dežele. Celo, če bi se »Italia« ponesrečila in padla, ni treba misliti, da so vsi člani ekspedicije poginili. Posamezniki so morali ostati pri življenju. Po mnenju Nan-sena bi bilo še mogoče rešiti generala Nobila in njegove tovariše, pomožna ekspedicija pa bi morala delovati skrajno hitro in bi se ne smela bati ovir. Amundsen je izjavil, da je pripravljen s pomočjo ekspedicije letal iskati »Italio«, ker se je najbogatejši milijarder Elsworths, ki potuje iz Amerike na Norveško, izjavil pripravljenega, da bi financiral to ekspedicijo. švedska vlada Nobila na pomoč, švedska vlada je naročila zrakoplovni upravi, da naj pripravi in odpremi dva hidroplana in en aeroplan, ki imajo odleteti na Spitzberge, da iščejo »Italio«. u Rimu v London, 1 .jun. (Tel. »Slov.«) Nasproti poluradnim izjavam, ki označujejo italijanško-jugoslovansko diference kot malenkostne, poudarja >Daily Express« nevarnost krize. Angleška vlada je intervenirala v Rimu in v Belgradu, in svarila obe državi, naj ne pustita, da bi se zadeva zaostrila do skrajnosti. »Times« poročajo iz Belgrada, da četudi je na obeh straneh videti pripravljenost za mirno ureditev diferenc, c jn vendar bati, da bi bila strast obeh narodov nrevelika in da bo prišlo do eksplozije. V >m primeru bi bil mir na Balkanu zelo cg,v>r.. Ni prav, da staillamki v London, 1. jun. (Tci. »Slov.«) Uradnim krogom blizu stoječi Evening Standard« ugotavlja na podlagi diplomatičnih informacij, da je bila velika politična napaka, da se je dopustilo, da se je glavno mesto Dalmacije, ozemlje, do katerega Italija nir.ir, nobene pravice, dalo Italiji in s tem daln Paliji skakalna deska za italijanski imperiali^m in /a njegove protijugo-slovanske načrte. Postopanje z jugoslovanskimi manjšinami na italijanskem ozomliu jc dalo Jugoslaviji povod za zbližanje 7 Nemčijo v London, 1. junija. (Tel. >Slor.<> >Dm'1y Mail« poroča, da je italijanski ministrski prt»>-sednik Mussolini po belgrajskem poslaniku Bodreru poslal belgrajski vladi dve zelo ostri noti. V teh notah zahteva, da se kaznujejo vsi oni, ki so se udeležili protiitalijanskih demonstracij, razen tega pa zahteva popolno materialno odškodnino. Jugoslovanska vlada je baje. izrazila svoje obžalovanje, vendar pa se glasom poročil angleških listov italijanska vlada s tem ni zadovoljila. Italijanska nota — nltimatnm? v Praga, 1. junija. (Tel. »Slov.«) »Narodni listi« pišejo o italijanski noti Jugoslaviji, da spominja na znani ultimatum Avstro-Ogrške Srbiji. Ako zahteva Italija od Jugoslavije odškodnino, potem tudi Jugoslavija lahko zahteva od Italije isto. Drugi češkoslovaški listi beležijo italijanske zahteve Jugoslaviji, v splošnem pa pristavljajo zelo previdne komentarje, »češke Slovo« upa, da se bo oficielnim krogom v Rimu in Belgradu posrečilo vplivati pomirjevalno, ker sta obe državi navezani druga na drugo. Seja male antante ni odsodena v Bukarešt, 1. junija. (Tel. »Slov.«) »Adeverul« piše: Vesti o odgoditvi zasedanja ministrov Male antante so popolnoma neresnične. Zastopnik odsotnega ministra za zunanje zadeve Duca je časnikarjem izjavil, da ni res, da ima minister za zunanje zadeve Titulescu odpotovati v Belgrad, da se sestane z Marin-kovičem. Titulescu bo imel v Ženevi ob zasedanju Sveta Društva narodov dovolj časa, da se 7 Marinkovičem in z Benešem dogovori o Male antante in bo tozadevno stopil v zvezo tudi Chamberlainom. Program zasedanja je določen sledeče: 1. Propaganda Madjarske za revizijo tri-anonske pogodbe in protiukrepi Male antante. 2. Kellogov protivojni pakt. 3. Odnosi med Italijo in Jugoslavijo po zadnjih dogodkih. Poincare ie ni dokončal dela v Pariz, (Ili junija. (Tel. »Slov.«) Legisla-turna perioda nove francoske poslanske zbornice se je danes otvorila z običajnim ceremo-nielom. Med bobnanjem je 81 letni starostni predsednik vstopil v sejno dvc-ano med špa-lirjem republikanskih gard. Prisotna je bila vsa vlada. Briand se. je prvič pokazal po svoji bolezni. Od 612 novih poslancev je manjkalo samo 6 komunistov in 2 alzacijsks avtcnomi-sta, ki sla v zaporih. Starostni predsednik je imel govor, v katerem je; poudarjal, da mora zbornica najvažnejša politična vprašanja obravnavati v duhu sporazuma, ker se samo s tem zagotovi uspešno delo v interesu države. Poudarjal je, da se je v prejšnji legislaturni periodi 9 finančnih ministrov zastonj trudilo za sanacijo, dokler ni končno Poincare napravil reda. Poincare pa svojega dela še ni končal, frank še ni stabiliziran, vojni dolgovi še niso urejeni, finančne obveznosti vojnih držav še niso ugotovljene. Zato se mora tudi zana-prej ohraniti mir med strankami. Francija, ki je bila v miru ravnotako edinstvena, kakor v vojni, lahko mirno gleda v bodočnost. Opazilo se je, da je bil govor starostnega predsednika tudi v onem delu, ki se je nanašal na J*««*- arejeve zasluge, sprejet zelo hladno. To je pripisati temu, da je včerajšnji ministrski svet sklenil izvršiti rekonstrukcijo kabineta, ki ne ugaja posameznim strankam. Posebno je nezadovoljna skupina Marina, ki je nasproti kandidatu za predsednika Ferdinandu Bois-sonu, katerega podpira vlada, postavila protikandidata Franklina Bouillona. Diamandi pri Poincareju. Ministrski predsednik Poincare je danes sprejel romunskega poslanika Diamandija. Smatra se, da je šlo pri tem za razgovor o vprašanju dolgov in o stabilizaciji leja. Mesto B!uma ■ Vincenc Aurioi v Pariš, i. jun. (Tel. »Sslov.«) Socialistični poslanci v francoski zbornici so imeli danes ustanovno sejo, na kateri so sprejeli resolucijo, s katero izrekajo dosedanjemu voditelju Francije Leonu Blumu, ki vsled intrig združenih nasprotnikov ni bil zopet izvoljen, zahvalo za zasluge za stranko. Za predsednika frakcije je bil soglasno izvoljen poslanec Vincenc Aurioi, dočim je bil pooblaščen Ferdinand Bouisson, da kandidira za predsednika zbornice. Za sporazum z Nemčijo v Pariz, 1. jun. (Tel. »Slov.«) V francoski poslanski zbornici se je danes ustanovila medstrankarska skupina za nemško-francoski sporazum. Zaenkrat pripada tej skupini 12 poslancev pod vodstvom poslanca Trocquereja, prijavilo pa se je že več kot 100 poslancev iz vseh strank za sodelovanje v tej skupini. Markovič gre iz Pariza v London v Pariz, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Jugoslovanski finančni minister Markovič, ki biva nekaj dni v Parizu radi pogajanj o ureditvi srbskih predvojnih dolgov, bo šel v kratkem v spremstvu ravnatelja jugoslovanske Narodne banke in nekega drugega bančnega strokovnjaka v London, da zaključi pogajanje z Rotschildovo skupino o dovolitvi stabilizacijskega posojila. Tudi CSП Ima raketni avto v Praga, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški vojni minister Udržal je na zborovanju Masarykove letalske lige izjavil, da ni nobena tajnost, da se Češkoslovaška bavi s problemom raketnega avtomobila in raketnega letala. V zvezi s tem pišejo listi, da se v Pragi vrše poskusi z raketnim avtomobilom. Tega je izumil češkoslovaški inženjer Lowy iz Sil-leina, ki je delal na njem pet let. Januarja letošnjega leta je prišel v Prago in je v lastni delavnici izgotovil model, ki je bil popolnoma izdelan 5. maja t. 1. Drugega dne pa, ko se je hotel na njem prvič voziti, je zapazil, da so neznanci vlomili v delavnico in ukradli motor. To je inženjerja tako hudo zadelo, dn se je onesvestil in so ga morali prepeljati v bolnišnico. Kraja je bila delo inozemskih vo- jaških špijonov, ki 90 model neopaženo prenesli čez mejo. Lowy pa je zgradil nov model v neki praški strojni tovarni. Poskusna vožnja se vrši koncem tega tedna. Molov dela na posojilu v Sofija, 15.' junija. (Tel. »Slov.«) Bolgarski finančni minister Molov se od včeraj nahaja v Ženevi, kamor je prišel ia Pariza. On hoče stopiti v stike s finančnim komitejem Društva narodov radi zvišanja posojila pri Društvu harodov od 4 in pol na 6 milijonov funtov. Razlika za 1 in pol milijona funtov bi se porabila izključno za obnovo po potresu razdejanih pokrajin. V informiranih krogih se računa s tem, da se bo zvišanje posojila dovolilo, doznava pa se, da so pogajanja v Parizu zadela na težkoče. Namen pogajanj je bil ta, da se od glavne reparacijske komisije doseže oprostitev carinskih dohodkov, ki so zastavljeni za reparacije, da se potem porabijo kot jamstvo za novo posojilo. Peking pred padcem ▼ Pariz, 1. junija. (Tel. »Slov.«) Kitajske južne narodne čete so z naskokom zavzele Paotingfu, 80 milj jugovzhodno od Pekinga ob železniški progi Peking—Hankav. Tudi Peking sam je v neposredni nevarnosti. Oblastva so že odredila vse priprave za izpraznitev, ker se pričakuje, da bodo nastali nemiri proti tujcem, ko pridejo nacionalistične čete. Kakor se poroča iz Tokia, so mandžurske roparske tolpe prekoračile korejsko mejo in odvedle japonsko obmejno posadko, ki je štela 20 mož in 1 poročnika. Japonci so nato odredili zasedbo vsega obmejnega ozemlja in so povsod proglasili obsedno stanje. Kitajske oblasti so zahtevale, da se japonske čete umaknejo, in so se obvezale, da zajeto japonsko obmejno posadko izpustijo. Vsled tega dogodka se je položaj silno zaostril. Po uradnih vesteh iz Pekinga bo meeto v 24 urah zasedeno po nacionalističnih četah. Čangcolin je še 30 km južno od Pekinga postavil čete, sam pa se nahaja v polnem umiku. Ne vmešavajte v Tržanon v London, 1. jun. (Tel. »Slov.«) »Morning Post« naglaša z ozirom na obisk sina lorda Rothermera v Budimešti, da Anglija revizije trianonske pogodbe ne smatra za aktuelno vprašanje, ker je posebno z ozirom na resni položaj na Balkanu nevarno raniti Anglijo. Kaj je de!ai Deneš v Beržžnu v London, 1. junija. (Tel. »Slov.«) Češkoslovaški poslanik je izjavil ,da so vsi komentarji listov o razgovorih dr. Beneša z nemškem državnim tajnikom Schubertom neosnovani Dr. Beneš svojega dosedanjega znanega stališča glede vprašanja priključitve in ustanovitve carinske družbe nasledstvenih držav ni i»-premenil v nobenem oziru. Rusi v Londonu v preiskavi v London, 1. junija. (Tel. »Slov.«) »Daily Mail« in »Daily Telegraph« poročata, da so angleške policijske oblasti odredile zelo ostre ukrepe proti Rusom, ki živijo v Angliji, ter proti ruskim bančnim podružnicam in sovjetskim trgovskim ekspozituram. Ugotovilo se je namreč, da so te bančne podružnice in ekspoziture po nalogu sovjetske vlade kupovale za angleške in irske komuniste orožje in stre-ljivo. Kri teče tudi v Moskvi v Moskva, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Pred delavsko zbornico je prišlo do male revolte. 5000 brezposelnih stavbnih delavcev, ki se niso dali več zavlačevati z obljubami, je nastopilo proti vojaštvu, pri čemer je bilo več vojakov deloma težko ranjenih. Erich Wehbacher umrl. v Celovec, 1. jun. (Tel. »Slov.«) Pri treningu za tekmo motornih vozil, ki se ima vršiti v nedeljo iz Celovca do Sv. Vcita, je sloveči motorni vozilec Erich Wehbacher tako nesrečno padel, da si je dvakrat prelomil lobanjo in danes ponoči v celovški bolnišnici umrl. ad Narodni list--- Borzna poročila Dunaj. Podon.-savska-jadran, 91.96, Živ no 113.60, Alpino 42.70, Leykam 9.95, Trbovlje 76.75, Gutmmin 27.75, M und up 195, Slavonija 1.54 Dunaj. Devize: Belgrad 12.5075, Kodanj 190.80, London 34.705, Milan 37 4475, Newyork 710.60. Pariz 27.98, Varšava 79.66. — Valute: dolarji 709, angleški funt 34.64, francoski frank 27.99, lira 37.48, dinar 12.445, češkoslov. krona 21.055. Praga. Devize: Lira 177.^, Belgrad 59.40. Pariz 133, London 164.80, Newyork 33.745. Dinar. Newyork 176, Berlin 7.41, London 377.35. Budimpešta ftermin. borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: okt. 30.56, 30.58, zaklj. 30 56- 30.58, marec 32.58, 32.60, zaklj. 32.62—32.66; rž: okt. 26.18, 26.24, zaklj. 26.26—26.28, marec 28.04, 28.16. zaklj. 28.16—28.18; koruza: maj 1929 : 24.90, 24.94, zaklj. 24.94—24.96, julij znklj. 28.80—28.96. Olimpijada v Amsterdamu. Amsterdam, 1. junija. Današnja tekma j med Italijo in Španijo je ostala kljub podalj-j šanju neodločena z 1:1. Nadaljuje se v pone-| deljek. Dunajska vremenska napoved za soboto dne 2. junija: V južnih Alpah večinoma oblačno. Od časa do časa pride morda do neviht »» Izjava slov. kat. akad. dijaštva Zaradi jasnosti v različnih govoricah in časopisnih objavah o zadržanju kat. akademikov o priliki včerajšnjega protestnega zborovanja slušateljev ljubljanske univerze izjavlja Akad. zveza ▼ imenu vseh včlanjenih društev sledeče: Res je, da oficielno z naše strani na protestnem zborovanju ni nihče govoril, kakor je tudi res, da smo se zborovanja udeležili, da damo s tem izraza svojim čuvstvom ob trpljenju naših bratov in sester v zasedenem ozemlju, ko morajo prenašati vedno večja nasilja pod fašističnim režimom, kakor obsojamo vedno in povsod vsako nasilje in omejevanje svobode, ki že a priori ni v skladu z našimi katoliškimi idejami. Izjavljamo pa tudi, da se ne damo in se pri tej nam sveti stvari tudi ne bomo dali zavesti od nikogar na nobena dnevna in šla-gerska stranpota. Dalje obveščamo javnost, da so člani odbora Sveta slušateljev ljublj. univerze na izredni seji 1. junija t. 1. obsodili vse ekscese, ki so se dogajali od strani nediscipliniranih slušateljev. Ljubljana, 1. junija 1928. Akademska zveza. Maribor □ Vsem društvom v Maribora. Z današnjim dnem bomo začeli objavljati prireditve posameznih društev pod posebno rubriko »Prireditve in društvene vesti«. Za objavo prvih 15 beeed mora vsako društvo plačati 25 par, za vsako nadaljnjo besedo pa 30 Din. Zato naj posamezna društva dostavljajo odslej tovrstne notice upravništvu »Slovenca« v Mariboru, Koroška cesta 1, in tam vplačajo predpisani znesek. □ Upravnik gledališča dr. Brenčiž pojde. Kakor smo zvedeli iz dobro poučenih krogov, je že gotova stvar, da bo dr. Brenčič odstopil kot upravnik tukajšnjega gledališča in da se namerava vrniti nazaj k policiji. □ Nettunske konvencije in Mariborčani. Prav zelo se zanimajo naši meščani za te prevažne konvencije. Priznati moramo, da so ljudje še zelo, zelo pametni navzlic puhli demagogiji Radičevi in Pribičevičevi — saj vedo prav dobro, kakšen je v sedanjem trenutku položaj naše domovine. »Naj kar gresta v vojno Radič in Pribičevič« kristav-Ijajo Mariborčani k lahkomišljenemu lajanju samostojnih in .radičevskih poslancev v parlamentu: »Vojno hočemo.« Pa pravijo še naši Mariborčani: »Seveda, oni si bodo doma pri peči hrbet greli — zato šuntajo na vojno.« Kar prisluškujte z ostrim ušesom njihovim razgovorom — posebno razgovorom naših delavcev, ki so pri tem najbolj prizadeti. □ Mariborsko občino zastopa pri današnji otvoritvi ljubljanskega velesejma g. podžupan dr. Lipold. — Na ustanovno skupščino Mestne zveze kraljevine SHS, ki se vrši 6. t. m. v Zagrebu, pa pojdeta kot delegata mariborske občine g. podžupan dr. Lipold in g. magistratni ravnatelj Alojzij Kochler. □ Policijska kronika. Dnevno poročilo drž. Mrnostne straže z dne 1. junija t. 1. vsebuje eno aretacijo (radi suma tajne prostitucije) in 6 prijav (radi žaljenja Nj. v., napada na ulici, tajne prostitucije, slabega ravnanja z otrokom, petja v gostilni in cestno policijskega reda). □ Skupil jo je pri pretepu 231etni mizarski pomočnik Novak Franc. Nasprotnik je zgrabil desko od ograje ter jo z vso močjo spustil nad Novakovo glavo. Poškodbe na glavi so precejšnje. □ Tukajšnjo gimnazijo je okradel neznani ljubitelj prirodoslovnih ved, vse predmete, ki smo jih našteli v včerajšnji notici »Zagonetni nahrbtnik«. Izkazalo pa se je še to, da manjka še šest knjig — Brehms: Tierleben — 1 mikroskop, dva daljnogleda ter poseben merilni aparat. Dolgoroki R. T. je gotovo omenjene predmete, ki se v pestri zbirki pogrešajo, prodajal po mestu ali okolici. Zato se vsi kupci pozivajo, da se takoj javijo pri tukajšnji policiji, ker se bo sicer proti njim uvedlo postopanje radi soudeležbe pri tatvini. Tridesetletna izkušnja dokazuje, da so čaše *ia aparati znamke za vkuhavanje najzanesljivejši in radi tega najcenejši. i Tovarniška ^ХМр С1Г, P" zaloga ^ivV^A« tvrdkj ,FRUCTUS", LJubljana, Krekov trg 10\1. Na velesejmu paviljon »f/ 456*. WECK CjubljansUo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sobota, 2. junija: Zaprto. Nedelja, 3. junija: FANNY, TETE, STRICI ITD. Izven. Ponedeljek, 4. junija: HERMAN CELJSKI. Red A. Torek, 5. junija: Zaprto. OPERA. Začetek ob pol 8 svečer. Sobota, 2. junija: ZALJUBLJEN V TRI 0PAN2E. Slavnostna predstava. Izven. Nedelja, 3. juniju- K NE GIN JA ČARDAŠA. Opereta. Izven. Ponedeljek, 4. junija: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 2. junija ob 20. uri: OTHELLO. Ab. A. Kuponi. Nedelja, 3. junija ob 20. uri: JESENSKI MANEVER. Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Prireditve ln društvene vesti Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati ia sicor prvih 15 besed po 25 par, vsaka »adaljna beseda po 3 Din. »Ljubljana« ima danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Zaradi jutrišnjega nastopa udeležba obvezna za vse. — Pevovodja. Iidet na Rožnik priredi v nedeljo 3. junija delavstvo tobačne tovarne iz oddelka cigare! Ob 10 sv. maša (p. dr. Gvido Rant). Strokovno društvo javnih nameščencev in upokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima drevi svojo redno sejo. K polnoštevilni udeležbi vljudno vabljeni. — Predsednik. Ru.-.ka Matica in ruska ljudska univerza. V sobolč 2. junija t. 1. se bo vršilo v balkonski dvo- Cel/e f dr. Flerin Valentin. V četrtek 31. maja ob 10 zvečer je po kratki bolezni izdihnil v celjski javni bolnici deželnosodni svetnik celjskega okrajnega sodišča g. dr. Valentin Flerin. Smrt odličnega sodnika je globoko užalostila vsakogar, kdorje imel kajkoli opraviti s tem blagim človekom. Bil je izvrsten pravnik, izredno ljub tovariš, po svojem temperamentu miren in ljudomil uradnik ter dober družinski oče in gospodar. Zapušča ženo in 4 otroke. Pokojni je bil rojen 17. februarja 1871 v Domžalah ter je bil sedaj posestnik lepe vile in še nekaterih objektov v Zavodni pri Celju. J& Umrl je v celjski javni bolnici včeraj ob 2 po polnoči vpokojeni generalmajor Hubert pl. Ge-linek. Pokojnik je bil rojen 1. 1842 v Karlovčah v sedanji Češkoslovaški. V Celju je bival že od 1. 1903, nazadnje v dr. Kalanovi hiši v Gregorčičevi ulici. Bil je obče znana osebnost v Celju. -©■ Uradni dan Zbornice sa trgovino, obrt in industrijo v Celju. Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse interesente, da se vrši prihodnji zbornični uradni dan za celjsko okrožje v torek dopoldne 5. junija t. 1. v ravnateljski pisarni Javnega skladišča v Celju. 0 Cercle francais Celje priredi v nedeljo 3. junija izlet v Laško z namenom, da se poslovi od svojega dobrega prijatelja g. univ. prof. R. Martel-a, ki v kratkem zapusti našo državo. Odhod z mariborskim avtobusom od kavarne Evropa ob pol 3. Vožnja za osebo 10 Din. 0 Mag. pharm. pod ključem. Te dni je zagrebška policija poslala celjski darilo v osehti 22-letne Ivanke Koren, ki sedaj premišljuje svojo pestro preteklost v celjskih sodnih zaporih. Ivanko so v Zagrebu za dva dni zaprli, ker se je brez dovoljenja povrnila v prepovedani ji Zagreb. Med tem se je v Zagrebu zvedelo, da imajo z Ivanko tudi orožniki z Zidanega mosta neke račune, pa so jo poslali v Celje. Tu pa se je dognalo še več zanimivosti o Ivanki. Tako n. pr. je stanovala 1. 1,926 enkrat v hotelu »Triglav« v Sevnici skupno z neko Terezijo Vračac (ali Vračer?). V hotelu se je Ivf-ika zapisala kot magister pharmaciae, Terezija pa kot kontoristinja. V hotelu sta odnesli brez dovoljenja nekemu Rudolfu Keslerju: 1 malo budilko, 1 steklenico kolinske vode, 1 tubo kalo-donta in 1 škatlo pudra. Kje sta hodili vse do 14. maja 1927, nam ni znano. Teda dne pa sta prišli v kopališče Rimske toplice kot gosta ie sta uživali gostoljubje prijetnega zdravilišča do 5. junija 1. 1. Medtem sta se vozarili na vse strani in imeli prav različno družbo. Ko sta napravili pri kopališki upravi že kakih 2000 Din dolga na hrani, stanovanju in kopelih, sta jo pobrisali, upravi pa pustili v zastavo svojo prtljago. Ivanka se je zdravilišču predstavila kot laborantinja, dočim je Terezija obdržala še svoj prejšnji naslov kontoristinja. — Morda bo tekom preiskave Ivanka povedala še marsikaj zanimivega iz svojega življenja in tudi kaj o doslej neznano kje se nahajajoči Tereziji. Dopisi Trbovlje Odhod v toplice. Bratovska skladnica bo poslala v soboto 2. junija v zdravljenje v Catežke toplice 18 rudarjev, med njimi tudi nekaj žen. z^z Praznovanje pri rudniku. Rudarji zopet praznujejo, menda zato, ker ni naročil, v petek popoldne in v soboto ves dan. Sv. Primoi nad Kamnikom. Romarski shod pri Sv. Primožu nad Kamnikom bo letos v soboto dne 9. junija. Zjutraj ob 5 bo pridiga in več svetih maš. Na predvečer tudi pridiga in pete litanije z blagoslovom. Romarji bodo lahko prejeli tudi svete zakramente. Spori Akademski športni dan priredi dne 3. junija športna reprezentanca slušateljev ljubljanske univerze. Spored obsega sledeče: V soboto 2. junija popoldne in v nedeljo dopoldne se vrši na igrišču Atene tennis-turnir za prvenstvo ljubljanske univerze; sodelujejo najboljši igrači Ljubljane; popoldne ob 2 se vrši lahkoatletski meeting za prvenstvo ljubi, univerze. Prireditev bo zanimiva, ker imata oba vodilna ljubljanska kluba v svojih vrstah mnogo akademikov, ki so stebri svojih klubov. Najzanimivejša pa bo nogometna tekma. Nastopita reprezentanci ljubljanske in zagrebške univerze. Zagrebčani nastopijo s postavo, ki je močnejša od zagrebške podzvezne reprezentance — ker imajo v postavi tudi par Hajdukovcev. Zadnji prireditvi se vršita na igrišču ASK Primorje na Dunajski cesti. — Predprodaja vstopnic v trafiki ge,- Severjeve v Šelenburgovi ulici. rani univerze predavanje g. dr. Nikolaja Preobra-ženskega o »Mariji Baškircevi in o njinih dnevnikih.« Začetek ob 19. Vstop prost. Frančiškansko prosvetno drnštvo priredi jutri v nedeljo izlet v Crngrob. Odhod zjutraj ob triče-trt na 7 z glavnega kolodvora. Za prehrano naj si preskrbi vsak sam. Vabimo k obilni udeležbi. Gasilno drnštvo Rudnik pri Ljubljani vabi v nedeljo 3. t. m. ob 3 popoldne na veselico na vrtu g. Jeršina v Rudniku. — Odbor. Novo mosto. Občni zbor podružnice Kmetijske družbe za Slovenijo v Novem mestu se bo vršil dne 3. junija ob 9 dopoldan v prostorih podružnice. Orel Hrnšiška srenja priredi v nedeljo dne 3. junija t. 1. popoldansko javno prireditev pri Sv. Heleni nn vrtu g. Zupančiča v Kamnici z jako pestrim sporedom. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši naslednjo nedeljo dne 10. junija. — Odbor. Naše dlfaštvo Borci! Drevi ob 8 nam bo govoril g. dr. Marijan Dokler. — Tajnik. Akademsko društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani poziva vse tehnike, da se ob priliki glavne skupščine »Združenja jugoslovanskih inže-njerjev in arhitektov« udeleže oficijelnega sprejema gostov v soboto ob 8.12, glavne skupščine v nedeljo ob 9 in vseh drugih prireditev ob tej priliki. — Odbor. Cerkveni vestnlk Meščanska Marijina kongregacija pri st. Jožefu ima v nedeljo 3. t. m. ob 7 zjutraj skupno sv. mašo in obhajilo, ob 11 pa svoj redni shod. Pol ure pred shodom je odborova seja T>olxvedovan1a V vestibuln Jugoslovanske tiskarne se je pozabila pletena jopica. Pošten najditelj se proai, da jo vrne v upravi »Sloveocac. Rađio Nedelja, 3. junija. Zagreb: 20 Prenos iz opere: »Carmen« (Bizet). — Breelau: 20.30 Poljuden koncert. — Praga: 21 Iz Brna: Koncert. — Leipzig: 17 Koncert man-dolinskega orkestra; 19.30 Vesela glasba. — Stutt-gart: 11.15 Kat. služba božja; 20.30 Solospevi, nato poster večer. — Bern: 16.30 Bach: H-mol maša; 20 Koncert Schubertove glasbe: Trlo v B-duru — Orkestralna glasba. — Katovico: 10.30 Prenos iz poznanjske opere. — Frankfurt: 20.30 Koncert. — Rim: 21.10 Instrumentalna glasba. — Longenberg: 16.30 Komorni koncert. Mozart: Godalni kvartet — Dvofak: Godalni kvartet, F4lur; 20.20 »Veseli kme-tič<, opereta (Fall). — Berlin: 18 Fantazije iz oper: Traviata (Verdi) — Mignon (Thoinas); 20.30 Koncert glasbenih del G. Bizeta. Odlomki iz oper, operet in drugo. — Daventry: 21 Komorni koncert. — Dunaj: 16 Popold. koncert; 19.45 Komorni koncert godalnega kvarteta in solospevi. Burgstaller: Do- urejuje najbolje prebavo, Cisti Želodec ln Črevo sigurno pa prlfelno. 1 omof v vsaki leharnl Din 4 —. motožjo — Cilj — Veselo in pobožno — Ast: O, modro, mo9T) do 297.50; moka: Og in gg 470—485, št. 2 460—470, št. 5 440-450, št. 6 420-430, št. 7 850-360, št. 8 240 245. — Promet: 25 vag. šeuice, 42. vag. koruza, 2 vag. moke, 3 vag. otrobcv, 1 va£. ovsa. t / / aj/e novega Zborovanje inženerjev Jugoslavije v Ljubljani Danes zjutraj pridejo v Ljubljano zastopniki inženerskega stanu v Ljubljano, kjer se vrši njihov kongres. Inženerski stan je stan dela in če kdo, potem morejo inženerji s samozavestjo reči, da ravno oni s svojim delom mnogo, zelo mnogo prispevajo k skupni blaginji. Ob nastanku naše države so čakale inženerski stan težke naloge. Pomanjkanje dobrih prometnih sredstev, nerazvita industrija, neurejene zemljiške razmere, bogati, toda neizrabljeni zemeljski zakladi, vse to je čakalo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati, predvsem delati. Mnogo se je že storilo in dosežen je bil lep napredek, če se ni vse, gotovo ni to krivda inženerjev. Še mnogo ciljev je pred nami, le slutnja more obseči razvojne možnosti ,ki nas čakajo. Inženerski stan pa ima pri nas visoko nalogo, da nas vodi, da je v prednji črti v borbi za lepšo, večjo bodočnost. Če bo treba delati pri zgradbi naše skupne domovine in pionirji napredka, katerih zastopnika zborujejo danes v Ljubljani, naj bodo prepričani, da se dobro zavedamo vsega, kar so naši domovini že dali in kar bo ta od njih še zahtevala. Slovenija in Ljubljana, ki jih danes sprejemata, jim kličeta iskreno dobrodošlico ter topel, bratski pozdrav. Glavna skupina delegatov prispe danes ob 8. uri 12 minut zjutraj z belgrajskim brzovlakom v Ljubljano. Tukajšnji inženerji jim pripravljajo na kolodvoru svečan sprejem. Vabimo občinstvo, da se sprejema udeleži. Gostje se nato udeleže slovesne otvoritve ljubljanskega velesejma. Udeleženci kongresa iz Novega Sada so prišli v Ljubljano že snoči ob tričert na 9. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnjih inženerjev. Skupno se udeleži kongresa okrog 360 delegatov iz vse države. Popoldne si gostje ogledajo mestno klavnico. Ob 4. uri popoldne se vrši seja glavnega odbora, ob pol šestih pa je v veliki ka-zinski dvorani slavnostno predavanje inž. Ra-nislava Avramoviča iz Belgrada >0 ko-mercializaciji železnic«. K predavanju je vabljeno vse občinstvo. Zvečer se vrši v operi slavnostna predstava »Zaljubljen v tri oranže«. V nedeljo ob 9. uri dopoldne se bo vršila v Kazini svečana seja v proslavo desetletnice osvobojenja in ujedinjenja. Slavnostni govor bo imel predsednik inženerske organizacije inž. Ranislav Avramovič. Nato se bo vršilo glavno zborovanje. Popoldne si bodo ogledali gostje pod vodstvom dr. Steleta in dr. Me-sesnela zanimivosti mesta. Popoldne bodo zborovali posamezni odbori v Kazini, zvečer pa bo tam prijateljski sestanek. V ponedeljek se bo zborovanje v Kazini nadaljevalo. Popoldne si bodo gostje ogledali razne tovarne in tehnične tovarne v mestu in okolici, med drugim tudi radio-postajo v Domžalah. Gostje bodo obiskali tudi Golico, Bled, Celje, Maribor s Falo in Trbovlje. Želimo, da bi bilo bivanje dragih gostov v Sloveniji prijetno in da bi se prepričali, da je sloves o lepotah in zanimivostih Slovenije utemeljen. Slovenca Baraga in Knoblehar sta med največjimi misijonarji 19. stoletja. V bajnem svitu svetega Junaštva nam ju prikazuje moderni življenjepis .Slovenska misijonarja Baraga in Knoblehar* W fe ravnokar izšel. (Str. 68.) Vsak Slovenec v mestu in na deželi naj kupi in bere to knjigo, vsaka slovenska hiša naj jo ima na mizi. Lepe slike in predvsem zemljevidi krasijo knjigo. — Cena zelo skromna: 6 Din. Naročite v bukvarnah ali pri Unio Cleri, Pred škofijo 4, Ljubljana. KOLEDAR. Sobota, 2, junija. Erazem, Marcelin, Ev-genij. ZGODOVINSKI DNEVI. 2. junijar 1335. je bil na Koroškem slovesno ustoličen Oton Veseli, prvi Habsburžan. — 1878. je bil dr. Nobiling izvršil atentat na nemškega cesarja Viljema L Cesarja je zadelo 30 svinčenih zrn. — 1840. se je rodil angleški romanopisec Thomas Hardy. — 1850. se je rodil slikar Fritz A. v. Kaulbach. — 1846. se je rodil slovenski pisatelj Anton Kržič. — 1835. se je rodil papež Pij X. Sarto. — 1719. je Karel VI. proglasil Trst za svobodno luko. k Shod SLS. Jutri priredi poslanec 2e-bot v Jarenini javno zborovanje SLS, združeno z občnim zborom krajevne organizacije, ki se vrši po rani službi božji. Vabimo vse domačine in sosede! •k Motoklub »Ljubljana« naznanja, da se Je vsled deževja motociklistična dirka preložila na 10. junij t L k Razpis nagrad. Slovenska straža v Ljubljani razpisuje do 1. julija 1928 tri nagrade od 400, 500 m 600 Din za najboljše osnutke za razglednice z narodno obrambnimi motivi. Natančnejše informacije daje pisarna Slovenske straže v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. k šolske vesti. Gospodinjske šole so dovoljene od ministrstva prosvete samostanskim sestram v Kamniku in Kranju. — Na meščanskih šolah se pouk konča 15. junija. Vpisovanje se vrši 29. in .30. junija. Končni izpiti bodo od 8. junija dalje, srednje šole in učiteljišča od 9. junija. Pismeni zrelostni izpiti se vrše 9. julija. Na vidovdansko proslavo morajo priti vsi učfenci. Po proslavi se jim razdele spričevala. — Ministrski odposlanci pri zrelostnih izpitih so: Fran Novak na Ш. drž. gimnaziji, dr. Nikolaj Radojčič, univerzitetni profesor, na učiteljiščih v Ljubljani, dr. Milan Vidmar, univerzitetni profesor, na ženski realni gimnaziji, Alojzij Tavčar na realki, dr. Stanko Bevk na I. državni gimnaziji in dr. Karel OswaW, univerzitetni profesor, na II. drž. gimnaziji. k TI. romanje na Sv. ViSarje priredi Slovenska krščanska ženska zveza 4. in 5. avgusta t. 1. Kdor se želi udeležiti tega romanja, naj sporoči svoj naslov in rojstno leto ter naj pošlje 40 Din za vizum in vozne stroške od državne meje do Zabnice na Prosvetno zvezo, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5. Vožnja po naših železnicah bo polovična in sicer na vseh progah ljubljanskega ravnateljstva. Romanja se udeleži več duhovnov. Odhod iz Ljubljane ho 4. avgusta zjutraj ob pol 8. uri. Prihod na Sv. Višarje popoldne ob 4. uri. Zvečer pridiga, pete litanije in procesija z lučkami okrog hriba kakor lansko leto. 5. avgusta ob 6. uri skupno sv. obhajilo in pridiga. Odhod iz Zabnice okrog 2. ure. Prihod v Ljubljano ob 7. uri. Romanja se udeleži lahko vsakdo. Vsi stroški za vizum, vožnjo iz Ljubljane tja in nazaj znašajo n. pr. 75 Din. Priglasiti se je treba do 1. julija. Priglase sprejemajo tudi župni uradi po deželi. k Prvi kmetijski film v Ljubljani. Danes v soboto ob poltreh pop. in jutri v nedeljo ob enajstih se bo v Ljubljani v Kino Matica predvajal prvi kmetijski film, s katerim razpolaga Kmetijska družba. Predvajanje bo tolmačil družbeni ravnatelj inž. Lah. Film bo pokazal, kako s" v drugih državah umno obdeluje zemlja z raznimi stroji in pravilno gnoji s hlevskimi gnojili. Posebno zanimiv bo pa razvoj rastlin, ki rastejo pred očmi gledalca. Ta film se je priredil zaradi tega ob času velesejma, da se kmetovalcem z dežele nudi prilika ogledati si to čudo moderne filmske industrije. * Strela je ubila v četrtek na Brezjah pri Tržiču posestnika p. d. Slamnika, ko je delal na polju. Zapušča več nepreskrbljenih otrok. k Državna hipotekama banka sprejema od 1. junija 1928 pa do nadaljne rešitve Upravnega odbora prošnje za hilpotiekarna posojila samo v višini do Din 100.000. k Alkoholizem s svojo razširjenostjo in slabimi posledicami za duševni in telesni razvoj pri nas naravnost triumfira. Na vprašanja zdravstvenih oblasti vjetu 1926, al« itna naše ljudstvo kake zdravju škodljive navade in katere, je navedlo izmed 60 okrožnih zdravnikov 36 kot najpogubnejšo navado — pijančevanje. — Protialkoholni oddelek na Stalni higijonski razstavi na Velesejmu v Ljubljani dovolj jasno priča, da je narod, ki se udaja alkoholu, zapisan smrti. k Tf ina v cerkvi. Dne 29. maja je v Preski v župni cerkvi ukradla neka ženska iz Dravelj en oltarni prt in lep roket. Ko so jo prijeli, so našli prt že razrezan in roketu so manjkale čipke in rokavi. k Liconcovanje bikov v novomeškem okraju se je vršilo dne 22. maja za sodni okraj Žužemberk in dne 25. maja za sodni okraj Novomesto. Najboljši biki so bili novomeški, potem žužemberški in najslabši v trebanjskem okraju. Licencovalna komisija je obstojala iz okr. živinozdravnika g. J. Stu-parja, okr. kmet. referenta F. Malaska in zastopnikov sodnih okrajev in občin. Premije se niso delile, ker še ni bil ves denar v to svrho nakazan. Živinoreji, t,osebno pa biko-reji bo potreba posvetiti še več pozornosti in vztrajnosti od strani živinorejcev. k Brežiški okraj. Naš okraj so letos že zopet obiskale strašne ujme. Česar ni uničil spomladanski mraz, to je opustočila zadnji petek silna toča. Oblastni poslanec Josip Tratnik je opozoril na te nesreče tako Belgrad kakor tudi Ljubljano in prosil za pomoč. Dobil je od povsod naročilo, da naj gg. župane prizadetih občin napoti do tega, da dajo nemudoma ceniti • škodo in tozadevne cenitve odpošljejo na oblastni odbor v Ljubljano. Gospodje župani se torej tem potom prosijo, da storijo takoj svojo dolžnost. Opozarjamo jih, da je potrebna dvojna cenitev, ena za odpis davka, druga za eventuelno podporo. k Vlom na kmetih. Dne 23. maja so bili domači posestnika Antona Bogoviča v Ravnah pri Vidmu zaposleni z delom na polju, tako da je ostala hiša od 2 do 4 popoldne brez varuha. Ko so prišli domov, so zapazili, da so medtem vlomilci s silo razbili okno, šli v hišo in odnesli vse, kar jim je prišlo pod roke. Poleg gotovine nad 6000 Din so odnesli D!n 58"-f platne„i D,n 189'- ■Л Din Jm& "f i « „VOIKR LJUBUMIH, KREKOV TRG dve niklasti uri, eno srebrno žensko uro z zapestnico, moško in žensko obleko, čevlje in perilo, tako da znaša škoda okrog 10.000 Din. Vloma so osumljeni cigani, ki so imeli v tem času svoje taborišče pri brodu v Mrtvi-cah ob Savi, od koder so hodili preko Save na Štajersko stran in so domačini videli posamezne cigane v raznih vaseh videmske fare in tudi v Ravnah. Orožniki so zaprli dva cigana. Cigana sta člana Nikoličev iz Odre pri Veliki Gorici. k »Razgledove« nagrade. Rok za udeležbo pri žrebanju nagrad v znesku 50.000 Din se z ozirom na načrt, ki je objavljen v »Razgledu«; ki izide v pondeljek, podaljša do 15. julija 1928. Kdor do izida te številke nima poravnave vsaj nekaj naročnine — ne dobi nobenega zvezka večI k Rop. V torek, dne 22. maja t. 1., se je pripeljala Rozalija Lončar, kuharica iz Sv. Jurija o. j. ž., z osebnim vlakom iz Ljubljane ob 9 zvečer v Videm-Krško. Peš je šla s postaje Videm v Krško. Predno je prišla na savski most, ji je nenr -ma nekdo od zadaj hotel potegniti iz rok :-•' - ■-> "orbico. Ko se je ozrla, je zagledala mož;. Irsje postave, obritega obraza, starega okrog 25 let, ki je bil oblečen v sivo obleko s športno čepico. Klicala je na pomoč, vendar ji je ropar hitro iztrgal torbico z rok in zbežal s ceste v temo. S torbico je ropar odnesel nad 600 Din gotovine, 2 zlata prstana z rdečim in belim kamenom, ovratno verižico ž obeski, srebrno zapestno žensko uro in nekaj drugih malenkosti. Lončarjeva jc oškodovana za več kot 3000 Din. Za roparjem doslej še nobenega sledu. V nedeljo, dne 3. junija ob 3. uri popoldne vsi brez izjeme na „Čebelarsko rajanje" v hotel Tivoli. Kdor se želi iz srca razvedriti in prijetno zabavati, naj ne zamudi te prilike. k Edina ljubljanska zvonarna Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani, prej Samasa, razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 2. do 11. junija štiri zvonove skupne teže 2570 kg v sestavi D, Fis, A, H. Zastopnik zvo-narne je vse dni na sejmišču. k Krasne dunajske otroške oblekce od 34 Din dalje le pri Kristofič-Bučar, Stari trg. k Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvi naravna »Franz-Josef«-grcnčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josef« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Cimfolfana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Nočno službo imata: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Dunajski cesti. O Otvoritev VIII. mednarodnega vzorčnega velesejma v Ljubljani se vrši danes ob pol 10 dopoldne. Po pozdravnih besedah g. predsednika Bonača otvori velesejm g. minister za kmetijstvo Svetozar S t a n k o v i č kot zastopnik vlade. Kralja bo zastopal komandant Dravske divizije g. general Nedič. Svečane otvoritve se udeleže številni odlični zastopniki našega gospodarskega in kulturnega življenja ter zastopniki uradov. Nato se vrši ogled velesejma. Da se otvoritev ne zavleče, vljudno naprošamo vso vabljeno gospodo, da dospe k otvoritvi pravočasno. Od pol 11 dopoldne naprej pa poslujejo že vse velesejmske blagajne in je vstop splošno dostopen vsemu občinstvu. Razstavljalci naj bodo vsaj do pol 9 zjutraj že na sejmišču. O Razstavni prostori Ljubljanskega velesejma v dnevih od 2. do 11. junija so otvorjeni za promet in obisk dnevno od 8 zjutraj do 7 zvečer nepretrgoma. O Velesejm je dostopen občinstvu danes od 11 dopoldne naprej. O Stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma uraduje od danes dalje v parmanenci *ia Glavnem kolodvoru v običajnih prostorih — Stranke naj se v zadevi prenočišč za posetnike velesejma zglašajo v navedenem uradu in ne več na magistratu. 0 Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani priredi dne 2. do 11. junija 1928 velike propagandne razstave čipkarskih izdelkov in drugih ženskih ročnih del v svojih uradnih prostorih na Turjaškem trgu štev. 4-1. Razstava je odprta vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18. Vstopnine ni. O Kinoodsek Prosvetne zve, proi rvaja danes, jutri in pojutrajšnjem v !-' »Dvor« filmsko predavanje o svetovni vojni. Predava akademik g. Hafner. Film nam slika najstrašnejše vojne grozote, kar jih zgodovina pozna. Sedem dni in sedem noči trajajoči bobneči ogenj na nemške postojanke ob Sommi, anran-tina blokada centralnih sil, nemški poskus s podmorniki prodreti blokado, vsi ti strašni do- godki iz svetovne vojne nam še enkrat stopijo pred oči. Film, ki roma po Evropi je najnovejše pacifistično sredstvo, ki evropskim narodom molče, a z grozo kliče: poglejte vojne grozote in bojte se novih. Film je izdelala nemška filmska družba Ufa in je v dveh delih. To je drugi del; prvi del se je pred par meseci tudi že v Ljubljani proizvajal. O Tombola na gradu 10. julija ob 3. Glavni dobitki: 1. šivalni stroj; 2. kuhinjska posoda iz aluminija; 3. blago za moško obleko. Seveda mnogo manjših dobitkov. Točila se bo izključno brezalkoholna pijača, delili se bodo zastonj prigrizki. Tombola se priredi v prid grajskim revežem in za opremo kapele. Srečke po 2 Din. O Posredovalnica in zavetišče za služkinje v Marijinem domu. S 1. junijem 1928 ima Poselska zveza svojo posredovalnico za služkinje v Marijinem domu (vhod Kotnikova ttl 8). Samo služkinje, ki iščejo službe pri tej posredovalnici, se sprejmejo v zavetišče Marijinega doma. Posredovalnina zelo zmerna. — Gospodinje in služkinje so prijazno opozorjene na posredovalnico Marijinega doma. O Okrasitev zmajskega mosta. Zmajski most je gotovo najlepši moet v Ljubljani in ima poleg frančiškanskega mostu tudi največ prometa. Zadnja leta je bil precej zanemarjen, ob koncih mostu je rastla trava in plevel. Sedaj ga je dala mestna občina okrasiti. V kotih pri vsakem zmaju so zasadili palme in razno zelenje. Okrasitev je sicer alenkostna in je zahtevala le neznatne stroške, vend pa se je lepota mostu in okolice s tem znatno povzdignila. O Pozor pred sleparjem! Po Ljubijp.ni hodi po trgovinah neki možakar, ki se izdaja za zastopnika tvrdke »National« ter ponuja patente blagajne te tvrdke na prodaj in prevzema naročila za razna popravila. Mož je tako osle-paril trgovca Viktorja Šobra na S". Jakoba trgu za 1250 Din kot aro za neke sestavne dele blagajne, ki jih je Šober naročil. Ker bo slepar poskušal srečo morda tudi kje drugje, opozarjamo trgovce, naj bodo previdni. O Dvoboj in kar spada zraven. Tam v Rožni dolini, v tem romantičnem kraju, je bilo prejšnjo noč kaj živahno. Iz bližnje gostilne ee je vsulo več gospodov srditih in okajenih, da se sami sebe ne bi spoznali. Blaženi, vinski napoj jih je prestavil daleč nazaj v viteške čase, tako, da sta bila dva najbolj gospoda mnenja, da njunega medsebojnega spora in »globoko užaljene časti« ni mogoče rešiti in oprati drugače kot v »krvavem« dvoboju. Gospoda sicer nista nikaka viteza temveč solidna, realna trgovca, »kramarja« bi rekel pan Pongovski, junak našega podlistka, toda dvoboj sta si napovedala prav po viteški šegi. Izbrala sta si sekundante, določila bližnji travnik za bojišče, eden od sekundantov pa je skočil hitro na svoj dom po morilno orožje. Ta čas sta oba dvobojevalca narekovala vsak svojemu prijatelju oporoko, ki jo je ta zapisal kar v notes. Ze'se je vrnil se-kundant in prinesel s seboj dve ogromni pištoli, da je enega od dvobojevalcev popadla že groza in bi gotovo kar pobegnil, če ne bi šlo kar za »čast«. Tako pa se je opogumil in prijel za morilno orožje. Pištoli sta se prekrižali, dvobojevalca obrnila in napravila tri korake drug od drugega, kakor je poveljeval sekundant: »Ena, dve, tri!« Dvobojevala sta se sunkoma obrnila napela petelina in sprožila. — Škrt! škrt! Edini zvok, ki sta ga dali pištoli iz sebe. Razjarjena dvobojevalca sta napenjala pištoli, da je bilo joj in jima je že pričel liti pot ra« čelo — aH kroglje ni bilo iz cevi. Ze sta mislila, da ju je sekuudant potegnil, ali njegov obraz je bil skrajno resen in drugih tudi. Poskusila sta še enkrat — ena, dva, tri, — toda pištoli nista počili. Družba pa v smeh — navihani sekundant je prinesel dvobojevalcema dve starinski pištoli, ki služita njegovi sobi le v okras na steni, že davno pa ni nikjer več dobiti streliva zanje. Junaška dvobojevalca seveda nista mogla streljati iz praznih pištol. Obljubila pa sta si, da se še vidita in sta si napovedala dvoboj za prihodnjič in sicer s sabljami, kajti potem ju ne bo mogel nihče potegniti za nos. Nameravani dvoboj se bo tudi vršil, če si ne bosta oba srdita gospoda dotedaj ohladila svojo vročo kri in se — streznila. O Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 3228 6 Za žas velesejma 6 se priporoča staroznana restavracija „Pri Sestici" 6 (»Pri zeksarju") ** v LJubljani. 6 > Jutri poteče 30 let, odkar sva se poročila. Ali naj zakol je m purana?« »Kaj pa more on za to,..« Konjak častitljive starosti Najstarejša angleška vinska tvrdka Ham-pton in sinovi v Spinfieldu je dala te dni na korist nekega človekoljubnega društva zdražiti večje število steklenic nad sto let starega konjaka. Najvišjo ceno so dosegle tri steklenice »Armand de Grace« iz leta 1789.; grozdje, iz katerega je bil napravljen ta konjak, je zraslo v vinogradu, ki je bil do velike revolucije last škofov v Angouleme-u. Vsaka steklenica je pa vrgla 480 mark. Dalje so bile zastopane še znanke »Roi de Rome« iz leta 1811., rojstnega leta Napoleonovega sina; »Cognac des Tuile-ries« iz leta 1818. in drugi. Nikdar ne boste obZalo aH da ste nt omislili najboljši Bpitznep in AdlBP _ in kolo. V najkrasnejSih opremah v zalogi samo pri Jos. Pefelincu Ljubljano, blizu PreSernovega spomenika. 15letna garancija. Pouk veienja brezplačen. IS8e se trgovski drug KOMPiiNJON. Renomirana, specijalna tehniška trgovina v Zagrebu, ki vspešno deluje tudi v največji stagnaciji v celi državi, s stalnimi in sigurnimi odjemalci, išče za povečanje in razširjenje delovanja, marljivega solidnega druga z osebnim sodelovanjem z gotovino 200 do 250.000 dinarjev. Ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja pod „Soliden 16.432" na „Publi-citae", Zagreb, Gunduličeva 11. Tajnost zajamčena. L Mikuš - Ljubljana priporoča svojo nalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno PRIPOROČAMO VAM, d« al naročite „Puch" kolo ki |e nafbolfše! Dobi se po solidni ceni In tndl na obroke le pri tvrdki IGN. VOK Ljubljana, Tavčarjeua ulica 7. POZOR! POZOR! Trgovci Rjdi pomanjkanja trgovskih prostorov sem pri-moran, opustiti delno svojo bogato zalogo raznega galanterijskega in kratkega blaga na debelo; vsled tega odprodajam razno blago po cnlianili cenah. OSVALD DOBEIC Veletrgovina galanterije in pletenin LJUBLJANA, Pred Skotijo 15 Edini pristni maltnovec llmonov sok, oranžni sok in sadne marmelade priporoča tvrdka Srečko Potnik in drug parna destilacija esenc, eteričnih proizvodov, eter o v ter izdelovanje sadnih sokov in marmelad Ljubljana, Metelkova 13 Telefon 2110 Raznovrstne okrasne letvice Vam nudit Speclalnn /idelovilnicn okratnlh let^rlc IVAN DOVŽAN, Ljubljana VIL Nn Ljoblj. votosejmu pav. £-37. Zahtevajte vcoroe in oaqik« 7ohualf) Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob cLCUlVdlCl priliki prerane smrti našega nadvse ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda DOMINIKA SKRDLE tU. inšpektorja drž. žeL v pok. za poklonjeno krasno cvetje in vence, se vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebno zahvalo pa smo dolini gg. pevcem in godbi »Sloge« za v srce segajoče žaloetinke in končno vsem Številnim kolegom, prijateljem in znancem za nadvse čaščeče spremstvo na * jegovi zadnji poti. — Sv. maia zadušnica se bo darovala v ponedeljek 4. jun. ob /48 zjutraj v cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 1. junija 1928. Žalujoči ostali Vsemogočni je poklical k Sebi nadvse ljubljenega moža m nenadomestljivega očeta, brata in strica, gospoda Adalberta Poschl trgovca danes ob 8. uri zjutraj, previdenega s sretotajstvi za umirajoče. Pogreb predragega nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 3. junija ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na Gosposvetski cesti St. 7. Ljubljana, dne 1. junija 1928. MARIJA roj. JENČEK, žena. ALFRED, HUGO, sinova. In ostali sorodniki Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča: Adam dr. Kari, Christus unser Bruder. 129 str. Vez. 26 Din. Brey H., Von ewiger Liebe. Euharistische Gedanken. 184 str. Vez. 54 Din. Dirks C. J., Zu Jesu Ffissen. Betrachtungen iiber Leben, Lei-den und Verherrlichung unseres Herrn Jesu Christus. 7 zvezkov po 49 Din (vez.). Drexel A., Jesus und die Seele. 96 str. Nevez. 11 Din. Gruber P. D., Praktische Herz - Jesu - Verehrung. Zwolf Vor-trage ffir die ersten Freitage oder Sonntagc im Monat. 98 str. Vezano 45 Din. Haendly P. A, Religiose Zeitgedanken. Gott - Christus. 92 str. Nevezano 27 Din. Lippert P. S. J., Der Menschensohn. Bilder aus dem Seelen-leben Jesu. 232 str. Vez. 49 Din. Lucas J., Die Reichtfimer des grUtlichen Herzens Jesu. 428 str. Vezano 80 Din. Mateo P., Hin zum Konig der Liebe. 307 str. Vez. 60 Din. Morganti P., Der HeOand und seln Priester. (»Sle ergo vos orabitis«.) Vertrauliche Unterredungen in Geist und Spra-che der Heiligen Schrift. 592 str. 2 zvezka vez. 225 Din. Pascher J., Das Herz des KSnigs. Briefe uber die Herz-Jesu-Litanci. 192 str. Vezano 68 Din. Pitynek A., Am Herzcn Jesu. 33 zeitgemasse, volkstiimliche Herz-Jesu-Lesungen. 280 str. Vezano 70 Din. Reatz August, Jesus Christus. S'ein Leben, seine Lehre ttnd sein Werk. 395 str. Vez. 150 Din. Rottig J., Der Rasttag am Herzen Jesu. Anleitung zur monat-lichen Geistessammlung. 149 str. Vez. 28 Din. Sasse P. N., Am Herzen Jesu. Zehn Predigten uber das Gebet: »Seele Christi, heilige michl« 78 str. Vez. 35 Din. Scharsch P. S., Gotteswege in der Seele. Mahnworte zum Leben in Gott. 189 str. Vez. 34 Din 50 par. Schenz Dr. A., Jesus und Wir. Im Spiegel des Kirchenjahres. Kleine Exhorten Iur die Sonntage und Festtage des Herrn, welche sich leicht zu erspriesslichen Predigten bezw. Betrachtungen erwcitern lassen. 136 str. Nevez. 37 Din. Scheuer Mutter M. R., Freudenilammchen. 213 str. Vez. 48 D. Strobele G., Das Haus in der Sonne des gottllchen Herzens. Rettet die Familiel 137 str. Vez. 75 Din. Wilms P. H., Der Konigsname Jesus. Ervvagungen zu den An-rufungen der Litanei vom stissen Namen Jesu. 283 str. Vezano 59 Din. Zicrl^r P P. B., Predigten uber das allcrheillgste Sakrament des Altars. 4 zvezki. Nevez. po 25 Din. N1 zdravja braz dobra prebava! Čutite ii pritisk in napetost v »eiodcu po jedi ali kisli okas v ustih t Trpite ii nn trdovratnem zaprtja, omotici ali pomanjkanju spanja! Ali Vas ranči glavobol, bolečine v želodon ali slabost t Morda imate izpniiaje na koži, nastale vsled slabe prebave 1 Prepričajte se tndi Vi. da preizkušena zdravilna speeialiteta FIOOL-eliksir nrejuje prebavo in Vam vrača zdravje. FIGOL proizvaja in ga po povzetja razpošilja 'ilo navodilom o uporabi LEKARNO dr. Z. SEMELIĆ DUBROVNIK ал« s Si a o C, m и ►d ■g Л D n O m a ф a > o x o zif>M o C i. o — n .o a a Izvir ni zabojček s 3 steklenicami z ovojnino in Din 105--. 8 stekl. Din 'J4.V—. 1 stekl poštnine .Din 40—. O v Pozor I P. n. Pozor I Dovoljujem >i cenj. občinstvu vljudno sporočili, da sem otvoril v Ljubljani, Komenskega ulica 36, svojo pisarno, ki se bo pečala г agenturnimi in komisijskimi posli vseh vrst, nadalje s raznimi informacijam>, preskrbo raznih trgovskih naslovov, posojil, inkasom i. t. d. Za naklonjenost se cenj. občinstvu najvljudneje priporočam in beleiim г 0(ццп{т tpoitovanjem Josip Turnar. Direkcija državnih železnic v Sarajevu. Dir. št 14.475/28. Natečaj Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Sarajevu razpisuje ta natečaj za popolnjenje izpraznjenega mesta nadzornika mostov s sedežem v Sarajevu s prejemki v smislu zakona o državnem prometnem oeobju. Splošni pogoji za nameščenje so: 1. Da je prosilec državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 2. Da ni mlajši od 25 in ne starejši od 35 let. 3. Da je dovršil osnovno šolo in obrtniško ter da se je izučil kovaškega ali ključavničarskega obrta, ali pa dovršil 4 razrede kake srednje šole in se priučil katerega navednih obrtov. 4. Da se more izkazati z najmanj dveletnim uspešnim delom v kaki tovarni železnih mostov in sicer kot mojster-monter in da je bil vodja skupine pri montaži najmanj dveh železnih konstrukcij. 5. Da je zadostil vojni dolžnosti. 6. Da je telesno in moralno sposoben za izvrševanje eksekutivne železniške službe kakor tudi, da ne boleha na vrtoglavici (to treba dokazati s potrdilom železniškega zdravnika). Lastnoročno pisane prošnje z vsemi potrebnimi dokumenti morajo prosilci predložiti direkciji državnih železnic Sara jevo, gradbenemu oddelku, najkasneje do 30. junija 1928 do 12. ure. Sarajevo, 25. maja 1928. DIREKTOR. Večja vinska trgovina v Jugoslaviji išče za takojšnji nastop prvovrstnega Prosilec mora dokazati, da je dovršil z dobrim uspehom kako kletarsko šolo, da je že dalj časa praktično izvrševal kletarstvo, razumeti se mora tudi na razna vina in nakupe. Ponudbe na upravo lista pod »Kletar«. Mlekarska zadruga na Vrhniki r. Z. I o. z. Največje in najmodernejše podjetje te vrste v naši državi. Proizvaja poinomastni ementalski sir v hlebih po 80—90 kg, dalje II. vrste (polemental-ski) sir v hlebih po 25—35 kg in trapistovski sir v malih hlebih. — Veletrgovci znaten _popust. Solidna postrežba! Najnižje cene! SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. HODI PO IZRKDNO DGODNtH C SNA H KNJIGOVEZNICA K. T. D, V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE nn Lnbasova harmonika pride na Velesešem Paviilon »n« но|а Si. 456-462 Paviilon »H« hola SI. 510 512 Ker razširja naša konkurenca neresnične vesti o naši tvrdki, je v Vašem lastnem interesu, da se prepričate o kakovosti SVETOVNOZNANE LUBAS-HARMONIKE Lubas-harmonlha je prvovrstna v kakovosti Lubas-harmonlhe ne more nihče izvirno ponarejati Lubas-narmonlho igrajo na celem svetu Lubas-harmonlha zajamčeno 2 polni leti Lubas-harmoniha je že 50 let najboljša Lubas-tiarmonlha je čudovito poceni in sicer: St. 500 „Apolo" 2 vrstna, 2 krat vglašeun Din 500*— „ 509 „Muelka,, 2 „ 2 „ „ „ 800*-„ 512 „Harmonie" 3 „ 2 „ и „ 1200 — _ 515 „Princes" 3 „ 2 „ „ „ 1600-„ 519 „Kraljica" 3 „ 3 „ . „ 1800-„ 523 „Sirene" 4 „ 2 „ „ „ 1950 — „ 527 „Ljubček* i „ 3 „ „ „ 2100-— Nobenih drugih stroškov! Od tovarne v Celovcu 10°/o ceneje! Te cene veljajo le za Ljubljanski velesejem I S temi cenami in to dobro kakovostjo kupite le pri FRANC IUDAS d SOIIN narinonlha-Erzeugune HLAOENruni. Oslerrelcli Lnstni zastopniki in založništva v: Severni Ameriki, Južni Ameriki. Franciji, Belgiji, Nizozemski in Nemčiji. Meh iw/hnkfo Kaj je s Poljšakovim sredstvom? Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani je na svojem zadnjem mesečnem zborovanju v Ljubljani razpravljalo tudi o sredstvu, ki ga je g. Poljšak iznašel proti raku in o katerem trdi, da raka popolnoma ozdravi. Predsednik zdravniškega društva g. dr. Fran Der gane je podal strokovno mnenje, v katerem se ugotavlja : Da se zdravniki doslej niso oglasili, odgovarja njih tradicionalnemu stališču, da ohranijo toliko časa čakajoče stališče, dokler se kako novo zdravilo ali nova metoda znanstveno ne preišče in preizkusi. Zgodovina zdravniške znanosti uči, da je marsikaj dobrega odkril zdravi ljudski ali lajiški instinkt. Zato si zdravniki ne domišljujejo, da je zdravstveni napredek vezan izključno na oficielne zastopnike zdravstva, ampak z veseljem sprejmejo vsak napredek, pa naj pride od koderkoli ter ga vedno presojajo po edino veljavnem merilu, po koristi bolnika. iVedno in povsod mora odločevati samo korist bolnika, kakor stoji napisano na pročelju velikih bolnišnic: salus aegroti suprema lex (blagor bolnika je največji zakon). Korist bolnika je tudi prvi in najvišji motiv zdravniškega poklica, kateremu je izročilo človeštvo, brigo za najdražje, kar ima, hrigo za ljudsko zdravje. Ljudsko zdravje, to je prva in glavna skrb vsakega zdravnika, zasebni ekonomski interesi prihajajo šele v drugi vrsti v poštev. Vneta skrb, resnično usmiljenje do trpečega bolnika pa se predvsem izraža v tem, da se zdravnik za svoj poklic vestno pripravi z dolgotrajno predizobrazbo in prakso, da se v vsakem primeru premišljeno potrudi, da bolniku vsaj ne škoduje. Primum nil nocero (prvo je: ne škodovati) je drugi vrhovni zakon zdravniškega stanu. Škodovati pa more na dva načina, da predpiše napačno zdravilo ali pa po malomarnosti ne začne zdraviti o pravem času, ko bolezen ni še postala neozdravljiva. Metoda zdravniške znanosti obstoji v tem, da se v iznajdbi novih zdravil in metod noben zdravnik ne smatra za edino merodajnega in odločilnega, ampak da po principu znanstvenega sodelovanja vsako iznajdbo izroči kritiki, preizkusu, verifikaciji tovarišev strokovnjakov. Odločilno besedo ima strokovna komisija. Kako vestno in kritično postopajo zdravniki pri iskanju novih zdravil, najbolje dokazuje novo zdravilo proti tuberkulozi (B. C. G.), ki ga je iznašel leta 1921. slavni pariški učenjak in bakterio-log profesor Calmette. Celih 13 let je preizkušal in po izkušal v institutu Pasteur s sodelovanjem prvovrstnih strokovnjakov, celo Nemcev, predno je izročil novo zdravilo javnosti. Zdravilo se je do danes uspešno preizkusilo na 73.000 otrokih po vseh kulturnih državah, v Parizu je padla umrljivost otrok od 25% na 1%. Naravnost čudovit uspeh! In vendar kritični prof. Cammette še vedno ne miruje, še vedno poziva nove kritike, n. pr. pred dnevi dunajske, da iznova preizkusijo uspešnost novega zdravila in ga opozore na event. zmote in napake. Z isto skrajno vestnostjo iščejo znanstveniki tudi zdravila proti raku. Baš zadnje dni je objavil v nemškem strokovnem časopisju (Klinische Wochen-sehrift) novo zdravilo proti raku v obliki vdihavanja prof. Fischer-Wasels v Frankfurtu. Ali s kako previdnostjo in vestnostjo! Par let je poizkušal na miših s popolnim uspehom: vse na raku obolele miši so ozdravele, kontrolne miši, kojim pa ni dal vdihavati zdravila, so poginile za rakom v 4 do 6 tednih. In vendar, koliko let še preteče, predno izroči iznajditelj novo zdravilo javnosti, predno ga še drugi strokovnjaki znanstveno preizkusijo! Po vseh kulturnih državah (tudi v Jugoslaviji) obstojajo znanstvena »Društva za iz-sledovanje in pobijanje raka« in razpisane so visoke nagrade v frankih in dolarjih za tistega, ki odkrije povzročitelja raka ali pa iznajde uspešno zdravilo. Slavni kirurg prof. Albert je mladim zdravnikom vedno ponavljal, da postane ta človek največji dobrotnik človeštva in zasluži, da se mu postavi spomenik iz zlata. Doslej pa zdravniška znanost še ne pozna povzročitelja raka, kot n. pr. pri tuberkulozi (Kochov bacil). Splošno dognano pa je in tudi od vseh zdravnikov priznano, da je rak ozdravljiva bolezen, a samo pod dvema pogojema: 1. ako se rak z zgodnjo diagnozo pravočasno spozna; 2. ako se izvrši zgodnja, pravočasna operacija, ki raka z nožem izreže. In s kakim sijajnim uspehom! Ako se rak po zgodnji diagnozi pravočasno operira, n. pr. rak prsne žleze, ozdravi bolnica v 8 dneh, osmi dan po operaciji sc poberejo šivi in bolnica zapusti ozdravljena bolnišnico. V bolnišnicah se operirajo bolniki zastonj in ozdravijo v osmih dneh, seveda ako se po zgodnji diagnozi izvrši zgodnja operacija. In zdaj primerjajmo nastop g. Poljšaka! Kakšna predizobrazba in strokovna priprava? V katerih inštitutih in laboratorijh so se delali bakteriološki poizkusi in preizkusi na živalih? Kateri učeni strokovnjaki so sodelovali pri iznajdbi zdravila? Kateri slavni profesorji so stavili in potrdili diagnozo? Najbolj pa govori proti g. Poljšaku, da še sedaj ni izročil iznajdbe strokovni komisiji, da jo kemično preišče in preizkusi na živalih. Polišakova dolgotrajna meteda zdravljenja — do 6 mesecev — pa pomeni naravnost katastrofalno nevarnost za bolnike, katerim more le zgodnja nezamujena operacija rešiti življenje. Zdravniki g. Poljšaku niso nevoščljivi, nasprotno, privoščijo mu vse tiste razpisane bogate nagrade v frankih in dolarjih, tisti zlati spomenik pa za nameček, da postane čez noč večkraten milijonar in veleslaven mož, ako je le trohica istine v njegovi iznajdbi. Zakaj torej ne izroči iznajdbe strokovni komisiji v preiskavo, ako je res prepričan o uspešnosti svojega zdravila? Bogastvo in slava mu ne uideta. In zdravilni uspehi? V modernem prosvet-ljenem času pozna vsak izobraženec psihološko in znanstveno razloženo moč sugestije. V gotovih pogojih more vsak človek sug^stivno vplivati in v funkcijonalnih obolenjih uspešno zdraviti. Ali znanstveno je dokazano, da orga-nične izpremembe (rak) še niso dostopne sugestiji. Sugestija je torej nevarno, dvorezno sredstvo, kakor n. pr. orožje, dinamit, ki ga zakon dovoljuje le gotovim, zanesljivim osebam. Psihoterapija ali sugestivno zdravljenje se sme dovoliti le strokovno izobraženemu zdravniku, ki natančno pozna meje med funkcionalnim in organičnim obolenjem, ki v primeru organskega obolenja (raka) nasvetuje z zgodnjo diagnozo edino pomoč, zgodnjo, pravočasno operacijo. Noreč v dosmrtni ječi V bavarski kaznilnici Iran se nahaja že od 1. 1872., torej že 56 let, kaznjenec, po imenu Gospod Modrijan lahko pade, a uda se ne... Johann Gecvg Oettinger. Obsojen je bil 1. 1872. radi ropa na 14 let ječe. V 13 letu svoje kazni je pa Oettinger iz neznanih razlogov zadavil enega svojih tovarišev. Se predno so prišli pazniki, je Oettinger skočil iz drugega nadstropja na dvorišče, kjer je nezavesten obležal. Najbrže sc mu je že tedaj omračil um. — Poslej ni več ozdravil. Kljub temu je prišel 1. 1885. pred porotnike, ki so ga radi umora obsodili na smrt. Kasneje so ga pomilostili na dosmrtno ječo. — L. 1917 je bolezen tako napredovala, da so morali Oettingerja spraviti v posebno celico, a v bolnišnico ga tudi sedaj še niso oddali. Oettinger je star že 90 let, a je telesno še krepak. Za čast domovine naj sablja govori V Asuncioni sta se te dni dvobojevala chi-lenski poslanik Rivas in peruanski vojaški ataše Recabarren. Rivas je ostal nepoškodovan, Reca-barren pa je bil težko ranjen. Po dvoboju sta se nasprotnika spravila. A zakaj je morala med njima govoriti sablja? Na dan spomina bitke pri Iquique-u je Peruanec priobčil v tamkajšnjem listu »Tribuna« članek, ki je bil po mnenju chilenskega poslanika za republiko Chile žaljiv. Zato je pozval Recabarrena na dvoboj. Z iquiško bitko je bilo pa tako: V tej bitki so bili Peruanci 1. 1879. od chilenske armade tepeni. Republika Peru je morala tedaj zmagovalcem odstopiti pokrajini Tacna in Arica. Od tedaj vlada sovraštvo med obema državam. Še pred dvema letoma se je na predlog Združenih držav v navedenih dveh pokrajinah vršilo ljudsko glasovanje, da bi se na ta način našel kompromis in dosegla sprava; a poskus se je izjalovil. Brezžična telefonska zveza med Berlinom in Argentino Te dni so se vršili prvi poizkusni pogovori med Berlinom in Buenos Airesom s pomočjo brezžične telefonije. Govorilci so sedeli približno 30 cm oddaljeni od enostavnega mikrofona in govorili vanj čisto tiho, ne da bi bili naglašali kako besedo ali zlog. Pogovor je tekel popolnoma jasno in ni bilo treba ponoviti nobene besede. Sporazumevanje je bilo mnogo lažje in boljše nego v krajevnih pogovorih na navadnem telefonu. Uporabljajo se na obeh postajah kratki valovi, in sicer v Berlinu 14.80, v Buenos Airesu 15.03; električna sila znaša 20 kilowattov. Upajo, da se bo mogla jeseni že uvesti redna telefonska zveza med Nemčijo in Argentino. Preseljevanje največjih zlatih zalog Angleška banka seli svoje zlate zaloge iz dosedanjih jeklenih celic v novozgrajene prostore. To se pravi, da je na preseljevanju največji zlati zaklad na svetu. Vsak dan prepeljejo šest velikih avtomobilov zlata: v palicah in kovanem denarju. Selitev bo trajala skoraj sto dni. Po zadnjem izkazu so znašale zlate zaloge Angleške banke 162 milijonov funtov. Vsak milijon funtov v zlatih palicah tehta približno 7 in pol tone in zavzema prostor 17 kubičnih čevljev. Ker morejo naložiti na vsak avto samo 2 toni zlata, je lahko izračunati, kako dolgo bo trajal prevoz. Um-ljivo je, da so ukrenili vse, kar zahteva previdnost, da se pri selitvi ne bi izvršila kaka tatvina ali rop. Vozove spremljajo ravnatelji in blagajniki; poleg tega obdajajo transport vojaške čete, a detektivi neprestano oprezu-jejo, če bi se kje pokazalo kaj sumljivega. Kaj je ameriškim poslancem na srcu Združene države sestoje iz 48 držav, ki imajo vsaka svojo zakonodajo. Dejansko vse te države prepuščajo vso skrb za urejevanje ameriške hiše osrednjemu parlamentu v Wa-shingtonp; doma se pa poslanci pečajo le z bolj drobnimi stvarmi. Dokaz za to je zbirka zakonskih načrtov, ki jih tačas pripravljajo poslanci posameznih parlamentov. O tem poroča v zabavo svojim bralcem ne\vyorška »World«: Pennsylvanskemu parlamentu je predložen zakonski načrt, ki zahteva, da morajo prihajati poslanci v zbornico v cilindru, fraku, gamašah in — progastih hlačah! Edina poslanka pennsylvanskega parlamenta z največjo ogorčenostjo pobija ta zakonski načrt in pravi, da za nobeno ceno ne pride v parlament — v progastih hlačah. Charles Boaver, senator v Oklahomi zahteva poseben zakon o tem, koliko veliki smejo biti — biskuiti. — V državi Ne\v Hampshire so doma orjaki; parlamentu je predložen zakonski načrt, ki določa, da morajo biti strešice nad vratmi hiš in hotelov najmanj 7 čevljev od tal in ravno toliko dolge morajo biti posteje po hotelih. V državi Oregon obravnavajo zakonski načrt, ki naj prepove, da bi se delala reklama za razne vrste cigaret s plakati odnosno oglasi, na katerih so naslikani simpatični mladi možje s cigareto v ustih. Take slike da zapeljujejo tudi otroke h kajenju. (Ta predlog je samo navidezno smešen.) V Kansasu je 61 državljanov podpisalo peticijo, da se prepovedo mesne paštete, ki povzročajo, da otroke tlači mora in da vsled nezdravega spanja zaostajajo v rasti. Neka poslanka v Indiani predlaga, da naj se uvede nad lepotnimi zavodi državno nadzorstvo in da naj se izdajajo obrtni listi za taka podjetja le zdravim in nravno neoporečnim brivcem. Zelo pravilno! Za duha in srce Belgraisko pismo Se eno poglavje o gimnaziji. Zadnjič sem poročal o aktualni knjigi Milo-vana Rističa: Kuda čemo našu decu — dake? (Gl. St. št. 108), te dni pa je profesor druge moške belgr. gimnazije Milan S. N e d i č v drobni brošuri iz: Glasnika profeskog društva, 1928, sv. 4. ponatisnil svojo razpravo: Prod novoni ginuiazijom (Štamparija »Zlatibor«, Bgd., cir., 26 str., 6 Din), ki je zelo zgoščeno napisana in navaja celo serijo razlogov proti gimnaziji, kakršna je danes pri nas, našteva vzroke, zakaj jo taka, a obenem podaja popravke, ki so kruto potrebni, če hočemo v kratki bodočnosti priti do gimnazije kot bi morala biti. Res je, da naša gimnazija napreduje (vsaj v Srbiji je po izenačitvi program precej širši), postaja metodično boljša, toda proces sc vrši prepočasi. Še vedno je nekako umrtvljena, shematična, brez krvi, mesto da bi bila šola dela, ki bi učence že zgodaj priučila na samostojen, sistematski in stalni študij, ki bi jim vlila idealne ljubezni do dela in knjige. Gimnazija je danes pri nas skoraj edini učni zavod, ki pripravlja pravo inteligenco naroda, je vrata, skozi katera brezpogojno mora vsakdo, ki hoče priti do najnovejše splošne izobrazbe. Zato je popravljati najiake današnje gimnazije državna potreba, še več, državna dolžnost. Nedić predvsem poudarja, da je današnja gimnazija jjopolnoma sama sebi pripuščena, pozabljena, v budžetu sploščena, da se ne more geniti, da je poslušavnica mesto da bi bila delavnica, da je umrtvila vse ostale šole in končni rezultat njen je: armada uradnikov, ki rinejo s trebuhom za kruhom. Kot vzroke, zakaj je tako, N. navaja sledeče: ni sprejemnega izpita, predmeti so nepravilno razvrščeni (zakaj ni v programu toliko potrebnega državoznanstva in zakonodaje, vsaj najenostavnejše'?), ni izvedena delitev v posamezne serije sorodnih si predmetov, ravnatelji so preveč zavzeti z administrativnim delom in ne prihajajo po konkurzu na svoja mesta, profesorji so skrajno obloženi z učnimi urami in se radi borbe za mate-rijalni obstanek ne morejo dovolj posvetiti poklicu, ni medsebojnih vezi med profesorji samimi iu še manj med profesorji in starši učencev. V posebnem jx)glavju obravnava socijalno vlogo srednje šole. Ko govori o spremembi skoro izključno strategične države v nacijonalno-socijalno po prevratu, misli v glavnem na Srbijo. Javna kakor osebna morala je zelo padla. Povsod se kaže želja za lahkim, neodgovornim življenjem. Na visoka mesta prihajajo ljudje brez kvalifikacije. Za prav potrebne reforme poleg že zgoraj imenovanih smatra: da se ukine spraševanje in vsa redovanja razen letnih, da se posveča posebna pozornost telesnemu razvoju in da se bolj goji telovadba (pri deklicah!), da ne sme nobena gimnazija imeti več ko 16 oddelkov, ker ravnatelji ne zmorejo posla, da profesorji prihajajo na izpraznjena mesta po konkurzu, da se popolnoma ukinejo privatni izpiti, da se osnujejo posebni kurzi za profesorje. V izpopolnitev zadnje zahteve govori o neuspehu v 1. 1924 ustanovljenega Splošnega pedagoškega seminarja na belgr. imiverzi in predlaga, da bi se vzporedno s filozofsko fakulteto osnovala Profesorska šola, kamor bi po končanem četrtem semestru vstopali filozofi, ki nameravajo postati profesorji. Tako bi bila omejena uradniška povodenj, Iz gimnazij bi prihajalo vedno več pravih kulturnih in socijalnih delavcev med narod in ost varjen bi bil oni krvavo resnični Dantonov izrek: Aprfes le pain 1'čducation est le premier besoin du peuple. Sp. Vasiljev: Slovenska mitologija (Srbobran, cir.); je malo v širino raztegnjeno predavanje, ki ga je imel avtor na srbohrvatski narodni univerzi, ki v popularnem jeziku razlaga slovanske (posebno ruske) mitološke ostaline od 0. do 18. stol. in njihove znanstvene raziskovavce Kajsarova, Niederla in čajkanoviča. Etimologiziranje je. jx> mnenju kritikov ponekod pogreSeno. — Božidar Kovačevič: Največi sevap (Geza Kolin, Bgd, cir., 95 str., 15 Din); prva, trinajst stvari obsegajoča Kovačevičeva novelska zbirka. Večina je izšla že v raznih revijah. K. je v osnovi romantičen, balkanski, pri-rodno surov ponekod in orijentalsko fatalističen, včasih celo divji (Vampirica), a tudi psihološko in socijalno poglobljen. Ljubi ciganski motiv, jionekod spominja Lermontova (Rob), tu in tam je humori-sličen. Snov je vzeta povsod iz preteklosti. Pravijo, da bi mogel dati dober zgodovinski srbski roman. — Trifun Dukič: Ka višinama (pes., 104 strani, cir., 20 Din); Dr. Zivadinovič: Vmjačka banja i lekovite vode uopšte (S. B. Cvijanovič, Bgd., cir., 15 Din); Tolstoj-Dr. Jovan Maksimović: Rat i mir (prev.); Lav Trocki-Dragiša Lapčevič: Kultura novog doba (prev., »Svetlost«, Bgd., cir. 10 Din); B. StankoviČ: Nečista krv (roman, prvi zv. Zbranih del, naslovni crtež J. Bjelič, 100 primerkov po številkah po 100 Din, drugače 30 Din); prof. Svetolik Popovič: Izvodi iz istorije književnosti srpske, hrvatske i slovenačke (Dačka knjižarn, Cvetni trg, Bgd., cir., 10 Din). Belgrad, 29. maja 1928. Tone P. —0— Maxim Gorki nemškim pisateljem. Maxlm Gorki, ki se nahaja na poti v Moskvo, je poslal nemškim pisateljem pismo, v katerem se jim zahvaljuje za čestitke ob njegovi 60 letnici. »Popolnoma nepričakovan interes za mojo osebo me je, odkrito priznam, silno presenetil; k temu moram spregovoriti nekaj besed. Vem, da je popularnost Gorkega izven mej Rusije pretežno razložljiva iz njegovega nekoliko nenavadnega življenja. Če bi v Evropi ruski narod nekoliko bolje poznali, bi vedeli. da »slučaj Gorkega« ni osamljen in da ne predstavlja ravno izjeme. Iz srede ruskega naroda so izšli marveč zelo pogosto nadarjeni, talentirani, tudi genialui ljudje — prav tako kot so prišli v Evropi iz delovne množice možje kot Faradav, Diihring in drugi. Toda samoumevno je bila pot od spodaj navzgor v Rusiji veliko ožja, strmejša. — torej težavnejša. Sedaj je ta pot postala širša in tudi lažja. Stotine ruskih mladih ljudi naglo korakajo po po poti k novi kulturi, in nikakor ne pretiravam, če trdim, da postaja »slučaj Gorkega« sedaj nekaj vsakdanjega. Vsako leto gro iz vasi, iz tovarne na ducate mladih moči k znanosti, umetnosti, tehniki. Mlade moči doprinašajo k utrjevanju moči delavcev in kmetov, in tako okrepljena more ta moč napraviti za mladino hodnejšo pot k svobodnemu delu, k svobodnemu ustvarjanju. To je, kar bi rad povedal svojim tovarišem izven Rusije, ki se morejo z menoj veseliti preporoda ruskega naroda. Podpirajte naše dijake.