139. števii&a. I LjiMjani, i poiMUttk. M. iniji 1816, XLIX. leto. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^* ^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^p ^^^^HP IH^I^^^^^IB^^^ ^Bd^Bi^^^^* ^^1^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^Pi^^M1 VIH^V HI^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^» ^^^^^^^w »Slovenski Narod" velfa po poćtft za Avstro-Ogrsk«: celo Teto bkupaj nat rej . K 25 — £CLlew - - ... 13- cetrt let*.....6-50 na mesec m m . . m 2-30 za NeraČljo: ćelo leto naprej . , # . K oO*— m Atncriko in vsc druge đežele; cc'o ieto naprej . • . • K 35.— VpraSanjcm glede inssralov se naj priloži za odgovor dopisnice aH znatnka, Upravni*; yO (spodaj, đvorišče icvo), En&ftOT* ulica $4. 5, ttltlon fct,9S. Iihafa vsak c?as ivtter iivsemtt aedelj« In prasalk«. Inserati veljajo: peierosiopna petit vrsta za enkrat po 20 vin.t za dvakrat po 18 vin.. za trikrat ali večkrat po lf> vin. Partc in zahva.a vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri veejih insercijali po dogovoru. L'ptavniStvu naj se pošiljajo naro'nine, reklamacije, inserati L t đ* :o je administrativne stvari. ——— Potaneina itorilk* velja 10 vtaarjtv. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve nsrouiiae st ne ozira. »Krroćae tisksms" telefon it. 99. .Slovenski Narod" velja w Ljubljani na dom dostavljen: ćelo Teto naprej * . • > K 24*— pol leta „ • • • . • 12*— četrt leta „ . : . • . 6-— iia mesec „ - « • » • 2*— v upravnlStvu prejeman: ćelo leto oaprej . , • . K 22*«^ pol leta ......11*— ćetrt leta „ . . • . • 5'SO na mesec „ • • • • • 1'9® Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uređnlitro i banova mlica *L 5 (v pritllčju levo,) telofon a*. 34. NHŠ8 nnitinf *#7h% v V niniii Naši so c^ižstiil trnovke, ki so uh Ras« zaseali. NASA IN NILSKA UR\DXA PO- | PC ČILA. D*?nc-j, 17. ; '-iilja. (Kor. urad.) Lr-tino se razg?a5a; R u s !; o b a .i T s č c. Ob PrUiU iiebenJIi pO5-;bnfh do-&Ct!kov. Severno ?*"jciviske >c je poner sr^či« n:?ki p-^sfcfis, prekoračiti Sovra-?r»kov! uapadi na pozicije zapsa.'to Višnjorčska se pona\i;ajo z nezmanj^ano IV.i'O?t»o. V Vc!l;i!?? re vrše znova srditi boji Gb L;r-L v prostora Lokači in v orfreku Stofcod - Stir. Namcsinik r?X=!n?I:a generalnoga štiha vi i! o f e r. fml. Duiuij, • >. " -nija. (Kor. urad.) Uradno razslašajo: Rusko bojišče. Včcrai 5;no n^oral: vzeti nossd-ko nivstmua oJ-^pa pri Cniovicah vsled kot:cen:r:jr»ega topovskega oj^uja d«?fo!;o radrnoenc^a sovr?žnika Po-^o*1-! f? *;^ 5^s?!?: sov*r2žnH; na več to^^^h prihod čoz Prrt ter Ic vdr! v Cmovjce. Na?-c čete ?o mesto V V7h'?"?n;r fiaiiciji je položaj ne-f/preine^en. Zifoudt»> Vi»n«ovčska ob St-Jri sfr.o oreprečifi niske nap2-de / art?li*Tii?!-::m o-iniem. V Vo!!*i«>l so pridobile n«.-e čete 5-ev2r*?o !Jf?e, s-'everro Gcrohova in r-Ji Loka£;Ji *.a nros-or:i ter so zavr-nlle r*j-vke proiirap^de. V'čer^; in predvicrp.iinf.en ie osralo 9C5 vjetn?-kov "n -1 -r*ry>e o*<:k'? v waš::? rokah. SeveriTn otiseka Ti?riic so vieie nein^Ke Ji^<> si|e v uspešni'i bo:ih 11 ru^kili čast^ikov in 34-iS mož ter \n!?n"?o 1 to-» I-t j0 str^:n:h p-isk.Med Sckuloi^ in Ko k* so bili iTroeni niski Šunki zefKU od*;iM. Namcstnik r^Calnlka €:e.-iera!nesa ^iaba ni. H o f e r, fnil. Berofin. 17. iuniia. (Kcr. urad.) Wolfiov urad poroča: VcHki srivn; stan: Vzhodno bojišče. Pri anc^rlfi: skupini LinsinKen so se r- 7.vili boji v odseku Stoboda in Stira. Deli annade grofa Bcuhinerja se rahajajo se * srno Przcv, loke znova v boj«. VrbovnD armadno vcdstvO. Bcroi!n, 16. jr.nija. vKor. rrad.) \Vol:fov !!rnd poroda: VeHki glava: s^an: Vzhodno bojišče. Pri annsuni r-iuplni generala \on Linsinctri s.tia oJhU! na oheh straneh Koikov ob Si'iru ruske napade. \\ed cesto Kove1 - Litck in odse-koiii Turije so odvzele na>e čete v uspeGiiifa bojili Rusom na vjetnikih 11 častnikov In 3446 mož ter na ple-n«z 1 top in 20 stroi^-h pušk. Pri ironil sroarie ge^cra!s jzrofa Bothmerja **> se I: avo zl&snili so-vražnf napadi severno od Przewloke žc v zsporficra c^gnja. Vrhovno armedno vodstvo. SLnočno uraclno porečilo nam naznania. da so se morale naše juna-ske čete. ki so toliko časa z žilavost-lo in skra»no energijo branile Crno-vice. silneiru ruskomu pritisku uma.kniti in da ie v noCi od sobote na nedeljo \ dri jovrzžnlk v Crnovice. Poloia] pri Crnovi^ah ie bil cd dne-V2L. ko so Ru^i dospeli do Sadaffore. >kr?:no opasen i:i izguba mesta nas Torcj ni mo^la prcenetiti. Zascdenje slcvnejra mesta Bukovine nas gotovo boli. toda v vojaškem oziru lo ni no-hena velika nc-sreca in za Ruse no-hen peseben us'oeh. Zato pa nam naš kor^LTiikć :avlja raz\'csei?ivo vest. da bo prićele naše na volinjski fronti se borc:e ćele s krepko proti-ofenzivo in da so pridobilo se-verno reke Lipe pri Gorohovu in v odseku pri I.ckačih na prostoru. Severno gorenfe Turije. on kateri leži nedavno v ruskc.n kosnuuikeju in:c-novani kraj Zaturči. ie prrzadetala arinuda generala Linsingena Rusom občuten udarec. ki se izraza tuđi v številu \ jetili sovražnikov. Tuđi pri Koikih in pri Sokulu Rusi ne morejo naprej. Na volinjskili bojiščih je torej poia«:orna nastouiio ravnotežje. da, zdi se kakor da bi se telitnica poio-žaia že začela na'Ziboti na našo stran. Naša voliiij^ka fronta poteka od Sa-paiu>\*a (scverozapadno Krcnier;ica) ob iuinciu bregu Lipe proti zapadu pribli/no do ijorofiova se obrne na to proti scveru na reko Lugo in ure cez Lokače preko rekc Turije na Stoiiod. katerega severnemu bregu sledi do-kler se ne vrne zopet pri Sokulu in Koikih na Stir. Rusi ^ami priznava'o \' svojem porocilu z dne 15. t. ni., da se naše čete na tem ozerrJju ustavlja-jo iii tla preliajajo k protiuapadoin. - -Ruski pritisk na naš centrum je še vedno jako hud. Pri Višnjovčiku in IJrze\vlokj divjajo neprestani srditi loji, v karerih pa se Rusi zainanj tru-dijo doseći kak odločilem uspeh. Kakor javlja naše sobotno roročilo so hoteli Rusi zagrabiti rnšo fronto ob Stripi tuđi s sunkoir. od juga čez Dnjester. ki bi naj jim bil oniogočil, da pridejo našim pozicijam v hrbet. Zato so po^kusilc ruske kolone, ki stoje nekako v prostoru pri rlarazi-mo\Ti (severno Kolorneie) forsirati nad Nježviško (12 do 15 km zapadno izliva Stripe) reko Oniester. Ta po-skus pa se i im je s!aba izpiačr.!. RUSKO URADNO POROClLa 15. f u n i j a. Zapa±ia fronta. Na fronti ob Dvini in zapadno Naroške-ga jezera je ra7"Jjdla sovraf.na artiljerija na več točkah živahno delo-vanje. Nemci so nato poskušali priti iz svojih iarkov. pa so bili vsa^ekrat odbiti. X okolici Baranovičcv se je razvil lokal, boj., v katerega poteku smo osvojili sprva par sovraž.jarkov NemŠ'si protisunek nas je prisili!, da smo se zopet umaknili tia svoje iz-hodišče. —■ Ofenziva generala Bru-silova se je včeraj nadaljevala. Na raznih točkah fronte ?mo zarobili včeraj nove vietnike in zavojevali vojni plen. Sovr^znik na več me-stih svoje rrotinapade nadaljuje tor se v svojem novcin ozcm'ju ustali«-je. Po do.-edai dopolnieniii paročilih je natančno stevilo vojnih vjetnikov in vojnih trofej s'cdečc: 1 general, 3 polkovni poveljniki. 2467 ćastnikov, približno 15n.fH»o vofrkov. 1(^3 to-pov, 266 strojnih pušk. 13! metal za bembe in 32 metal za mine. 16. j u ii i i a. Boi naših armad južno Poiesja se nadaliuje. Naše čete so prizadeiale sovražniku težke izgube. Hospela so naslednja poročila o posameznostih bojev v več odsekih: V okolici zapadno in jugozapadno Lučka je izvojevala naša konjer.ica pri zcsicdovanju sovražnika oneto-vano uspešne boje. Severozapadno Kremenica so vrgli tiaši oddelki, pri-padajoci hrabrim četam generala Sa- harova, po sraitem boju sovražnika z energičnim šunkom iz njegovih utrjenžh pozicij med Kozinom in Tar-nevko (3 kn: jiisrovzhodnn Kozina) ob Plaševki. Eden naših inladlh polkov, na čelu mu polkovnik Tatorov, je po ljuteiii boju prekoračil potok, do vratu v vodi. Ena kcinpanija je za-bredla v globoko rnesto ter je vtoni-la. Hrabrost voiakov in častnikov je prisilila sovrržnika k begu. Vplcnili smo - topa, mnogo strojnih pušk, na tisoče pušk in patron ter ogromne za-loge žice. Naža infanterija se je pola-stila od artiljerije mogoeno podpira-naf v Ijutem napadu gozda. pri Rosto-kili (lO1/^ km južno Novega Pocaje-vra). Zarobili smo vjetnike. vplenili eno strojno puško te* metala za bombe. Vsled junaSkega napada čet generala Cerbaševa so Avstriici včeraj opustiii policijo v okolici Hajvoron-Ice in Gniic vode (8V= km j'ugovzhod-r.o Hajvoronke na vzliodnem bregu Stripe). Severozapadnn Buczacza se boj z Avstrnci in nemškimi pomožni-mi četami nadaliuje. Sovražni !eta-lec je metal bombe r.a TarnopoL Ob Dvini in dalje proti jugu do Poiesja streljanje infanterije in artiljerije. Naša artiljerija je včeraj ljuto obstre-lievala scvražne pozicije v okolici fKinska. V več odsekih izvršeni na-padalni poskusi sovražnika so se vsi v nasem ojmju razbili. Bri!si'ova snnada. Ncmški vojaški strokovnjak polkovnik Immannae! piše o ruski na-padalni armad:: Vrhovni poveljnik ćele fronte od Kolkov na Stiru do ramunske mejc je general Brusilov. naslcdnik one^a nesrečnega. povelj-liika rnske karpatske ofenzive Ivanova, ki je svoje čete tuđi že dva-krat, v septembru - oktobru 1915 in ob novem letu 1916. po^nal proti Stiru. Stripi in Pnjes.tru — brez-ijspesno in z otrromniir.i Iz^ubaml. Brusilov je že od japonske vojne seni na dobrem glasu; v Rusiji ga sniatrajo za vojskovodjo. pri kate-rem ^e druži drznoot s ^trategičnim talentom. Njemu so podrejeni general Šcrbatijev, kot poveljnik desnoga krila z glavnim stanom v Rov-nem. general Šaha rov v centru pri Tamopo!*!, oreiiera! Leš^cki kot zano-vednik levega krila v Bukovini. Ruske navedbe o številu pri ofenzivi nastopnjočih čct. ki ^o r.icer neza-nesiiive. pravljo. da razpola^a Brusilov z !w4 milijona mož in da ima neizčrpne zalede municije. Haje so Rusi čez zimo zgradili v Volini.ii in v Besarabiji v:»e polno novih čest in železnic, da čim skrbneje pripravijo ofenzivo. Srbi na ruski fronti. »Az Est- poroča: Neki v Buku- vhii ranjeni častnik pripoveduje, d^ so se nahajali v prvih vrstah juriša- jočih ruskih kolon irrbski vojaki. ki so se ravnotako obnašuii kakar Rflsi in kl so naše vjetnike pobijali na iia. Tudi iiah'ianski krali gratulira. Petrojirad. 17. juni ja. (Kor. ur.) Car je prcjel naslednjo brzojavke iialijanskega kralja: »Z vseni i talijanskim narodom spremljam v duhu iu z največiim občudovanjeiu mo-gcČno ofenzivo Tvojih armad. Po-siljam Ti najsrčnejše in kar najboli prijateljske čestitke. X prepričanju. da nas skupni napori dovedejo do končne.a uspeha. Te prosim, da si prepričan o neomajnosti mojega prijateljstva. — Viktor Emanuel.« Ruske izgube. Poljski listi poročajo, da so ruske izgube tem večje, ker je za ra-njence Ie slabo preskrbljeno. Transport ranjenih vojakov s fronte v za-ledje je silno pomanjkljiv, ker se mo-rajo vsi razpoložliivi vlaKi rabiti edinole za petrebš^ine mobilne ar-made. Tuđi s fronte se vračajoči vla-ki ne vozijo ranjencev, temveč po-škodovaiie puške in topove. Posebno velika zrneda je na želez. križi-šču Žarni, kjer pomečejo ranjence kratkomalo iz vagonov ter iili puste pod milim nebom čakati na zdravni-sko pomoč. Tu strahovito umirajo. Zmedo so pomnožili tndi še trije so-vražni letalci. ki so vrgli na kolodvor in železniške priprave 25 bomb. ki so povzročile požare ter so del naprav popolnoma uničile. Posebno velike so ruske izgube na častnikih. Kakor poročajo iz Ko-danja. so Ie pri armadi Lešickega padli 4 generali. 3 med njimi dva zborna poveljnika na so težko ranjeni. Skupaj je padlo dosedaj, oziro-tTia je težko ranjenih 14 generalov in 25 polkovnih povelinikov. Nova ruska mornarička postaja. Preko Kodanja porečajo. da so Rusi dogradili pristanišče Kildin ob Murmanski obali v zalivu Kola. Tam bo stacijonirano brodovje Iahkih kri-žark in torpednili rušilcev. Pristanišče ne zamrzne ćelo leto ter je zve-Zano z munnansko železnico in tako neposredno tuđi s Petrogradom. Lord Kitchener si je nameraval na svojem zadnjem polovanju ogledati pristanišče in se od tam z želez-nico peljati v Petrograd. Chonchette. Francoski spisal Mareći P r e v o s t. (Dalje.) 30. junija. Strani mojega malega zvezka estajajo nepopi.v'-ine. Ne upam se več zapisati tega, Kar čutim. Zares, ne spoznam se vcj. Kjc ie mcj nekdanji mir? Ah. da se morem povrniti k časom, ko seni se Yc-sedam prijateljice Dorian smeja'a! To noć nisem skoro nič spala. Ko sein se zjutraj pogledala v svoje malo cgledalo, sem opazila, kako truden je moj obraz. Moj Beg! kako žalestno je. če je človek grd. Jaz ni-niatn takega lepega teinta kakor ona! Jaz nimam plavrih las . . . Odkar mislim nanjo. čudno, jo srečujeni vsak čas. Pri umivanju je stala peleg mene. Opazila me je: merća je uganili, da jo imam za zelo lepo. zakaj. doJsro me je ogledovafa tuđi ona. Za hip sem že mislila, da me nagovori. Zdelo se mi ie, kakor da me napade omotica \u zbežala sem y teku . . . Cez dan nisem mo^la deiati . . . Blanche I>orian je uranila moio skrivnost. Torei re> ne znam ničesar skriti? V obednici, kjer še vedno sedi poleg mene. mi je rekla z nekam zlobnim nasmehom: — Kdaj se ii razkriješ? Čutila sem, kako sem zarde-a do uše-. Jecljala sem: — Razkrijem? . . . Komu? — Leni Louisi dc Morland. ven-dar. Kaj misliš, da nisem opazila va-jine ijrrc? Hotela sem ji odgovoriti; tedaj na se je učiteljica postavila za uajin lirbet: ostala je tam do konca obeda. Prav. Ijubše ini je tako. Ker me Je Dorian že vlovila, moreva vsaj skupno o njej govoriti. Prav liubka ie. Dorian. in nekoliko mani otročja kakor druge moic tovarisics. .1. julija. Danes nisem videla Louisc. Zdi se mi. da ne bcm mogla spati. Sku-ša!a boni iti mimo njene postelje, prej ko ležem spat. Pred kratkim mi je Dorian neka} neumljivejra povedaTa. Pretiskala je name, naj se Louisi razkrijem. Čudno, da tako rada govori z menoi o tej stvari. Odgovorila sem ji: — Ne. ne odgovori mi. Prevec grda sem. Dorian je bila v-a presenečena. — Prevec grda? je dela. O ne, zagotavljam te ... V sprcjcir.rici je cni dan neka dr.ma oatero so odgovarjali naši topovi. Na risoki planoti Asiaga so napadle po Juti artiljerijski pripravi sovražne jnase. močne do 18 batalionov, več-trat našo fronto od hribov Pau do )riba Lemerle, na krilih demonstra-nvno. v središču oštro, vendar so se "azbili ljuti infanterijski napadi, pred iaterimi se je izvršila topovska priprava, vsakirrkrat ob naših crtah, pred katerimi je pustil sovražnik kupe mrličev. Posrečeni protinapad z naše strani s hriba Lemerle nam Je dal vjetnikov in jedno strojno puško. Tekom vse te akcije smo vzeli so-vražniku 254 vjetnikov. Na ostali fronti do morja nikakih nomembnih ltalijansko boifcče. \i vojaskega razmotrivanja k porocilu generalnega štaba 17. ju-nlfa: Na operacijskem prostoru ni e d Adižo in Brento divja še vedno boj proti našim po/icijam, ali brez uspeha. Tuđi poskus ltaiijanov, da bi iz vtrjenega prostora Primolana le-lovali z boka, se je izjalovil. »Kolnische Zeitung- poroča z italijanskega bojišča 6. junija: Najno-vejši napad je bil d e s e t d n e v n a gorska bitka. Porocevalec je mogel sam konstatirati, s kako ne-verjetno točnostjo delujejo med seboj vsa napadalna sredstva. Napad na hrib Lemerle je bil najtežavnejši. V glavnem ga je morala vzeti infanterija. Hribje Cengio, Barco, Danoccio, Mellerle so bili zavojevani v osmih dneh in so sedaj trdno v posesti av-strijskih čct. Ofenziva napreJuje po-časi ali vsak dan se pozna žilavo napredovanje. Pretekli teden so poskušali Ita-lijani zaman, da bi ustavili prodiranje naših čet vzhodno A r s i e r a. Naše pa so jim vse poskuse prepre-čile in prodirale so neprestano dalje in pridobivale prostora. Ravno tako so se izjalovili italijanski napadi iz prostora pri P r i m o 1 a n u in na našo fronto pri A s i a g u. Italijani so bili vprizorili ob soški fronti razbre-menilno ofenzivo-, ali z negativnim uspehom. Jednaka usoda jih je zadela v Dolomitih. Naše čete pa so dosegle velik uspeh v O r 11 e r j e v e m ozeniju, ker so zavrojevale vrhova Tuket in MadaČ. Boj se je od-igral v visini 3500 metrov. Naši vrli letaici so dosegli usnehe na važnih italijanskih železniških crtah in po-stajah. po katerih premikajo Italijani svoje čete. Ali odstopi tuđi Cadorna? Francoski radikalni listi se boje, da oćstopi Cadorna radi strogega očitanja s strani Salandre v parlamentu vrhovnemu armadnemu vodstvu. Listi pravijo. da bi bilo težko dobiti dobro zameno, ker je Porro kot strateg neznaten. drugi generali pa tuđi ne uživajo v armadi nikakega zaupanja. Z druge strani je Cadorna moralno obvezan, da poda demisijo. Edini izhod bi bil ta. da bi mu dal kraj očiten dokaz svojega prejšnjega neomajnega zaupanja. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »Corriere della sera« našteva v neki statistiki v maju od podmorskih čolnov potopljenih trgovskih ladij 10 italijanskih parnikov s skupno 37.000 tonami in 11 jadrnic z 8500 tonami. List konstatira, da je posebno žalost-no. da med raznimi parniki, ki so se znali o^tegniti podmorskim čolnom ali so jih napadli, ni niti jednega ita-lijanskega parn^ka. — Iz Lugana po-ročajo, da je bil 16. t. m. ob 3. uri 28 minut zjutraj v Raveni, Rimini, San Marinu, Cattolici, Anconi in sosed-njih krajih močan potres, ki je vzro-čil paniko in je hiše težko poškodo-val. — Aretirali so komendatorja Ju-lija Norsa in voiaškega prxlintendan-ta Centenarifa radi velikih dobavnih sleparij; oba sta v italijanski javnosti znani osebnosti in oba sta bila Poreča intervencijonista. Ifolljanslie niinistrsli. Hriza. Sestava novsga kabineta. Lugano, 18. ju'ija. (Kor. urad.) Vstrezajoč želji poslanca Bosellija in zunanjega ministra Sonnina je pokli-cal kraij k sebi zakladnoga ministra Carcano, da ga pregovori, naj obdrži svoje rnesto. Ko je Carcano privoli!, je mogel Boselli svoje delo za sesta-vo kabineta skoro dokončati. Kabinetu bodo pripadadli trije ali šest mi-nistrov brez portfelja, in sicer Bo-sclli kot ministrski preclsednik, Bis-soiatti kot vojni inspektor, dalje re-publikanec Comarrdini in še nekateri drugi, ki nišo še doiočeni. Nadalje se ustanovita dve novi ministrstvi, in sicer za železnice in trgovsko plovbo in jedno za industrijo, trgovino in javna dela, kateri dobita poslanca Arlotta in Nava. Notraiije ministrstvo dobi dosedanji justični ininister Or-lando. Sonnino, Carcano, dalje vojni minister Morone in mornarični niini-ster Corsi obdrže svoje portfelje. Drugi portfelji se raz-^ele tako-ie: Poduk Ruffinr, justica Sacci, finance Meda. stavbe Bonomi. kolonije Co-losimot kmetijstvo Raineri, pošta Ferra. V finančnem ministrstvu osta ne prinadata nobeni stranki. — Novi slini. Ministrstvo je sestavljeno sedaj strankarskopoiitičro: iz 5 konscr'a-tivnih liberalcev, jednega klerikalca, Stirih demokratov, dveh rasdikalcev, dveh relornmih socijalistom in Jedoe- ga republikanca, pri čemur se pred-postavlja, da oba vojaška ministra ne pripdata nobeni strnki. — Novi kabinet prisege najbrže jutri in 27. t. in. nastopi v parlamentu, ker je Boselli dancs dobil s kraljevskim odio-kom oficijelni nalog za sestavo kabineta. Kako bodo zastopane posamezne stranke v kabinetu. »Secolo* poroča. da ute^nejo biti stranke v novem kabinetu zastopane tako-le: N i 11 i minister za javna dela ali finance, za finance se na-vaja tuđi Ivanhoe b o n o ni i. Desnico bo zastopal L u z z a 11 i kot zakladni minister, Fera in Pantano in Ci i r a r d i n i kot ministri brez portfelja. Torre iz centrurna bo naučni minister, klerikalec Meda poštni minister. Z levice se navaja Raineri za poljedelsko ministrstvo jotem Cicotti In Bianchi kot ministra brez portfelja. Senat utegne zastopati razven vojnega in morna-ričnega ministra, kl ostane ta na svojih mestih, ali R a g g i ali S c i a -loja. Avstro - ogrski topovi provzroČIH padec i talijanske vlade. »Manchester Guardian^ piše: Avstro - ogrski topovi nišo napravili samo vrzeli v italijansko fronto v Trentinu, ampak so provzročili tuđi padec italijanske vlade in postavili narod v nevaren politični položaj. Zapadno bojišče. NEMSKO SOBOTNO URADNO POROClLO. Berolin. 17. junija. (Kor. urad.) \Volhov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Napad franeoskih patruij pri Beaulne, severno Aisne* je bil z lah-koto odbit. V ozemlju Mase je bilo streljanje artiljerije znatno moćno cer je postalo v raznih jutraniih urah del om a posebno ljuto. V Vogezih smo prizadejali seve-ro - vzhodno od Celles z razstrelltvi-jo sovražniku znatne izgube ter smo zapadno Sennheima odbili manisi sovražni oddelek, ki je bil mogel pre-hodno vdreti v naše jarke. Delovan.ie letalcev je bilo na obeh straneh živahno. Naše floti I je so izdatno bombardirale vojaškovaž-ne cilje v Bergues (v francoski Flandriji), v Bar Ie Dac ter v prostoru Dombasle - Einville - Luneville-Blainville. Vrhovno armadno vodstvo. NEDELJSKO NEMŠKO URADNO POROClLO. Berclin, 18. junija. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na raznih pozicijah naše fronte, med belgijsko - franeosko mejo in Sommo, traja živahiio delovanje artiljerije in patruij. Na levo od Mase so se vršili ponoći infanterijski boji za eksponirane kose jarkov na Južne m pobočju Mort Homina. Na desno od reke se je ponesrečil z večurnim pripravljalnim ognjem uveden močan francoski napad pred nemškimi pozicijami v gozdu Thiaumont. Ponoći smo zopet očistili neki majhen jarek, ki ga je bil nasprotnik zavzel. Letalski napad na vojaške naprave v Bar Ie Dueti se ie obnovil. V ognju naših obrambnih topov je padel neki franceski dvokrovnik zapadno od Lassignyja na tla in se razbil. V okolici Besange - Lagrande, južno od Chateau Salins, iie zbil poročnik Hohendorf svoje peto sovražno leta-lo. Letalce enega smo spravili mrtve. Dne 16. junija ob 6. zvečer smo opa-7ovali. kako so goreli ostank? nekega v zračnem boju severo - vzhodno Hessensksga gozda padiega franco-skega letala. Vrhovno armadno vodstvo. * FRANCOSKO URADNO POROClLO. 16. i u n i j a o b .3. p o p o 1 d n e. Na levem bregu Mase so Nemci po-noči napravili več protinapadov na strelske jarke na južnih delih Mort Homme. ki so jih bili Francozi včeraj vzeli. Vsi ti poskusi so se pone-srećili. Na tej točki srno vjeli 180 inož. med njimi 5 oficirjev. Na des-nem bregu Mase so Ncmci proti f». zvečer začeli močno ofenzivo proti naši poziciji, severno utrdbe Thiau-mont. od visočine 321 do dohodov k visočini .720. O^enj franeoskih strojnih pušk in infanterije je preprečil vse napade Nemcev in jim provzro-čil velike izgube. Proti 10. zvečer so Nemci po hudem obstreljevanju z granat?.mi težkega kalibra poskusili dalje vzliodno napad na franeoske * strelske jarke na južnem robu gozda Cailettc. Francoski ogenj jim ie bra-nil. priti iz niihovih jarkov. Drugod na fronti je delala povsod artiljerija s presledki. lf). junija ob 11. zvečer. Na orieh bregovih Mase je bilo tekom dneva delno delovanje artiljerije; nikakega infanterij^kega deiova-nja. Potrjuje se, da nas je naš, na južne obronke Mort Homme izvedeni napad napravil za gospodarje na-sprotrtikovih jarkovr na fronti, dolgi kak kilometer. Ponesrečili so se vsi sovražnikovi poskusi, nas pregnati. Stevilo vjetnikov se ie pomnožilo nad 200 mož. med njimi Šest oficirjev. Z druge fronte nić važnega. 17. junija ob 3. popold ne. Zadnjo noć precej močan artiljerijski boj v Belgiji v odseku Lombartzy-de. Na levem bregu Mase so bili napadi Nemcev z ročnimi granatami na nasip pri Avocourtu in naprej po-tisnjene straže zapadno višave 304 z Iahkoto odbiti. Francoske posto-janke na Mort Honnne so bile predmet liudega obstreljevanja, a brez infanterijskega delovanja. Na desnem bregu hud artiljerijski boj v odseku severno FIeuryja. V Vogezih je vdrl francoski infanterijski oddelek po energičnem artiljerijskem obstreljevanju utrdb na višavi 425 vzhodno Thana v prvo in v drugo nemško linijo in ju je očistil. Oddelek se je po-tem vrnil z vjetniki, ne da bi bil sam imel kake izgube. Zračni boj. V noći na 17. junu so tri nemška letala metala bombe na okoliš Dunquerque, nič žrtev. Ie malo škode. Proti 8. zvečer so nemška letala metala bombe na Bar - Ie - Duc; izmed prebivalstva so bile štiri osebe ubite in kakih 15 ranjenih. Pozno zvečer so Nemci brez usneha vrgli nekaj bomb na Pont a Mousson. Tekom noči je franeosko brod ovi e letal vrglo 29 bomb kalibra 120 milimetrov in 4 bombe kalibra 155 milimetrov na kolodvore Longnvon. Montmedy in Andun - le-Roman. Verdun. Geneva, 17. junija. Vojni odsek franceske^a senata je sklenil, ustanoviti preiskovalno komisijo, ki naj preišče vse naprave pri Verdunu in dožene, kako je z obrambo. London, 17. junija. Lord North-cliffe je v nekem javnem govoru re-kel, da imajo Francozi v sedanji vojni večie izgube, kaker se misli na Angleškem. Govornik Ie rekel, da zaradi trajnega približevanja Nemcev Verdunu, ni brez skrbi. Angleška sodba o vojnem položaju. Z ozirom na govor ministrskega predsednika Asquitha v Ladybanku, pravi »Times«, da je pretirano opti-mističen. Vsaj v Italiji in na zapadni fronti ni videti ničesar, kar bi opra-vičevalo naziranje, da se je zgodila kaka odločilna prememba na korist četverozveze. Vpoklici na Angleškem. Vsi oženjeni moški v starosti od .36. do 46. leta morajo začenši s 24. junijem nastopiti vojaško službo. Vsi Angleži v inozemstvo, stari od 18. do 46 let, so poklicani pod zastave. Gospodarska konferenca v Parizu. Pariz, 17. junija. (Koresp. urad.) Gospodarska konferenca entente je kančala svoje delo. Storjeni so bili soglasno sklepi, ki se bodo v deže-lah entente dne 21. junija doslovno objavili. Člane konference Je po kon-čanem delu sprejel predsednik Poin-carč. Ententa dobi denar na Skandinavskem. KHstiianiia, 18. funija. (Kor. ur.) »Morgenbladet« javlja: Kakor se čuje, tečejo med franeosko - angle-škimi in skandinovskimi bankami po-gajanja glede najetja froneosko - an-gleškega posojila. Ore za vsoto 70 milijonov, ki jih naj dajo norveške banke. Namen je. preskrbeti Angle-ški in Franciji plačilna sredstva. — Končna odločitev šc ni paila. Francoski vojni stroški. Ne\vyorške banke so francoski vladi odnrle novega kredita 100 milijonov dolariev po 5l/2^. Po poročilu finančnega ministra Ribota, je Francija do 1. maja 1916 za vojne stroške svojih zaveznic izdala llVs milijarde frankov. Francoski vjetniki na Netnškem. ^Gazette des Ardennes« javlja po uradnih virih, da je na Nemškem franeoskih vojnih vjetnikov in inter-nirancev 340.000. 6eneraloberst flloitke f. Beroiin, 18. junija. (Kor. urad.) O en eralob e rst von Molt-k e, šef nadomestnega generalnega slaba armade, je danes ob 1. uri 30 minut popoidne povodom v državno-zborskem poslopju se vršeče žalobne slovesnosti za feldmaršala von der Ooltz pašo, podlegel srčni kapi. Berolfn, 18. junija. (Kor. urad.) 5mrt generalobersta von Moltkcja je nastopila vsled srčne kapi, neposredno po njegovem govoru o gene-ralfeldmaršalu baronu von der Ooltz paši. Slovesnost, ki se je bližala že svojemu koncu, je bila takoj preki-njena. Truplo so prepeljali v poslopje generalnega štaba, kjer bo razpo-stavljeno. Boji na morju. Pariz, 17. junija. (Koresp. urad.) »Petit Journal« javlja iz Palerma: Ogenj podmorskega čolna je severno Palerma potopil italijanski parnik. Isti dan je bila pri otoku Blica (?) potopljena italijanska jadernica; mo-štvo se je resilo. Rim, 18. junija. (Koresp. urad.) »Agenzia Stephani« javlja, da sta bila potopljena italijanski pamik »Motia« in italijanska jadernica »Avstralija«. Rusko uradno poročilo o boiti v Vzhodnem morju. Petrograd, 15. junija. (Kor. ur.) Uradno. Ponoći od 13. na 14. junij so naše torpedovke v Baltiškem morju napadle sovražne paraike, ki so vozili pod vojaško zaščito. V bojih s so-vražnimi ladjami smo potopili 2 sovražni pomožni križarki, katerih po-sadko smo vjeli. Mi nismo imeli niti Izgub niti škode. Tekom boja so za-vozile sovražne ladie v smeri proti švedskemu vodovju. tako da jih ni-cmo mogli zasledovati. (K temu poročilu pripominja Wolffov urad: Poročilo vsebuje običajna ruska preti-ravanja. Izgubljena je Ie pomožna lad-ja »Hermann« in nobena druga, ne vojna ne trgovska. Preostale z ladje rferrmann« so resile naše ladje.^ Boj med ruskim! in turškimi ladjami. »Voss. Ztg.« poroča iz Bukare-šte: V Črnem morju so obstreljevale 4 turske ladje neko rusko vojno Iad-io. ki je eskortirala tri vlecne parni-ke. Ruskim ladjam se je posrećilo uiti v Vilkov. Ribiči so pripeljali v Sulino kos nekega ruske^a parnika- Bitka v severnetn inorjii. >K61nische Volkszeitung« javlja: Nizozemsko zunanje ministrstvo razglaša, da je angleška vlada zaprla za promet vse pristane na Orknev otokih, kjer se nahaia največji del angleŠkega vojnega brodovja. Glasom naknadnih pojasni!, so Angleži v zadnji pomorski bitki izgubili dostt nad 8000 mož. _^________ — Dopriki m Balkanu, NAŠA IN NEMŠKA URADNA POROČILA. DunaJ, 17. junija. (Kor. nrad.) Uradno ss razglaba: Jugovzhodno boiišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Dunaj, 18. Junija. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenieno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 17. junija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Izvzemši uspešne napade letalcev na sovražne naprave, ni poro-čati ničesar bistvenega. Vrhovno arraadno vodstvo. Berolin, 18. junija. (Kor. urad.) VVolHov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko boiišče. Položaj je neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. * BOLGARSKO URADNO POROĆILO. Sofija, 18. junija. (Kor. urad.) Agence Tel. Bulg. Generalni štab poroča dne 17. junija: V Vardarski dolini artiljerijski dvoboj manjše lju-tosti in boji med patruljami. Na ostali južni fronti mir. Nekaj časa sem uni-čujejo Francozi in Angleži letino z zažigalnimi bombami. Včeraj so vrgli 4 sovražni aeroplani v okolici vaši Zimeli in Tarašmanli ob izlivu Meste več bomb posebne konstrukcije, da bi zažgali polja. Povzročili jK> požare, ki so bili jtakoj jigaSenL iS9. Stev. .SLOVENSKI NAKOD*. dne 19. junija isno. Stran 3. Snoči je vrgel sovrazni aeroplan pet t^omb na mesto Bitolj; dve civilni osebi sta bili lahko ranjeni. Materijalna škoda je neznatna. Drugi sovrazni aeroplani so metali brez uspe-la bombe na Valandovo, Ojevgjeli n Dojran. Naša letala so bombardirala sovražna taborišča pri Karazi-nancih, Somolkalinovem in Mihaelo-vem ter taborišča okoli vežbališča pri Kukušu. Vsi naši letalci so se vr-; i i I i neposkodovani. Francosko u radno porocilo o dogodkih na makedonski fronti v prvi polovici junija. Orijentska a r ma da. Bli-7.U \ardarja in jezera Dojran sta bili zadnjih 14 dni artiljeriji jako delavni. Obstreljevanje je bilo 4., S. in 10. ter 15. junija ljuto. Vainega infanterijske-„a delovanja ni tam bilo. V goratem Jelu ob Vardarju se je vršilo nekaj spopadov med patruljami. Ob Strumi ^o se Bolšari utrdili blizu fona Ru-r»el, ne da bi dalje prodrli na grško < zemlje. Letalsko delovanje sovraž-nika je bilo teh 14 dni neznatno. Mi Mno metali bombe na utrdbe in na-j prave sovražnika v Petriču. Gjev-Kjeliju, Štipu in Radovišti dne 7. junija. pri fortu Rupelu dne 11. junija, pri Strumnici dne 14. junija. V Solunu je bilo dne 3. junija razgkiseno obredno stanje, čigar uvcljavljcrne se je mirno izvršilo. Kaj nainerava emema a* Makedoniji. Posebni porocevalec nizozem-skega ^iNiemve Kotterdamsclie Cou-rant« pošiija svojemu listu iz bolgar-skega glavnoga stana nasfeđnia pojasnila o položaju v .Makedoniji: Četverozvezne čete v Makedoniji se pripravijajo na ofenzivo. Po 7anesljivih porečilih steje ententna makedonska annaJa 275.000 Fran-cozov.125.om Anglcžev. 26.4^0 Sr-bov. Že sredi aprila se je prićela razvrstitev teh čet rroti vzhotlu čez Strumo in prot; zapadu do Florine. General Sarrail je premestil svoj glavni stan v Ka-asul. 15 kilometrov od mejc. Z ozirem na vsc te priprave, so prekoračile nernško - bolgar-ske čete grško mejo pri Gjevgjelih ter so zasedle strategično izredno važni gorski greben z Magadahom kot središčern. Da prepreć'jo nadalj-no prodiranje sovražnika. so Franco-zi razdrli vardarske jezive ter pre-olavili ravnino. Mnogo ljudi je takrat utonilo. mnogo grških vaši je bilo uničenih. Četvcrozveza. ki je prepričana, da letos še ne bo padla odločitev na nobenem velikem evropskem boji-Sču. lioče slabiti in utruditi sovražni-ka na po-stransVih frontah. ZJi se ji, da je balkansko bcjisče za to posebno ugodno. Zlasti se namerava en-tenta predvsem poiastit! Bitolja. S tenT hoče doseći troje: prvič si pridobiti simpatije Grkov, Katerim so 5rbi Bitolj tuđi že obljubili kot na-srado za eventualno nomoč proti Bolgarom: drugič hoče z osvojitvijo Bitolja vzbuditi zopet ffkcijo srhske držnve. kajti nrestolonaslednik Alek-sar.der in srhska vlada bi se seveda takoi etablirala v tem kotu nekdanje Srbije in čas eksila bi bil pri kraju. Končno račura ententa, da bi uspe-hi njene ofenzive silno vplivali na raznoloženje v balkanskih deželali. Bitolj je gotovo najslaMa toč-ka ćele nemško - bolgarskc fronte in stratepični računi generala Sarraila in'so bili slabi, toda Boteari seveda nišo držali križem rok. Ce bi Fran-cozi res zaeeli prodirati čez Florino na Bitolj, bi naleteli na silno ljut odpor. V listu -Nea Imera* zastopa v ostalem neki višji častnik grškega generalnega štaba mnenje. da se ofenziva četverozveznih čet iznred Soluna sploh ne more pred dvema mesecema pričeti. ker so Francozi poslali mnogo čet nazaj pred Ver-dun in je solunska armada danes brez rezerv. Boj! na makedonski fronti. »Times« poročajo dne 16. junija iz Soluna: Sovražnik je danes silno obstreljeval naše pozicije. Na eno samo točko je padlo 200 granat. Položaj na ttm. Blokada Grške še pooštrena. MHan, 16. junija. (Koresp. urad.) *Corriere della sera javlja iz Aten: Blokada Grške s pooštri. Tuđi ladij, ki vozijo rž. ne puste franeoske ladje pasirati. Položaj postaja čedalje hujši. MHan, 18. junija. (Koresp. urad.) »Corriere della sera« javlja iz Aten, da ne zapusti noben parnik več Pire ja, ker je grška parobrodna družba pri franeoskem in angleškem po-slaništvu dobila na svoje ugovore odgovor, da je vprašanje o zaplembi odhajajocih parnikov odvisno od po-veljnikov četveroz-veznega brodovr- J ja. V Italijo namenjeno pošto odpelje i v kratkem grška torpedovka. 1 Gunarls proti nasUnostini eotente. »Corriere della sera« poroča iz Aten: V griki zbornici so dne 15. ju-nija epirotski poslanei interpelirali vlado radi aprovizacije epirskega ozemlja. Notranji minister Uunaris je ođgovoril: vlada stori, kar more, toda naletela je na oviret ki so bile ustvarjene, ;ic da bi bila obvešćena. Pomorska zveza med Kriom in Epirom je bila prtkinjena. Niti iz Florine v Korico se ne morejo pošiljati živi-la. Vsi Grki morajo biti složni, da dokažejo brez-uspešnost sedanjih nasilnosti proti (Irski. — Ta mi-i'istrova izjava je /ela splošao živahno pohvalo. Angicške zahteve. Angieško časopisje zastopa še vedno mnenje. da je treba na Grškem napraviti čiste račune«. »Daiiy Chraniclc- piše: Grški vozel je treba razsekati. Ententa mora zahteva-ti. da prekliče grška vlada obsedno stanje v deželi, da Skuludis odstopi in da se razpišejo nove volitve. Demcnstracije v A ten ah. Bern, 18. junija. (Koresp. urad.) Kakor je počasi razvideti iz franco-skega časopisja, so se pri manifesta-cijah za kralja Konstantina zgodila ^rozilna zbiranja ljudstva pred fran-coskim in angleskim poslaništvom. Fudi o ^ledaliških predstavah, pri k.iterih so se zgodili za entento žalji-vi nastop:. vedo listi poročati. Neki uradnik an^lcškega poslaništva je bil na cesti napaden. S članl angleškc^a poslaništva. med njimi z vojaškim atašcjeui in šefom mornarične misije admiralom Palmerjem, se je v Stadionu delalo kakor s sumljivirni ose-bami in so biii po prihodu kraljevske uružine od tajne rolicije nadzorova-ni. Spričo tega za entento neprijetne-ga izraza pravega ljudskega mnenja, menijo franeoski listi, da ljudsko raz-položenje ni tako. nego da je prehi-valstva napram Franciji in Angleski lojalno. Grski bankovcL Bern, 1S. juniia. (Koresp. urad.) Matin javlja iz Aten. da je medna-rodna finančna kontrola odrekla do-voljenje, da bi grška narodna banka izdala za 30 inilijonov iianirnatega denarja. Angleška in franeoska vlada sta sklenil:. izključiti iz pariške in londonske borze obligacije novega grškega posojila. ROMUNSKI INTERVENCIJONISTI ZOPET NA DELU. Včeraj. v nedeljo, se je vršil v Bukarešti zopet velik od interven-cijonistov sklican shod. ki naj ščuva r^a vojno. Rusofilsko časopisje po-duarja, da je sedaj prišel trenotek, ko mora Rcmunija poseči v vojno. Adeverul- pozivlja množico. da naj gre pred kralja in zahteva vojno. Na I shodu sta govorila Take Jonescu in Niko Filipescu. Javnost se ne raz-burja. Razpo-oženje je mirno. Rusi hočeio prodretl preko Romunije? Iz Amsterdama poročajo: V Londonu resno računajo, da hečejo Rusi iz Besarabije prodreti preko romunskega ozemlja na drugi breg Donave, da tako odrežejo prometne zveze s Turčijo. Turska vojna. TURSKO URADNO POROCILO. 16. junija. Glavni stan poroča: Fronta ob Iraku: Nič po-membnega. — Kavkaska fronta: Nikake izpremembe na desnem krilu in v središču. Na levem krilu smo odbili napad sovražnega bataljo-na na jedno naših izpostavljenih po-zicij s protinapadom. Pregnali smo s svojim ognjem dve letali in dva torpedna čolna. ki sta se skušala pri-bližati Seddil Bahru. V vodah pri Smirni so obstreljevale nekatere so-vražne bojne ladje brez učinka več obrežnih točk. Naša artiljerija, je odgovorila s svojim ognjem. Sovražnik, ki se je na otoku Kosten nekaj Časa vstalil, odkoder je napadal so-sednji breg, je bil prisiljen zadnje dni. da je zapustil otok, ker se ni mogel več upirati učinkovitemu ognju naše artiljerije. Dne 13. t. m. sta vrgli dve letali brez učinka nekaj bomb na El Ariš. bili sta pregnani z napadom naših bejnih letal po zračnem boju. Druga naša letala so vrnila sovražen napad in so metala bombe z uspehom na sovražno letališce. od keder so jih obstreljevali tuđi s strojnim! puška-mi. Nato so se vrnila nepoškodo-vana. Carigrad, 17. junija. (Kor. urad.) Agence Telegr. Milli. Glavni stan javlja: Fronta ob Iraku: V odseku Fellahie je bil prisiljen so-vražni konjeniški pclk, ki je poskusil priti na desni breg Tigrisa, da se je pred napadi naših oddelkov umaknil 10 je pri tem izgubit nefctJ sotak« ta konj. Naši oddelki so pregnali rusko konjenico, ki se je nahajala v krajih Serpul in Zaheb, 25 kilometrov vzhodno Kasr - Širina. Pri svojem umiku so Rum razdrli in sežgali kupolo in druge dele mavzoleja Imam Eusseina, ki stoji kake tri ure vzhodno Kasr - Širina, ter so raztrgali ko-ran in druge svete knjige.Pri Banehu premagane in oštro zasledovane ruske čete so bile pognane proti severu čez vaši Sakiz iu Zedešt. V teh bo-jih je imel sovražnik 500 mrtvih in je pustil v naših rokah tri strojne puške. — Kavkaska fronta. V nekaterih odsekih trajno artiljerijsko streljanje. Na levem krilu boji predstraž za pozicije. Naša artiljerija je pregnala dve sovrazni letali in nekaj torpedovk, ki so se hotele bli-žati Seddiibahru. Dve v smeri od Mvtilena došli letali sta brez učinka \rgli nekaj bomb na otok Kosten in na obrežje vzhodno tega otoka. Si-cer nič novega. 18. junija. Fronta ob I r a-k u: Nobene preineinbe. — Kavkaska fronta: Na desnem krilu ni-kakih važnih do^odkov. V središču medsebojno streljanje infanterije in artiljerije. Na levem krilu so naši po-izvedovalni oddelki zasedli nekaj po-stojank sovražnih predstraž, ko so bile pof.ucJke z izgubami prejrnale. NTas op:er«i je prepodil eno torpedov-ko in dve letali pri otoku Kosten. Dve naši letali sta leteč čez otok Tenedos na ondotne naprave uspešno metali bombe in se vrnili neposkodovani. Z drugih front ni nič poročati. Kazne politične vc*ti. -- Izgredi na Nizozeraskem. Amsterdam, 18. junija. (Kor. u.) Včeraj so se tu vslci pomanjkanja živil in velike draginje v raznih delih mesta zgodili nemiri. Prišlo je do spopadov s policijo, ki je rabila orožje. -- Vstaja na Irskem. Provzroci-telj vstajc na Irskem. sir Roger Ca-sement, priđe 23. t. in. pred sodišče. Med njegovimi zagovorniki je tuđi neki ameriški odvetnik iz Filadel-fije. kateremu je aiigleška vlada do-volila, da prcvzame zagovorništvo. - Zjediniene države sever<>-arneriske. Kongres demokratične stranke je določil zopet \Vilsona za svojega kandidata za predsedstvo Ziedinjenih držav. Tuđi Bryan, svoj čas sam kandidat in potem državni tajnik, ki je pred dobrim letom od-sropil, se je zavzel za Wilsona, češ, da mu gre toplo priznanje, ker je Ameriki ohranil mir. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Viteški križec Franc - Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križea je do-bil polkovni zdravnik v Ljubljani g. dr. Mavricij Rus. — Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila oskrb. oficijal dr. Vladimir Pertot in Feliks R o b i č. — Vod ja rez. bolnice v Ljubljani g. dr. Aleksander Z 6 r n 1 a i b je dobil viteški križec Franc - Jožefovega reda na traku hrabrostne svetinje. — Ne avditor - nadporočnik dr. Anton Dolenc, ampak avditor - nadporočnik dr. Metod Dolenc je odlikovan z najvišjim pohvalnim prinznanjem. — Cesarjevo pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 37. črnovojniškega bataljona Feliks J u s t i n. — Signum laudis sta dobila nad-poročnika v rezervi Ivan Lesko-š e k in Ivan M r a v 1 j a k . oba sup-lenta na mariborski gimnaziji. — Osebna vest. Njegovo VelU Čanstvo cesar je dovolil, da se nazna-ni višjemu cleželnosodnemu svetniku dr. Ivanu Preskerju v Ljubljani povodom njegove naprošene vpoko-jitve Najvišje priznanje za njegovo zvesto in uspešno službovanje. — Ranjen je bil na južnetn Tirol-skem bivši sprevodnik drž. železnice v Ljubljani, četovodja Franc O m e r-z a ter leži v bolnici v Solnogradu. — Pobiranje kovln. Že v septembru lanskega leta ie bila izdana naredba glede oddaie kovin za vojne namene. izvršitev te naredbe pa je bila odgođena. Zdaj je pa mini-strstvo ukazalo, naj deželne vlade odrede oddajo kovin. Oddati bo vsakovrstne posode in priprave iz b a k r a, iz n i k 1 a . iz m e d i ter čina. Vlada bo razglasila dan, kdaj je vse te stvari oddati in kraj. kamor jih je prinesti. Vse te stvari bo pre-vzemala posebna komisija, ki jih bt> cenila in dala lastniku potrdilo, na katero potrdilo bo potem vojaška oblast izplačala nakazano odškod-dlno. — Druga patriotična zbirka vol-ne III kivčuka. V preteklih dnovih so dijaki razdelili po hišah oklice, te dni pa pridejo po pripravljeno blago. Pri-čakuje se za trdno, da vsigdar požr-tovalno ljubljansko občmstvo tuđi to pot mhiriict bonte flbdgrt m Mh ko izdatno pripomore k večjemu uspehu zgoraj označenega patriotič-nega podjetja. — Važno 2n zaniraivo predavanje se vrši v petek 23. t. m. ob 6. uri zvečer v »Kino Central« (deželno gledališćeh Predaval bo višji polkovni zdravnik vseučiliški profesor dr. S p i t z y z Dunaja o »vrnitvi invali-dov k delu in pridobivanju«. Predavanje bodo spremljale podučne kino-slike. Več o tej važni prireditvi jutri. — izvod iz cesarske naredbe z dne 19. marca 1915 o tretji delni noveli k občemu državijanskemu zakonu. — Drž. zak. štev. 69, XXXVIIL kom.: V treh letih zastarajo terjat-ve . . . b) z d r a v ni k o v , živino-zdravnikov, babic, zasebnih učiteljev, oJvetnikov. notarjev. patentnih zastopnikov iii vseh drugih za oskr-bovanje gotovih zadcv javno določe-njh oseb zaradi plačila za njihova de-la in povrnitve njihovih izdatkov, kakor tuđi strank zaradi predujmovT, danih tem osebain. Društvo zdravni-kov na Kranjskem: Dr. V. G r e g o -r i č , t. č. načelnik; dr. A. P r a u n -s e i s s , t. č. perovodja. — Dolžnost naznanHa. Obrtniki in trgovci se opozarjdjo, da poteče v torek, dne 20. junija rok dolžnosti naznanila za usnje. kože, kožice in strojila. Naznanilo je podati po stanju od sobote, dne 17. junija ter poslati priglasišču za usnjc v c. in kr. vojnem ministrstvu na Dunaju (Le-dermeldestelle im k. u. k. Kriegsmi-nisterium. Wien. III.. Vordere Zoll-amtsstrasse 3). Tozadevne tiskovine se dobe v obrtnem oddelku mestnega magistrata. — Poštni promet z zasebnirai zavitki je pc^d dosedanjimi pogoji do-voljen na sledeče vojnopoštne urade: št. 140. 168. 187, 345, 513; nasprotno ustavljen pa na vojnopoštne urade št. 13, 15. 22, 22IH 22/111, 24. 3fi. 50, 54, 56, 62. 74. 80, 86, 89, 100, 101, 102, 111, 118, 141, 145, 156, 163, 172, 174, 202. 204, 225, 227. 231, 253, 355, 503, 505; nadalje tuđi za vojnopoštne urade št. 166, 267, 300, 338, 344. 349; nasprotno zaprt pa za vojnopoštne urade št. 12, 19. 19/II, 25, 30, 31. 52, 57, 128, 130, 137, 142, 160, 251. 254, 313, 501. 506; ter za vojnopoštne urade št. 17, 23, 29, 94, 105, 116, 116/11, 116/III. 164, 166, 171, 179, 182. 208, 209. 213. 214. 350. — Za mesec dni je prišel v Ljub-ljano deželni poslanec hrvatske vje-dinjene samostalne stranke, zastop-nik deiniško - catarskega okraja g. Franjo Seraf. Križ, o čemer naj bodo tem potem obveščeni vsi njegovi mnogostevilni znanci. — Nabral sem na južnem bojišcu več tisoč znamk za Družbo sv. Cirila in Metoda. Katera gospica iz Ljubljane bi prevzela to malo delo, da bi jih sortirala in oddala potem družbi? Naslov se naj posije na predvodnik K o š u t n i k — Prva oddaja ledu pri mestni aprovizaciji. Jutri v torek zjutraj priđe prva pošiljatev umetnega ledu iz Trsta. Interesenti, ki so se zanj priglasili — tuđi drugi ga lahko dobe — naj pridejo ponj zanesljivo še pred sedmo uro na prosti tir skladišČa glavnega kolodvora. Oglase naj se v čuvajnici in pri vhodu iz Metelkove ulice nad novo vojašnico. Za sedaj — dokler se ne ugotovi kalkulacije — je določena cena za 1 blok ledu (okoli 25 kg) 2 kroni. 100 kg ledu stane približno 8 kron. Led se bo plačeval sproti ob sprejemu. Vsak drugi dan priđe nova pošiljatev ledu. — Prodaja poljskega krompirja na drobno. Mestna aprovizacija je dala iz Poljske došel krompir izbrati ter ga bo na drobno (po posameznih kilogramih) prodajala v mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici. Večje količine skupaj pa ga je mogoče dobiti v skladišču pri Miihleisnu na Du-najski cesti 36 vsak dan od 8. do 12. dopoldne. Ana Delorenzi, roj. M a y r v Ana D e I o v e n z i, roj. M a y r v starosti 30 let. — Gospod Leopold B 6 g 1, kleparski mojster in vodovodni instalater. Naše sožalje! Otroka }e povozil v Koritnicah posestnik Janez Čsšnik, ko je peljal drva domu. Ponesrečeni, 3 in pol let-ni fantek, je bil sin kajžarjeve žene Frančiške Knafelc. ki ga je pustila brez nadzorstva. Dsček je vsled za-dobljenih poškodb čez tri ure umri. Usodepolni padec. Minuli četr-tek zvečer je padla 4 leta stara Matilda .lasnic, delavke hči, z mostovža hotela Jelenič na Selu iz visočine 6 metrov tako nesrečno na dvorišče, da si je zlomila tilnik. Bila je takoj mrtva. Na c. kr. cesaria Franca Jožeffa gimnaziji v Knmiu se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 25. junija od 9. do 12. dopoldne v pritlični sobi zasilne bolnišnice na Pungratu §t. 27 na levi. S seboj jim je prinesti krstnl (rojstni) list in šolsko naznanilo. — Vnanji učenci se lahko zglase pismeno, č* oDiiKdo pq BP*i tuncAieiti Ih 1 stini do 25. junija. Sprcjernne sku?n}e se bodo vršile v sredo 28. juniia od poi 9. naprej. Kolodvorska restavracija na Je-senicah. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda s 1. septembrom tek. leta ponudbenim potom kolodvorsko restavracijo na Je-senicah. Kolkovane ponudbe je vio-žiti najdalje do 10. julija 1916, 12. opoldne, pri glavni pisami c. kr. državno železniškega ravnateljstva v Trstu s sedežem v Welsu. Podrobna pojasnila se poizvedo pri c. kr. državno - železniškem ravnateljstvu v Trstu s sedežem v Welsu, oziroma pri c. kr. železniško - obratnem ura-du na Jesenicah. V cerkvi na Vrhpolju sta izpraz-niia nabiralnike dva mlada tatiča, 141etni Ivan ^kvarč in 15letni Andrei ?tibilj, oba iz ?turij. Nabrala sta bila 40 kron in potem sta popivala. Sti-bilja so že prijeli, ?kvarč se Se nek.ie skriva. Občni zbor Zadružne zveze v Celju se vrši v nedeljo, dne 2. julija 1916 ob 10. dopoldne v sejni dvorani >Posojilnicc v Celju« (»Narodni donv). Iz Celja. S srebrnim zaslužnim križeem s krono na traku hrabrostn« svetinje so bili odlikovani pri 87. peš-polku: narednika Martin Poharc in Jožcf C a j h e n ter računski pod-častnik Anton Zorjan. O silni nevlht? v Stf>prcali prt Tatvlna v Ptujju. Dne 16. junija ODoldne je prišel neznan tat v trgovino Arzenjak in Šošterič v Ptuju in je neopažen odnese! 1400 kron. V kopališče Krapinske Toplice je prispelo na lečenje 497 strank $ 943 osebami. : Kfno - Ideal' predvaja Jutri v torek 20. do četrtka 22. junija poool-noma nov učinkovit program. Privlačna točka sporeda Je pređvsem mična trodejaniskn veseToigra »Oo-spica brivec.« Ta filmska Igrra se odlikuje no izvanredno dobro orisarrih 7nacajih posameznih oseb. ki nasto-pajo na filmskem odm. Zastoprnka. glavnih vlocr flfuc:on Ftfnk kot mlad grof in Vera W?tt kot gospfea brivec pripomoreta histveno i?ri do najveC-jepa uspeha. Vrh tega ?e le na spo-redu krasna dvodejanjska fgra »Drama v U - čefnu« in pa najnovej^' vi odda denarnfee tulcaf-šnjemu policijskemu ravnateljstvu, nji na na đržavnem kolodvoru v Sp. $iškl. Izgubi! se ie včerai od Vica pa do tobačne tovarne zlat ženski pr-stan s tremi rdečimi kamenci. Pošten najditeli se vljucho prosi, na! Pfa odda proti nnefradi v uredništvu »Te-r^en^kih slik«, Frančiškanska ulica st. 10. Razne stvori * Padel žurnalist. Pred Verdu-nom je padel 47Ietni franeoski časai-kar Jules liedeman, znan tuđi v inozemstvu, kot urednik pariškoga »Ma-tina«. pri katerem je urejeval zuna-njepolitični oddelek. * V visini 1800 sta trčila, kakor brzojavljajo iz Pariza, včeraj v nedeljo dva aeroplana pri Pantiru tako silno drug v drugi, da sta strmoglavila na tla, kjer sta se popolnoma razbila. Po čudovitem naključju pa sta ostala oba letalca popolnoma ne-poškodovana! * MHljonsko t>oneverieoje. V Baselu v Švica se je začela minoli teden obravnava proti glavnemu blagajniku Švicarskega Bankvereina Juliju Blocku. Ta je tekom nekaterih let poneveril 9,600.000 fratikov In Jih zaigral na londonski borzi. Barrkve-rein je sam oškodovan za 2,450.000 frankov. * Pet mesecev ieče zaradi ne-snažnosti v pekami. Pek Ernest Rabiti v Mockernu pri Lipskem Je bil obsojen na pet mesecv ječe in ^30 R globe, ker je vladala v njegovi pe-karni nesnaga, ker je slabo moko primešaval kruhu in §e. ker pomoč-niku ni pustil, da bi bil ščurke pobraf iz testa, češ, da njegovi ođfemalcf radi jedo kruh tuđi če Je POPlefam S ščurkK______________________\. DaiišBji list obsegi 4 stniL IzdalateH la odgovora! oradnlk: Vrtenđn KopUar. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD«, đnt 19. jutiija 1916. 139. Stev. AstOBifa Mfftl roj. Milit* naznanja v svojem in v imenu svojih petih nedoraslih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prelatostno vest, da je njen iskreno I j ubi jera soprog, oziroma oće, sin, brat, zet, svalt fn stric, gospod Leopold Bogel, ml. klepareld aojster Im voiovetal instalater v nedeljo, 18. junija 1916 ob pola 4. zjutraj, po do'gem mučnem trpljenju, previđen s svetimi zakramenti za umirajoče mimo v Gospodu zaspa 1. Pogreb nepozabnega bo v torele, 20. junija ob 3. uri popoldne iz niše lalosti Marije Terezije cesta št. 13 na pokopališfe k Sv. Križu. Sv. masa zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Marijinega Ozna-sjenja v sredo ob 8. uri zjutraj. V LJUBLJANI, dne 19. junija 1916. Potrtim srcem naznanjmo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša soproga, mati in teta, gospa Kolonijo KodermGC I poaeatniea in krčmarica w 0erid I Trg Sv. Antona, v starosti 41» let, previđena s sv. zakramenti za umfra« j jovfc po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala. V GORICI, dne 14. junija 1916. Aloftll Sodermae, soprog. — Aagtli, Aloftslf, sinova. 1939 N^mesto vsakega posebnega obvestila naznanjamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa Ana Delorenzo rol. Hoyr danes oh polu 2. uri zjutraj po dolgem mukepolnem trpljenju, previđena s sv. zakromenti za umirajoČe v 30. letu svoje dobe boguvdano preminula. Pogicb nepozabne drage pokojnice se vrši v torek dne 20. t m, ob 5. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Kri2u Sv. maSa zadušnica se bode darovala v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V LJUBLJANI, dne 18. junija 1916. Oloboko ialujočl ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Im letu sbraji! popolnoma opremljeno, cbstoječe iz 2—3 sob, kuhinja, verande, vrta, ko-peli na prostem i. dr. M iMl taktj V KflBBflni« Etent. tuđi čez zimo. Već v trgovini A. Unkovle -— lete nasL. Mutil tri. 1-179 11 ''= Krepkoga------—__ dečka z dobro izobrazbo eprejme trgovina mešaoega blaga Hrana in stanovanje v hiši. — Kje, povc apravništvo »Sloenskega Naroda«. 1979 Vabilo občnizbor Hraiilaice ii ponjilein v LeraSeigu re^istrovaae zadruge z neumejeno zavezo ki se vrši Ht 29. jvnija 1916 ob 2. uri popol-Jnc v nrainem prostom. DNEVNI RED: 1. Otvorite*. 2. Potrdilo letnega računa. 3. Slučajnosti. 1946 IfaćeUtvo. VABILO na XV. redni oii ir Okrajie krantlnke ii posojiinice v Skofji Loki registrovane zađrnge z neoracjeno zavezo ki se bo vršil t sredo, int 28. jinija 1916 ob 5. ori popolutae t hranilnićai pisarnL DNEVNI RED: 1 Potrjenje letnega računa. 2. Razdelite? čistega dobička. 3. Volitev načclstva in nadzorstva. 4. Privoljenje remuneracije načel-stvu io nadzorstvu 5. Čitanje re^izijskega poročila in ukrepi vsled istega. 6. Slučajni predlogi po § 36 pravil. Ako bi ta občni 2bor ne bil ob dolo-čcni uri sklepčen, se bode vršil na istem prostoru in 2 istim dnevnim redom Čez pol ure drug občni zbor, kateri srne po prvem odstavku § 35 pravil brezpogojno sklepati. ftlfja Lo|rjv dne 17. junija 1916. 1944 Hačelstvo. Zahvala. Povodom smrti Ražalile Mm ni GregsrfJć prisrčna zahvala na vsem izkazanem sočutju. 1943 Žahjofi ostali Zahvala. Za tako obilo nam došle izrćize iskrenega sočutja ob pre-britki izgubi, ki nas je prerano zadela, ter za mnogoštevilno Čaščeće spremstvo pri pogrebu in krasne darovane vence, se tem potom srčno zahvaljuje častiti duhoeščini, gg. rud uradni-k'om in c kr. orežoikom, vsem gg. poduradnikom in pazmkom, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalujoča rodbina Janova. kupim v Polianskeci ali Štntpeterskem o kralo. Činjene ponudbe pod „Hl** *t 50 1885" na upravništvo „Slov. Naroda". Dobro izvežbana se sprejme v trgovino z meŠanim blagom Anton Trevna nasled., Jesenlca, Oorenjsko- 1916 gisiTiiiko moc z večletno prakso Zahteva se zaaesljivo knjigovodstvo , sa most oj aa nemško -slovenska korespondenca in znanie nera-ške stenografije Služba trajna in dobra olača. Pmudbe pod: 9|Dober kon-toriat 33CI 1935 na upr. «Slov. Nar.« Pucii-motorno kolo 31/? Ps. z verižnim nagonom, prosti tek (Lehrlauf), 2 hitrost;, tuđi brez pnevmatike, se kupi. Ponudbe na NI. Sterniša, Vič št. 94 pri Ljubljani. 1927 s primerno Šolsko izobrazbo, krepkega 80 Sprejme v trgovino 2. mešanim blagom pri tvrdki Anton Mucha, Metlika (Belakrajina). i8J6 Proda te skoro elsto nova spalna SGbaf jedilna soba ter 1919 kopalna peč z kadjo. Proda: Milica Pređovi6y Po-ljanskm cesta ŠL 73« "" ki ie najcenejša in najbolji« j«d a kruhom. Ceneno, isbotTio, okušao hranilo največje vrednoati ie Sida m«4 napravljene^ umetnega medu vas bo pretenetila. M«d j: bil doseđaj predrag, sedaj ]• lahko v vsald hUi vedno v zalog i in ie viira lahko vsaki dan, osobito kot mili sa krah nainesto drageg« saro-vej» masla, s cimer se dosele jako inaten prihranek. Em sama poskoinja Vas bo o tem prepričala. Xadomeiča mnoe* druga draga jedila. Viaka gospodinja priltratM mnogo den&rja Sa ast¥0ji«k T«l|a 99 vlnariev. I>obiva se pri rarp«5i!jaln5ci : ]osip JerSajs, Ijubljana 3, Zeijarska ulica. 6 ravojcitov Sida medu 2 kroni po po\*zetju ali čc •• vpoilj« denar naprej. Ugodna prilika! Ugodna prilika! Zaradi odhoda k vojakom prodam po nizki ceni v • I J i "V » ^cocljong. Cetjlen m Koi^er-I^elonge. l945 Anton Mo6ii1k:, Cel|e« Zaupno V pari prano in bnezkalno v od K 2-80 za kg naprej priparoea trgvvfna s poataljnim perjem la puama C. J. HAMANN Ljubljana, Mestni trg štev. 8« Ustanovljena 1866. POKOSI Hereoiaa konknrenea prlnaia na trn la niska eeM napol ali uli oćiičeno blago. Tega perla ae drfte p#g#ato ostankl mesa la aeaaaga9 ki »višnje teto ter Matrono pripemore, 4a ae rasvl|elo lidinke in anel|i.