&dini slovenski dnevnik v „ Zjedinjenih državah. .*haja vsak dan Izvzemfi nedelj in praznikov.

*Jist slovens telil delavcev v Ameriki.
The only Slovenic daA-'/*
in the United States Sssued every day tf Sundays and Hofida^
TELEFON PISARNNE: 4687 CORTLANDT.	Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Yoi£, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 167. — ŠTEV. 167.	NEW YORK, MONDAY, JULY 19, 1909. — PONEDELJEK, 19. MAL. SRPANA 1909.	VOLUME XVLL — LETNIK XVIL
Prelivanje krvi pri štrajku v Pittsburgh
OEZ 50 RANJENCEV NA OBEH STRANEH. NASKOK 8TRAJKARJEV NA VOJAŠKE BARAKE.
Vojaki ao streljali a ostrimi naboji. Kavalerij a proti delavcem.
STRAJK V LYNDORA
Pittabnrg, 18. julija. Danes so se aopet začele sovražnosti med štraj-knjoČinii delavci od Pressed Steel Gsr Co. in vojaki. Po noži so štraj-karji cek> naskočili barake v kterih so bili nastanjeni vojaki. Šele, ko so ti zaželi ostro streljati, so se umikati. Da bi ivporneže raztresli, je naskočila s karabinerji oborožena kava-lorija delavce, ki so jo sprejeli s to-lo kamenja in opeke. Marsikak jezdec je padel raz konja, zadet od kaomna in morali so se vrniti. Toda Itrajkarji se niso dolgo veselili tega vspsba. Vojaki so ponovili naskok a sedaj niso streljali v zrak, kakor prvič, ampak v množico upornikov. Ti ao zbežali in pustili kakih 30 ranjencev na mestu. Kavalerija je zapodila delavce pol milje daleč za tovarno Pressed Steel Car Co. pri Mc-Kess Rock nazaj.
Pri različni^ spoprijemih je bilo na obeh straneh ranjenih okolu 50 oseb. 3
Šerif Cumbert je pustil prepeljati 22 ti pora obdolženih mož v državno ječo. Pri skoraj vseh so aašli kamenje v posesti. Tudi veliko pijanih je bilo med uporniki. Strajharjem se je namreč posrečilo, da so ponoči vtihotapili 90 sodov pive in mnogo whiskey a v ležišče.
Strajkarji so se danes posvetovali na Indian Mount. Štiri komiteji, od kterih vsak zastopa svojo narodnost, ao bili izvoljeni in vsak komite je naznanil pritožbe od njih zastopanih delavcev. Ko se je to zsrodilo so se vsi komiteji med seboj posvetovali. Sklenilo se je, stopiti z uradniki Pressed Steel Car Co. v pogovor, toda na vsak način se ostane pri zahtevi zboljšanja plače.
Tudi delavci pri Standar Steel Car Co. v Lyndora so pričeli štrajkati in zahtevajo povišanje plače. Družba pravi, da štrajka od 3000 delavcev samo 260. Kljub temu je vlada za-povedala, da morajo biti vse gostilne v Lyndora zaprte.
Deset izletnikov
Utonilo z ladijo.
ŠALUPA SE JE POTOPILA Z 22 IZLETNIKI IN DESET LJU-DIJ JE NAŠLO SMRT V VALOVOH.
Nepričakovan nasproten veter se je uprl s tako močjo v šalupo, da jo je prevrgeL
ŽRTVE VROČINE.
Na povratku iz South Beach, S. I. na Coney Island, N. Y. se je potopila včeraj ladija "Roxana" od Atlantic Highlands med Coney Island
Point ia Hoffman Island. Na krovu je bilo 22 ljudi in žal. da se jih je od teh rešilo le 12. Drugih deset, med temi žene in dve mali dekliei, so našli smrt v valovih.
Utopljeni so: Selina Sameason, New York; Ella Olsen, Flatbush, L. I.; Olga in Selma Knudson, sestri stari 14 in 11 let iz Brooklyna, N. Y.; John Christensen, Brooklyn, N. Y.; Abraham Hunson, Brooklyn; Abraham Jamison, Brooklyn; Alice Englenson, Peter Spielson, John Tompsoo iz Brooklyna.
Neka družba od v Brooklynu, N.
Y. živečih Švedov in njih v Man-hattanu živečih prijateljev si je izposodila šalupo. ktere kapitan je bil
Sameason iz Atlantic Highlands. Odpeljali so se iz Ulmer Beach in c*i 1 j te vožnje je bil South Beach. Pr-del potovanja je kar najlepše potekel. Križali so pri primernem vetru Bay in potem izstopili v najboljši volji v South Beach, kjer so jedli in pili, kar so seboj prinesli. Le ne-
Tajinstven zločin.
Uropan otrok.
WEM3NOS JE DAL SVOJEGA O-TROKA NEKI ŽENSKI V VARSTVO, KI PA JE POTEM IZGINILA
Policija išče neznano zločinko. Oblečena je bila popolnoma črno.
IZGINILA BREZ SLEDU.
ČUDEŽ.
Za las je manjkalo, da ni zletelo Hudson County sodiiče v srak.
Da ni zletelo Hudson County sod-nijsko poslopje v Jersey City, N. J., v soboto v zrak, je skoraj čudež. Štiri in pol kosov di nami ta in velika steklenica nitroglicerina je bilo v nekem starem kovčeku v prostoru sa pisarno državnega pravnika Garvena. Tam je neki detektiv pospravljal in kovček metal sem in tja, kakor da bi bilo v njem le staro, umazano perilo in ne najmočnejše razstreljivo. Detektivu se je baje nekaj pripetilo, ko je zvedel, kako neprevidno je ravnsl s ko v čekom.
Oenarje v staro domovino
9 lfcSS............ 60 kron,
»s 20-66........... 100 kron,
m 41.lt ............ 800 kron,
® la^TS	600
sa IBMI ............ 1000
aa 1020.00 ............ 6000 kron.
IViKnlni Je všteta pri teh svotah. Dona se nakazane svote popolnoma isplsčajo bres vinarja odbitka.
Naše denarna pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dash.
Denarje nam poslati je najprilič-ssjs do $25.00 v potoriai v pripon* aH teglaliliSM pismu, večje Butal
OO., Točk, N. T. V.
pitan naznanil, da je čas za nazaj.
Med tem je pihal močan severno zapadni veter po precej razburkani vodi. A šalupa se je dobro držala, dokler jo ni konečno prijel vetrovni vrtinec od strani, da se je šalupa ta koj nagnila. Med potniki je nastala velika panika in predno je mosrel dati kapitan potrebna povelja, se je "Roxana" prevrnila in pooTeznila
Na, sicer tako obljudenem morju, je bila samo jedna ladija v bližini. To je bil prevozni parnik Lamont, ki je prišel na pomoč. Posrečilo se je, da je rešil enajst oseb, med temi tudi kapitana. Ponesrečence eo prepeljali na Smith Infirmary na Sta-ten Islan. Dvanajstega rešenega so našli kasneje in ga prepeljali v Ulmer Park.
Rešeni so bili seveda jako izmučeni in iz bolnišnice so morali domov šele po zadobljeni zdravniški pomoči. Samo štirje so ostali v bolnici.
Kapitan Sameason je povedal, da je bilo vreme začetkoma jako lepo. ftele ko so se vračali, se je nakrat sprevrglo in veter je prijel šalupo s tako močjo, da jo je prevrgel, še predno je bila kaka popmoč mogoča. Kdor se je držal Iadije, se je rešil.
Razun te, se je pripetilo v mestu New York in okolici Se mnogo drugih nesreč.
16 let stari William Jaeger, ktere-ga stariši stanujejo na štev. 132 7 nI. Manhattan, N. Y., je utonil včeraj popoludne pri kopanju.
Margareta Rother, 17 let stara iz štev. 195 Monitor St. v Brooklynu, N. Y. se je ravno šalila s svojim oče-tom, ko se je nakrat zgrudila mrtva na tla. Zdravnik je izjavil, da je umrla vsled srčne kapi.
Razun teh je vtonilo pri kopanju včeraj še mnogo osob in več jih je bilo žrtev vročine.
Policijsko možtvo ižče neko popolnoma črno oblečeno žensko, ki je včeraj zvečer izginila z devet mesecev starim otrokom Elisabeth We-mings. Roparico otroka opisujejo vsi kot jako elegantno damo. Otroka je dobila v neki gostilni, kjer ga ji je dal Wemings za par minut.
Wemings je napravil včeraj s svojo ženo in otrokom izlet. Vstavil se je na povratku v neki gostilni na 3. Ave. in 55 ul. v New Yorku. V zadnji sobici, kamor je šel ¥ svojci je bila tudi neka dama v približnji starosti 35 let. Gospa "Wemings se je nakrat odločila, obiskati svojo mater, ki stanuje v bližini in oddala o-troka možu. Takoj, ko je odšla, je počel otrok jokati in kričati.
"Ubogo dete,'* je zaklicala tujka, ki je sedela pri neki drugi mizi, z naglasom sožalja. "Otrok se joče po materi. Pustite mi ga. vi pa idite po mater."
Wemings se je zahvalil prijazni dami za prijaznost, ji zahvaljuje se izročil otroka in je odšel iskati svojo ženo. Ko se je vrnil, je videl, da je prijazna dama med tem časom izgi-.nila z otrokom. Vse iskanje v sose-
Pod razvalinami. Štirideset ranjencev.
STARA VERANDA V OLARE-MONT PARKU V NEW TORKU JE PADLA Z VEČ STO LJUDMI V KLET.
Štirideset osob ranjenih, med temi 6 težko; šli so vsled dežja pod streho.
REŠILNA DELA.
soprog je izdal morilca,
radi šli zopet na ladijo^-ko je ka- -ščini je bilo--zaman. Ker ni bilo ne-
benega sledu po svojem malem ljubljencu, se je obrnil obupani oče na policijo, ki sedaj marljivo preiskuje tajinstveni slučaj.
Pri koUsiji usmrten.
Na kriipotju pri Winfleldu na Long Islandu, N. Y., je zadel v soboto neki avtomobil v vlak Long Island železnice, ki je vozil s hitrostjo 40 milj v uri. Od štirih, ki so se peljali v avtomobilu, je bil 361etni Edward Hurley iz Glen Cove na mestu mrtev; 351etni Allen Perry ia Sea Cliffa je zadobil jako teike zunanje in notranje poikodbs. Tudi draga dva sta dobila poikodbe, a na nevarna.
Avtomobil as je popolnoma razbil. Nesreča se ja pripetila vsled goats prihajajočega
MILIJONARKA TATICA.
Aretovali so jo v New Yorku.
Maud Crawford, soproga milijonarja in posestnika rovov Roberta A. Crawforda iz Des Moines, Iowa, je bila v soboto v neki trgovini na 34. ulici in Broadway v New Yorku aretovana. Neka detektivinja jo je opazovala, kako je elegantno oblečena dama hodila od jedne prodajalne mize do druge in povsodi vzela majhne predmete ter jih skrila v obleki. Kakor pravi policija, so našli pri njej štiri žepne robce, možko ovratnico, steklenico dišeče vode in drugo. Vse skupaj je cenjeno na $2.42. Celo prav navadne razglednice je ukradla milijonarka.
Crawford je htotel odpotovati s s svojo soprogo v Evropo. Medtem, ko je šel kupovati vozne listke, je 51a njegova žena "na obisk". Pri svojem povratku v Herald Square hotel, kjer se je ustavil, je zvedel, kaj se je prigodilo. Hotelir mu je dal svojega hišnega detektiva za spremstvo k policijski stražnici in policijskem sodišču. V Jefferson Market sodišču je povedal Crawford, de boleha njegova žena vsled vročine. Tudi ima srčno napako, vsled česar ji je zapovedal zdravnik, naj gre na potovanje.
Policijski sodnik Cornell je zatrjeval Crawfordu svoje simpatije in mu je svetoval, naj stopi v zvezo z lastniki dotične trgovine, kjer se je izvršila tatvina, da vzamejo tožbo nazaj. Gospo Crawford so nato, ko se je postavil detektiv hotela za poroka, izpustili.
Crawford oporeka, da bi trpela njegova žena na kleptomaniji Stara je
okolu 45 let.	f
Crawfordovo so pripeljali zvečer pred sodiSče in sodnik Corrigan, ki je dobil od Sylvester Byrnesa, glavnega managerja okradene trgovine, potrdilo, da vzame nazaj1 obtožbo, jo je izpustil prosto.
Okolu Štirideset osob jc bilo ranjenih, pet od teh težko in dva bosta najbrže umrla, ko se je včeraj popoludne podrla stara in preperela veranda v Claremont parku Bronx Borough v New Yorku pod težo okolu 250 ljudij. Nesreča se je pripetila okolu 5. ure, o kterem času je park jako obiskan. Med koncertom je pričelo deževati in okolu 100 osob, največ ženske in otroci, so se drenjali na verandi, dokler ta ni bila tako prenapolnjena, da se je podrla in da so na njej stoječi padli 15 čevljev globoko v klet.
Policaj Sullivan iz Tiemont Ave. postaje, ki je bil zraven, je poklical pomoč in tekom par minut ste bile dve ambulanci Lebanon bolnice in rezerve štirih policijskih postaj na mestu nesreče. Z velikimi težavami so spravili Festve v klet ter reševali ponesrečence.
Medtem je policija naredila kor-don okolu poslopja, ker vse je hitelo k mestu nezgode, ker so se ljudje bali, da je mogoče kak sorodnik med prnesrečenci. Več so jih morali s silo nazaj odganjati Težko ranjene so prepeljali v Lebanon bolnico.
Rešilnih del se je udeleževalo več zdravnikov in tudi nekaj privatnih osob. Bilo je jako oteženo vsled tolike množice ljudij na primeroma majhnem prostoru. Vendar se je pa trudapolnemu in požrtvovalnemu delovanju zdravnikov in drugih posrečilo spraviti vse ranjenr-p na varno.
POBEGNIL JE IZ JETNIŠNIOE V BIRMINGHAM A SE JE KONEČNO VJEL V NASTAVLJENO PAST.
Pri policiji je priznal, da ja dolgo iskani morilec in da je razpisana nagrada na njegovo vjetje.
LJUBEZEN DO PROSTOSTL
KAKOR NASI TRAMPI.
Na osi železniškega voza se peljal iz Bukarešta v Pariz.
Na precej čuden in nevaren način je potoval 201etni Rumunee Gregori Aitzulescu iz Bukarešta v Pariz. Rumunee si je že več let predstavljal Pariz kot raj na zemlji in njegova želja, priti tja, je bila vedno večja. Ker pa ni po^gdoval toliko denarja, da bi plačal vožnjo, je zlezel lepega dne skrivoma pod voz oiijentalskega ekspresnega vlaka in potoval v tej r.erodni legi v Pariz. Oseminštiride-set ur se je tako vozil brez jedi in pijače. ,V Parizu so potegnili "slepega potnika" na pol mrtvega izpod voza. Kakor s postopačem niso mogli z njim ravnati, ker ga je neki v bližini kolodvora stanujoči rumunski čevljarski mojster takoj vzel v službo. Sodnija ga je kaznovala vsled prestopka proti železniško-policijskim predpisom na 25 frankov globe.
SLOVENCI or flLOVIMI, NAROČAJTE m VI "OLAB NASO-DA", NAJVEČJI DI
MISIJONARKA ELSIE SIGEL JE BILA ZASTRUPLJENA
Mlada Japonka to zatrjuje.
Reading, Pa., 18. julija. Prav čedna, 22 let stara gospa japonskega po-kolenja Florence Linden Nagata, ki je v tuk. domu za žene in dekliee brez stanovanja, je podala danes izjavo, da je Leon Ling zastrupil Si-geljevo, in da je videla mrtvo truplo v kovčeku. Po upovedbi Nagata je pila Elsie strup v vrču.
Nagata je bila na visoikam morju rojena na neki ladiji od japonska matere, ki je bila s svojim japonskim soprogom na potu v New York. Ona sama pravi, da je bila dobra prijateljica Elsie SigaL "Zgroaim se, če. pomislim, kako sam vidsla u-bogo deklico v ko?Ma Trnka bela je bila". Pritoftaje se, da ao Kitajci v Naw Torka s «jo Jak
Na ovadbo nekega ljubosumnega soproga je bil v New Yorku aretovan "Willis Branton Hunter. Izjavil je detektivom, da je Hunter justični begun in da je ubežal iz jetnišnice v Birminghamu, kjer bi naj odsedel 10 let ječe, ker je ustrelil nekega moža. Ljubosumni soprog si je mislil, da se svojega tekmeca na ta način najlažje odkrila in je naznanil policiji, kje se begun nahaja. Hunter je dobil po svojem pobegu iz ječe na daljnem jugu službo na ladiji Standard Oil Co., in ko je v petek zvečer prišel pr. tedensko plačo, so stopili pred njega detektivi in ga aretovali. — Skraja je tajil, da bi bil on iskani morilec, a konečno se je le udal. Povedal je tudi, da je razpisana za njega nagrada od $200 za njegovo vjetje. Hunter pravi, da ga je mož, kte-rega je usmrtil, hotel ustreliti, on ga je pa v tem prehitel, vsled česar je bil kaznovan na 10 let ječe. Ključ&r v jetnišnici mu je pa zaupal in ker je hodil lahko okolu, se ga je lotila želja po zlati prostosti, da je uskočil. I >obil je potem službo na ladiji in obiskal je vsa pristanišča v deželi, dokler ga niso sedaj v Brooklyn Bo rough v New Yorku zasačili in to ne posredno vsled neke omožene ženske.
Hunterja so obdržali na policij skem sodišču na Adams St. v Brook lyn Borough toliko časa, da pridejo izročilne listine. Sicer je izjavil, da gre kar sam nazaj, a tukajšnja policija mu vsejedno nič kaj ne vrjame,
v Perziji. Odstavljen šah.
NJEGOV SIN IZKLICAN ZA ŠAHA. PREJŠNJEGA ŠAHA BODO IZGNALI IZ DEŽELE.
Možtvo pod poveljstvom generala Liakov ostane v službi pri novem šahu.
POPOLEN MIR.
KAKOR V SREDNJEM VEKU.
Cestni roparji oropali na rusko-nem-ški meji 60 potnikov.
Berolin, 18. julija. Neka roparska Mpa je zasedla deželno cesto med Augustovo in Lipsk v bližini rusko-nemške meje. Tolovaji so ustavili kakih 50 do 60 potnikov ter jih izro-pali.
Največ žrtev je bilo konjskih ku-povalcev, ki so se namenili^pa semenj Lipsk. Pritožili so se pri zunanji vladi, kar pa seveda ne bode veliko pomagalo. Dva izmfed njih sta bila oropana za svoto po $1500, neki drugi za $2500. Vsega skupaj so naro-pali lopovi na en dan $25,000.
Predrzna tolpa je že dalj časa strah vse okolice. Ni davno tega, kar so vlomili v mitnico ter jo popolnoma izropali. Ljndi, ktere so napadli, so prepeljali v to mitnico, jih olajfiali za svoje premoženje ter jih nato zaprli pod streho. Nekega trgovca iz Avgustove so ustrelili, ker se jim je postavil v bran.
Lov na tatov«.
Lov na dva tatova je spravil včeraj zjutraj vso soseSčino severne 4. ulice Brooklyn Borough v New Yorku na noge. Tatova sta se ntihotapila v neko tovarno, kjer sta pa bila za-sačena. Hotela sta zbežati in tekla po ulicah, aa njima pa šest policajev. Ker so ti pri zasledovanju streljali iz revolverjev, so se prebivalci zbudili in kmalo je sledila velika množica mož policajem. * Konečno so tatove prijeli in aretovali. Jeden izmed njih Dom. Castella, 20 let star, i/ št. 84 Havemeyer St., Brooklyn, je bil že večkrat kaznovan. Dragi jetnik pravi, da se piše Ed. Walsh, 18 let star, stanujoč na št. 218 sev. 6. uL, Brooklyn. Policijski sodnik Higginbotham je pndržal oba bres pripustitve varščine.
▼ spanja padal 1m okaa
▼ spanja Je padel t mH od šmm
aUetni Antonio DccriUe h ftOa 8M Arthur Am
Teheran, 17. julija. Zbor nacijo-naleev je proklamiral včeraj v prisotnosti velikanske množice ljudij, ki se je nabrala na trgu pred parlamentom, najstarejšega sina dosedanjega šaha, sultana Ahmed Mirza, za šaha Perzije. Ker je novi šah še mladoleten, je bil zaf vladarja izvoljen Azad ul Mulk, glavar Kajar-rodbine. Prejšnjega šaha so odstavili, ker je bežal iz svoje palače v rusko poslaništvo v Zerzende. -Nacijo-nalisti so smatrali njegov pobeg kot ostavko, ter takoj sklicali njegovega sina za novega šaha. Prejšnjega šaha je spremljala njegova soproga, jeden njegovih sinov, in nekaj zvestih ostalih pristašev. V poslaništvu ga čuva oddelek kozakov.
Sipahdar, jeden najdelavnejših uporaežev, je izvoljen za vojnega ministra ter imenovan governerjem Teherana. Nacijonalisti in perzijski kozaki, ki so pod poveljstvom generala Liakova. so se domenili, da obdrži možtvo orožje in da ostane v na-nalje v službi pod poveljstvom generala Liakova. Generala je sprejel novi zapovednik jako prijazno in mu naročil, naj skrbi za red in mir, ter da naj pusti odpreti mestna vrata in barikade odstraniti. Liakov ima za svoje smotre i zbora o možtvo, izurjene kozake. kterim so razmere v Teheranu jako dobro znane.
Kaj se bode z odstavljenim šahom naredilo, še ni vklenjeno. Skoraj gotovo pa je, da ga bodo poslali v pro-irnanstvo ter pod rusko zaščito izgnali iz dežele. Padec Mohamed A-lije je konečno vspeh nacijonalistov v »boju za konstitucijsko vladanje.
Mohamed Ali je prevzel'dne 9. januarja 1907 po smrti svojega očeta vladanje in je bil prvi šah, kterega vladanje je bilo kon*titucijoneIno. Junija meseca leta 1908 se je spri s parlamentom, ker se je parlament branil, izročiti gotove osebe sodišču. Perzijski kozaki, kterim je poveljeval general I.iakov, so naskočili zbornico, a so zmagali šele, ko je bilo več sto ljudij usmrtenih. Parla-1 ment je bil potem razpuščen, kar je zopet imelo posledice, da se je velik del dežele začel puntati. Upornikom so se takrat pridružili Baktiari, ki so jako bojevit narod v Perziji. Šah je opetovano obljuboval, da bode dal deželi zopet ustavo, a dane besede ni držal.
Pričakuje se, da se bode rusko vojaštvo, ki je sedaj v Kazvinn, zopet vrnilo v domačijo, ker jih v Teheranu več ne rabijo.
Odstavljeni šah je jako kruto vladal. Sam je vedno rekel, da je nekaj usmrtitev najboljše sridstvo, da «e ohrani mir. Ko je prišel leta 1906 v Teheran, da bi prevzel vladanje za časa odsotnosti njegovega očeta, ki se je mudil v Evropi, "se ni npala nobena miS, pogledati iz luknje". In res se ni kršil mir in potniki so lahko brez skrbi potovali po deželi. Nikdar niso bile cene kruha in mesa tak<^ nizke, kakor pod njegovim vladanjem. Če so vjeli kakega peka, da je kaj predrago računal, so nm krat-komalo odrezali ušesa. Res je, da so se tudi takrat dogajali ropi toda ljudje zatrjujejo, da se ni preje nikdar tako varoval javen mir in red. To pa je bilo omogočeno vsled njegovega brezobzirnega vladanja.
Teheran, 18. julija. Razburjenost, ki je vladala zadnje čase, se je še popolnoma polila. Novi šah se ja peljal danes zjutraj pod pokrovitelj-tvom ruskega in angleškega vojaštva v rusko poslaništvo, kjer si je poiskal odstavljeni šah pribežališče.
V palači je bila majhna slavnost ia pri tej priliki so ea p^H'W nošah* čhtm nacijonaksece od-
Razne novosti
iz inozemstva.
DON CARLOS, ŠPANSKI PRH-TENDENT 2A PRESTOL U-MRL V STAROSTI OD 61 LET.
Sestanek nemškega cesarja z kim carjem Nikolajem v severnem vodovju.
KAZNI V TURČIJI.
Rim, 18. julija. V starosti 61 let je nmrl danes v Vanese v Lombardi-ji don Carlos Maria de los Dolores vojvoda madridski in pretendent za španskr prestol. Luč sveta je zagledal 30. marca leta 384« kot infanta Juan Oarlosa in prim-ezinje Beatrice. Dne 30 marca 1WJ8 je prišel v posest do pravic do španskega prestola in na-topil kot pretendent. Naslednje leto je povzročil upor v baskiških provincah, ktere je pa vlada kmalu vdušila. Proti izvolitvi vojvode Amadeus iz Aoste za španskega kralja je izdal 8. decembra 1870 protestno pismo, za kterega se pa nikdo ni briyal. Prestopil je 2. maja 1872 mejo, da bi se pridružil tolpam generala Rada. Toda že dva dni kasneje je bil Oroquito pobit in se je moral vrniti v Francijo.
Po odstopitvi kralja Amadeusa se je pokazal don Carlos zopet na španskih tleh, kjer je zopet začel delati nemire in retiti upor. A tako zaželjene španske kraljevske krone ni dosegel, dasiravno se je za njo potegoval do zadnjega.
Kiel, Nemčija, 18. julija. Cesarsks yachta "Hohenzollern" z nemškim cesai^em na krovu, je odplnla danes zjutraj, spremljana od križarke "Hamburg" in depešne Iadije "Sleipner" v severna vodovja. Kdaj se cesar vrne, ni znano, pač pa bode prišel avgusta meseca gotovo zopet v Kiel, kjer se bode sestal z ruskim carjem Nikolajem, ki bode takrat tam na svojem povratku od obiskov v Angleškej in Franciji.
Carigrad, 18. julija. Ravnokar razglašeno poročilo vojnega sodišča ki je preiskavalo krvoprelitje Armencev v Adani jasno kaže nezmoč-.^nost in ravnodušnost valijev in drugih vlad. Poročilo se konča z nas-ljedniuri besedami:
"Petnajst o$eb je bilo že obešenih, 800 jih je obsojenih na rmrt, 1500 v dosmrtno ječo in 8000 je dobilo manjše kazni. Kakor hitro bodo kazni potrjene, se bode zadeva takej na mestu rešila." A to po noči 1 o ima tudi pripombo, naj bi se izdala za obsojence splošna amnestija v zveri z nacijonalno ravnost jo.
Peking, 18. jnlija. Pred kratkem novo imenovani amerikanski poslanik za Kitajsko, Chas. R. Crane is Chicage je sedaj pri kitajski vladi persona grata. Amerikansko poslaništvo je včeraj naznanilo kitajskemu uradu za zunanje zadeve imenovanje Crane-ja poslanikom. Izjava se je prijazno sprejela in veliko eo-dišče je naznanilo, da smatra Crane-ja dobrodošlim
Tepeni policaji.
Policaja Collins in O'Connor sta bila včeraj poklicana na Runton St. Brooklyn Borough v New Torku, kjer s*; je nekaj Dalmatineev pretepalo. Ko sta policaja hotela storiti red in izvršiti ajretmcije, so jih ometavaH s kamenjem; kjub temu svojih jetnikov niata hotela izpustiti in • pomočjo drugih! Štirih policistov se pripeljali kalilee mira na policijsko strašaiao.
Paniki od Anatro-Americana proga
ALBOB
odpluje 21. julija,
LAURA odpluje 28. jnlija
U'Hew Torka r Trat in Reke. 8 dospejo Slovene! In »•Jhltreje ▼ svoj rojstni
Umi
Vožnja stane is NewYorka da:
de UsWra IS*,,
......."»i



OT9PHP


PPffH
"GLAS NARODA"
(Slov«nlc Dally.)
Owned and published by the <3lov«nto Publlflhlng Co.
(•a corporation.) FRANK SAKSER, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and •ddreseee of above officers: 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
i celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00
C>1 leta.........1.50
to za mesto New York . . . 4.00
E>1 leta za mesto New York . .	2.00
vropo za vse leto . . . .	4.50
1 " " pol leta.....2.50
" " četrt leta ....	1.75
"©LAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemal nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People") toned every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Advertisements on agreement«
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne «Btisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po —> Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov
Beimo, da se nam tudi prejšnje valldče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-
"QLAS NARODA"
M Cortland t St.,	New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.
dla tudi sistem dela po skupinjah. Pri tem se delavcem sploh ni povedalo, koliko zaslužijo. Po preteku vsakih dveh tednov je družba vsaki skupi-nji dala nekoliko denarja, kterega so potem razdelili med delavce dotične skupinje. Po tem sistemu so dobivali izučeni delavci za dva tedna često-krat le plačo v zneskih po $13.75. Iz toga si pa lahko predstavljamo, koliko je potem prišlo na one delavee, kteri so opravljali le dninarska dela in ki niso izučni. Toda to še ni bilo vse, kajti podjetniki so varali delavce tudi glede delavnega časa. Ure v tovarnah so vedno tako priredili, da so morali delavci vsaki teden po nekoliko ur več delati, kakor bi morali po dogovoru, kteri določa itak izredno dolgo delo.
Toda siromaki bodo kljub svojemu uporu v svojem sedanjem boju podlegli, kajti na nje se bode streljalo, dokler se ne bodo podvrgli, ker tam je tudi vsa politika v rokatl njihovih izkoriščevalvalcev.
DOPISI.
V McKees Rocks.
Duhovi iz žalostne homesteadske dobe se zopet oglašajo. Skupilo se je zopet nekoliko delavcev, kteri so se pričeli braniti krivicam, ktere se jim gode. In ravno tako, kakor pred poldrugim desetletjem, ko so Carnegie je vi delavci s puškami v rokah pregnali svoje nasprotnike in ko je moralo tudi nekoliko Slovencev umreti, ravno tako so tudi za sedaj delavci ▼ krvavem pretepu, ki se je vršil v minolom tednu, ostali gospodarji položaja. Tudi nekdanji boj homestead-skih delavcev proti neki ladiji na reki se je sedaj ponoviL Parnik, s kterim so hoteli .skabe prepeljati v tovarne, kterih delavei šerajkajo, je bi! prisiljen bežati pred krogljami itrajkarjev.
Tako se namreč javlja iz Pennsyl-vanije. Vendar moramo pa pri tem pomisliti, da prihajajo vse vesti o nemirih in izgredih v McKees Rocks iz tabora nasprotnikov Strajkarjev, oziroma od policije in časnikarjev, ki so v službi tamošnjega podjetništva. Vsa stvar bode pa brezdvomno za-dobila takoj drugo lice, ako pridejo končno tudi Štrajkarji do besede, da- i siravno je za sedaj še zelo dvomljivo, | bodo li sploh prišli do besede. Tamoš-nji delavci niso organizovani in so poleg tega tudi po ogromni večini inozetnei. ki ne umejo deželnega jezika in ki so brez prijateljev, kteri bi se zavzeli za njihovo pravično stvar. In tako nikakor ni izključeno, da resnica o dogodkih t McKees Rocks splob nikdar ne bode prišla na dan.
* • *
Da so siromašni in do kosti izkoriščani delavci tamošnjih tovarn za izdelovanje jeklenih vagonov popolnoma opravičeni, ako so pričeli s št raj kom. je pa v ostalem tudi prav lahko posneti celo iz onega časopisja, ktero je v službi njihovih delodajalcev. In ko bodo prišla natančneja poročila na dan. se bode tudi izkazalo, da so bili delavci \sled izzivanja policije in deputy-serifov prisiljeni poskrbeti za samoobrambo, to tem bolj, ker so imeli opraviti tudi z oboroženimi skabmL Vsa ta izzivanja so naravno bila prirejena namenoma in sicer v svrho, da pošlje vlada na lice mesta znano milico, ktera naj potem po njej lastnem načinu "posreduje". Prav lahko že danes trdimo, da so ši:rajkarji oni, ktere se je napadlo iu da so bili prisiljeni braniti se, tako, da so končno pričeli streljati in metati kamenja. Tudi veliko število ranjencev nam dokazuje, da so nasilja in njih vzroki iskati pri skabih in čuvajih javnega reda, ne pa pri štrajkarjih.
Vsakdo, kteremu so delavske razmere le nekoliko poznane, ve, kako težavno je pridobiti neorganizovano maso tisočerih in tisočerih delavcev za to, da prične štrajkati In kako grozno se je moralo delavce v McKees Rocks izkoriščati, predno se je 4000 delavcev, ki niso organizova-dvignilo kakor j eden mož, in iz-: '' Sedaj je dovolj, mi prene-z delom!"
krizi leta 1907 so tamošnje to-zaprli in pred petimi mesci se pričelo z delen, toda sa zni-Pri tem ae je delavcem », da bode znižanje plafo le
da bi družba končno prejšnjo plate, je itak znižano pU-
mmmm
Cleveland. Ohio.
Kakor se vidi, elevelandski Pavliha je že nad menoj obupal in pravi, da me pustil na miru. Toda, ker še vedno životari ravno tako, kakor je-tična "Amerika", zato ga ne bom zapustil. Za njega je res najbolje, da me na miru pusti, ker ne bojim se ga ne na cesti, ne na papirju. Pav-liLa hoče še vedno nekaj bloditi o nekih kosah. Ako si reve okoli "A-merike" nič drugega ne izmislijo, ka-koi o kosah, naj pustijo in naj gredo raje beračit, vem, da bi jim tudi naš ta hud gospod neodrekli kos kruha, akoravno ga te reve nikdar ne zaslužijo. Niso vredne, da bi jih pes povohal, kaj še le, da bi ljudje brali njih čencarije.
V jedni izmed zadnjih številk hoče "Amerika" nekaj modrovati o cleve-landskih otrocih, češ, da so vsi pokvarjeni in nič vredni. Jaz pa rečem Pavlihu in njegovi kutarski svoja ti, da ima vsak elevelandski paglavec več pameti v peti, kakor vsa ban-da Pavlihova v glavi. Toliko zla in škode še noben elevelandski paglavec t; doprinesel, kakor je Pavliha kljub svoji polovični postavi doprinesel naši elevelandski naselbini.
Glede kos pa moram jaz le toliko reči, da so bile tiste ko.se plačane s poštenim denarjem. To naj si zapom-ui Pavliha in njegova svojat, da tiste kose niso bile plačane ne s farnim denarjem, ne s ponarejenim in tudi r.e z utajenim ali ukradenim denarjem. Pavlihu in njegovi gangi zadnja ura bije in kmalu bo prišel čas, ko uiti noben pes več ne bo maral oblajati Pavliho, Toneka Blaznega in sudruge iz zaničevanja, zaradi zla, ki so ga doprinesli naši slovenski naselbini s svojimi strupenimi jeziki.
Zgage okoli "Amerike" tudi javkajo nadalje o mladem naraščaju, kakor da psuje ljudi po cestah. Ni čuda, ker kar so te zgage sejale, to bodo žele. Kdo je vzrok, da se prepir zasejal in da so se ljudje psovali z backi in kozli f "Nova Domovina" in pa "Amerika" ter zgage, ki so iu še urejujejo to elevelandsko gar-jevo fliko. Kdo je učil deco psovati svojega duhovnika in zveste mu lju-li. kakor ravno najhujši podrepniki "ta sladkega"! Zakaj ni ta po-osobljena svetost in "sladkost" bolje svoje podrepnike naučila, ako je bila tako priljubljena in imela tako moč pri njih t Katoliški duhoven je pač dolžan ljudi bolje podučiti, ako je kaj vreden! Te naše zgage se zgledujejo nad elevelandsko deco, ko so same stokrat slabše in vzrok vsej podivjanosti.
Glede kranjskih mehov in pa mačje muzike se pa z "Ameriko" popolnoma strinjam. Da je teai.i iako, ni pa kriv nikdo drugi, kakor zgage, ki se sedaj opirajo na "Ameriko", poprej so se pa na "Novo Domovino". Divje petje in razsajanje po cele noči pač ne more biti v čast slovenskemu narodu in še manj pa katoliški stvari. Zgodilo se je pa, da se je "Amerika" hvalila, kako da se vsak počuti kakor na Kranjskem, ko se sliši mačja godba na meh in pa kričanje po cele noči. Ako se pa stari odra-ščeni ljudje tako obnašajo in psuje-jc, kako se more pričakovati od otrok, da bi bili boljši! Žalibog, da ni možatosti pri naši "Ameriki" in njenih zgagah. Možatosti pri njih pač ne moremo več pričakovati, kakor pri pasjem repn, ki vedno miga.
Poročati moram tudi, da so naši ponosni sokoli in sokoliee imeli piknik predzadnjo nedeljo. Lepo jih je bilo videti in želeti bi bilo, da bi slovenski Sokol dosegel tudi namen, kterega ima pred seboj. To se pravi, da bi v resnici vsak ud bil ponos in čast slovenski naselbini tudi s svojim obnašanjem v navadnem življenja. — Piknik se je prav dobro obnesel in tudi našega dobtarja s svojo boljšo polovico se nt manjkalo zraven. Pripeljal se je tja s svojim rudečim av-
tomobilom. Na 105. cesti sem zagle-
dal tisti rudeči kolovrat stati in izpod njega sta molela dva čevlja. Ko stopim bližje, vidim dohtar Pilovca, ki je nekaj kljuval in popravljal. To sc je zgodilo parkrat, tako, da je nazadnje vendarle prikolovratil do piknika s svojo mašino. Jaz sem si pa mislil: če znaš ti svojo mašino tako popravljat in jo * tako malo poznaš kakor zlomljene noge, potem jo ne bodeš več dolg;- motovilil p'« St. C:airu.
Tisto nedeljo, ko so se sokoli pripravljali na piknik, videl sem tudi, da se je pripeljal gor po Monkey streetu Lahov koš, iz kterega je gledala polna luna. Bila je videti res polna ponosa na svoje grajščine in na to, da je nekdaj igrala veliko ulo-go pri "ta sladkega" fari, ktero je pomagala tudi razrušiti, ker so jo prerade bolele noge. No sedaj ne robi nog, ampak se vozi v košu.
Koliko možatosti in značajnosti je tiebiti pri našiij zgagah, vidimo tudi iz tega, kako pišejo o svojem nekdanjem zavezniku in prijatelju, prej-šrjem uredniku "Nove Domovine". Pri lopovih res človek ne more pričakovati zvestobe. Vsak čas lahko je-den drugega pobijejo in okradejo ali pa ob . delo pripravijo. Tisti urednik "N. Dom." je bil pač največji prijatelj "ta sladkega", Pavlihe in ostalih zgag, saj je vendar za nje delo* al. Sedaj ga pa tako obrekujejo po Pavlihu v "Ameriki". Pavliha j«, veliko več dolžan ljudstvu in je več krivice doprinesel naselbini. To-t.u njemu nimamo kaj zarubiti, razun ako bi njegove ščetine pod nosom in pa par koščic, ki se mu skrivajo pod obleko.
Neki Miha se je zadnjič izgovarjal, da ne piše vseh dopisov iz Cleve-landa. Vsakdo bi moral vedeti, da je v Clevelandu še več neustrašenih Mi-hatov, ki se ne bojijo povedati resnice v oči našim zgagam.
V prihodnjem dopisu bodem povedal še nekaj iz zgodovine našega faj-ta. tudi o blaznem Tončku in o tistem dohtarju, ki ima elevelandske Slovence v svojem pergitču; povedal bodem tudi o Zeljnati glavi in njegovem patentu in pa o prijatelju si-lot. — Vas pozdravlja
Miha Pavlihov strah.
Cleveland, Ohio.
Dragi gospod urednik:—
Prosim Vas, sprejmite te moje vrstice v Vaš cen j. list, s kterim bi rad tukajšnje Slovence, oziroma društvo Lunder-Adamič opozoril, da se bliža obletnica zgodovinskih ljubljanskih dogodkov.
Marsikteri še zdihuje po nedolžnem v ječi in še marsikteri občuti /le posledice vojaške zagrizenosti. Dobro bi bilo, ko bi ob priliki te obletnice napravili kaj malega, da bi častno praznovali spomin padlih) žrtev.
Kakor se je že aekaj slišalo, da hoče društvo Lunder-Adamič prirediti ob tej priliki znano igro "Krvava noč v Ljubljani", ki je docela preurejena in jej dodano še jedno dejanje. Znano je tudi, da od zadnjih dveh predstav ni bilo mogoče radi novih kulis in drugih velikih izdatkov nič poslati za žrtve v Ljubljano. Sedaj, ko so vse priprave tu, bi ne bilo toliko dela in prebitek bi lahko bil, da bi se v prvotni namen v Ljubljano lahko sedaj kaj poslalo. Gledati bi se moralo seveda, da bi se ne izdalo za tisk do $40 kakor zadnjič in pa kakega plačila $25 kakemu di-ietantu.
Kakor se pa sedaj čuje, se stavijo celi zadevi težave s tem, da se člani sami strašijo obilega dela, ki jih čaka, ako se stvari lotijo. Tega se jim p« vendar ni strašiti. Priprave so vse od zadnjič pripravljene, toraj bi nc bilo toliko dela. Če pa kak igralec manjka, upam, da bi se na poziv društva v kakem slov. časopisu gotovo odzvalo par požrtvovalnih rojakov, ki imajo zmožnosti in veselje do odra.
Zato pa kliemo članom društva Lunder-Adamič, naj se lotijo z vso energijo dela, da proslavimo spomin naših žrtev in zopet spravijo na oder igro, ki je prvotno vzbudila toliko zanimanje med elevelandskimi Slovenci. Saj društvo Lunder-Adamič naj uprizarja domoljubne igre, ki jih druga društva ne morejo prirediti, onim pa naj pusti vesele igre, burke itd., da ne bode na nobeni strani neljube konkurence.
Če sem prav poučen, se uprizori igra ravno na nedeljo, ko se zberejo delegati v Cleveland«! od S. N. P. J. To bi bilo kakor nalašč, kajti vsakdo bi odnesel trajen spomin v svojem srcu iz Clevelanda od igre "Krvava noč v Ljubljani". Na delo, rojaki!
Oktabolto, Mbm.
Cenjeni gospod urednik:—
Že dalj časa sem opazoval v Glasu Naroda, če bode kedo kaj sporočal is tfkajinje slovenske naselbine. Ker pa vidim, da je vse tiho, feUm jtz
sporočiti, da bodo Slovenci, v Ameriki
videli, kako se imamo tukaj.
Delavske razmere so silno slabe, delo se ne more dobiti in oni, kteri pa ima delo, zasluži tako malo, da komaj plačuje hrano. Pri vsem tem si&bem življenju je pa tudi še dokaj aruzega, kar ni ravno razveseljivo.
Tukaj v Chishohnu in okolici je bilo več gospodarjev, ki imajo svoje l.dse, toženih, da so prodajali pivo in vsled tega so bili ostro kaznovani. Razširila se je govorica, da sem jaz podpisani naznanil te gospodarje. Da bi pa jaz to res storil, tukaj na tem mestu odločno zanikavam. Oni, ki so natrosili to vest, naj premislijo, kaj govorijo, ker vendar vsakdo ve, da nisem proti delavskemu stanu. Kdo je pa pred dvemi leti tožil f... Zakaj hočete škodovati onemu in ga sovražite, ki se je že večkrat skazal v potrebi f I
Poročam tudi, da se je moj brat Štefan Zgonc poročil z neko Italijanko Marijo Pinoti dne 22. junija v svoji dvorani. Poročil jih je javni notar gospod Ivan Povše iz Hibbinga. Navzoč je bil tudi znani profesor J. Zima iz Clevelanda...
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom Amerike in jih vljudno vabim, da pridejo k meni, če pridejo slučajno v Chisholm. Postrežbo bode imel kakor doma, ker imam dobro urejeno gostilno, točim sveže pivo in druge pijače.
S pozdravom Karoi Zgonc.
Pred 100 leti.
(Nadaljevanje.) XI.
Ilirija je bila zavojevana država, v kteri so imeli novi gospodarji mnogo sovražnikov. Ti so bili v vedni zvezi z Avstrijo, dobivali od tamkaj denar in navodila ter nepiestano huj-skali prebivalstvo na Francoze. Tudi se je po deželi potikalo na stotine roparjev, največ bivših avstrijskih vojakov, kterim so se pogostoma pridruževali podjetni razbojniki s Hrvatskega. V takih razmerahi je bila policija največjega pomena za vlado. V začetku francoske okupacije je bi-1. policija v rokah vojaških zapoved-nikov in sploh vsa kazenska justica. Pozneje je maršal Marmont to reorganiziral. Z dekretom z dne 15. aprila 1811 je bila policija organizirana samostojno, a ostala je neposredno podrejena generalnemu guvernerju. Vojaški poveljniki in intendantje so seveda imeli še velik vpliv na njo, a vendar so bili samo pomožni organi policije. Vodstvo policijt, je imel v rokah poseben komisar — Toussaint s - je pisal — ki je imel svoj sedež v Ljubljani in dodano mu je bilo pet žandarmerijrikih eskadronskih poveljnikov, ki so imeli svoje sedeže v Beljaku, v Trstu, v Karlovcu, v Zadru in v Dubrovniku. V vsaki občini, brojeci nad 5000 prebivalcev, je bil p ustavljen poseben policijski uradnik, v drugih občinah pa so te funkcije poverili kakemu občinskemu svetovalcu.
Za izvrševalne organe je imela policijska uprava po mestih posebne redarje in na deželi orožnike, kterim so se v slučaju potrebe dodeljevali vojaki.
V delokrog policije pa ni spadalo samo vzdrževanje javnega miru in javne varnosti, nego tudi razne druge agende. Policija je oskrbovala kaznilnice, skrbela za ubožce ter imela v rokah sanitetne, tržne in gasilske zadeve. Ne more se reči, da bi bila kaj posebnega storila. Zavzela se je pač z veliko vnemo za cepljenje koz in organizacijo gasilstva, a vse na stroške občin. Tržno policijo je prav strogo izvrševala. Kronika poroča, da je aprila meseca 1810 vladala v Ljubljani taka draginja, da je veljal funt mesa en goldinar, za tiste čase ogromno mnogo — in da mnogo ljubljanskih rodo\in si še za Veliko noč ni moglo privoščiti mesa. F-ancozi so naredili kratek proces. Zaprli so dva mesarja, Martina Gre-goranea in Janeza Urbasa, ki sta diktirala cene mesu, ter razpustili mesarsko zadrugo in razveljavili vse njene privilegije ter določili ceno mesu na 12 starih krajcarjev za funt. Dovolil se je prost uvoz ogrske živine in ogrskega žita, vsled česar je draginja hitro ponehala. Posledica obrtne svobode je bila, da se je — po več stoletjih — naselil v Ljubljani prvi Žid. Pisal se jt za Heine-manna in bil doma iz Alzacije. Poleg njega se je naselilo tudi več drugih trgovcev, posebno iz Italije. Seveda so bili domači trgovci te konkurence malo veseli, saj so imeli poprej monopol, ki so ga v največji meri izkoriščali.
Tndi tiskovne zadeve je oskrbovala policija. Časopisi so se morali predlagati cenzuri. V Trstu izhajajoči listi so inorafi pošiljati prve odtise v Ljubljano v cenzuro. Posebno pozornost je politijfc posvečevala nemškim listom in knjigam, ker so ti skoro vsi hhjskali aoper Francoze. 19.
TVR.RICHTER'Q
^"painA
EXPELLER" 1
Kaj ti koristijo močne milice, če trpiš na rermatixmu.
PAIN-BXPELLER
dobro vdrgnjen, ti takoj olajSa bolečine in odstrani njih vzroke. Po 25c. in 50c. v vsen lekarnah.
P. Ad. Rlchter & Co., 215 Pearl St.,
Slovensko
Ct
novembra 1810 je policija koneČno ukazala, da pošta sploh! več ne sme dostavljati drugih listov, kakor tiste, ki so izšli v Iliriji ali na Francoskem.
Vzlic kritičnim razmeram je francoska policija postopala prav tolerantno. Znala je biti trda in je na primer hitro pač zatrla razbojništvo, a drugače ni šikanirala ljudi, niti takih, o kterih je vedela, da so nasprotniki Francozov.
To je najbrže zapisati na račun Marmontu, ki je hotel sebi in francoski upravi pridobiti simpatije prebivalstva in je dobro vedel, da se s Sika nami in persekucijami ničesar ne opravi.
Za promet in za prometna sredstva so Francozi znamenito skrbeli. Ustvarili so dobro upravo in naredili kras-niL cest in mostov. Znano je, da je enkrat po francoski okupaciji obiskal francoski cesar Fran Dalmaeij >. dil se je raznim napravam in zlasti krasnim cestam. A kadar je vprašal: Kdo je to naredil t Vselej je dobil odgovor: Francozi. Končno je zavzdihnil: Škoda, da Francozi niso še par let tu ostali.
Za slovenske dežele je francoska uprava še veliko več storila, kakor za Dalmacijo. V treh letih so Francozi več storili, kakor Avstrija v sto letih.
Ker je s francosko okupacijo prišlo mnogo vojaštva v ilirska mesta, so se našli špekulativni Italijani in so napravili tajne igralnice, kjer se je igralo rouletto. V oficirskem kopališču na Starem trgu je neki oficir v eni noči izgubil več tisoč frankov. To je dalo povod, da je francoska u-piava zatrla te banke. Tajno so se nektere le ohranile. Iz policijskega raporta z dne 31. julija 1813 je razvidno, da je neki Pirottini z enim tovarišem prišel tedaj v Ljubljano, v nadi, da bo italijanski podkralj Ev-gen Beauliarnais tu imel svoje taborišče in mu dovolil igralno banko, a pazljivost vlade in policije je znala onemogočiti ta namen.
Pred prihodom Francozov in po smrti Vodnikovih ''Novic" je imela Ljubljana samo en časopis. To je bila "Laibacher Zeitung", ki je bila seveda čisto brezbarvena in ni imela nobenih posebnih poročil. Francoska uprava je že 1. 1810 začela misliti na poseben vladni list. Generalni guverner maršal Marmont, ki je sprožil to misel, je tudi odredil, da bo novi list dobival od njega vsa poročila, kar j ili je on sam po posebnih štafetah) dobival vsak teden iz Pariza. Meseca septembra je izšel poziv na na-ročbo tega lista. Poziv je bil spisan v francoskem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. List se je imenoval "Telegraphe officiel des provinces Illyriennes" in je izšla prva številka 3. oktobra 1810. Z novim letom 1811 se je list združil z "Lai-bacher Zeitung". Izhajal je po dvakrat na teden v francoskem, slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. Glavni urednik mn je bil inten-dančni uradnik Beaumes. List je prinašal uradne razglase cesarske vlade v Parizu in ilirske vlade, sodna naznanila in razne druge stvari. Tiskal se je v cesarski tiskarni v Ljubljani in ravnateljem je bil neki Italijan Sardi.
Z duhovščino se Francozi niso razumeli in duhovniki so bili njih najhujši nasprotniki, navzlic temu, da j^ bilo oficijelno dosti dobro razmerje med škofijo in med vlado.
Duhovniki tistega časa so bili v verskem oziru prav tolerantni. Jože-finizem je bil prevzel precej vse dn-hovske kroge. Tudi so bili čisto drtx-| ga če vzgojeni, kakor današnji duhovniki. Takratni semeniščniki se niso učili samo bogoslovja, marveč so se učili tudi plesati, jahati in boriti. Seveda, ko se je francoska vlada dotaknila njih materijelnih interesov, so takoj posegli po\>rosyu, s kterim še dandanes dosezajo največje uspehe, po verski • gonji.
O francoski revoluciji in njenih namenih niso imeli duhovniki nobe-ni&( pravih pojmov. ZlaniČevali in sovražili so bresverske revolncijonar-ce in pozneje tndi Napoleona, a njih sovraštvo je prilnpelo do vrha, ko je francoska vlada tudi v Iliriji začela v cerkvenih stvareh delati rad.
(Dalje prihofejift.)
podp. društvo
o
svete Bate
Za 2jediqjene države Severne Amerika-Sedež: Forest City, Pa. inkorporlrano doe 31. januarja 1902 v državi PeeesySw*^
mmOMKIKl :
Predsednik : ALOJZIJ ZAVER L, P. O. Box 374, Forest (Sty, Pa. Podpredsednik: MARTIN" OBERŽAN, Box 51, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, O. Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI :
MARTON GERCMAN, predsednik, Weir, Kana. KAROL 7,Al,AR, L nadzornik, P. o. Box 547, Forest City, FRANK KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddock arena«, dock, Pa.
mANšK SUNK, HL nadzornik, 50 Mill Street, Luzerne Pa.
POROTNI IN PR3ZIVNI ODBOR:
PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, _
JOSIP FETERNEL, L porotnik, P. O. Box 96, Willoek, Pa. IVAN TORNIC, IL porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. ©. R* |M
Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
KAJ DELAJO NAŠI NARODNI NASPROTNIKI?
Požrtvovalnost nemških občin.
Lep zgled slovenskim občinskim na-čelništvom je dal nedavno občinski odbor v Lendorfu na Koroškem, ki so je zavezal v treh letib pokloniti Schulvereinu 120 kron. Slovenska županstva bi morala poskrbeti na podoben način za našo družbo sv. Cirila in Metoda 1
V Slovencih
se oznanuje že dve leti nekaka križarska vojna zoper družbo sv. Cirila iu Metoda, češ, da je nevarna sveti veri, kako pa je v Nemcih s Schul-vereinom, ki nima v svojih pravilih katoliškonarodne vzgoje otrok in v svojih zavodih nikjer nobene šolske sestre! V Gozdu pri Ljubnem na Gornjem Štajerskem se je ustanovila nova podružnica nemškega Schul-vereina in v njen odbor sta bila izvoljena katoliški župnik in prote-stantovski pastor. Prvi izmed njiju ne bo dobil nobenega ukora za to in katoliška vera ne bo v nobeni nevarnosti. Seveda pri nas mora biti raz-por, sicer bi ne mogla obstati avstrijska država.
O kočevski šparkasi
poroča 4' Tagespostda je imela v minolem letu okroglih 44,000 kron čistega dobička. Pozabila pa je povedati, da je bil to lep korak — nazaj. To nam jasno kaže namen Kočevske Posojilnice. Slovenci v Kočevje! Slovenska mladina od Kočevja !
AVSTRO - OGRSKI GENERALNI
KONZULAT V NEW YORKU išče sledeče avstrijske državljane, kterim ima nekaj važnega sporočiti:
Ivan Ogrinec iz Grosupljega na Slovenskem.
Mica Klašnja iz Koreniee.
Stanislav Hajkowski iz Dubano-wiee.
Imenovani naj se oglasijo osobno ali pismeno pri imenovanem konzulatu v New Yorkn pod naslovom:
Austro-Hungarian Consulate, 123 E. 17th St., New York, N. Y.
SLUŽBO IŠČE.
Slovenka želi dobiti službo v kuhinji. Pišite na:
Ivanka Zevnlk,
1237 Main St.,	La Salte, HL
Kje se nahaja moj prijatelj MTHA LEBANT Pred dvema letoma sva prišla skupaj iz starega kraja v Waukegan, Dl., potem je on odM nekam v Omaho, Neb., in kasneje nisem nič več slišal o njem. Prosim, če kdo izmed rojakov ve sa njegov naslov, naj mi ga noKTimni. ali pa naj se sam javi. — John Rejc, 910 Market St., Waukegan, Dl.	(19-21—7)
Kje je moj brat FRAN ŠABECt Doma je iz RadeČevega brda, pošta Prem na Notranjskem. Pred letom in pol bival je tukaj v Pittsburgu in potem odšel ne vem kam. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen, ali naj se pa sam javi; imam se nekaj prav važnega z njim pogovoriti. — Anthony Šabec, 5333 Dresden Alley, Pittsburg, Pa.
(16-20—7)
ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPBAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO.
SVARILO.
Tukaj objavim sliko moje a begi« žene
DELO DOBE
delavci pri gradnji tunela. Plača po 22 centov na uro; dobra stanovanja. Zglasite se pri: Stewart, Kerbaugh, Shanley Co., Hightails, Ulster Co., N. Y. (10-21—7)
OGLAS.
Nikolajn Šenica in Frančiški Pikal
naznanjam, da ona družba, pri kteri j«, bil vaš pokojni brat Ivan Šenica, že izplačuje. Eden ček je že pri meni. Prosim, da se eden v kratkem oglasi pri:
John Žefran,
52 W. 25th St.,	Chicago, HL
POZOR!
Kdor ieK dobro služkinjo sa saloon aH Lš&no delo, naj se zaupno obrne na:
Fannie Vrtačnik, 427 Ferry St., Kan— City, (15-10—7)
Marije Colarich, roj. Vidriek, doma iz Dražje vasi na Dolenjskem, v ta namen, da se je bodo rojaki lsg-lje varovali. Če kdo to žensko spozna, prosim ga, da mi naznani njen naslov, ne zato, da bi jo hotel nasaj imeti, temveč zato, da bi se ji mogel izogniti.
Objednem izjavim, da nisem v nobenem oziru odgovoren za to žensko in tndi ne plačnik, če bi ista napravila kakšne dolgove.
Martin Colarich. 1075 E. 61st St., Cleveland, Ohio.
(13-19—7)
Za&etkom meaeea maja Je «ik potovanje eUe mmm
JOH* ŠKOSMA dtatt^K,
tffovee is
Prijatelje po nttih	t
Mavak in	****** tnfrt
pwtffciasvo v	fes*
t**!*«** « CHaa Vareta" ga tH&Mm
m

Jugdov
Katol. Mota.
dne 24. januarja 1901 ▼ državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA
URADNIKI:
Predsednik t FRANK MEDOfi, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, ni. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 57, Brad dock, Pa. CRavni tajnik : JURIJ L. BHOZlC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERZlSNTK, L. Box 383, Bocks Spring, Wyoming.
Mac&jnik : IVAN GOVŽE, P. 0. Box 106, Ely, Minn. NADMBNai 4
ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, ©or. 10. ave. & Globe Street, South Lorain, 0.
IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, P. 0. Box 641. Eveleth, Minn raw awl KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 — 7. Street, Celumet, Mjeh%an.
10MJJU «DB0B i	T'FJI!
IVAN KERZISNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Bardiae, Pa.
IVAN N. GOSAR, EL porotnik, 5312 Butler Street, Pittsburg, Pa. IVAN MERiHAR, EEL porotnik, Box »5, Ely, Mina.
Vrhovni zdravnik : Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Str., Joliet, HL
Krajevna drufttva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premeanbe a-dav ia drag* listine aa javnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box dM, Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem dragem.
Denarne poiiljatva ar' poiiljsjokrajevna društva na blagajnika : JOHN GOUZE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po vojem zastopniku ia no-hsnem drsgem. Zsstopni! ' krajevnih družtev naj po&ljejo dnplikat vsake psiiljatvs tadi na glavnega tajnika Jednote.
Ve* pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov saj ** poiiljsjo aa predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, Baz 136, Bardies Pa. Pri >jani morajo biti vsaki natarikri podatki —r ks fdkAa.
Društveno glasile js QLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Na ljubljanski realki so vsled o-vadbe renegata prof. Sehrantzerja uvedli preiskavo proti več slovenskih dijakom, Češ, da so se udeležili sprejema slov. gostov o priliki "Slavčeve" slavnosti.
Pogajanja med Italijani in Jugoslovani "S. N." poroča 2. julija.
Zveza južnih Slovanov je imela danes sejo, v kteri je izključno razpravljala o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Včeraj so se namreč o-bruili i tal. posl. Bugatto, Conci in Gentili v imenu i t al. kluba na Jugoslovane, ako bi bili pripravljeni vstopiti glede ital. pravne fakultete v kompromisna pogajanja z Italijani. Italijani so izjavili, da so v tem slučaju pripravljeni na dalekosežne koncesije glede slovenskega Šolstva ▼ Trstu. Zveza južnih Slovanov je sklenila, stopiti z Italijani v pogajanja. V slučaju, da bi se klerikalni Slovenski klub izrekel proti temu, se jutri proglasi, da je skupna ju~ goslov. narodna zveza prenehala obstajati.
Umrli so v Ljubljani: Pran Sarto-ri, telefonski instalater, 57 let; mizar Tomaž Rihtaršič, 72 let; Jožefa Domanjko, usmiljenka, 27 let; Marija Jaklič, zasebniea, 63 let; Marija Justin, kuhariea, 49 let. V bolnici: Helena Radmelič, Čuvajeva žena, 32 let.
Zvssa tfovenskih zadrug v Ljubljani ima učlanjenih 152 zadrug. Prometa je i mala preteče no upravno leto 18,261.762 K 88 vin. V tekočem letu je znašal promet že v prvih mesecih 17 «1 kron.
Pri sbcinakih volitvah v Mostah pel Ljubljani ao združeni naprednj*-
ki vrgli dozdajno klerikalno gospodarstvo in si priborili 14 izmed 18 odbornikov.
PRIMORSKE NOVICE.
Žalosten slučaj poroča tržaška "Elinost". Pri VTL oddelka ieL ravnateljstva » Trstu je bil name-ičen starček Ketič za 3 K na dan kot diurnist. Imel je preživljati s tem večjo družino, a bil je natančen in Slo je. Prod mesecem dni pa so ga odpustili; ni upal tega povedati družini, in eel ziesec je hodil še vedno od doma, kakor bi šel . službo. Ko bi pa moral koncem meseca priseeti denar, si je prerezal vrat. Težko ranjenega so ga prenesli v bohuto. "Edinost" ostro napada žel. spravo, ki ima denarja dovolj za rasne inšpektorje in aa — ženske uslažbenke, če so mlade in lepe, tega starčka so pa odpustili, češ da ni maje nakazanega dovolj kredita.
"Edinost" se bsvi a iUJijazskega vseučilišča Ml ne v
pa v kako izključno italijansko mesto, kar Trst ni. Če pa bi že res prišlo v Trst, je minimum slovenskih zahtev sledeči: potrebno število slovenskih ljudskih in obrtnih šol, par ralelke na drž. gimnaziji in realki, pred vsem pa, da bodi univerza v Trstu utrakvistična.
Štajerske novice.
Iz godne dvorane v Mariboru.
Gostilničar Andrej Prebevšek v
Smolincih je pobiral za sekcijo Sv. Anton v Slov. goricah užitninski davek. Prejšnje leto je poneveril zneska ktera ste mu dve stranki izplačali, in sicer jedna K 65.85, druga 20 K. Okrajno sodišče pri Senartu ga je obsodilo na 6 tednov strogega zapora. Na priziv je okrožno sodišče potrdilo prvo obsodbo.
Mariborsko porotno sodišče je obudilo 2. aprila po dvodnevni obravnavi bivšega trgovca Franca Ploja na Polenšaku zaradi različnih goljufij k triletnemu zaporu. Ničnostna pritožba je bila brezuspešna, tudi prošnjo za ponavljanje pravde se je odklonilo.
Poboj. V Gornji gorici pri Račah je v gostilni nastal prepir, v ktere-mu je dobil Frane Soršak, tovarniški delavec, več ran po glavi in hrbtu.
Ogenj. Zgorela je hiša posestnika Hedla v Metavi bi. Sv. Petra pri Mariboru. Ker je zgorelo tudi mnogo obleke, živeža, posteljine itd. je škode poldrugi tisoč kron.
Petelin napadel otroka. Triletno Angelo Toimšek pri Sv. Urbanu, obč. Slivnica pri Celju, je napadel petelin in ji s kljunom tako poškodoval levo oko, da je zgubljeno. — Deklico so spravili v celjsko bolnico.
Nesreča v tovarni. Težke poškodbe je dobil pri delu v Primovi tovarni na Polzeli 161etni delavec Rudolf Strnad. Sirrlo mu je desno roko nad komolcem in stisnilo oprsje. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
Velik požar je nastal v St. Petru v Savinjski dolini in so prišla na pomoč vsa okoličanska ognjegasna društva, je vendar popolnoma zgorelo 9 poslopij. Opravo, živino in ■sploh premakljivo imetje so si posestniki še pravočasno rešili. Skoda je jako velika in visoko presega zavarovalnino. Kako je ogenj nsstal, se še ne ve.
koroške novice.
Nesreča pri delu. V električni tovarni pri Bistrici na Koroškem se je razletela glavna vodovodna eev. Močan vodni tok je sadri 321etnega strojnika Wurvserja in 421ebnega delavca Ameniča. Vrglo jih je v tovarniški odvodni rov, v kterem so jih dobili lel* čas par dni. Oba »ta bila dobro in priljnbljena delavca. Prvi zapušča vdovo, ki je v blagoslovljenem stanu, drugi pa 5 nepreskrbljenih otrok.	|
ki so našli v bližini Inke Baron Iva-
MS«
*
CARNEGIE TRUST COMPANY,
115 Broadway, New York. Qlavaica, prebitek ia aerudeljeal dobički.. § 2-500.000,00
Drog ! pripomočki.........*...........§15.000.000,00
URADNIKI t
Charles C. Dickinson, President. Jas. Boss Ci*kran, Vice-President. Fbedxrick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary and Treasurer. Stanton C. Dickinson, Asst. Trsae. Rob. B. Moor iie ad. Asnt. Secretary. Alb. E. Chandler, Asst. Trust Officer. Lawrence A. Ramage, Trust Officer. Levemter G. Ball, Auditor.
Depozitarna za državo in za mesto New York.
Sprejemajo se vloge posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo se obresti na čekovne vloge, kakor tudi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice se oddajo za letno najemšeino po $5 in več.
na Janžekoviča iz Metlike, kteremu je neka neznana oseba dala piti zastrupljeno vino. Y bolnici bo J&ažo-koviču izprali želidec.
HRVATSKE NOVICE.
Proti "veleizdajniškemu" procesu. Pariz, 2. julija. Danes je bil tn-kaj impozanten protestni shod proti zagreb. * veleizdajniškemu' procesu. Protestni shod so sklicali razni odli-čnjaki, med njimi Denis Cochin, Jose Reinash, Gaulis, Loiseau, Berard in več profesorjev in poslancev.
O procesu v Zagreba. Graški listi poročajo, da je 1. julija zvečer senat v veleizdajskem procesu imel posvetovanje. Drž. pravdnik Acurti je izjavil, da po dosedanjih uspehih dokazilnega postopanja ne more vzdržati obtožbe zaradi veleizdaje. Drž. nadpravnik Vancaš je pa izjavil, da se proti glavnim 6 obtožencem obtožba zaradi veleizdaje mora vzdržati, proti ostalim 47 pa naj bi se dvignila obtožba zaradi šeuvanja proti hrvatski narodnosti. — Senat se je bavil tudi z akti k brošuri Na-stičevi; dognalo se je, da so nekteri akti le falzifikati.
Vohun Vrdoljak. Dne 2. julija je stal pred porotniki v Zadru bivši prokurist "Ljuhlj. kreditne banke" v Splitu Vrdoljak. Kakor smo že poročali, je obtožen, da je falzifici-ral 2 kupona neke založnice. Obtoženec je tekom obravnave priznal, da je bil v zvezi s tatvino v ruskem konzulatu v Sarajevu in da ga je bosanska vlada, ko so prišli tatvini na sled, poslala v južno Ameriko ter mu dala na pot 12.000 kron. Dalje je zanimivo, da je predsednik soda. dvora Meri priznal, da se je v preiskavi pri Vrdoljaku res našel tudi en izvod nemškega Nastičevega revolucionarnega statuta. Jasno je, da je bil Vrdoljak v zvezi z vohunom Na-stičem.	j '
Ban Ranch — pojde? 'S. N.' poroča iz Dunaja, da bo nova ogrska vlada pustila pasti bana Raucha. — Temu nasprotno pa poroča včerajšnja "Hrvatska", da je ban Raueh prišel v Pešto in da je njegov prihod v zvezi z razpustom hrvatskega sabora. — Neki madžarski list zopet javlja, da je ban Raueh vzet v kombinacijo za hrvatskega ministra.
BALKANSKE NOVICE.
Iz Srbije. Belgrad, 2. julija. Vojjni
minister je stavil predlog, da se odstranijo iz armade vsi oni častniki, ki so bili aktivno udeleženi na umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage. Častniki, ki imajo višjo stopnjo kot stotniki, se naj umirovijo, o-stali pa se naj imenujejo za vojaške uradnike. Sodi se, da bode predlog sprejet.
RAZNOTEROSTI.
Nemški razuzdano. V Sarbrueok-enu so zaprli 21. julija nenadoma 40 oseb, po največ iz boljših rodbin. Dognali so namreč, da so ti razuzdan ei počenjali jako nečedne stvari v hotelih za tujee z mladimi šolari-carni. 24 deklic je priznalo ia izpovedalo o celem početju, nakar eo jih seveda izključili od poduka in izročili staršem. Preiskave se nadaljujejo in bodo kakor kaiže odkrile še več zločincev.
Najnovejšo terpedovko je razstavil v Parizu na reki Seine izumitelj Gabet. Napravil j« tudi strelne pos-: kute, ki so se i zborno obnesli. Izstreljeni torpedo ženo namreč električni valovi, s pomočjo kterih se ga lahko tudi poljubno krmari. En eain torpedo opremljen z električnimi krmilnimi napravami stane 60.000 do 80.000 frankov. V očigled tej draginji pa je vsled krmila gotovo da zadene, in zadostuje en sam radi grozovite razstrelne moči, ki jo vsebuje za razstrelitev najtežje in najbolj zavarovane oklopnice.
Radij — povzročitelj krofov. Po krajih, kjer so krofasti ljudje in v soseščini se navadno sliši, da povzroča ljudem krof tamočnja voda. Vendar so bile to dosedaj le navadne govorice in javno ljudsko mnenje Raziskavanja radija pa dokastgejo, kakor zatrjuje francoski zdravnik Bepin, da to nasiranje ni popolnoma neutemeljeno. Ljudje so prav slutili, seveda niso vedeli, ktera vodna primes jim povzroča to nadlogo. Omenjeni francoski adravnik, ki je kemik in se posebno peča a
vanjem radija, je našel v Savoie ia Hautsavoie studence in vodnjake, kterih voda ima ila veliko radija. Ti studenci privro namreč jako globoko iz tal. In lavito v teh krajih je našel dosledno polno krofastih Ij -di. Se značilnejši pa je slučaj, kterega je opažal v Pourg d'Oisans. Vsi studenci in vodnjaki v vasi in okolici nimajo skoraj nič radija. V eni hiši pa je našel vodnjak sila globok in napolnjen z vodo, ki je bila tako nasičena z radijem, kot je Se ni dobil. In ravno v tej hiši so imeli vsi štirje prebivalci izredno velike krofe, medtem ko v celi vasi in okoliei ni opazil krofastega človeka.
Dve kneginji toženi. Rzeszov, 2. julija. Tuk. sodišče je razpravljalo o tožbi znane Parižanke Eve Calli-
machi, ki toži kneginji Zofijo in Iza-belo Radziwill za 270.000 kron. Cal-limachi je izročila pred 20 leti grofu Wodzickemu 100.000 frankov za nakup vrednostnih papirjev, kar je grof tudi storil in jih naložil deloma na Dunaju, deloma v Parizu. Pred kakimi 15 leti je dobila Calli-machi dunajski depot nazaj, pariški depot, ki je zdaj vreden 270.000 K sta pa podedovali po grofu Radzi-willu kneginji Zofija in Izabela Radziwill. Po končani razpravi je sodišče naznanilo, da izda pismeno razsodbo.
OhdaviH ao 30. junija v Gleiwit-zu na Nemškem odvetnika Pyziea. Umoril je povodom neke zapuščinske pravde svojo ženo, taščo in sestro.
Praški jriarHfrf za obrambno dela.
Praški hišniki so sklenili nabirati za "narodno jednoto pošumavsko", — obrambno češko društvo za Češki les. Hodili bodo z nabiralnimi polarni od
hiše do hiše.
Za kratek čas.
Manjše zlo.
-7T
POZOR ROJAKI!
Novoirnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za plešaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. Re* amatizem ia trganje v rokah, nogah ia krilu, kakor potne noge, kurje očesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni se popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči f500. Pilite takoj po cenik, i terega Vam poli jem zastonj I
JAKOB VAHCIC,
P. O. Box 69. CLEVELAND, 0.
HARMONIKE
booist kakorSncRoii vrste tzaeioicrr- >' popravljam po najnižjih cenah, a de> t r petno m zanesljivo. V popravo z« nesljivo vsakdo poSlje, ker te as> 16 let tukaj v tem poslu In sedaj v m • jem lastnem doma. V popravek vn> mem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakerino fcdc zahteva brez nadalinih uoraianl.
JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str.. Cleveland. O.
Ako hačefi dobre postrežbo
z mešam in groceriio.
tako se obrni na
Martin Geršiča,
301-303 E. Northern Pueblo, Colo
Tadi naznanjam, ia li&ai V zalogi vsakovrstnr	-
meso. namreč.
Vlabsse, rebra, jezi V Sunke itd
'jtovorur- v vseh slovet >1: 1
ofeiini. otw WUSL +
I isjgs^
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
v obilen poset. Točim sveže pivo, dobra vlita in whLakey ter imam v zalogi zelo fin* smodke.
Rojakom počil jam denar* J* v ataro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvesi sem s gg. Frank Sakser Co. v New Yorku.
2 veJespottovan^em
Ivan Govže,
- • Ely, Minn.
BOLEZNI V VROČEM VREMENU i
VSAKI NAJ SE VARUJE BOLEZNIJ VROČEGA LETNEGA ČASA To je isti letni čas, v katerem človefiko telo največ slabi, vsi glidje so izmnčeni in živijenski organi rajpristopnejSi raznim pognbelnim kalem bolezni.
Nihče naj ne čaka na zdravila do jntri, KATERA DANES POTREBUJE- Pišite v slovenskem jezikn, ali pridite osebno takoj k na8in svetovno znanim zdravnikom, kar Vam bode gotovo v korist ter Vas obvarvalo nevarnejih boieznij in posledic.
Prav nič ne stori
Vroči poletni čas je najnevar-neji za otroke.
Ne pustite VaSih malih, katere toliko ljnbite, oveneti ter jih telesno nničiti v tem poletju, radi VaSe zanemarjenosti.
Če se ne čutijo dobro, prinesite jih semkaj, ali pičite v slovenskem jezikn kajti srečni bo-dete viditi jih zdrave in krepke ko dorastejo.
PoSljite takoj za 15 centov po§t-— — . nih znamk za Dr. E. C. Collinsa znamenito knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje" pisano v slovenskem jeziku katera obsega 240 strani iz katere bodete razvidili, kako ohraniti trdno zdravje in kako izgubljeno nazaj dobiti.
COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 West 34th Street __New York Cjfy
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F, Coyle, zdlavnifika ravnatelja.
URADNE URE: Dopoludne od 10-1, popolndne od ob nedeljah m praznikih od 10-1. V torek iV jSESS ?VzVe<£r
kak fini so simptom i VaSo bolezni, kako slabo m* počutite. k«-r tuk:ij zadobite takojšnjo sigurno pomoč-. Pustite se se tudi Vi od naših
]I!V!I1B!!!!|
I !!!■!;■ ,1
M« iiBUWsnVna :;:i
"K zobozdravniku moram, da mi izdere zob — strašno me boli!" —
"Če pa mene zob boli, grem k ženi, da mi da poljub in bolečine takoj zginejo. Toraj pojdi k svoji ženi, in..." "O ne — veš kaj, že raje zdržim.
Pijančeva mera.
___ _ . _ ;■, 1 .. 1 j.
A: Današnja vročina je bila pa 7.flo huda."
B.: '' Da — šest meric sem ga spravi! v se.
mm
.naravna
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
iNfere črno vise po 50 do 60 cL
galea 8 posodo vred. Oviro bele vino od 60 do 70 cL
galon s posodo vred. izvrstna trspavica od $2.60 do #3 galon b posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker mame količine »e morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopoBiejo denar, odroma Money Order Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Yeraost St.. Sas Praacisco, Cal.
Brezplačno si idda 100 sloven, rodbini«.
V svrho kolonixacije oddamo IDO lotov prvim 100 rodbinam, ktere nam poiljejo svoja prava imena in naslove ter svoto $5 v »vrhu pokritja prepisa. Ti loti so prosti in Cisti ter vredi vsak po $100.00 v sedanjem času. Oddamo jih, ker felimo, da bi se na njih nastanili dobr' Slovenci, kteri bi , 4 . ,	.... lahko delali v bližnjih tovarnah. Tekom iedne*a
leta bodo omenjeni loti vredni $1000.00.	^
Mi tudi preskrbimo potrebni denar xa gradnjo hiie. Skrbelo se-bod tudi sa slovensko cerkev. Loti se nahajajo v East Asbary Parku, N. J. Ne opustite lepe prilike.
Polljite money order sa $5.00 danes in mi Vam polijemo listine. Pišite:
PR1NGB REALTY 99 Nassau Street,
CO., New York City.
£Ij il3 ■ I-■ !:■ ■ :Ij ■ I ■ -I:- ■ p gp gp gp gi gi m ip »
«»______f s
••• • ft*
•
Phone
FRANK PETKOVSEK,
javni notar - Notary Public,
718-720 iMarket St., WAUKEGAN, ILL.
PRODAJA fina vina, najbolje žganje ter izvrstne smotke — patentovana zdravila.
PRODAJA vofne listke vseh piekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in polteno.
UPRAVLJA V;C v notarski posel spadajoča dela.
Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LBISY PIVO
ktero je varjeno is najboljšega importiranega češkega hmela. itad naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korUt, kakor tud> * « svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vstt gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Qeo. Trsvsiksr-ju 6102 St. Clab »•• kteri Vam drage volje vse pojasni.
»ena ' ti
IStt - f.
THE ISAAC LEISY BREWING C0MPAN)
CLEVELAND, O.
Avstro - Amerikanska črta
[preje bratje Cosulich j
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slevence in Hrvate. .
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka
Cene vožnih listov iz New Torka za I1L razred so Jk
Vsi spodaj naveden, novi paro brodi na dva vijaka imajo bres fliti brzojav: ALICE,	LAURA,
MARTHA WASHINGTON
ABGEHTOTA. V BMsecfli majn in jnnijnatebo-deta sgeraj aavedenemn brodovjn pridmUla M dva drtrga n»va pot-
TBSTA......
LJUBLJANE
EBKE.......
ZAGREBA... KABLOVOA
n. RAZBWt) do
PjiELPS
tRŠTA
Gen.
$36.00 3&M
36.0V 37^0 37M
i B5J&b


Vstaoovljena doe 16. avgusta 1908. Inkorporlrana 22. aprila 1909 v drtavl Penna. s sedežem v Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
:: MIFTAKT. EOVANSEK, B. F. D. No. 1, Conemamgh, Pa. Ve^peedsednik: GEORG KOSS, 524 Broad St., Johnstown, Pa. •Umi tajnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: STEFAN ZABRIC, P. O. Box 541, Conemaugh, Pa. ■Isgajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemangh, Pa. Vmošni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. O. Box 6, Conemangh, Pa.
NADZORNIKI:
9AOOB KOCJAN, predsednik nadz. odbora, Box 227, Carrett, Pa. BRANKI PEBKJO, nadzornik, P. O. Box 101, Conemangh, Pa. P06IP DREMULJ, nadzornik, L. Box 275, Conemangh, Pa.
POBOTNIKI:
ALOJZ BAVDEK, predsednik porot, odbora. Box 242, Dunlo, Pa. —TBiAvr. KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Golo. ITAiN GLAVIC, porotnik, P. O. Box 323, Conemangh, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
A. E BJtATJrTF.R, Greeve St., Conemangh, Pa.
-o-o-
Oaajena društva, oziroma njih uradniki so uljudno prošeni pošiljati naravnoet na blagajnika in nikomur drugem, rse droge dopise pa tajnika.
V slačsju da opazijo društveni tajniki pri mesečnih poročilih, ali kjersibodi t poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
} r
-o-o-
ZAPISNIK I. KONVENCIJE
Slovanske Delavske Podporne Zveze,
fv..
ktera se je vršila od 28. junija do 3. julija 1909 v Conemaugh, Pa.
L SEJA.
Predsednik brat Rovanšek otvori sejo točno ob 8. uri dopoldan in pozdravi navzoče delegate s primernim nagovorom. Vspodbuja jih za složno in koristno delovanje za našo organizacijo.
Nato se pregledajo pooblastila delegatov ki se potrdijo in odobrijo. Samo br. Frank Puntar od dr. Danica št. 12 iz Heilwood, Pa. ni imel nobenega dokazila od društva, da more zastopati na 1. konvenciji društvo kot delegat.
Br. G. Kos predlaga ako ga kateri delegat ali gl. odbornik pozna osebno kot gotovo osebo imenovanega društva, da se ga potem sprejme, da zastopa imenovano društvo, ker on se izgovarja, da niso prejeli nobenega pooblastila.
Br. Krivec podpira predlog br. Kosa, vpošteva se navedene točke in sa ga sprejme, da zastopa konvencijo kot delegat, dokler se ne reši zadeva od društva Danica fit. 12.	t »v, ^Nato sjedi ritanje delegatov, ki so sledeči:
Od postaje it. 1. Frank Pevko; post. št. 2. Martin Klučevšek; poet. it. 3. Štefan Zabric; post. št. 4. Jožef Culkar; post. št. 5. Ivan Pajk, pooblaščen od dr. I. tajnika; post. št. 6. Jakob Kocijan; post. št. 7. Anton Pintar; post. št, 8. Mihael Krivec; post. Št. 9. Gregor Kos; post. št. 10. Anton Stritar; post. št. 11. Alojzij Bavdek; post. št. 12. Frank Puntar.	' I
Potem se čita glavni odbor. Navzoči so vsi, izvzemši br. Josipa Cul-karja, kteri ne more prisostvovati zaradi njegovega dela. Sledi predlog brata lv. Pajka, da naj si navzoči izmed sredine volijo še jednega zapisnikarja. Navzoči vzamejo to na znanje ter konečno predlga br. Sega br. Štefana Zabrica, delegata od dr. Zaveznik št. 3 v Franklin. Ta predlog da br. predsednik na glasovanje in navzoči sprejmejo jednoglasno br. Š. UabVica za druzega zapisnikarja, ki izvolitev sprejme.
Br. tajnik Pajk da na znanje, da se jima določi neka plača. Sledi debata. Konečno predlaga br. Bavdek ter vpošteva predlog br. Pajka, naj se jima plača določi. Ta predlog podpirata brata Kos in Krivec. Br. Pajk stavi protipredlog, da naj si sama plačo volita.
Vpraša se brata zapisnikarja, koliko zahtevata dnevne plače. Zapisnikarji najrrado odklanjata ker hočeta delovati v korist Zveze. Br. Bavdek se zahvaljuje v imenu zbora ter želi tudi ob enem, da bi se vsi br. tako zanimali, ker potem bode napredek Zveze zagotovljen.
Br. predsednik pojasni, kako in na kakšnej podlagi se je ustanovila na£a organizacija ter pripomni in nominira vstanovitelje.
Br. tajnik pojasni boj za organizacijo ter pretiravanje od strani listov, kako plačo in pogoje so nam stavili oziroma nezadovoljnost v vsprejetje naše Zveze pod okrilje.
Nadalje nominira vstanovitelje društev ter povdaija, da imamo Se mnogo naselbin, po kterih se rojaki zavedajo in trudijo za nova društva kterih namen je. jih priklopiti k SI. D. P. Zvezi.
Poroča, kako >e je SI. D. P. Zveza inkorporirala, ter zakaj se je inkorporirala prej, ko se je konvencija vršila ter postavila na pravi temelj postavno veljavnem zakonu.
Br. Pintar predloži prošnjo, v kterej prosi in razloži, da ima od svojega delodajalca dopusta samo 3 dni in se vidi, da bode trajalo zborovanje dalj ča^a, prosi da naj se vzame na znanje ta zadeva.
Br. Bavdek predlaga, da se ga oprosti vsled njegovega dela.
Br. Amoršek stavi protipredlog, da se naj telefonieno ali brzojavno ravnatelja ali bosa obvesti oziroma vpraša za dopust dokler se konvencija ne kocč.
Br. Pintar navede tehtne vzroke, na ktere se naslanja.
Predlog brat^ Bavdek se sprejme z večino glasov.
Določitev se):
SEajedno se sklene, da se bod« vršile seje v?ak dan od osme do pol
12 ure predpoludne in popoldne od 1 do 5 ure zvečer in vmes pa po 16 minut odmora.
Br. tajnik prečita več pisem o zadevi za upoštev Zvez od odbornikov fl. N. P. Zveee in 8e več druzih stranskih oseb, ki so se tudi trudile se zjediniti.
(Nadaljevanje prih.)
sete kaj oSe, poskusimo pn
Beračica.
(Pripovedka iz Boene.) Ruski spisal: Vinko Zorič.
Slab tek.
Zdravnik bolnemu kmetu: "Ali imate tekf"
Bolnik: "Nič kaj ne, gospod doktor drugače mm vedno snet deset cmokov, a danes samo devet."

(Nadaljevanje.)
Bodoči zet je dospel na noč v njegovo hišo in tu v navzočnosti možkih udov rodbine, brez Katiee in celo brez matere, so se dogovorili zastran svatbe, dote in prihodnjega skupnega življenja mladega para na oni strani meje, na srbski zemlji. Treba pa je bilo hiteti, kajti poroka je bila odločena že eez jeden teden. Sklenili so jo praznovati po domači šegi kaj slovesno in Jacim je zmagoslavno pripovedoval, kaj vse namerava storiti, da prekani žandarme in vojake. Rekel je, da hoče raztrositi lažnjivo novico o napada razbojnikov na jed-no sosednjo vas, oddaljeno za več milj od tod, kar žandarme napoti tjekaj v polnem številu. Jačim hoče priti na svatbo z vsemi svojimi tovariši ter se na noč že vrniti z mlado ženo na srbsko zemljo.
Katico je močno pretresla novica, da se ima svatba izvršiti tako kmalu Precej po svoji vrnitvi v očetovsko hišo je izvedela, da so Lindner in Valdman odšli iz trga in da se vrnejo še le Čez jeden teden. Toda to bo že po njeni svatbi, ako se dotlej ne vmešajo v to zadevo njeni prijate-lji....
Iz Lindnerjeve hiše je Katica sedaj podedovala zeleno beračico. Starka, ako ni kam zašla, je neprestano tičala na Radieevem dvorišču, kjer so jej radi dajali jesti, a to tem bolj. ker je bila zadovoljna z malim ter nikomur ni delala nadlege, i
Da še ni izgubljeno vsako upanje, je Katica spoznala iz tega, ker je sedaj našla doma v čumnati listke papirja, na kterih je stalo: "Bodi hrabra, tvoji prijatelji čujejol,, Ali pa: "Lindner je na varnem; ti se združiš ž njim."
V hiši na Katico niso obračali mnogo pozornosti. Mati je imela polne roke dela, ker je bilo treba toliko pripraviti za svatbo, na ktero so priT-akovali vsaj sto gostov. Pa tudi' Radie je le malo kedaj bil doma. Odšel je kupovat, kar je bilo potrebno za svatbo, ali za brano dospelih slavonskih delavcev, kterih preživljenje je povsem prevzel na-&e.
Stanovali so v prazni hiši, stoječi v jedni vrsti z njegovo. Bili so tihi, mirni ljudje, :ci so brez hrupa prišli s svojim orodjem v vas ter niso prav nič občevali a prebivalci. Samo podjetnik ki jih je bil pripeljal, je zašel nekekrati k Raoiču na razgovor ter je še sedaj pa sedaj zašel v vaško krčmo na kupico mostarskega vina. Včasih pa ga niti ni bilo v vasi, ker je odšel, kakor je bil rekel, obiskat še druge delavce, ki so bili nastanjeni po raznih krajih. Med tem se je približal dan svatbe.
vn. j "
Ko je odpravil Berto k ženi žan-darmskega častnika v kasarno, se je Fric, spremljan od Franja preselil v tabor avstrijskih vojakov pod Ka-linovko ter prenesel tjekaj svojo pisarno.
Dela je imel toliko, da mu ni ostajalo časa, vkvarjati se s svojimi zar-devami. Samo zvečer, ko se je podal k počitku, je mogel mirno misliti na Katico. Mislil je, da se ona nahaja v Kalinovki pri svojih sorodnikih ter bil vesel, da je tako blizu njega. Upal je tudi, da se kje iznenadoma srečata. Iti k njej — mu ni bilo mogoče, pisati jej pa tudi ne. Toda v malem trgu se itak lahko snideta.
Preoblečen kapetan štrafunov Velfing mu je naznanil, da je nastanil trideset štrafunov v obleki železniških delavcev v Raglaju, v prazni Radičevi hiši. Ker pa se je nadejati, da trčijo skupaj z razbojnikih zato je bolje oddaljiti iz vasi za bodoči teden sestro in Valdmana, ker se ne ve, koga vtegne doleteti besna kroglja!
Drugi dan bivanja v taboru, proti večeru, je v .stanovanje inženirja prišel Franjo z naznanilom, da je dospel gospodar onih delaveev ter da želi govoriti i njim.
Na povabilo inženirja je vstopil kapetan Velfing v obleki Črnogorca ter podal Lindnerjn roko.
"Čestitam vam!" je dejal.
"Radi česat" vpraša začuden Lindner.
"Da ste srečno dospeli semkaj, kajti vaše življenje je viselo na lasu."
"Ni mogoče! Kaj se mi je moglo pripetiti na potit Zares, enkrat so v Raglaju že streljali po masi....
"Da, in za to se imate sahvaliti vašemu služabniku Franju. On je rtrelja! po vas, ko ste vi bili v Radičevi hiši. Jeden od naših zaupljivih ljudij je takrat razdrl njegov načrt."
"Kaj vr go tori tet Frujo, kterega sem smatral sa nsjboty zvestega
Velfing se nasmehne.
"Vi še ne poznate dobro Bošnjaka. Kadar se on dela posebno naklonjen, takrat je najbolj treba, se ga
čuvati."
Pokorščina in n danost ne tiči v značaju Bošnjaka; nasprotno pa je on že po naravi ponosen in ošaben. Kadar se on prizadeva biti pohleven takrat dene na-se krinko. Vrhu tega pa sedaj, ko ste vi v taboru, Franjo ničesar ne more' storiti zoper vas, ker je tudi vzrck njegovega sovraštva do vas odstranjen s soglasjem Katiee, ki hoče vzeti od sorodnikov jej izbranega človeka."
"To se ne zgodi!" zakliče z nejevoljo Fric.
"Še za trenutek me poslušajte, gospod Lindner," odvrne Velfing. "Svatba se ima izvršiti v četrtek, toda pomirite se, prosim vas. Mi se okoristimo s to zadevo radi naših o-sobnih namenov in verjemite mi, da se čez nekoliko dnij, po mojem prepričanju, vsa reč zavrti tako, da se vam ponudi prilika prositi mirno o-četa Radiča za Katic ino roko. Naši "štrafuni" v Raglaju vjamejo vso razbojniško gnezdo. Toda jaz zahtevam od vas, da se po d vrže te vsem mojim naredbam, da niti z jedno besedico ne izbleknete tega, kar sem vam povedal, kajti v nasprotnem slučaju ne izpostavite v nevarnost samo svojega življenja, marveč tudi življenje mlade deklice in vseh mojih podložnih."
"Obljubujem vam, ukloniti se vašim naredbam ter molčati, ako mi o-bljubite, da bo Katica rešena navezanega jej ženina."
"Obljubim vam to. A sedaj — molk. Razodel sem vam svoj načrt radi tega, ker se bojim, da bi od druge strani ne izvedeli za to svatbo ter z nepravočasno vrnitvijo v Raglaj ne razdrli vseh mojih načrtov — in ne pripravili Katice: pojesti svojo besedo, ktera si sedaj misli, da dela to z vašim soglasjem."
Na to je kapetan Velfing povedal s kratkimi besedami Lindnerju o domači ječi Katice pri njenih sorodnikih ter smehljaje dostavil:
"Na dan svatbe dospeta v Raglaj, kot spremljevalci in gostje, dve veliki tolpi razbojnikov, ki nam nagajajo že čez jedno leto. Ja» vlovim vso to pošteno družbo in odlični ženin se ne poroči s Katico, marveč z 1' vrvarjevo hčerjo'
vm.
Na griču pri "kanu" se je razme-stila k počitku čudna karavana. Bili so to ljudje pešci in jezdeci, kakih trideset glav po številu. Vsi so bili mohamedanje, kakor so to kazali njihovi turbani, rudeči fesi in prilasti pasovi. Imeli so. s seboj mnogo tovornih konj; na dveh so ležale no-silnice, na kterih je počival dolg, privezan zavoj, pokrit z zelenim suk-nom.
(Dalje prih.)
r
Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hr-v atom svoj ................
SALOON
107-109 Greenwich St., New York City
kjer točim vedno dobro pivo, doma presana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrstne smodke....................
Imam vedno pripravljen
dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.....................
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna. Za obilen poset se priporoča..................
FRIDA von KROGE

107-109 Greenwich Street. N R W V O R K. N. V.
J
POZOR
Kdor kopu j* uro aH onn
DERGANCE, WIDETICH Sc. CO, f 1022 Arapahoe St*
Pozor! Slovenci Pozor1 ^SALON«
acmodernim kogljliStlTii
Svele pivo v sodičkih in buteljkah Jl druge raznovrstne pijače ter unt^SlBL* smodke. Potniki dobe pri meni Čedne prenočiSče sa nizko ceno.
Postrežba točna in izfcorna.
Vtem Slovencem is drugim Sline—r m toplo priporoča
Martin Potokar mStlMerAvt, Chicago. &
i*. .....
KRETANJE PARHIKOV.
sredefi pazniki od plujejo is NEW YOBJLA: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Trst-Reko:
Alice-.................. 21. julija
Laura ...................28. julija
Oceania .................. 4. avg.
Martha Washington ...... 11. avg.
HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Torka v Hamburg:
Cincinnati (novi)........ 17. julije
Amerika................24. julija
Cleveland (nori)........ 31. julija
Kaiserin Avg. Victorie ____7. avg.
Deuischland ............ 14. avg.
RED STAB PROGA. Iz New Yorka v Antwerpen:
Lapland (novi) ........ 17. julije
Vaderland .............. 24. julija
Zeeland ................ 31. julija
Kroonland .......—..... 7. avg.
Lapland ................ 14. avg.
Vaderland .............. ZL avg.
Zeeland..................28. avg.
HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka t Rotterdam:
Potsdam ................ 20. julija
Noordam ................ 3. avg.
Rotterdam (novi) ........ 10. avg.
Ryndam ................ 17. avg.
New Amsterdam..........24. avg.
AMERICAN PROGA. Iz Ne Yorka v Southampton:
New York .............. 17. julija
St. Louis .............. 24. julija
Philadelphia ............ 7. avg.
St. Paul ..................14. avg.
S E VERO NEMŠKI LLOYD. Iz New Yorka v Bremen:
Kaiser Wilh. der Grosse.. 20. julija
Friedrich der Grosse____22. julije
Kaiser Wilheim H.......27. julija
Grosser Kurfurst .......20. julija
FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre:
La Touraine ............ 16. julija
La Bret&gne ............ 22. julija
La Lorraine ............ 29. julijs
La Savoie .............. 5. avg
WHITE STAR PROGA. Iz New Yorka v Southampton:
Adriatic ................ 21. julija
Majestic ................ 28. julija
Oceanic .................. 4. avg.
Teutonic ................ 11. avg.
Adriatic ................ 18. avg.
Majestic ................ 25. avg
VELIKA RAZPRODAJA GOLD FILLED UR!
Ura in verižica s obeskom (medaljonom) pi-------tirana za 20 let, ktera povsodi velja
»meno
naj m an
5 — stane pri nas sedaj SAMO $8.«Oc.
Ura je najmodernejše in najjnovejle v rate, ima 3 močne pokrove, kteri so jako lično in umetno izdelani, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura ima najtočneje idoči pravi Amerikanski stroj, kteri je okraSen s 7 dragimi kamenami (rubini). Verižica z obeskom je isto najnoveje in najmeder-neje vrste z 14 karatnim zlatom polnjena, obesek, v kterega daste lahko 2 sliki (fotografiji) je okrajen a tremi krasno in fino bmiemmi irot. dragi kameni.—Bodisi za moško a!i lensko uro z verižico, pošljite nam naprej samo |2, in mi vam takoj pošljemo zahtevano uro z veriSico z 20 letno garancijo. — Ostalih S6.50c plačate kasneje, kadar liljen g posiliatviio. umore dobiti denar
sprejmete blago. Kdor ni zadovoljen s posiljatvijo, za more dobiti denar na zaj. Cenike raznih ur pošiljamo brezplačno. Pisma in denar pošiljajte n« :
NEW.YORK AUCTION CO., 436.east ©7th Street,	New York, N.
V.
Compagnie Generale TraosatlaDftyne.
[Francoska parobrodna družba.]
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so: na dva vijaka..............
•'La Provence" '•La Savoie" "La Lorrsine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gascogne"
..........14,2(10 ton,	30.000 kon jsVih moč*
..........12,000 *'	25 0« O	•«
--------- 12 <i00 "	25 000 •*
..........10 («fO "	12 000 " "
..........8.(MiO "	9 0O0 "
.......... y.ooo "	9.000 " «■
Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK
corner Pearl Street, Cbesebrough Building.
Paniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari dopobdue i* pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St., N. Y.:
La Bretagne
•LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE La Bretagne
M. JuMj* 1M8	*LA LORRAINE	2«. sv* 1Mtc
1». jeHja 1M9	*LA TOURAINE	2 sept. 1Mt,
5. avg. 1909.	*LA PROVENCE	». aepi. 1900.
12. avg. 1909.	*LA SAVOIE	1«. sept. 19M,
1». avfaeta 1W	*LA LORRAINE	23. sept. 1909.
POSEBNA PLOVITBA.
Parnik FLORIDE na dva vijaka odp luje 14. avgusta ob 3. uri popolndne'
Parnik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 3. uri popolndne. Paniki s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. W. Kozminski, generalni agent za zapad,
71 Dearborn St., Chicago, HI.
FRANK SAKSER CO.,
32 Cortlandt Street,	New York, N t
Podružn ica
6104 ST. CLAIR AVE. IN. E., CLEyELAND, 0<
Avstrijski denar
kupujemo in prodajani«, j* dnevnem kurzu. Ako po raje* v staro domovino in imaš več}« svote denarja ali draft, isto lahko pri nas zmenjaS in kupil 5ek za ljubljansko kreditno banko. Ta ti ček takoj izplača nemore ti ga nihče vkrasti, kei njemu ne bo plačan. I m ail iz stare domovine kaj denarjev sem dobiti, piši svojcem. o> rplačajo ▼ Ljubljansko kreditno banko in mi potem izplačano*
le prezreti!
Imateli r staro domovino koma Bfr ko pooblastilo poslati, obrnite se B* nas, mi vam ceno in brxo postreie mo, in pooblastila bodo pravilno narejena. Ako žeb ktetf vojak biti oproščen od orožnih vaj in preglednih zboroe, ([Kontrolsversammlnng) naj se obrne na nas in poilje woji vojaško knjižico, mi mn preskrbimo, 4a ne bo ime) rtoortt to se domu vrne.
lito si ppjen
ieno, otroke, ali pa »tm nike, ter prijatelje v Amerf ko vzeti, potrebuješ Človeka, kteri jim vse zanesljivo preskrbi, zato obrni se zanesljive *» <aas, ker bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Mi pamo vse bolje parobrodne družbe in prodajamo voin^e ne* ke po izvirnih cenah. Dajemo pojasnila brezplačno, podu&r mu .v>?aae a* potovanje in oskrbimo vse potrebno tako nimajo nobenih zaprek. Na naselaiškera ondo (£Ui> fjinni) ihUno jim vedno v najboljšo pomoč.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino s doona brzimi poštnimi parniki- Vsakdo naj si izbere tednegi izmed onih parnikov, kteri so označeni v listu pod nas 1« vom "Kretanje parnikov" in naj nam pošlje $5 are, ter objednem naznani ime parnika it Jat odhoda, da mu moremo zagotoviti prostor. Vsakteri potnik naj si uredi potovanje tako, d» prkk en dan pred odhodom parnika v New Yerk. Vsak potujoč rojak naj nam piše ali brzojavi k da pride v New York in na ktero postajo; naš človek ga pride iskat in vse potrebno ukrene za pttijage ter ga odpelje na parnik, zakar nima potnik nobenih stroškov. Če kdo dospe v New York, ne da br nam naznanil svojega prihoda, nam lahko iz postaje telefonira po številki 4687 Cortlnndf in takoj po obveetilu pošljemo našega človeka po Vas. Le na ta način se je rojakom, nezmožnim-angleščine, mogoče izogniti raznih oderuhov in sleparjev ter nepotrebnih stroškov. Ne uročite nikomur niti centa predno niste v naši hiši, ktero vidite tu naslikano. To je zek važnt za potujoče rojake, ker dandanes preži na vseh postajah in ulicah po New Yorku obilo slepanev i* ljudi dvomljive vrednosti. Ako Žrtvujete par centov za telefon, prihranite dolarje, ker »gotov« veste, kam pridete in Vas ne vlove postopači ali vozniki, ki veliko zahtevajo od Vas, a Vas le pre dajo brezdušnim odenbow, kteri iprijtjQ Hodi navada" a* slabe parniki. To Je sdo w*6ee te koristno*
Denarje pošiljamo
na vse kraje sveta najhitreje in najceneje. Vaaas narna pošiljatev po nas poslana pride v sten kra < _ _	do i a dneh; vse vsote izplačuje za nas c. k
hranilnica. Nikdar Se še ni čulo, da bi denarji ne prišli na določeno mesto, kar se dandane*' krat Čuje od drugih. Posredujemo denarne uloge ter jih nalagamo v zanesK.ve hranilnice aUpe*a> jilnlce po 4 in odstotkov obresti. Vsak ulolnik dobi izvirno hranilno knjižico^ od dneva uloge. Izplačujemo uloge na hranilne knjižice in dajemo poeojila na nje.
1 iitiii 1 iiifMtsTTtffmriMiitBitiiiiMiiiiltii	■	- ;......... . , . -

I