Leto XVII. f Celju, dne 26. avgust* 1907. Štev. 99. DOMOVINA Wnl n. teden. vaak pf«tHta, ar«k» In »tlea tarveBa ia At.iKJo In ? ^----i. . . --- ---------' ~ • laaa SthlUeijericertl M. 3.— DoplaeblacoToIllafran- I A,"|HJ° '» NemfIJo 12 kron. pollMa 6 kron. 3 mr^e 3 trum. Za Amfrtko r tirati rokopisi aeae vlačafe I ta drage tijiko več. kolikor znaša poMnlna. namrr/: N. loto 17 kron. -r I pol leta 8 kron 50 vin. Naaočnina s« pošilja uprsmiatvu. plataje h vnaprej. Slovenec mora misliti! (Llekljaaakl dopUalk .Dtr»orU«-.) C« bi nnl in hotel pisati v pri-pevedovalnem sloga naiih narodnih pripovedk, moral bi začeti: .Svoje dni Ja iivel majhen narod, njegovi sinovi pa so se delili v dva tabora. Največ b osebnosti ao ae pobijali sarovo ia aeotesano. In vendar so bili nekateri, ki io v svojem prepričanju trdili, da ja tak način boja naroda v vsakem sein Škodljiv. Toda zzgrmela je ko-ristolovska četa ii obeh taborov ia slepo je ponavljala mnoiiea: to je kaltnrni boj, to je kulturni boj, to je kaltara! Mali narod pa je trpel, tla-čaail tnji gospodi ia v hlapčevstva naignirano umiral.44 Toda romantika starih dni je ie zamrla, zato bom pisal drugače! L lakaj aloveaako ljadatvo krepeal pa aemščlal I Nn nemalo svojo jezo sem opazil le kot mlad dijak, da je našemu ljudstvu pojem gospodski, mestni, identičen s pojmom .nemški". Naie preprosto ljudstvo pravi vedno le: nosi, oblači H .nemški". .Nemški ljudje so prišli* a potniki so bili pristni Italijani, Madžari itd.! To mi je dalo povod, da aem opazoval, kako se našemu ljudstvu prav sistematično vceplja hrepenenje po nemščini ia sicer največ — po naa samih. Ootovo je hrepenenje po znanju tajega jezika lep dokaz dobre volje ia ielje za učenje in napredek, a to ne sme iti tako daleč, da se ljudstvo vlivi v popolnoma krivo misel, da je nemški jezik kateksohen predpogoj k vsakema napredku, uspevanjn in blagostanju. Hrepenenje po nemščini nbija nai aarodai ponos ia našo aarodno zaved-aost, to hrepenenje odtegne pri našem ljudstvu pozornost ia smisel za res pravo, potrebao znanje v kmetijstva, rokodelstvo, trgovini, sploh v vseh panogah vsakdanjega iivljenja. Želja ia krepeneaje po nemščini nbija preresen življenjski nauk. da je za uspešno delo treba spretnosti v rokak ia v glavi Popolno ovladanje svoje stroke. Naše ljudstvo je prepričaao. da stori aem-ščina sama vse. Od kod prihajajo ti krivi aazori? Kako so predli našemu ljudstva v meso ia kri? Kako jih iztrebiti? Željo po nemščini varkava vsak Soveaee v ae od svoje otroške dobe ia oetane ma do smrti, ako ai vstopil » vrsto izobraleaeev, a ravno ti naši Izobraženci testo praktično ne izvr-hjejo, česar jih ja ačilo iivljeaje ia bear ao dolžni avojema naroda. Veliko iih je. ki so se začeli ščiti aemščiae We z M — 16 letom v erednji ioli, »»ačili so se je kitro m dobro, svoje otroke pa mačijo s tujim jezikom v dobi, ko ie otroški jezik niti domače govorice ae ovlada. Nočejo avideti, koliko s tem dnievnemn razvoja svojik otrok ikodajejo. Za ta del naše .iete-ligence" je nepojmljivo dejstvo, da štadirajo kmetaki slovenski sinovi, ki ne znajo navadao do svojega 10. leta nič drugega nego svoj materni jezik, najbolje in najuspešnejše. Za te .narodnjake" so vsaadanje praktične iz-knšnje ia pedagoški rezultati .bob v steno", akoravno so dotičai cesto sami — pedagogi (vsaj živijo ia se redijo od pedagoškega kraba.) Otrok slovenskih starišev pride v iolo kot .nepopisan list" — tabula rasa —. Prvič v iivljeaje se ma naglo liri obzorje in varkava vse, kar vidi in sliši. Nekega dae pa pride .bavbav" nadzornik, skuša ia izprašuje, nenadoma pa spregovori z učiteljem nemški. čei, da ačeaci ne bi razumeli. Kdor ve, kako radovedni so učenci na vse, če mislijo, da se govori o njih, ta zna ceniti tudi moč hrepenenja po tejem. nemškem jeziku v mladih, otroških zrcih. To hrepenenje je vzbudila malenkostna, nepotrebna nemška aadzornikova beseda. Ootovo niti enega ai. ki bi ne imel želje mneti. .kaj so povedali gospod". Učitelj s vsem svojim trmlnni m* izliriše tega nikdar več. Toda loko tte rovna samo nadzornik, tal« ravna tudi večina našega narodnega učiteljstva. Ostra je u beseda, a veadar z zelo zelo majhnimi izjemami resnična ia atemeljena. Naše ačiteljztvo občeje često v navzočnosti učencev nemški, zamo da učenci ali preprosto ljadatvo ae bi raz-umelo! To je naravnost pohajšanje, s tem učitelj podere v trenutku, kar je zidal cele tedne in mesece, kajti besede o lepoti sloveaskega jezika ia zloveaake zemlje pač mikajo, a vzgledi vlečejo k nemščini. S takim ravnanjem zgubiš tndi zaupanje zvojih učencev, saj govoril pred njimi v aerazamljivem jezika. Ako le s oče*, da bi ačeaci vedeli ia slišali, o čem govorii a svojim, tovarišem, govori z njim aa aamem, pa tadi — slovenski! Ali mar govori aemško ačiteljstvo med seboj pred ačeaci Iran-coekil? Tako se vzhaja te v ljadaki ioli mladini popolnoma brez potrebe hrepenenje po nemščini Sedaj pa še pride v drugem, oziroma tretjem razredu •predpisan nemški poak! Moogo je učiteljev, ki store v tem ozira celo več. kakor zaktavajo nemške aaše šolske oblasti. Zakaj, to vedo dotičai sami najbolje, vedo pa tudi bolj značaja! njihovi kolegi! Nameeto, da bi ae vzbejala pri učencih ielja po zaaaja vaega koriat- nega ia za iivljenje potrebnega, kakor je kmetijstvo, obrt, trgovina ia gospodarstvo sploh, je priaeael otrok iz tote* le hrepeaenje po nemičinl Vsakdanje iivljenje ga vrie po ljudski ioli često iz domače hiše v taji svet Nekateri gredo v viije iole, dragi pa h kakema obrtaika rt' tr^ M aogi odidejo tadi služit. Le dr ..i navadao oataaejo aarodai, kajti študije in temeijitejia aaobrazba so najboljši varuhi aarodnega čavstva; skoraj vai dragi, ki so zapustili rodni krov, prišli in oetali so v pol izobraženi, nemški in nemškntaraki dražbi ter postali sami odpadniki In to je samo umevno, kajti Nemec jim je mojster, Nemec gospodar, nemika je iola, kjer ae kot vajeaei strokovno naobra-zujejo. Niti v prostem njegovem časa mu nihče ne nudi prilike, da bi ae aa-srkal narodnega poaoaa, narodnega ravdašenja. kajti za te vrata Ijadi do sedsj pri 8lovenrih nihče ai imel očeea in ga nima niti daaea. Vse, kar pomaga tem ljadem do boljšega kruha, je nemiko. Pač aič čudnega ni, da tak napol naobraien rokodelski ia trgovski pomočnik zamenja zredstvo, zmožnost in cilj! Ker se je s pomočjo nemščine naačil svoje stroke, poataae ponosen aa z zanje aemičiae, namesto da bi bil poaoaen na avojo strokovno spretaoet ia izobrazbo, kateri ediao se ima zakvaliti za svoj boljii zaslaiek. Enako je a slovenskim hlapcem, a slovensko dekle, ki odide v tuj svet Ne pomisli in ne zna preračaniti, da jo nemika gospodinja sprejme le radi njenih delavnik rok, uradi zvesfe.be ia zanesljivosti v službi Tako se rsm zgubljajo neprenehoma ti sloji našega naroda, tako na-ataaejo oni '/a, o katerih govori tako jaaao statistika v našo ikodo. Ali to ni vae, U ljudje ae ne izgubijo aamo, ampak kadijo tvojim znancem ia prijateljem, ki ostanejo domu, na domači gradi, tadi krepeneaje po aemičiai, ker pridejo domov, poba-hajo ae a avojim zaslaikom ia ie bolj a svojo nemičino, katere domači ne znajo. Vratniki, živeči na domači gradi, jik zavidajo ia občudujejo ia zopet ae ponavlja oai pogrešek v mišljenju: znmeaja ae aemičiaa a ttro-kovno nasbrazbo ia apret-a os t j o. '"'isto umljtva je zato njihova zahteva, da ae v ajihovih šolah ači nemščina, saj je to le logičen, pravilea zakljaček aa podlagi aapačaik premia. Ia ie vojaičiaa! Menda ga ni bivšega korporala, ki ki ae trdil, da je .avaaairal" le zaradi aemičiae. Dotičai zopet ae pomialijo, a naša inteligenca jim ae zaa dopovedati prav priproato ia amljivo, da je ti zmota. Ne pomislijo, da se aajnadarjeaejii vsega tadi jezika — najhitreje aa-ačijo ia vsled tega aapredajejo. Saj pri aemikih polkih znajo vsi s omiko, s šari ai več kakor pri dragik! Torej ae aemičiaa, ampak bistra glava pomaga naprej, sicer bi med Nemci ae bilo hlapcev, delavcev in airoaiakov, ampak sama gospoda. (Kaaac'rilhedaJU.) Politični pregled. Mladočeški listi pripianjejo tvojima mi Bistro ma Fottu in Paeika zaslugo, da bode čeiki deželni zbor akUcaa v zadaje taaedaaje. Miaiatertki predaed-aik je iaKl trdea namen vztreči zahtevi Nemcev in veleposeetnikov ter detelni zbor razpustiti; zaatopaika čeikega aa. roda v sveta krone sta prodrla a svojo ia svojega aaroda zahtevo ia deželni zbor je sklfcan. Mladočeški, realistični ia soc. demokrataki listi zahtevajo sedaj odločao, da mora priti aa daevni red kot najvažnejše vaeh političnih vpra-šaaj, vprašanje o volilni reformi ter da se uzakoni splošna, enaka ia tajna volilna pravica. Ako bi opozicija aemške ia veleposestniške večine bila tako mogočna, da bi zapiečila izvedbo to opravičene zahteve čeikega prebivalstva, morajo čeiki poalanci vzaj to doeeči, da ae ne bode nikdar več volilo po starem, sedaj veljavnem volilnem reda. Draga skrb čeikega deželnega zbora bi bila spopoioitev zakonov v obrambo obrtniitva, tretja pa rešitev prošenj za podpore po aimah prizadetih občia ia krajev. a Krčaaako socijaini listi aa izae-aadili javoost z poročilom, da bo straaka zahtevala, aaj se avede za Sp. Avstrijsko splošna ia enaka volilaa pravica v smisla Laegerjevega predloga od 60. septembra »05. L Referent deželnega odbora dr. OeasiaaBn je izdelal v tem smisla zakoaaki načrt glaaom katerega bo M volilno pravico v bodoče vaak M let atari državljan moškega spola, ki stanejo v volilnem okraja vsaj M lata. Stavilo deželnih poelancev ae zaiža od 78 aa 81, ker odpade k arija velepoeeetaikov, poalaaci trgovakik ia obrtnih zbora ie ia virilitti. — Pre-menjea bodo tadi deželni red v taa smislu, da bodo detelni odborniki voljeni ia plenarna deželnega zbora. lati krUaaako socijalal listi , pravijo, da ja vlada odločao proti tej predlagani re-formi ter da takttva, da aa obdrži tadi v bodoče karialai liatem. To aam pojmuje gorečaoet krftčaaakih aodalcev za apkdao ia eaako volilaa pravico aa detelni zbor, preti kataraj aa aa ia aa-davao ajik kmečki paalaad z vao od- lufnMtJu tanUL Predlog bodo tUvili mm u ntliM ia urno lato, kar Jim ja dala vlada ugotovilo, da (a aikdar ae pred Ml aaaarja * aaahcijo. Krit aadjald n kata a taa mm baball Iar tipali Ijadatn peeek t a«, bet, kaka veliki la etiloaičai demokrati aa Žaloataa t* K da jim flada parnega Mali ta aedeatajaa reklama ■a ikoda Njake Ijadaka atraaka » Lnn dae ta. t . m. so (»Javili poslanci atranke, da (ni* * driavnem ■bera akapao a kmetakimi potlaad dragih atrodor ta da te me priča-korati radikal ae preaieae t takono-dajttra a ozlrom aa poljedelaka vpra-taaja. Kmetaki poalaaei kodo tabterali zaitaaje vojaike tlelbe, odttraaiter aodaik iattaac ter tredbo invalidnega ia itaroetaega lavarovanja Puel.-.nci Poljake ljtdtke itrnnke ae vstopijo t Poljako kolo. • V četrtek ia petek aa je rrtila r Zagreba glarna skapičina .Hmtake atraaka prt rt' Skupičiue te je ode-letilo okrog 700 ljudi Ma ikupičino ao priili tadi tloreaaki poalaaei I vat Hribar, Roblek. dr. Benkovič ia b ko-■ena dr. Hoferar. Nar. taatopaik St Zagone je govoril o dele ia programa stranke, aagiaial potrebo la koristi brrstsko-srbske koalicije ia omenil, da je prinesla reiks reaolncijs svoj plod, slotao dala Hrvatov la Srbor, čeladi je sedaj rsled madiarske politike padla. Naglaial je tadi, da ae morejo Hrvati ločiti od Ogrske, morajo pa ostati t sveti s Avstrijo. Ne sme pa biti Hr-rataka provincija ne Ogrske ne Ar-atrije, nego taaotvoja driava v okvira kabebarike monarhije. V tprejeti reeo-Incijl to v al na aledeča metU: Stranka atoji ie redno na programa ia L 1894 (v katerem takteva ajedinjenje vaeb Hrvatov r eno drtavo in podpira tndi ieljo Slovencev adruliti te a to drtavo); atoji na ttaliiča tporatamnega in dot-nega naatopa a Srbi za aamoatalaoat Hrvatske; amatra hrvatskosrbsko koalicijo ca potrebno in vztraja t njej; tr veraklk zadevah ptiča stranka raa-komar svobodo vesti (t prlttao klerikalnim priveakom, da je negovanje venkega, red klerikalno-kntolilkega, čavstva temelja! pogoj aa oevobojenje In tjedlajeaje knratakega narodi.) Vendar pa stranka spoitaje tadi člane dragega verak. izpovedaaja. Upanje hrvatakih ia tloveatkih klerikalcev, da ae raakije hrvatako-trbeka koalicija la zadene a tem zlaatl brv. naprednjake ae glede aa krvalke narodno koriati ae je tedaj lijalovOo. .Hrvitttvo" Ja napiaalo o tej priUklt .Eto, ta (aimreč da vatrajajo razni dakovniki t kr. rtr. pr.) Je pogibdj, ta propast, itrtlit, mUinIta propast, releizdaja aa Cerkvi I" Cerkvi, to podčrta varno. .Sovenee" jabilira, da jo — redka nealudja pokopala! Slaba to-lilbt aa pokopane ape glede razbitja koalicije! Vsak načelen naprodajak aieer ae mora priznavati pngrama stranke, pozdravlja pa ajeao voljo pomagati pri tktpiem dela ta urod bi ae staviti izkljačao venkega boja aad narodnega. • Zagrabiki akod stranke pran je aOno raaberil madtarako čaaopitje; poeehnn jih Je rasberilo dejatvo, da ae je shodi adeletflo nekoUko slovenskih drlavnih poslancev. .Mtgjir Nemzet" pile: Autrijci ae zopet Jano meitjo v razmera ogrske drtavo. Sin je jo na ogrskem (O oaemlja proti jedaoeti Ogrske (O, zagotavljajo Hrvatom podporo Slovencev r njih drttri tovrstnih prizadevanjih ter ae konečno adele-tajejo tndi glaaovanja na političnem shodi, an katerem ae zahteva Inančnn lamoatojnost Hrvatske ia hivataki povaljal jeiik. Kje je bil aradai zastopnik ogrske drlara (!) aa Hrvatakem? Zakaj Jo mM da n je klolatalo nnie de-•tojaaatn? UiHJive Antrijea moramo spremiti a orotalki do meje, dn bojim n votel čaae praiia želja. adeledevati ae podobnih političnih alaatatar * — Zakaj ri častivredni madlarski liat rajie predlagal, aaj ki ae te niljin Antrijea povetilo po blitajih drenaik; to hi bilo izdataejta s Vladni komiiar FMak ti pri ziden na ne načine napraviti iz Hrvatske navadno ogrsko provinco. Hrvatom je ponadil 18 itipeadij za bodoče arad-nike na drtavaih teleznicah, obljnblja jim aadalje oddelek r poljedelskem miaisteratn (Hrvatje taklevajo urao-•tojno poljedelsko aekcijo pri krvatiki vladi, v ZsgrebnX pa ne to pod tem pogojeat da sprejmejo aa teleznicah ia sknpnih uradih madiartčiao kot uradni jezik. Na tak načia bi ban rad preneeel upravo Hrvutske v Budimpešto. Hrvstje pa nimajo volje sprejeti te .koncesije" bana Rakodczaja ia ao skenili ma dnlati ostrojio opozicijo, kakor katenma koli njegnvik prednikov na vladi — Kalija. V Petrogradu ae vrii pravda proti urotaikom proti ctrja. Listom je prepovedano poročati o tej pravdL .Peterbrgiktji Oizeta", ki je priaeala par besed o tem, jo bila ob-•ojena na 3000 rabljev globe. — Črna gara. Knez Nikola po atari navadi paiaje v neerečni deieli, njegovi verna vlndn zapira rte, kar-koji diii po opoticiji — in da bode •roje civilizatoričao delo uspeinejie izvriil, kuni sivi črnogorski sokol, knez in jintk, preklicati uituvo, katero je pred letom dal tvojim .vernim podanikom" in na katero je pritegni. — Franka. .Dvtjiet let kultur-nega dela" aa imeaaje knjižica, kitero Jo iadala kolonizacijika komisija o tvojem delovanja na Putnaajikem. .Fraaklirter Ztg." pile r uvodniku o nemikem akoda v Bjdkoiti: .Moč je nnd pravico — to Je tendenca tki epa — namikegu tkoda r Bjdhoiti, kateri koče rediti poljeko vpraianje r haka-tistiikem malti a, r katerega izvajanju ae Aad a prusko vlado popolnoma atrinjn. Bratulaa politika nuilatvi, katera vničaje ne, kar je dotlej veljalo kot pravica, brezobzirno kratenje driavljaaakik pravic neljubim drtav-ljanom, to naj velju kot izraz narodne čaati la ae aa to ie zahteva nam Ijeaja. No, aa aračo Je ie mtogo milijonov aemikih drtuvljuaov, knteri ne raaamejo, da je tako početje potrebno, knteri nnapratno miilijo, da to no pri-aeet aimlllt nikake koriati, pač pa največjo ikodo, aeozdravno ikodo in aramoto, ker ae obrača proti politični tvobodi in državljanski enakosti". O nasilni ekspropriaciji poljskih posestnikov pravi iati Uit: .Kdor braa predsodkov ia aanraoat iz ataliiča nemikih koriati opažajo posledice te politike, mora reči, da pod tem reiimom gospodarskega ia političnega preganjanja Poljakov poljtka stvar ne tamo ne ilaM, ampak ae neuradno krepi in mi trdimo, dn je to krepljenje posledico p roti poljskih uredb, katere ao Poljaka ruburile in je nled tega goasodarako okrepile". .Berliner Tsg-blutt" pite: .Resnica je, da ao ne nate image, ako je nuemo tako ime-novuti, bile dotlej Pjrrhove zmage. Se mnogo takih nug in niia stvir je an vzhodnem Posnnnjakem r ranici itgtbljenu." Giliiku umeatnija je določila, da imajo poročati galilki orožniki mjim ponljnikom uradno odtlej poljakl in ne več uenriki, kukor u je godilo Kumuntkn aarodaa itranka M je pritetUa aaravaaat aa aaukae cesarjevo pismo radi anaihtev ogrskih tandarjev ia političnih uradnika, ker pritotke n« miniitra nntraajik udov, grofa Aadraa •Tja, ničesar aa iadsjo. Braojavu pritožba prosi cesarja, naj ekrene, da u bo miaister otirsi nu oheteječe zakone V Crui gori ie tmiraj upirajo pristale bivSe opozicijonilne večine v narodni tkupičinl Kna NikoU bi mj-raje odpravil utUvo. Neki tUlittikt pravi, da je bilo aa Ruskem od 3. juniju do t. tvgusu oboojenih k smrti 83 oeeb; revoluci-jontrji so ubili 319 oseb, med njimi 87 uradnikov, runili 946 oseb, med njimi 71 uradnikov. Roparskih napadov m je izvriilo 174; časniki so morali plačati radi mamljivih" člankov 99.680 rabljev kasni Dr. Ploj piie v nekem pojanila .N. Fr. Presae", da ni dejal, da Becku ni limputičen jngotlovunski minister, ravno nuprotno je ns Tozadevna poročila sagrebikik listov u napačna Župnik Sekirmeiaen, ki bi imel biti imenovan poznanjtkim nadškofom, je to imeaovunjn odklonil. SulUna bo ustopil pri slsvnostni dvsjsetletnici vlude kneu Ferdinindu v Sofiji pouben zastopnik, ki bo bsje kneu tudi povobil na obisk v Csri-grad. O protiirbskih izgredih v Liki piie glssilo posL Supils .Riečki Nori List", da jih je zopet insceniral umetno dr. Frank, da bi škodoval hrvatako-srbeki koaliciji. V Ameriko u je izselilo od 1. juliju 1906 do 30. juuiju 1907 po izjavuh izšeljenškega urada v Novem Jnrku 61.432 Hrvutov, ki lo odnesli z vračunanimi potnimi troški seboj 17,(08,190 kron! .To itevilo", dosUvlji .R N. L." je prav usodepolno u narod 9 in pol milijona dal. Posledice u opažajo v nueljevunju tujcev po Hrvstskem, v zanemarjanja pametnegu gospodarstvi, v upuičeoosti nekuterih krajev, v pomanjkanja deUnih sil." Kdaj n bomo lotili tndi mi Slovenci tega vpraiunju? Slovenske novice. Šlaianka. — II. ibod narodao-radikal nega dljaitva v Celjn. 6. do 8. aeptembra vrti m v Celja II. shod nnroduo-rndi-kalaega dijattva. Zanimivi tpored ob-tirno usnamovanega dijaikega zborovanja dokanje veselo dejstvo, ds tudi nate slovensko dijuitvo napreduje v ideji dela ia napredka. Velepomembea je bil L akod narodno-radikalnega dijattva v Trata: iaaagariral je predvsem intenzivno delovanje naie aka-demične mladine nu polju ljudske iz-obzbe ter uspeinegu stremljenju po zboijiaaja dušenega in gmntnega položaji slov. dija&va. Na svojem II. shoda hoče nar. rad. dijsštvo premo-triti uspehe svojega delovanja, atrditi hoče vstrajnost svojih sil — posvetiti pa hoče tadi svojo pozornost prevai-aim kulturnim vprašanjem, r katerih zavzame principijelno stuliiče. Vukdn. ki u zanima u bodočnost slovenske napredne inteligence nuj obrne svojo pozornost nu celjski shod, pride pn nuj tudi um ter se združi z nišo mliriino r ideji nupredku in delu! Zanimivi vspored celjskega shoda je U: 6. aeptembra zvečer: Prijateljaki sestanek. 6. septembra ob 8. nri dopoldne: Plenurno zborovunje. - 1 ideja in det. j napram tvuhq. a) otvoritveai govor; b) jagoalovauka ideja dijaitvo; e) nnie stališče nema vpruiauju. Ob s. uri popoldae: Dijaška.aa«. jalai odsek 7. septembra oh I. ari a) narodaa obramba; b) svobod ss šola. Ob 3. ari popoldae: Soliki Zvečer ob 8. ari: Komen. 8. septembra oh a. ari Zaključno thorortnje; popoldne: lalat v Žalec. Staanvunju brezplačno. — Vu pojasnila daje jur. Janko Leničar. Celje, Orabea 3. — .Domovina*1 je proti katoliška, tako kriči ia apije na iz aeba g. Ooriiek venomer v .Slov. Ootp." ia .Slovencu". In ker je naš liat proti-katotiški (kdo u ne tmeje?) in ker redi g. Gorišek liberalne gude na prtih (če le ne kje drugod še kaj hujiega, opomba eUvca) je uradi tega tadi vera v nevarnosti. Da pa reši vero, u katero Uko neizrečeno gori. dn je zaajo irtvoval konsnmno draštvo nu Luškem a kmetakimi tulji in prihranki vred, potrebuje g. Gorišek stranksrikik posojilnic in klerikalne Zndraine zveze. Iu knr bode po tej čudni logiki nekaj takega snoval pojutrišnjem v sredo, je trebu poprej pošteno osomničiti celjsko Zsdralno Zvezo, ki blugodejno in brat vsakih strankurskih ozirov deluje v prid ilevenskegt udrniništvs In uu-rodnega gospodarstva že 91 let Ker pa ie vse to ne udostnje, se mora g. Gorišek obregniti še v tkromnegu in mirnega ravnntelju g. Fr. Jošt-a, kajti ulnmniure undacter temper iliquid baeret. Udari putirja in ovce se bodo razkropile, ai misli U božji nnmestnik, ki trgu na Uk ničin silomu poštenim in raztodnim ljudem voro iz tre. U pitno, dl se g. ravnatelj Jošt nu tuko nizkotne nupade ne bode oziral, ampak da bode i mdtlje deloval kot doiedaj na učrtanej poti. V bodrilo naj mu bode, dn je u njim ne pošteno udrutništvo, ki mu ni mar itran-karska politika nuhujtkinih zdražbarjev, ampak ki vidijo v imotrenem delnvnnju slovenskegs zadružništva viijo In da-lekneetnejie narodne vspehe. — Ii Celju. Pn poročilih v sobotnih graikih listih otUne državni prnvdnik g. dr. Em. Bajer na tvojem mestu v Celju. — Spodujeitujertku jabllejika nsUnovu. ki ima numen podpirati tlo-venike dijuke in kindldtte drlavaik sluieb, dokler nimajo plače, iprajemlje prošnje do 8. septembra t L po nojem Ujniku. g. nnUrju Baš-u r Celju. — Ii Celja. V petek k Je zbralo v .Narodnem doma" nekaj najoljik prijateljev in znancev, da n poti on od g. ndn. uudkomiurjo Vinka 8ter-garju. Predsednik celjikn .Čitalnice", g. dr. J. Sernec n je poalovil v imenu .Čitalnice" tla več njegov trud in u-slnge u slovenske rudarje; not kund. g. Juro Detiček pa ma Je poklonil r spomin nu celjski samski klab lovor-jeva pereu z radarskim znakom. — Ii Celja. Včeraj zvečer v vlaka je zopet nekuj nemških trgovakik pomočnikov psovalo in celo dejunski napadlo mirne Slovence. V Celja so zopet kričali svoj .keil". Celjska policija pa v svoji nepristranski pravičnosti in skrbi u jsvni mir iu red ni mordu uprta nemških izzivačev temveč se je spravils na mirno stoječega slovenske?! gospoda. Ali ni nobenegu po-močka proti tem škunduloznim raz- — Is Bregu pri Celjn. V petek se je zvršil pogreb umrle gospe Ane Bsdejeve roj. Novsk, veleposestnlco ob mnogoštevilni udeležbi ne le Brežanov i«. OS. LISTEK. čas#i> » qibn, o kateri se pri nu ved govori, ho pa m n. Značilno jo namreč, da "m ji literatura okoli Predem precej dobro znan ia ravno tako literatura •d lun 1890 nuprej. Na eai strani je Saga kriva iola, kjer se slovensko •statvo neha s Protonom in literarne Ma, ki ručuu u tem dejstvom, sa drugi strani pn nale klutanje in u-Uubljouost v moderno. In g. Žigon je Ofruvtt velik kou literuroege dela, ker ia to vrzel aajprvo izpolnil z uvten-«uimi literarnimi dokumenti. Bazen **gz pa je pokazal tadi idejao zvezo •d Preletu preko Jaaeliča (in Lev lika) do ujaovejiik čuaov, tako da je * ujegov spis. ki se zdi u prvi pogled k «al .donesek", pravzaprav stavba ki n drali v harmonično celoto • e«lo stavbo slovenske slovstvene Imovine. Posebno unimiv je v tem Mro .Sklep", v katerem je povedal "Pa koaklazije -svojega literarno-Jjkodovinskega dela. (Stran 146-171.) '»a vrednost ne le u one, ki itndlrujo. ampak tadi in J**"* v večji meri u one. ki ga "tale Ullvuti. U io je njegovo . ''•Ilietu. V .Malih lavaitjik" priobčajo Strekelj .Prvo Haukovo pismo I««tiku", dr. Iloii" p. priaaša Mhlijogradčnih doneskov. Bazea . i" io .Knjilevu poročila" in .Druitveu poročila". .Zgodovinsko dnino v Mariboru" Io ni atnro, u je ie v tej kratki dobi POkuzulo, dn imn livljenjsko moč. Naj-■opdi doku u to je aedaj le četrti letnik izbornega In velezanimivegu m", ki dela draitva v znanstvenem sveta no dont. Drnitvo ubira starine u julnoitajeraki muzej, ki se aai aitaaovi v Mariboru; počut bodo podalo aminentea kulturen tak tor u Juluo Štajersko. Žal, da ima ie vedao premalo adov (nud 300, dui bi jik lakko imelo naj mu j dvakrat tolika) Zato priporočamo noj naii Inteligenci, uj pristopi k draitva. Letalu u redne ude znala 6 K ia se pošilja g. dr. Pipeta, advokata v Maribora. Zato pa dobijo člaai draitva glaaile pie* v dar ia imajo razen tega le seveda običajne pravice kukor aplok radai člani pri kakem dragem draitva. Simon Gregoriii. Življenje-pia. Spieal Anton Bargar. 1807. Natm-aila .Učiteljske tiskenn" r LjnbljanL Zalotil Iga. Onatar. Ceaa ? Na log straneh imamo tukaj av-Ijnbeanijo ia uvduieujem Uvljeajapii Simon Ongoriiia. Kajilica jo telo priroču iu jako Učna. Prod vsem ass veoeU, da imamo v njej slikd Gregorčiča po foUgrndji ki ka vendar enkrat izpodrinila ono robato ia odurno knrikutnra, ki ssk> je videli v neki drobni itberi Gregorčičevih poezij. U to aaa našli. Ljebde aaa ja aamrad fotograija, ko pa kaka pacauija, jo jo tadi tzvriil kak A to Knjiga ima telja v prvi vrati a .človekom' ___ gorčičem. Ia mulo trdimo, da se ji je to zelo dobro pomočila To h i* tadi prva ia najpotrebnejša podlaga u vsakogar, ki kode amevati .pesniku" Gregorčiču. Pisatelj jo pisni knjigo a veliko Ijnkunijo do pukojnugn pesniku, zato ja pač lakko amljivo, da jo aapiaal manikaj, česar literarna zgodovinar u bo rabil. A to ni knjigi prav nid u knr. Saj jo ljubezni Ustno, dn ob objektu opozi in registrira, olari z nekim toplim iurom tndi rad in malenkosti, ob katerih hladen razum sumo sko-mizgne a rameni In tega čara, ki um gu sugerirn le samo ime .Gregorčič", amo od nobenegn literarnega aaatoma neti Maaj aam ugaja ou preveliko, skoro vsiljivo deerautvo, ki ga kale g. pisatelj v stavkih, kakor n. pr.: Pač eu lepik potez več u njegovem blagem znzčaju (stran 98.) Tnkik ttavkov ju več. Odkrito pa priznavamo, da nam ugaja ou krouiatiču umerjeno«, rezervirano« mnogo bolj, ko pa to niijira razlaganje. Ce m je g. pisatelj zoni ko jo opisoval obupen Gregorčičev polotaj, ko M ga preganjal: Mahničevci in ko gu je ignoriral — .Ljubljana« Zvon", varovati nek tnkik opazk, kar mn itejem v veliko zaalago, bi u jik lahko udi drugje. Name ao te opazke vedno delale vtis, da aedim z pisateljem zlotno v polmraku v sobi ob uhurjeui pod in po-alaiam s uprtimi očmi in aujovo dalo čarobno povest, ki mi jo pripoveduje. In vmes se vtika nek uepo-Uicnni tretji ki deU neumestne, neprimerne, vsiljive opazke. Pisatelj mi pripoveduje, du ae misli potegniti Vesel u Gregorčiča proti Mahoiču. Gregorčič ma odsvetuj* čel. .maičeval se bode nad Tabo: uj poznat njegovo uravo." (Str. 59-) tokaj blekne zopet blebetavi cicerone svojo vsiljivo razlsgo Zopet lep dokaz u Gregorčičevo tkromnoit!' Skor jo to odiu napaka, U kija ju lakko očital knjigi; pomena nima nobenegn, ker kogu drugugu aajbri u bo motila. Vam oo im, ki Ijakijo Gregorčiča — ia tok Jo danea med Slovond vaeh strank in stanov bces razlike legijoa — priporočam to knjigo. Prepričaa sem. da aa Jia ko odalej Gregorčič ia kolj priljibil. Bazea taga Jia Je dau prilika, da a tea izpolajljejo Gregorčičevo ujiakreiejio telja ki jo Je imel ne noje iivljeuje. Ciati dobiček ta kaji-iice je aaaHajea .Solakema doma" v Gorici, ljahljeaea peraikovemu, u katerega ja M no svoje iivljenje de-Laves in katerega jo poutavU v noji oporoki sa gUvnegn dediča. Tnko Inkko vsi Orogočidevi ča-•tllci delajo v ajegovom • mlila ia ma tako vaaj aoko-liko pladajo oao, kar ao dobili it ajegovih večaolepih la večaomladik poezij. J. A. fllaaar. Prod 1». avg. t L jo Uel v .Gre-aar Tsgb." jako poočljiv ilaaek kot pozdrav zborovale om .Nemiki tviag. zveze' v Maribora V njem je bilo tadi mina, da ka n jem v Maribora zborovala .Sadmukn" ia da ja Maribor toriiio nove nemike oneijo-aalaa orguniudju: pozicijo in .aaie delo' v Maribora ia okolici Oglejmo d pemea Maribora ia borko moaaatas ia Nntiv u to pošto ju ko I Kot klitiiče prometnik potov Spiel-leld -Poljčaae u eai ia Drava od ko-radku do ogrsko-krvatake meje u d nun •trani ji poetal Maribor neravno mo-dliče obratnega kou Spodnjdtajerske, kjer te medotočnjo no obrtno, trgovsko in tndi Mana Iivljenje prebivalcev tega deU nuie domovine. Kaj čada, da raste in sap red s je mesto pri-aaoromo med nemi itajerskimi mesti ia občinami ujbolj. Samoumevno je, dn mislimo takuj u Maribor a predmestnimi kraji kot celoto in se ue oziramo u politično - admiaiotrativoo meja ker ta aimn u razvoj narodnega U gospodarskega gibanja biatre-nega vplivu. Nemci u v polni meri zavedajo vata usti ta postojuke, ki jo imenujejo gluvno trdnjavo nemikegu trikoU: Maribor, Celje, Ptuj. Vuk trenutek jih ualedimo. dn d z novimi sredstvi utrjujejo svoje italilče, čeravno jih vlada te aama u sebi dovolj podpira. Navadno isvriijo oni ta o čemer aai piiema dn bi bilo dobro. Nuie ideje raulizujejo. Kukor nu vrvid deluje ves nemiki aparat; no, aaj mu je tndi du-ievni oče oni .itndent" Wastian o katerem bi bilo prenagleno govoriti, da Je politično mrtev ker ni bil izvoljen v drlavni zbor. Maribor je posUl vodilen za spod-nješujersko nemitvo. Tukaj imate osredotočeno udnji čns vse nemiko podrobno politično in gospodarsko delo. Za vso se trgajo mariborski Nemci in iaujo tadi na iolskem in gospodarskem polju vse, s čimer ne okrnijo umo svoje postojanke, umpuk Urijo tndi svoj vpliv vstrujno po bliinji in daljai okolici Nemika del. sadjarska in vinorejska ioU pod skrajnim šovinističnim uscijonsicm Stiglerjem liri nemiki duk iu nemiko mišljenje. Nemiko leusko ačiteljiiče je pravo va-lišče u proteiirane gojenke nemšku-turstvu. .Sttdmarka" s svojimi knjig, nicami iu gospodarskim bojem, .Schul-verein" s svojimi podporami po blit-njih in daljnih okoliikik šolah, .Kme-tijaka podralnica' a predavanji in dragim guapodarakim delom, deaarai uvodi aaaalajajejo sloveasko okolico, nemške obrtne šole, nemške glasbena ioU itd. itd.: vso deU dste-matičaa da ubije iloveaaki linij. Ne poukimo pooebej delavstva in malih obrtnikov! Tukaj se zgubi u nu aarodao vse, kajti aodjaiu demokracija v Mariboru nud vseakoz aeatški pečat in a no svojo kaltnrao organizacije vpliva u oovodoile po-nemčujoče; s tem seveda ai rečena dn hno socijalna demokracija naravaoat i! V novejšem iua pa amo dobili le strogooadjonalue delavske organizn-dja Videli borna do nimajo tako na-ngodnih tal. kakor si mislimo mi. Povrh vsega tega pa Imamo računati a ugneujem naših nitjih, premalo ia-obrutenih slojev k potnjčenjn. Tnko deluje sto in sto vidljlvik moči vttrajno in premišljena dn po-stune iz. Maribora drugi Celovec, dn nastane ia nemškega otoku u slovenskem ozemlju — polotok, dn Nemitvo v mogočnem klinu prekorači naravne meje, ki nu sedaj ie naj malo brani ja. Človek bi mialil da ae pri takih lulostnih razmerah pač dobijo molje politiki, ki eveeti d noje odgovorne nuloge. dolnjo neumorno in potrtvo-valno proti tem, uiemo slovenskemu ljudstvu aarod no in gospodarsko uso-depolnim vplivom. Kaj le! V Maribora pač imamo baje središče .slovenske' apodajettajerske po-Htlke, toda mi u vemo nič o tem, u čutimo niti ujmnnjšegn blagodejnega vpliva, da um sveti šolan v oeebi podpredsednika .nevplivnega" .Slovenskega kluba". Kaj se deU u tej najaevarnejiej točki štajerskega aašega ozemlju? Od takozvanik .odločejočik" prav nii, uli pn same pomote. Braniti nočejo ali ne tujo niti doveuake nnroduouti niti vere. u ktero jim baje gre. It ornje-vitega. jedrnatega lista .SDdsteierisehe Presse" so nupruvili dolgočasno čenčo .StdOsterraichische Stimmen". in v ko-Ukor niso moraloo iu muterijalno ubili brezvestni nemlkuturji zuačajnegu narodnjaka Segala, to so dopolnili In duvršUi .muriborski krogi". Efekt je le ta, da ae širi aemčarstvo iu proto-stantizem! In dirilo se bo oboje nen-drluo. dokler n bo deUlo tako, kukor n .dela" sedaj. VpraiaiM Vas. g. dr. Koroiee in Vu .velezaaletui" prof. dr. Vrstoviek, kuj stu res temeljitegu Iu demokratič-uegu storiU v svoji neposredni okolici i1 Probujutn ljudstvo? I)a. da: lepe go-vorance ste imeli pri veselicah in pri-reditvah bralnih društev večinomu v krajih, kjer ni u naš gospodarski oUtznek prav nobene nevarnosti To jO vse. V Murlboru rabimo demokrutičnu izobraževalna društva u najčistejši nurodni podlagi. a dr. K. jo nekak obojče ali Zvitter, ki ne vo uli je nemšLi krščanski sorijulist ali pa še mogoča malo Slovencu. Ustvarili ste atmosfero, kjer se bujno kotijo nem-čurji du rabimo izru .Slovenca". Odtegujete se delu v .Narodnem domu" pri .Sokolu" in ediuo izobratevnlno Ijadakn knjiinieo ao vam omogočili dijaki srednješolci. Nemški je ekrsjni zastop, nemšku-Urski so občinski zastopi v okolici aemški so javni in privatni napisi nemški so poštni uradi; izpred nosa ao vam vrgli dvojezično ublo s tis-ksrne, n vi vplivni in odločujoči to ne mimo gledate! Kdo uj veruje v vaše .Slovenstvo"?! V Mariboru rabimo mota, ki bo delal po vzora nevpogljivega budje-jeviškega dr. ZaUe. traka je aama da gn kopira. Pokali te nojo moč in troje zmolaodil V mu fiki poštenega organiutorja aloveaaki proletarec T velikem Merili, > T okolici Ječi pod Menim ia gospodarskim nemškim Jarmom ubogi trpli. doveaaki kmet Oeepodje: Me Rkodna, kic eelta! Bodite bolj iateaileai ia maaj ekstenzivni politiki ia delani -k. soboto, dae 17. t m, doletela Je mariborske Slovence relika čast, katere gotoro aismo taalaiOL Počastil aaa je aamreč s stojim obiskom as asi kranjski klerikalni predstsritelj .malega mota", sedaj po bodji milosti ia čloreiki ae-aiaaoeti drtarai poslanec, Ooetiačar. Kdo ga ja porakU — mogoče ae je tadi poaadil tam, kar aaa alti eeapailo ne bi — ne ramo, mislimo pa da „Ka-tolilko iiobrsteralao draitvo" r 8ta-deacik pri Marikora, aa čala ma odgovorni urednik .Slov. Gosp." Ferdo Leekovar. To draitro je torej sklicalo v soboto v majhno dvoraao .Narodnega doma' — takaj ae raje k nadvojvodi Ivaaa? — dud aloveaskik delavcev, koUie rečeno kričaaskik aodjakev, aa katerem aaj bi se razpravljala aa delavce tako T sina točka, aam reč at»-roatao tavarovaaja Krog 8. are avečer aa je ubralo pribliiao 60—70 oseb. med temi nekaj laaak. jedea kaplan, ki Je imel nalogo, vplivati aa aavaoče delavce, da so praročaano načeli ploskati, ia pa nekaj tnkajinjik Slovencev. Vočiao eo tvorili delarci ia Stadeac, Predsednik shoda Jo bil atadaik Leekorar, ki Je obeaem opravljal tadi slatbo sapiauikarja. Prvi Ja govoril drlavai poslanec dr. Korokec o aploi-nem eedaajem stanja drtavaega abora ia o njegovem delovanja. Paevedta pa hočemo aa daaee svojo poaornad dragem a ditavaema poalaaca Ooatiačarja. Imd Je nalogo raaprarljati o ataroat-nem tararovaaja delavstva Kakor smo pričakovali, aačd Je geepod drlavai poslaaec avoj govor a svetim pismom, dokazoval na podlagi tega (IX da mora imeti delavstvo kričaasko podlago, da noče poginiti. Govoril ja o starem Rima, a njegovi mebkainoati in pre-greinotti. kako je moral spon iti oiabea Rim avoj tilaik pred sv. Petrom, nadalje, kako ae Je razkropil* 11 ribičev') — apostole Ja mialU - posveta ter m ga podjarmilo, ia ia več takih neslanosti. Govoril je mnogo, a povedal malo, bolje rečeao aič. Govornik Je trdil, da «e ee ae akrajša delavni čaa, kodo morali podati delavci berači, ker bodo peetarljeai aa trak. Dokazati je to kotel a tem, da veda v zadnjem časa tako napredeje, da fmaau vaakovratae stroje, ki v nekaj arah ztonjo isto, aa kar je potrebovalo prej po sto delavcev več dal, tako, da pridejo delavci valed tek izaajdb ob krak V tem ozira bi ae pač oemelil nekoliko ugovarjati gospoda driavaema poalaaca. Moje mnenje Je namreč nasprotno. Čim bolj napreduje veda, tem boljte stroje dobivamo, več tovarea ee davi, tem več delavcev se potrebuje. Popolnoma neepametaa ia neutemeljena pa je trditer govoraikova, da imajo aadzoratvo v varstvenih odrik po to-varnak v rokak Ijadje, U niti pojma nimajo o dotični stroki To ni res. ravao tako kakor trditev, da ti aad-aornlki naznanijo avoj prihod po Miri dai poprej. Da p* U pehotni mod ai tako dobro podkovan v kričaaakem naaka, kakor amo mialili aam Je dokazal s svojimi primeri iz deset botjih zapovedi. •) Paedea, g. Ijama eaajet: a - Jata pa Imaas — '. iiueav kila Ja Ijeedea ■ natUT Kakor Je red vrivd v avoj govor ia-reke ia dngodbe ia sv. pisma, ravao tako smelo je trdil, de pravi 4. botja ,Ke kradil" No, aaj pa ae čaditi če ao gospod katekizem. Sest tednov v d rta vnem zboru aeddi ter ae baviti a vaakojakimi rečmi, to ai malenkost, poaekao za gtavo, kakor Je Goatla-čarjeva Glede zavarovaaja samega pa Je spodbujal delavce k enotnemu delovanja, aaj ae zdraiijo, naj priatopijo v draitva ter ae poprime jo dobrih čaao-piaov (.Slov. Goep.", .NU dom" i. t d.) Da Je omenil v svojem govora istih Laegerjevik 100 milijoaov za aploiao zavarovanje, se razame samo ob sebL Vrhanec s svojem govora pa Je do-eegd, ko ee je drznil trditi, ie bi oa vedel, da ae ne bode za delavce v dr-iavaem zbora atorlo aičeaar, ali pa da sam ae hi mogel dooeči zakega vzpeka, da Je v tem slučaja pripravljen odlotiti takaj avoj maadat Kričanaki sodjdd so kar zijali v takega poslanca, Id ae a tako vaemo zavzema za delavca a nekdo ia občiaztrz ma je vendar zabrusil r obraz: .Nn verjamemo!" Gospod Goatiačar. ml tadi ua Dijete no predobre, da bi človek vatega kalibra odkttil proatovoljao avoj maadat Tadi ob aocijalae demokrata ae Je drgail govornik. Očital Jim Je. da slepijo preprosto IJaddvo a tem, da se zaita ceaa ti rini. oziroma meta. Kolikor Je meni znano, delujejo deduj! le proti memujem, kajti le ti aam podra-tijo meso, ae pa proti ceni Urine. Govornik je konečno obljabiL da bode skupno t klabom. katerem z prittevati ae ima čaat deloval vedno a vsemi močmi za zboljšanje deUvakega daan, na kar predsednik takvali gororaika za .kraaae* besede la zzkljači zbo-rnraaje, ki Je trujulo du deeetik. Gospoda drtavaa poalaaca ata ae a ate podala a svojimi privrlend k nadvojvodi Ivaaa, kjer ee Je ie pozao v noč preredetovala visoka politika Gospoda Gostiačarja pa evetajeao, naj svoje klobaaarije obdrii za kraajake backe, aaa Štajerce pa pusti v mira Govor jo pokazal dovolj Jaaao, kako ' Je inteligenca tega drtavaega i in odgovornega urednika la-Naie moči". w Raj mi bo, gospod arodaik, dovoljeno uapiaati k aentaakn tek mladik Merikalaik bojevaikov le nekaj kratkik gloz Imenujejo ne kztoliiko-.aarodae". Nočem »rodnosti odrekati tem mladim motem, a odrekam Jo odločao ajlk voditeljem. katerik nam ai iakati med njimi, temreč v vodstvu klerikalec stranke aa Slovenakem, nujni ue potem imenuje .Kmečka zveza", .Slov. IJadaka straaka" aH .Sloga*. Ia človek ae ne more obraniti uurkaatičnemu nasmeha, ako ali«, da ae imenujejo narodne tadi dr. Šašteršič, dr. Koroiec, .Slorenec" in celo ujik kruina mati — .Ljudska puuojilaica" v Ljubljani. Ako ie vonjajo ti mladi Ijadje, da bodo delali oa priadpih take atraake za .narod", ae bodo te vere pač kaula odvadili v iivljenju . . ako nočejo tirati naiega aaroda v pogabu. Neki abitarijent, Žirortaik ae Je boril a svojimi izrajaaji proti moder-niatom. Očital je modernistom po amn-tra predannja pač v prvi vrati mo-aistom, da to oai Urili s svojimi ataki egoizem. Gospodje. . egoizem ie bU ie pred modernisti la pred "aivmrrm en sveta, ia mislim, da ga ni bilo premalo ia da ga aprav pri vaa ae primaaj-kaje. Ce pa le stvar vzamemo, kakor je, Je pač reeaično, da atoji moniat nad katoličanom 2irortaikovega kova: ako ntori monist dobro delo, ga stori iz srčnega aagiba in ae pričakaje aa aje plačila onstran groba kakor katoličani vsek barv. Katolilko brezdomoviaatvo je .ovrgel* ahitarijeat Kobl Teiko Je robče ameti pojem .katolitko-naroden", a ie tet je bo meada dokazati, da je Jezat aam upovedai da moramo ljebiti zvoj narod. Eto, kaj prari Jeaaa po evan-gdja Sv. Mateja XII, 47-80: '.Ia ta ma Je nekdo rekd: Glej troja mati ia tvoji bratje sloje zenaj ia hočejo govoriti a teboj. Oa je pa odgovoril ia dejal oaema. ki ma jetopovedd: Kdo Je moja mati? Kdo ao moji bratje? Ia ategali Je roko nad svoje ačeace ia dejd: Glej, to ao moja mdi ia moji bratje. Zakaj kdor bo spolail soljo mojega očeta, ki je r aebesih, taisti Je moj brat sestra la mati' Ia v evaag. sv. Mateja X, 35: .Zakaj Jat aem priid človeka vzbarit proti svo-Jems očetu in hčer proti svoji materi ia eaaho proti tvoji tašči." .MoJe kraljedvo ai lega sveta" Sv. Jzaez XVIII/S6. d moro vaak mialili, ja hotel Jeaaa a tem dooeči, da bi dvignili ijadje avoje misli ia Idje nad materijo, aad zemljo, nad krvne ved in tadi nad narod, da M ae spojili a očetom, ki Je v nebesih in ki tako postali v ranici prodi. Neki Hrvat, ki očlvidno ne potna na jagodovaadva, na aocijalae demo-kracije je veadar drzno govoril o tek stvareh. Pravil ja, da eo aodjelai demokrat je proti vnuki domovini Mladenič pač ai čttal aičeaar o shodih francoskih aocijaliatov v Nancjjn, kjer ee Je akleailo a 141 proti 41 glaaom braniti a vnemi aieddvi neodvisnost domovine, ne ve, da je dejd aoc. demokrat Steiaer aa shoda v Plznu, da te pričenjajo in nehava j o zahteve čeike aoc. demokracije tam, kjer te pričanju in nekem čeiki človek, (ki ima menda tadi tvojo rodbino, tvojo domovino, tvoje učne in nravatveae potrebe), da alti ee govorim o tozadevni glaaoviti Beblovi izjavi Gospoda, tadi napram političaim aaapretaikom ae ae sme lagati) Da verujejo li kal akademiki na realiziraaje jageelovanske] ideje aa temelja .krščanskega demokratizma" aHaa katoHikega klerikdizma to ae pri njih učenosti temo po tebi nmeja Kako je to njik .delovanje" n Jagoalovaaatvo. je ie aekekrati dokazala .Domovina'. Čitnl tem nedeno, kako ae .81 G." kadaje na Doatojevakega zaradi njegove sodbe o voditeljih ketoličaadva. Naj navedem, kako isti veliki miditelj ia globoko verski človek, edea najrevnejših Ijadi miaolega stoletja, aodi o socijsluem ia hdtaraem delu istik voditeljev katoUčaadva (Navedoae besede govori veliki iakvidtor v tvojem imenu ia v imena dvoritdjev rimske cerkre Jezusu, katerega ao bili aa aje-govo povelje prijeti, ko je priid zopet aa svet ter ga zaprti). Dejal d (Jezaz) neštetokrat: .Hočem vet storiti uro-bodae". — Da, to delo aaa je drago dalo, di končno amo ga al (duhovniki) le dovršili v Tvoje (Kristasovo) ime. Petaajd stoletij smo ee mačili a to svobodo, tedaj pa je to končano in sicer za trdno končano. Ne vera jed, da je aa trdeo končano)? Gledal aa bm tako krotko ter me ne smatral vrednega niti trojega razburjenja? Vedi. da so pa tedaj oai Ijadje bolj kakor kedaj poprej prepričsiai, da so popolnoma svobodni — naj ao aam sami priaedi svojo svobodo ter Jo pokorno k aašim nogam. Pa to amo Ti d Jim obljubil nebeiki krak, pa to zopet ponavljam, ae li more ta Tvoj krak v oček slabega, večno grešnega In večno nehvelelnega člove- -T K«! u*. škega plemena primerjati a vaakdaafc ] krakom?-- Mi amo popnriU Tvoje dele, t amo ma dali u temelj čadete, tajia 1 stveaost in aatoriteia. Mi amo prejdi od skatajarm Rim la meč cesarjev ter proglaaili u Jediae vladarje sveta, m gospodarje cele aem!je, čeprav ai ie Izvedli avojega dda do konca. O, mi Je koačao prepričamo, da te odpove do ponosa, zakaj Ti d Ja povzdignil in Je a tem aaaUI hiti p*. Dokatemo jim. da ao sla redai otroci da Je pa otročja sreča slajša ko raka draga Poetaaejo boječi počno gledati na aaa i* ae zatekati plaino k nam kakor piičeta k koklji De, mi je prisilimo k dda, a v dela prostih arah Jim aredimo Mvljeaje kaker otroiko igro, t otroškimi pesmicami, zbori io plesi. O, mi jim dovolimo todi grešiti, ker ao dabl, oai nu bodo pa otroiko ljubili, ker amo Jim dovolili grešiti. Poročamo Jim, da bode greh odpaHn, ako bode storjen t našim doroljeajem. Dovoljajemo Jim greiiti uto, ker je ljebimo ia Jemljemo kuai za one grehe na ae." To relja o vali aodjalai ia mo-ralai vzgoji ie daadaaee, lak Je vai demokratizem! Nek gororaik ae Je zaganjal v moderno vzgojo. Modernim nasproti kruli načela katoliške vzgoje ter ob tej priliki kale aa Franc ae trdeč, da aazadajejo, dam ni .modernejšega Ijndztva" zakor v nenrarnem Pariza. Ob priliki Garibd-dijeve ztoletaice ao .Sloveaec" ia vri klerikdai listi bruhali ogenj ia iveplo na Italijane Iar eo to pozneje ponavljali ko ao v Italiji aa vstali aemiri proti klerikalcem valed taaaik dogodkov v razaik umoataaakih odgojeve-liščik Pordarjdi ao, da to Italijaal moralno propadli itd. Vae to Je pa od katoiiikik listov silao neprevidno, kajti nepobitna ranica je, da eo romaaaki aarodi: Fraacozi, Italijaal in Spaad popolnoma katoiiiki aarodi da ao pa vklab tema (ali morda bal zato?) daadaaee v moralnem. kattarnem in go-apodarakem obzira daleč aa aakato-liikimi Nemd, Danci NorveUai, Svodi la Aagleii Kako je to, da ao ti proteetaataki heretiki r morali vedi ametaoati in v narodnem gospodarstvu tako neizmerno prekosili te edino pravoverne katoliške romanske narod*? Kako J* to, d* Ita-lijaae niti aaa papet ia njegor dvor v Rima ia cela njegova peavetaa dr-lan, katero Je isad do n. septembra 1870. L ai mogd obvarovati tega mo- daaea zgraiate. Pojasnite nam te n vu ia vale trdit« tako bridko zago-netko! Zdi ae aam, da Ja Doatojevakega aodba o vašem maralaem, aocialeam in vzgojevalnem dda vendar Ia reeaKaa; zgodoviaa la dejanske namere Jo potrjuje. Ni pnv, da ščajete ia dralite Ijadi proti vtem, U aiao vaiega mnenja ia ki ne ssorajo z vami Dragim Ijadem ae gre n resnico in J* p* svojih m oček iičajo ia ae trudijo j« spozaati, vam Je pa bolje v somraku, v miate-rijaznoati. Tak mlatarij je tadi trditev, da Je vale geda: J. Bogom uaarod" ittiaa, dočim Ja likeralao gado: .Bog ia aarod* pa U alepilna fraul — Gospoda, ali v reaaid ae CntHe, kako daleč vu zaaaia vatel glu miaU teičih geeel? goriikem Kraaa Polja ia travaiki ao ie čisto podgani pa tadi vinogradi ailao trpe. ta« iln. Celjanov Spran« je J2\. opat Ogradi • štirimi dehov-"T pevski ibor .Delevsk. podpora, rjtn r Celjn" ja apel pod vod-| Oroeaa pokojni« na doaia ia J edprto rob« ginljiri ialottinki: jtsgrobnieo" in .Nad zvesdsmi". Po-Jojaieo ao tnčssno akranill t grob jlf" Gologroačeve. Siromaki. ka-taa jn pokojna rada podpirala, jo Mda bridko pogreiali, peeebaa pa njen . tafrog ia eala rodbina — Ii naia ielake drnike. Nori draibiai nabiralniki so ie naročeni, ko jik druiba dobi, bo sL občinstvo po časopisja obrestila. Ob enem prosi vodstvo, naj ss ji po nabiralnikih aa-Irane rsote dopoiljejo. — Druiba sr. Cirila in Metodu je otroriln pottno-četorni promet Kdor ieli drnibine čeke, nuj se oglssi. — Prosijo se ras dsrss aloreaaka draitva, nuj prirede tekom septembra ksko uujkno sakaro r prid druibi. — Is St J a rja ob JsM tel. Skoda, ki sta ga skliesls dri. posL gg. dr. Beakorič in Piiek an je udeleiilo včeraj okolo 300 ljudi j; polovica ude- Mcev je bilo odločno oposicijonslus ■ga polovica pa murska, zato je lil skod jako viharen. O. dr. Benkorič ss jn čutil poklicanega knjakati proti leUeka in Jeiorniku, ko bi bilo vender astnejie gnroriti o svojem driuvno-Kskem deloranjn in o avojih narod ssrečsjočih načrtih zs bodočnost Za take in enake lepe beaede niso gospodje sicer nikdar v zadregi. O. Piiek ji govoril o gospodarskih razmerah airao in brez razburjenja. Prem lev al je tskozvani kmetski program .Kmečke ms", o kstcrem morda v resnici ne va da je skozi ia skozi veleposest-sriki ia malim ia srednjim kmetom, kstsre zastopa, ikodljiv. Shodu je pred-aedoval g. Mlakar, ki je tudi aam gomil na podoben nučin o programu .Kmečke zveze". Gospodje vedoma ali nevedoms Sirijo med nsiim kmetakim Ijsdstvom selo ikodljive nuuke, ker mu vedno in vedno povdurjujo, da naj pri-čakaje pomoči od zunaj, z Danaja iz Gradca, iz Bitna, samo ne od tam. od koder jedino zajemamo vso v resnici izdatno pomoč — iz samih sebe. Prav Js zahtevuti nuj se vludu ozira ns naa kmete, naj nas tudi deiele upošteva — pa v resnici pomuguti si moremo le ai ssmi, ako se bolje strokovno izobrazimo in se zdruiimo v stanovske orgssizscije. Kot predsednik se je g. Klsksr vedel zelo pristranski proti saprednjukom, g. dr. Benkovič je pu svoje zvezarje pozivni nuj nssprotnike naravnost preienejo iz dvorane. Ves ts shod je pripravil g. dr. Porslej, ki tf ns ta nsčin glsdi pot v deielni zbor. Tods včeraj st je slsbo postlsl; neotesano jo porinil isndsrja in občinskegs redarja iz dvorane, čei. da je v sobi en in predsednik aam odgovoren za nd; zunaj je pn g. dr. Benkovič trdil, ds ms is sobe pregosnu odgovoren ss nd in mir ns shodu. Tsko sta ts drs klerikalna juriata ie r tem preprostem .rprsisnju" naravnost nasprotnih ns-•rov. Finančni komisar g. dr. Povalej t°de pa imel priliko pred sodiščem dokazati temeljitost svojega zoanja društvenih in policijskih zakonov. — Is Braalovč. Včeraj je bls-•oalovil gosp. ikot dr. Nspotnik nov Vik zvon na Goroljki. Ljudstvu je Hlo ua gori zelo veliko. Ob cesti, po •Meri se je peljal knezoškof nu goro, " stali krasno s trobojnicami okrašeni •lavoloki. — Iz Mozirju. ;io letnica naše •Čitalnice" je izvrstno uspela. Udeleiba j* W1a povoljoa. bilo pa je več tojcev •s jomačinov. izmed katerih amo mnoge »"Pešali Za danes le na kratko po- kvalni levikeg. 10 omenjamo krasno petje .Ilras- pevskega društva", .Vransko '» .Mtaga pevskega .bora". Oovor iar. Janka Leislčarja o Gre-terawrem iivljenju ia njegovih se-"rtaik pesmih je iel vsestransko odobravanje. Savsosti ste ss sdeletUi tndi sL poiarai hrambi iz Bečice in Moairja. *» korist druibe sv. Cirila ta Metoda prirede sloveajegvsiki Slo-nad dae L septembra 1907 r .Nar. domu" v Slov. Gradcu večjo veselico. Nn Sporeda je telo igra, petje, inljiva poita in ples. Natančnejši spored priobčimo prihodnjič. — Mesta sudsMtotjs ja raspt-saao nn itirirasredui r tretjem plsčil-nem razredu stoječi ioU v Zrečsh pri Konjiček Prošnje jo treba vloiiH do 30. septembra 1907 ns krajši iolski svet — Slovsaske pravalke poživlja tadaji .Slov. Gosp.", aaj sa posvetijo al siki pri političnih oblastih, zlasti oni it premoinejiih k«, ker tam slovenskih uradnikov zelo primanjkuje. — b Slov. Bistrice. Stavba .Posojilnice" se pridno nndoljiije. Poročila mariborukih listov, ds je okr. glsvsr-stvo stavbo ustavilo, niso resničtts. — Bivši oskrbnik Attemsorih posestev v Podčetrtku, kuteremu smo zadnjič posvetili nekoliko vrstic, Schober. je kupil posestvo .Feistrithof" zs 900.000 K. — Pri posestniku Irgoličo se je po-jsvils svinjsks kugu. — G. dopisnika .Slav. Gosp.* od Velike Nedelja! V itev. 41 .Slov. Gosp." imenuje nek dopisnik, k staremu bi nujno svetovsl, naj bi si kapil znano Kniggejevo knjigo, du bi se iz nje nssčil dostojnosti, v imenu veiikone-deljskih kmetov (ne vem, če jih je vprsisl za dovoljenje uli ne!) .Domo-vininegs" poročevalca nu ormoškem shodu .nesramnegu letnika". Ouebno mo nepadi, ki noeijo očividno pečut neresnice, ne morejo zadeti; ds ps vidijo tndi moji znsnci in prijatelji r Ormoia in okolici, ksko bretskrbno gazijo različni gospodje resnico, uko se gre zs strankarske koristi .Kmečke zveze" in hnjsksnje nepoučenih kmet-skik Ijsdi. pribijsm sledeče: 1. ni res, ds bi .Domovina" dobesedno trdila, da je g. Ozvatič .nesramno" nsstopil v Ormoin. Ako ocenjs g. dopisnik .Slov. Gosp." nsstop g. ksplsns tsko potem je to tsdi masi prav. 9. Glede tista pijače in groinje z noiem je ie odgovoril .Narodni list" v it 38 — meni ni treba tedaj ničesar dostavljati Gosp. dopisnik je le prehitro obljubljal atotake! O — dostojnosti ps se s g. dopisnikom ne bom krogel; tu imu vsskdo svoje pojme Konststirsm le, da ao nn ahodu mislili o nastopu Velikooedeljčunov vsi razaodni ljudje tako, kakor sem poročal v .Domovini". O postopsnjn nemškega viteškega reda groti g. kaplanu Ozrutičn ia pn o .njegovi cnlici" ni .Domovina" vobče ničesar pisala temni je tossdevao notico priobčil »Nurodni Liat". Osjim se nuravuost temu g. dopisniku, du nu tako drsen način podtika meni in liatu stvari, o katerih sivem jss ničesar pisal, list pa ničesar izpregoronL Ako je tako očividno laganje gg. duhovnikom in njih stanu koristno, se vem; meni se zdi, du s takim postopsnjem prav nič ne utrjujejo — vere v ljudstvu. ts kstero se toliko tkrbijo. Vzgledi vlečejo, gospodje! Kdo ostane potemtakem .nesramni lsisik* — to prepuSčsm razsodnosti bralcev sumih. .Domovlnla" poreievalee. — V Mariboru ae vrti od 1«. do 91. septembra 11, na deielni ssdje- in vinorejski Soli pončni tečaj za uporabo sadja in zelenjave. Število ude-leiencev je določeno na 30 glav. Za pouk ai treba plačati ničeesr. Kdor se teli tečsjs sdeleiiti. nuj se priglsm do 19. septembra 1907 ravnutoljstvn zavoda. — Volitve v pridsbalaske ka ailsije. Daa »J». (r torek) as kodo vrtite volitve volilnih moi ss pridob-ninsko komisijo r tretjem rasreda ia sicer sa celjski sodai okraj na inšpektorata Celje Bingstrasss 19 II. aadstr. od 9—19 dopoldas in od 3—« popoldne Od ssspnik moi v tretjem razreda postavljeni kaadidatje nu: Franc Cer-noviek, pek in gostilsičar v St Jarja ob Jat iel., Ferdinand Gslogranc, zidarski mojster r Gsberjn, Viraat Franc, aoatilaičar v Žalca. Dae 479. se bodo ps vriils volitve volilnih mot v II. razredu tadi za celjaki sodni okraj, na inšpektorata. Od zanpnih moi po-stavljeni kaadidatje an: Alojs Šribsr, gostilničar, Dobrtedsres, Fsgiss Lovro, trgovec, Zgornje Graiovlje. Štefan Gozej, gostllničur, Griie, Voh Franc, čevljar, Žalec, ŠBsterič Franc, čevljar, Žalec, Miha Arlič, trgovec, Soeka. Fran Majcen, mlinar Socka, Badolt Dobovišek, gostilničsr St Jsr ob j. i., Cretnik Joie, stavitelj mlinov Podgorje, Besnik Janez, mlinar Kassze. Bolnik Štefan, krojač Dobrna, Confidenti Fran, gostilničur Ssvodno, Fsssrinc Anton, gostilničur Ostrotno, Miloš Jsrmovič, trgovec Svetelku, Alfons Šket, trgovec Marija Dobje, Dominik Beseniek, gostilničur v Streiici pri Frankolorem, Štefan Jakop, gostilničsr Loka pri Fraakolovem, Martin Stainer, gostilničsr Gotovlje, Fran Malgaj, trgovec Gotovi je, Viako Vebič, trgovec Žalec, Andrej Klinsr, gostilničar Svetina, Bikoiek Miha, lastnik isge Gradišče obč. Skofja vas, Aston Fazan ae, gost, Trnovljs, Podgoršek Joie, gostil sičar Podgrad, Mastnsk Jskob, gostilničsr Lokarje. Jsnes Friei, mliusr Bepno, občiou St Jur okolicu, Frane Kompoliek, gostilničur St Lovrenc pod Protisom, Florijsa Šribsr, korač r Spodnji Hudinji, Franc Grilec, lesni trgovec Guberje, Cajner Janes, gostilničsr Lstkors ves, Alojz Kupec, mlinsr, St Ijovrenc pri Preboldu. ŠuSterič Joie, krčmur Tehurje, Stojsn Msrtin, mizsr Tehsrje, Matej Beher, mlinsr Velika Pirešica, Josip Lipsi, gostilničur Irencs pri Vlinji vssi, dr. Branko Žiiek, zdravnik Vojnik, Umtarič Ivsn, krojsč Vojnik, Kari Zagode, sedlar Vojnik, Samec Franc, gostilničur Loi-nica, Matija Krsnje, meaar Žalec. Voli se ooebno pri inšpektoratu, kukor uvodomu omenjsmo, sli se ps potijo s imeni volilnik mot izpolnjeno glssovnico ns inšpektorat s sledečim nsslovom: C. kr. volilnemu komissrjn zn volitve v pridobninsko komisijo, Celje, Blngstrssse 19, II. nsdstr. Glssovnico mora podpissti volilec sam. Pismo mora biti traakirano (znsmkorsno). Glasovnici ae mora pridjati tudi volilnn legitimacija. Podpisaro glssovnico s legitimacijo vred ae lahko pošlje tadi v pisarno dr. Josips Sernec, odvetniku v Celju, kjer se dujejo tudi vsu pojssnils. Dne 3 /9. se bo vriils nu e. kr. duvkuriji r Šmsrji volitev 1 volilnega mola v pridobninsko komisijo v III. rasreda. Novi kandidut je dr. Joeip Georg, odvetnik v Šmurji. Dne 4./9. pa se bo vršila lavnotam volitev 10 volilnih moi v II. razredu. Naši kandidatje ao: dr. Joaip Raket, zdravnik Šmarje, .Iele Oeki, sedlar Šmarje; Baštevc Anton, krčmar v Belem občina okolica Šmarje, Ignac Krušič, mizar Šmarje. Florjan Soleš, ki čutar pri Sv. Vidu. Jurij Les-jak, krčmar na SUrnici. Voga Franc, krčmur in trgovec Grobelno. Stupicu Anton, trgovec Šmorje. Lindič Franc, aedlar Št Vid, Skale Mihael,- čevljar Mala Prislova, ok. Šmarje. — Izseljevanje ua Praako. Iz sev-niškegu okraja se pritotnje nekdo v .P. S", da ljudje, ki ae izaeljnjejo nu ftuako. dostikrat po sspeljivlh agrr.,ih sajdejo v veliko nesrečo, ker se ne pogode veljavno za plače. Največ pa jim ikodnje to, da po poklica vobčs niso radsrji in jih izrabljajo v rudnikih pri najtetaraajšem dela aa ae-človeik sačis- Z isseljevsajsm srna sa ia dostikrat skvsrjali ia opozarjali Bate meradajae kroge ua ts narodno sevam ost i zato aas Is nesli, ds Je g. dri. poalaaee dr. Beakorič — primemo stresi i, kakor piie v .Posavski Stmli", .da as omeji to Ishkomkeljso izseljevanje ia slasti kssaaje krivca". Praksa saa ači, da g. dr. Benkoviču ai dasti verjeti gleda ajegorik korakov — zato bi v svojem Ib ie bolj v iateress ljud-stva radi zvedeli astaačaejH kaki sa ti ajegovi .koraki* ia ajsgovn zdravilo preti tej socijalni bedi prebivsl-valstvs. Drugače bi zopet morali koa-atatirati, ds je gosp. doktor Is fsrbsl svoje nevedne kmečke volilce. Potrebno Je javso razpravljati o tem vpraianje, ker ne izaeljevaaje vedoo bolj tiri ne ssmo po sBvniiksm, temveč tndi t kozjanskem okraja ia vobče po nsm Slovenskem. — OdUkdrasje. Uredniitro .Pa-rotaiaar*-Ju Je v Trliču nu Gorenjskem bilo ja ta svoj list na L odbora; kri-likifkj v?stavj bospodifskčho krotka mlstniho muiskiho odbora N. J. S v Hronon (I. strokovno razstava kncev gospodarskega ! roika mestaegk moi-kega odbora N. J. S v Hroaova) od 1 do i avgusta 1907 odlikovano a issto diplomo — zenidčlskč rud j kr. Ceskiko. — (Poljedel-skegs sveta kraljestva Češkega). To odlikovssje Je tem bolj častno, ker no Cehi v enakih strokovnih listih veliko bolj nspredni nego mi Slovenci, ki imamo ssmo u list ksteri se bsvi izključno ssmo s smno rejo perotnine in malih domačih iivalL Vkljsb temu pa, da ao Cehi v tem veliko bolj ras-vsieBi, priboril si je list .Perotuiuur" vsled svoje vsestranske, z lepimi podobami opremljene vsebine, med češkimi enakovrstnimi listi enakoprarno stališče, vsled česar moramo tudi mi »Pe-rotoinarja" le ponovno nujtopleje priporočati nem kmetovalcem ia gospodarjem, posebBo pa tndi goapodom učiteljem in duhovnikom na deieli v mnogobrojno naročilo, da tako todi mi kuj priposMiremo k ohranitvi tega za naie kmetovalce tako velevalnegu lista. Cena lists (K. 9 SO zs celo leto) vkljsb njegovi botrsti in resnično poučni strokovni vsebini, ni velike in si ga tedaj lahko omisli tadi najrevnejši kmetovalec. List izhaja aedaj v drugem letniku (5 številka). Prvi letnik je še v nekuj izvodih v zalogi, ter stane nevozen K 9 50, vezan K 3 50 proste poštnioe. — Sluiho vrtnuriee za otroški vrtee aa Jsaenleuk razpisuje .Drutbn tv. Cirilu iu Metodu" v Ljubljani zu nastop prihodnje šolsko leto. Prošnje opremljene s dokssili o starosti, pre-kitih Stadijsh ia izpitih aaj se viole do koaca t m pri vodstvu .Druibe av. Cirila in Metoda" v Ljubljuui. — Klektričaa centrala na SočL Železniško ministerstvo kani kakor piše .N. Fr, Pr." in kekor smo mi ie pred meseci poročali napravil elekt. centralo v občini Trnovo ter izkoristiti strmec Soče med Bovcem in Kobaridom. Centrala bi razpolagala z rainimom IS tisoč konjskih sil normalno pa S3 tisoč konjskih sil ter bi rabila elektriko kot gonilno moč nu driavui teleznici. Alt-cijsku druiba elektrarne ..Tsonzo" (Soča) s sedeiem v Trstu, ki ima te svoio 'elektrarno pri Trliču (Monlal* cone) je isdelala načrt za novo električno centralo, za katero bi vporabila strmec Soče med brpenco in Koburidom. Pridobljeno električno moč bi porabila Akcijska dratba sa iuduatrijalae svrhe ia aa ruzuvetljavo t tolminskem okraji. Za oba Mirta ao eapovedans aradaa poizvedovaaja aa 4. eept t L Zastop-aik železniškega ministerstva bode zahteval aaj ae da njih načrta prednost, ker je po njegovi trditvi večjega go-spodsrskega pomenu, kakor načrt privatne drnibe. Naj ie vlada sprejme ta ali oni načrt, la nas Slovence je gonilna moč Soče izgubljeni Pred leti. ko je dr. Tnma na to opozoril, bi jo bili ie dobili ra raimerno majhen denar čisto v svoje roke — daoe« je to za aas ie — preteklost! — Nov dokaz, kako malo praktičnega rodo-Ijabja poznamo ie Slovenci. Vee nai gospodarski razam in smisel ee povzpne ie do viiine keke — rajfajznovke. ali kakega dragega aparata za poeojeaje denarja na hipoteke — više pa naia finančna ienijalnozt ne sega! — Na eorlikena se je nstanoviln zadnji četrtek »Slovenska krščansko-socijalna zveza" a ienzkim odsekom. V zvezi ee bodo zdrnievala klerikalna .izobraževalna' ia bralna draitva. mladeniike drnibe in kar je ie takih agitatoričnih drnib za dohovniiko nadvlado v deieli. Svetovne vesti. — Kaze nn Daaaja ze ie vedno ftiržjo. Znenih je 8 novih zlnčajev. Največ bolnikov je v 10. okr. Obč. zvet izda obiirne varnostne odredbe. — T Novem Jorkn so se stepli ob priliki neken sboda na vrtn velike gostilne gostje in streiaji. 10.000 gostov je stalo nasproti 500 strelajev. Policija jik je komaj pomirila. — Švicarski ielezalčarjl groze a tihim odporom, ako ne izpolnijo rev nateljztvz ieleznic njihovih zzhtev. — Kolera razsaja po kiujskik in japoaskik obratnih mestih. — Truplo pnpetn Leona XIII. prenesejo še ta mesec ponoči v La teran To pn zaradi tega, ker se je bati pro-tiklerikalaih demonstracij. — Spomenik Klegerjn odkrijejo Čehi v Horici na Čeikem z veliko stavn ostjo, ki bo trajala 7. in a septembra. — Beakl pisat. Ij Korolenko ae mudi v Lipiku na Brvaikem. Hrvataki pisatelji ga mislijo povabiti v Zagreb. — 7 odrešenje rujaveua premogu. Laatniki premogovnikov Čeikem ao skleaili podraiiti rnjavi premog za 6 vinnrjev za 100 kg. Nove ceae ztopijo takoj v veljavo, laatniki premogovnikov pravijo, dn ao ao morali delavcev zvišati mezde. — Pemaajkaaje vagonov je nn raznih avstr. ieleznicah Uko veliko, da ae je beti, da ae ne bode mogel izvoz ječmena tako aaglo zvriiti, kakor bi bilo potrebno in du bode vzled tegz muiaikuk kupec nn Nemškem odatopil ie aklenjene kupčije, ker ne dobi blaga ob določenem čaau. Zveza avatr. interesentov za kupčijo in ekspert letakih pridelkov ae je obrnila nu ie-lezniško miniateretvo z nujno prošnjo, nuj o pravem času preskrbi zadostno število vagonov in obvaruje tako avstrijske poljedelce preteče jim ikode. — Prejet goljef. Avstrijska policija je prijela in izročila ogrskim sodnijam bivšega ogrskega domobranskega častnika Zoltsna Topitsa de Tn-ropolje. Izvršil je namreč velike goljufije po vsej Evropi; slednjič je odpeljal nekemu monakovakemu slikarju ženo in živel z njo na Tirolskem. Tu pu gu je zasačila roka pravice. — loč nemških soe. demokratov. Bebel je nevede! ns mednarodnem shodu soc. demokratov v Stuttgartn. da je bilo oddano pri zadnjih driavno-zborakih volitvah na Nemškem 3,600.000 glasov za soc. demokrate. Od vsoh nemikih volilcev je 800.000 organiziran ib soc. demokratov, kateri so v enem mesecn zložili 166 tisoč mark (199 tisoč kron) za volilni fond. — Nesreče v rudnikih. V Za-brzegu nu Slezkem je bilo 7 rudarjev ranjenih v rudniku Hedvike Wunsche, dvn ztn umrla. Nesreča se je zgodila vsled eksplozije jamski!, plinov. Iz istega vzroka je ponesrečilo 20. t v Kini v nekem rudniku 110 rudurjev. — Velik požar. V Tustunoarieah V Galiciji je eksplodiral nek parni kotel v rafineriji za petrolej, vsled česar je nasul velik poiar, ki je vničil kotlarne in mnogo drugih poslopij zavoda. — Kuga v Sun Fruuelakn. V pvmorski bolnišnici v San Frančišku v Severni Ameriki so se pojavili trije slučaji kuge, ki so vsi trije končali a smrtjo bolnikov. Bolniinico ao Ukoj temeljito desinficirali ter nničili vse podgane, katere bi lahko bolezen tudi dragum zanesle. — Trgovina a deklicami. V se-gedinski okolici na Ogrskem so prišli obširni trgovini z deklicami na sled. Mnoge obitelji so prodajale svoje hčere v Ameriko posestnikom zloglasnih hiš. — V papeževi vnjekl v Vatikaan vledn nezadovoljstvo. Plemenitaško gardo Im-" popi ž tako prenstrojiti da ae bode v njej moralo služiti — zastonj. Tudi papetevi orožniki niso zadovoljni s plačo. Stvar je baje prišla Uko daleč, da se je bati — itrajka. Društvene vesti. — Kmetijsko bralno druitvo v Bogozalel pri Ptnja priredi L sep- tembra L L pri g. Franc Bračiču, gostilničarja v Novi vaai, veselico z gledališko igro, bitjem loacev. ialjivim ribarenjem. lučanjem konfetov, godbo, inljivo pošto, turško kavarno, pleaom na prostem itd. Začetek veselice točno ob 3. nri popoldne. Vstopnina zz ude 80 vin., za neude 30 vin. Preplučiln se v Vorist društva hvaležno sprejemajo. .'eeelice se vrši samo ob lepem vremenu, v slučaju slabega vremena sa preloži ista na 8. septembra. K obilni udeležbi vabi odbor. Snovi i mprivi 3001 pijtt« J« 2t. I« Mlet pred Vajiteeve lalopi v Kolodvorakl £1 akraSaea. kdae va kaj a tam kalna aal Oa« 1 lalofi moke tar dobi iaS I «5t| ukradeoa, kdae i Hita tiall m i nagrado aka ae rtoriler aaaael. Vojaščine prost, v mešani stroki dob* | itveiban j tpipl! so sprejme pri tvrdki litiji Kuiii i Št. Jurjtt ob j. i. urejena kovačnica ki leži na jako ugodnem kraju, nn križišča več cest, se tla takoj poil ugodnimi pogoji v najem skuSenemu kovaču ki je ob enem »ovač podkovalec konj. Graščinsko delo zagotovljeno. Ponudbe je poslati na: MkrbnlitVO Ijnbljantko »kofovtkih graščin v Gornjeaigradu. «1 i OKNm99«99996 prodajalka resnobne dobo, nemškega in slovenskega jezika zmožen, izveden v knjigovodstvu in dopisovanju se sprejme kot prva moč ali obrtni upravitelj ali upraviteljica m trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo prosilci ali prosilke z daljšimi spričevali. Vstop konca septembra 1.1. Plačilo po osebni pogodbi. Istotam sc sprejme I ufitMO iz dobre hiše v računstvu in pisanju zmožen. Več pore „J||Im Štljortko" št. 300 nn upravnistro tega lisu. 447 3-1 Poslano. J Vsled raznih v zadnjem fasu došllh ml vprašaj unojam st n(H)razumno z vodstvom drutbe »v. Clrllm ln Metoda v Ljubljani opozarjati slavno narodno občinstvo ln zlasti čestlle gg. trgovce, da ima vsled sklenjene pogodbe edino lo mdano podpisana tvrdka zalogo vžigalic draaibe w. Cirila ia Motada v LjmMjami. Komur Je torej na tem, d« podpira to naSo velevatno Šolsko družbo, kupuje nuj edino le vtigaliee s sledečim napisom na trobojni podlagi: viigalloe drutbe av. Cirila in Metoda. Zaloga pri Iv. Per-danu v Ljubljani. M al poloti dar domu na altart Te vtigalioe ao v prid drutbe av. Cirila in Metoda v Ljubljani". Tu znamka Je oblastveno reglstrovana pri trgovski !■ obrt..i zbornici v Ljubljani ter je vsako ponarejanje Iste po kazenskem zakonu strogo prepovedano. Cena. katera je Izborni kakovosti primerna, vidrtl vsako konkurenco. V LJUBLJANI, 20. avgusta 1907. ( _ , Z odličnim spoštovanjem IU. klCrGflll.