KATOLIŠK CERKVEN UST.
rDanica" izbaja v&ak petek Da eeli poli. in velja po pošti /a celo leto 4 gl. 20 kr. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četeit leta 1 gl. 20'kr. V tiskarniei sprejfmana za celo leto 3 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr., za */« leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide ..Dani.-a" dan poprej.
Tečaj XLIII
V Ljubljani, 29. vel. serpana 1890.
List 35.
Angeljska nedelja.
Veselja glas naj vse zbudi! Dans sveti god je angeljski; Nebeških korov čuj odmev, Vsih angeljev prelepi spev: Svet, Svet, Svet Bog si Sabaot, Češčen in hvaljen si povsod!
Slavijo večnega Boga Vsestvarnika, Dobrotnika, Pred Božjim tronom čujejo, Povelja mu spolnujejo: Svet, Svet, Svet Bog si Sabaot, Studenec večni vsih dobrot!
Vesčl je res za nas ta glas,
50	varhi angelji pri nas. Vsih angeljev je god ta dan; Hvaležno z njimi p6j, kristjan:
Svet, Svet, Svet Bog si Sabaot, Usmili grešnih se sirot!
Sovražnik če napada te, Zvesto te angelj varuje;
51	v svete misli zatopljen, Je angelj tvoj razveseljen.
Svet, Svet, Svet Bog si Sabaot; Obvari zla človeški rod!
Neredne želje če gojiš, Od sebe angelja podiš; Pogube večne pa se boj, Če angelj varh ne bo s teboj! Svet. Svet, Svet Bog si Sabaot, Zavračaj ljud na pravi pot,
Poslancev Božjih sliši glas! Povsod budi in vabi nas; Le tamkaj sveti mir živi, Kjer trikrat „Svetiu se glasi: Svet, Svet, Svet Bog si Sabaot, Zavračaj svet od grešnih zmot!
Tje angelj vudi vsacega. Kjer družba sveta je le-ta, Kjer angeljev je hvalni spev, Nebeščanov prelep od m«'v.
Svet, Svet, Svet Bog si Sabaot. Vse veke hvaljen naš Gospod!
J. S.
Mladina se mora po vsaki ceni učiti pokorščine. To je silno potrebno.
D u b Kristusov je posebno duh pokornosti.
Tretjo nedeljo po Veliki noči, piše oče Kdmund, obhaja Cerkev praznik svetega Jožeta, cerkvenega varha. Kdor misli na sv. rednika božjega Deteta Jezusa, misli gotovo tudi, kako je Bog in Odrešenik do svojega 30. leta bival v sv. Družini, namreč, pri Jožefu in Mariji, tedaj živel samotno in od sveta ločen. 0(1 vsega tega časa, osobito od svojega 12. do 30. leta. nam pravi sv. evangelij le to-le: „0n jima je bil pokoren'4, — s tem je rečeno, on ju je na vsak način vbogal in jima je pomagal pri delu. katero je bilo potrebno v gospodarstvu pri mali družini, ali pa pri izveršitvi rokodelstva v delavnici sv. Jožefa. Kakor je to samo na sebi malo, je vendar zelo pomenljivo! Le pomislite: Gospod nebes in zemlje — kajti ta je bil Detek Jezus po svoji božji naturi — On, komur bi se bilo tedaj spodobilo, da bi bil zapovedoval Jožefu in Mariji, katera sta bila tudi njegove stvari, ta Gospod nebes in zemlje preživi devetnajst delov svojega zemeljskega življenja v naj ponižniši pokornosti! In s čem je Itog Odrešenik svoje življenje tu na zemlji dokončal? 8 tem. da „je bil
pokoren do smerti, da, do smerti na križu!"
Zakaj vendar to? Samo nam v prid, nam, in posebno mladim ljudem, hotel je biti zgled najponižniše pokornosti. To je bilo najkoristnejše, da pokaže ljudem pot v nebesa in gotovo tudi pot k lepo vravnanemu družbinskemu življenju, k časni sreči. C'e na to misliš, bodeš tudi razumel pomen besed:
Pokornost je največja stvar — V resnici prav nebeški dar: Pokoren biti, Božji Sin Je prišel z rajskih visočin.
C c hočeš kristjan biti, moraš tudi s to pokornostjo navdušen biti.
Sv. Duh nam pravi v sv. pismu (Kim. 8, • rda on ki nima Kristusovega duha, ni Kristusov." Z besedami: ,,Ni Kristusov,'1 ni nič manj rečeno ko to: v resnici ne more noben kristjan biti. tedaj tudi nobenega deleža s Kristusom pri njegovem odrešenji imeti, tedaj tudi zveličan ne more biti brez pokorščine.
In to je tudi lahko razumljivo, ker tam, kjer se ta duh kerščanske pokornosti ne nahaja, sc tudi božje in cerkvene zapovedi ne spolnujejo, vsaj v nekaterih važnih delih ne. Ali bo morebiti otrok, ali mlad človek, kteremu se ta duh pogreša, spolnoval dolžnosti proti svojemu Gospodu in Bogu? ali bo molil? ali se bo potrudil. sv. vero vedno bolje spoznavati? ali bo posvečeval nedelje in praznike? Kaj ne, če ga ne veseli, opusti danes to, jutri ono, tudi v važnih in potrebnih zadevah. Ali mar bolje spol-n u je božje zapovedi? Nikakor ne! Kdor Bogu ne daje, kar Mu je dolžan, ta to še manj do ljudi spolnuje. Otrok, mlad človek, v katerem ne biva kerščanski duh pokornosti, ne bo spolnjeval 4. božje zapovedi v kaki važni reči, v marsikateri tehtni reči ne vbogal starišev in predstojnikov.
Tudi veš, da je ena izmed pervih dolžnosti kristjanskih sledeča: zatajuj samega sebe; k spol nje vanju te dolžnosti je pa posebno potrebna tudi pokorščina v vsih dovoljenih stvareh.
Da	smo tedaj v resnici pred Bogom kristjani. je	prav zelo potrebno, da smo napolnjeni z onim	duhom pokornosti, katerega vidimo v življenji	in podučevanji Jezusovem.
Kaj je nasledek temu, če niso otroci in mladi ljudje podložni in pokorni?
Najpervo: Sami sebe nesrečne store — in sicer časno in večno. Večkrat se pripeti, da se otroci in mladi ljudje hudo poškodujejo,
večkrat celo še življenje zgube, — ker so bili nepokorni, ker so kljubu prepovedi sem ali tje pohajali, ker so zoper prepoved to ali ono storili; padli so na pr. v vodo, z odra, z visocega zidu, prišli pod voz, pod stroj, vneli kak ogenj, sami zgoreli ali se strašno opekli, požgali hišo, tudi cele vasi.
Toda še veliko hujša je škoda na duši, katero si pripravijo z nepokornostjo in terdogla-vostjo. Neki svetnik pravi: „Noben resnično pokoren človek ni v peklu, in noben nepokornež v nebesih." Dvomiš-li, če je to res tako? Naj ti stvar pojasnim. Veruješ vendar, da si tudi ti izvirni greli imel in da so, čeravno si bil od njega pri sv. kerstu očiščen, vendar kaki zli nasledki tega greha na tebi, na primer, da je tvoja volja k hudemu nagnjena, od dobrega pa odvernjena. To verjameš, kaj ne? Gotovo. Kako bi pa bilo, če bi tedaj terdo-vratno tej svoji slabi volji sledil; ali se bodeš hudega ogibal in dobro storil? Kaj ne, zgodi se ravno narobe: hudo storiš in dobrega se ogibaš, kajti v to te vodi nagib slabe volje, in po tej se pa ravnaš, ako nočeš biti pokoren starišem in njih namestnikom v dovoljenih rečeh. Ce na to misliš, bodeš tudi razumel, da duhovni pastirji po pravici pravijo: „Kdor hoče na potu v nebesa sam svoj vodnik biti, ima norca za vodnika." Je pa-li pametno in dobro, norcu se voditi dati? in to še v rečeh, ko se ne tiče za nič druzega ko za nebesa in pekel, za večno zveličanje ali za večno pogubljenje.
Tedaj si nakoplješ z nepokorščino telesne in dušne, časne in večne nesreče in vsaktero škodo. — Toda ne storiš le samega sebe nesrečnega, temveč napraviš s svojo nepokorščino
2)	tudi starišem in predstojnikom veliko nevolje, skerbi in vsakoverstne škode. To se lahko razume. Stariši in predstojniki imajo od Boga ojstro dolžnost, tebe voditi in peljati, da bi bil vsega zla obvarovan in bi bila bolj varna tvoja sreča, da bi namreč v nebesa prišel. Bog staršem celo prepoveduje, da bi tebe v mladosti pustili po svoji volji ravnati, ker bi bilo to tebi in njim v škodo. Kako jih tedaj žališ, če njih dobrih ukazov in opominov ne poslušaš, če si terdovraten. Nič jim huje ne de in nič jim tako zelo življenja ne krajša, kakor to. Da napravi nepokoren otrok še vsakoverstne nesreče v hiši in družini, je razvidno in se, žali res, ne more dosti velikrat skusiti. — Ali nesreča, katera izvira iz nepokorščine, razprostira se še dalje, več ali manj terpi po nji
3)	vsa človeška družina. Nemiri, mnogo verstna škoda na denarjih in imetji, na zdravji
in življenji, in posebno škoda v veri, čednosti in nravnosti slede iz nje. Ako poprašaš ljudi, kateri žive po ječah, ali pa svoje življenje na vislicah končajo, na kak način da so tako daleč zašli, ti bodo odgovorili: začeli smo z nepokorščino in samoglavostjo.
Kako je pa pri tebi s kerščansko pokorščino?
V nekem poročilu šolskih oglednikov Pariških se piše: „Tukaj v Parizu zgubili so otroci vsako čutstvo za dolžnost in pokorščino." Enake tožbe se slišijo in berejo tudi zelo velikrat o naši domači mladini: stariši, učitelji večkrat tožijo zarad nepokorščine in svojeglavosti otrok in mladih ljudi; in kdor ima s takimi opraviti, mora sam večkrat skusiti, kako resnične so take tožbe.
v
Zveličani Peter Chanel (r. Sanel), kateri je bil kot misijonar mučen in 1. 1889 od papeža Leona XIII med zveličane prištet, zapisal je (16 let star) pri vstopu v semenišče (kjer se je namreč učil) pravila življenja za-se, med drugimi tudi sledeče:
„Pred vsem se hočem potruditi, vsa pravila hišnega reda brez izjeme točno spolnjevati, ker spoznam v njih ukaz božje volje proti meni." — Glej, v takih mislih pokaže se pravi kerščanski duh! Misli zatoraj tudi ti tako!
Sv. Jeronim pripoveduje o sv. Evstohiji, da je zapovedi svoje matere tako natanko poslušala, da nikoli ni šla zoper njeno voljo k počitku, nikoli od hiše, nikoli kaj jedla, nikoli denara izdala brez njene volje. (Prim. „Kinder-freund" 1890, VI. Beil. fur Kinder.)
Letno poročilo ljubljanske bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnj. Telesa in za opravo ubožnih cerkev.
(Konec.)
GG. Št. Juri pri Šmariji: 1 velum, 1 obhajilno burzo.
G7. Polica: 3 albe, G humeralov, 3 cingule.
G8. Kopanj: 1 antipendij.
G9. Radeče pri Zidanem mostu: 1 bel pluvijal.
70.	Svibno: 3 koretlje, 1 obhajilno burzo, 2 obhajilni štoli.
71.	Št. Juri pod Kumom: 1 bel mašni plašč.
72.	Dole: 1 čern mašni plašč.
73.	Kresnice: 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule.
74.	Litija: 1 bel mašni plašč.
75.	Prežganje: 1 bel mašni plašč.
7G. Janče: 1 velum.
77.	Štanga: 1 velum.
78.	Št. Rupert: 1 velum.
79.	Žuženberk: 1 vijoličen mašni plašč.
80.	Trebelno: 1 velum, 1 obhajilno burzo in
štolo.
81.	Doberniče: 3 koretlje, G korporalov,- G pal, 9 rutic za lavabo, 12 purif.
82.	Mokronog: 1 rudeč mašni plašč.
83.	Šent-Jan ž: G korporalov. G pal. 9 rutic za lavabo. 12 purif.
84.	Kri že pri Lit i ji: 2 štoli za spovednioo, 2 obhajilni štoli.
85.	Trojica: 1 bel mašni plašč.
8G. Št. L oren c ob Temenici: 1 bel pluvijal.
87.	Ambrus: 1 bel mašni plašč. 1 plašček za ciborij.
88.	Ajdovica: 1 velum.
89.	Šmihel pri Žužemberku: 1 rudeč mašni plašč, G korporalov, G pal, 9 rutic za lavabo, 12 purif.
90.	Sel a pri Šum bregu: 1 vijoličen mašni
plašč.
91.	Lesko ve c: 2 obhajilni štoli in burzi.
92.	Št. Jernej: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, G korporalov, 6 pal, 9 rutic za lavabo, 12 purif.
93.	Škocijan pri Dobravi: 1 rudeč mašni
plašč.
94.	Raka: 1 rudeč mašni plašč.
95.	Križev o pri Kostanjevici: 1 bel mašni plašč.
9G. Dolina: 1 zelen mašni plašč.
97.	Čatež ob Savi: 1 andipendij, 1 belo pri-digarsko štolo.
98.	Studenec: 1 bel pluvijal.
99.	Bučka: 1 obhajilno štolo. 3 koretlje.
100.	Kapela čč. Magd al e nar i c v Radolici: 1 velum. 1 plašček za ciborij.
101.	Mirna peč: 1 rudeč mašni plašč.
102.	Toplice: 1 zelen mašni plašč.
103.	Čermošnice: 1 plašček za ciborij, 1 obhajilno burzo in štolo, 3 albe, G humeralov. 3 cingule.
104.	Bela cerkev: 1 štolo za spovednico, 3 albe, G humeralov, 3 cingule.
105.	Soteska: 1 velum.
10G. Šempeter pri Novem mestu: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 3 albe, G humeralov. 3 cingule.
107.	Vavta vas: 1 zelen mašni plašč.
108.	Brusnice: 1 vijoličen mašni plašč.
109.	S top i če: 1 rudeč mašni plašč.
110.	Podgrad: 1 rudeč mašni plašč.
111.	Poljanica: 3 albo, G humeralov. 3 cingule, 1 obhajilno štolo.
112.	Semič: 1 rudeč mašni plašč.
113.	Vinica: 1 zelen mašni plašč.
114.	Stari terg pri Poljanah: 1 bel mašni
plašč.
115.	Suhor: 2 vijolično-zeleni oltarni blazinici, 1 plašček za ciborij.
116.	Adlešiči: 1 rudeč mašni plašč.
117.	Radovica: 2 belo-rudeči oltarni blazinici.
118.	Planina (Stockendorf>: 1 vijoličen mašni
plašč.
119.	Kopri vnik (Nesselthal): 1 obhajilno štolo in burzo.
120.	Stara cerkev (Mitterdorfi: 1 vijoličen mašni plašč.
121.	Starilog (Altlagi: 2 čemi oltarni blazinici, 2 obhajilni stoli.
122.	Fara pri Kostelu: 2 čemi oltarni blazinici.
123.	Banjaloka: 1 rudeč masni plašč.
124.	Polom (Ebenthal): 1 obhajilno štolo in burzo. 1 pridigarsko štolo, 2 albi, 4 humerale, 2 prepasa. 2 koretlja, 4 korporale, 4 pale. 6 rutic za lavabo, 8 purif.
120. Topla reber (UnterAVarmberg): 1 rudeč mašni plašč.
126.	Dob rep olje: 2 obhajilni burzi.
127.	Draga: 1 čem mašni plašč.
128.	Lašiče: 3 koretlje.
129.	Rob: 1 vel um.
130.	št. Gregor: 1 vijoličen mašni plašč.
131.	Struge: 1 bel pluvijal.
132.	Verh ni k a: 1 velum.
133.	Polhov gradeč: 1 vijoličen pluvijal.
134.	Horjul: 1 zelen mašni plašč.
135.	Borovnica: 2 štoli za spovednico.
136.	Rovte: 1 bel mašni plašč.
137.	Št. Još t: 6 korporalov, 6 pal, 9 rutic za lavabo. 12 purif.
138.	Ilotederšica: 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule, 6 korporalov, 6 pal, 9 rutic za lavabo, 12 purif.
139.	Rak iti na: 1 obhajilno burzo in štolo.
140.	ČerniVerh nad Polhovim gradcem: 1 antipendij.
141.	Pod lipo: 2 belo-rudeči oltarni blazinici.
142.	Bevke: 1 čem mašni plašč.
143.	Preserje: 1 velum.
144.	G od o vi č: 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule, 6 korporalov, 6 pal, 9 rutic za lavabo, 12 purif.
145.	Černi verh nad Idrijo: 1 bel mašni
plašč.
146.	Vojsko: 1 antipendij.
147.	Cirknica: 1 rudeč mašni plašč.
148.	Bloke: 1 vijoličen pluvijal.
149.	Planina: 1 velum.
150.	S t ude no: 3 koretlje.
151.	Unec: 1 velum.
152.	S e n o ž e č e: 6 korporalov, 6 pal, 9 rutic za lavabo, 12 purif.
153.	SI a vi na: 1 bel pluvijal.
154.	Vreme: 3 koretlje.
155.	Šempeter: 1 vijoličen mašni plašč.
156.	Košana: 3 koretlje.
157.	N a d a n j e s e 1 o : 1 bel pluvijal, 1 obhajilno štolo in burzo.
158.	Vipava: 3 koretlje.
159.	Št. Vid pri Vipavi: 3 albe, 6 humeralov, 3 cingule.
160.	Št ur je: 2 vijolični oltarni blazinici, 6 korporalov. 6 pal. 9 rutic za lavabo, 12 purif.
161.	Budanje: 1 bel pluvijal.
162.	Verh polje: 1 čem inašni plašč.
163.	V r a b č e: 1 bel pluvijal.
164.	Podraga: 2 belo-rudeči oltarni blazinici, 1 plašček za ciborij.
165.	C o 1: 2 čemi oltarni blazinici.
Hvaljen in češčen bodi na veke Zakrament presv. Rešnj. Telesa!
V Ljubljani, sv. Lovrenca dan 1890.
Vodstvo bratovsko.
Kakšno vero imajo zamorci?
P. Baur podaja zanimive čertice o verstvu zamorcev v Mrogoru.
Kako vero imajo neki ti ubogi ljudje? Ali jo sploh imajo in kaka je? Se ve, kaj tacega, kot mi zaznamujemo z besedo „vera," ne moremo pri njih pričakovati. Vendar ni treba dolgo med njimi živeti, da človek spozna, da imajo nekateri več, drugi manj in zopet drugi skoro nič misel o kacem čeznaravnem bitju. (Saj nekaj izvirnega razodenja se je povsod ohranilo, in sej že pamet priča, da mora biti neki gospodar vesoljstva.) V obče zamurci verujejo na nekako višjo moč, o kateri ni lahko govoriti; vendar jo pogosto imenujejo, kedar pravijo na primčr: „To je Božja volja; Bog je tako hotel. Im6 njihovega najvišjega bitja je: Mungu, Mulungu, Murungu.
Caste pa svojega boga nič ne, ker je itak dober bog, in menijo, da se ga ni treba nič bati.
Razun tega poznajo še razne zle duhove, katerim je največje veselje, človeka mučiti. Te, pravijo, je treba sprijazniti z žertvami, kakoršne zahtevajo njihovi služabniki, čarovniki.
Kar se tiče nravnostne omike, so zamorci daleč za kerščanskimi narodi, vendar je Bog tudi njim naturno postavo zapisal v serce in ni ga menda med njimi, ki bi ne bil še nikdar slišal glasu vesti.
Na nekem izletu v uruguruško pogorje našel sem zamorskega mladenča, kacih dvajset let starega, na ?egar obrazu se je brala krotkost, dobroserčnost in razumnost. Ta je želel, kakor kasneje mnogo druzih, da bi ga sprejeli v naš samostan. Prašal sem ga, kaj ga je k temu napotilo. Ni mi vedel nič odgovoriti, rekel je samo, da zato, ker to želi. Kmalu nato vprašal sem ga, če ve, kdo je stvaril nebo in zemljo, in dejal mi je, da ne vč.
„Ali nisi nikdar slišal govoriti o Mungu? Ali ga nisi nikdar molil?"
,,r Nikoli.""
.Ali nisi nikoli rekel: Mungu, daj mi to ali ono, daj mi srečen lov, ali, varuj me leva in druzih divjih zveri?"
„„Ne, nikdar ne.""
„ Ali misliš, da ni nihče močnejši in mogočnejši, kakor človek?"
r*0 je, gotovo. Tako na primer — bivol
To je bila edina najdba, katero sem našel v
njegovi za nebesa namenjeni duši........ Vendar
iz tega še ne smemo sklepati, da ni imel ta mladeneč nikake slutnje o kakem čeznaravnem bitju. Kajti pervič je težko z zamorci o tacih reččh tako govoriti, da nas razumejo. Razun tega je lahko imel kako misel o kakem duhu. o „mzimua ali „pepu", vendar ne o onem čeznatornem bitju, o katerem sem jaz ž njim govoril.
Sicer pa bi tudi ne bilo nemogoče, da bi se v teh gorah, kamor ni še posijal noben žarek omike in olike, nahajal dvajset let star človek, ki ni še nikdar slišal besedice o kakem višjem bitju, ali pa ga sam s svojim umom spoznal
Tako se nahajajo v Afriki in drugod posamezniki; nikjer pa ne cel narod brez ideje o višjem bitju. —
Misijonar Don Beltrame je že pred leti imel z zamurci „Dinka" ta-le pogovor o veri:
Misijonar. Kdo je stvaril nebo, zemljo, solnce, mesec in zvezde, zelišča in živali, ljudi in vse reči?
Zamurci: Bog je (vse) stvaril.
Kako je Bog vse reči stvaril?
Tega mi ne vemo; samo beli to vedo; belim je Bog to povedal.
Slišali smo, da ste zgovorili besedo „ angelji"; kje so angelji?
Angelji so v Božji hiši.
Kaj tam delajo?
Govorili so nekdaj z našimi poglavarji, zdaj pa ne govorč več.
In od kod je prišel hudobni duh?
Ne vemo, le to vemo, da prebiva v sredi zemlje.
Kadar je bil Bog ljudi stvaril, ali jih je stvaril bele. ali černe?
Bog je bele stvaril na nekem snažnem kraju; -černe je stvaril na nekem umazanem kraju; zato -smo mi černi.
Koliko ljudi je bil Bog v začetku stvaril?
Tega ne vemo.
In kaj dela hudoba v sredi zemlje?
Nam hudo dela.
In kje je Bog?
On je v nebeški hiši.
Kaj tam gori dela?
Vse dobro prihaja od njega.
Ali je Bog zmeraj bil?
Ne vemo.
Bo-li Bog umeri?
Bog ne bo umeri.
Ali je Bog povsod?
Bog je v nebesih; pa z nebčs doli vidi vse, kar je na zemlji.
Ali ima Bog telo?
Ne vemo, ga nismo videli.
Zamore-le Bog vse narediti?
Res da, vse more storiti.
Ali zamore Bog tudi hudo storiti?
On ne dela nič hudega, dela le dobro.
Kadar hudoben človek umerje, kam pride?
Kadar hudoben človek umerje, pride po noči hudobni duh in nese njegovo dušo v deželo ognja.
Kadar dober človek umerje, kam pride?
Kadar dober človek umerje, gre njegova duša z Bogom v nebesa . . .
(Gl. Dinka-Sprache in Central-Afrika, Dr. J. C. Mitterrutzner, Brixen 18G6.)
Dosti očitno je tedaj, da tudi celo ubogi zamurci imajo neke ostanke od izvirnega razodenja, temne zaumeve o Bogu. večni pravici, o nebesih, peklu itd., in brezverci s svojo brezversko šolo bodo «labo opravili pred večnim Sodnikom.
Olikovanje Bulgarov v Drinopolju (Adrijanopolu).
(Dalje.)
Zraven delavnosti v šoli in cerkvi opravljali so očetje našega misijona tudi po vaseh svoje pastirsko delo in pripravljali so na posebno zahtevanje preč. g. škofa tudi nekaj mladeničev za prejem duhovnih posvečevanj. Na tak način rasla je misijonska delavnost ter se je vedno bolj in bolj razvijala, sprem-Ijevana od Božjega blagoslova pri vseh težavnostih, katere spremljajo navadno vsako dobro in Bogu do-padljivo delo.
Težavnost je bila za nas tudi v tem. da je imel misijon do 1. 1874 le neko sobo za kapelico. Ker so pa bili naši duhovni obeh obredov, latinskega in orijentalskega, bila je služba Božja zelo težavna. Pa tudi v tem nam je Bog pomagal. V istem letu namreč smo imeli priložnost sosednje zemljišče prikupiti. To priložnost smo porabili ter precej sozidali orijentalsko kapelo, in ker nam je dovolila v istem času kongregacija de Propaganda Fide v Rimu so-zidati semenišče za odgojo mladih levitov. smo postavili zraven omenjene kapele hišo za odgojo levitov.
Ker je pa vstanovila že pred nekimi leti francoska kongregacija čč. oo. avguštincev tukaj francosko šolo in mi s tem, da smo pričeli semenišče, nismo bili več zmožni ob enem zadostovati zahtevam bulgarskega in francoskega oddelka, opustili smo koncem 1. 1874 francosko šolo in poskerbeli za povečanje bulgarske šole. Pripravljavna šola bila je zdaj razdeljena v 4 oddelke, in poprej je štela pripravljavna gimnazija 5 razredov; vendar smo se potrudili o tistem času iz te pripravljavne gimnazije vstanoviti pravo gimnazijo. Šola štela je takrat 32 učencev.
Zraven humanistiškega podučevanja v šoli niso opustili, otroke tudi v godbi in petji vaditi, kar tako zelo vnema in povzdiguje čutstvo za lepoto. Takratni superijor preč. o. Tomaž Brzeska. v godbi zelo zveden, si je močno prizadeval, da bi bil godbo vstanovil, katera pri letnem razdeljevanji daril o koncu leta in pri drugih šolskih veselicah zelo povzdigne slovesnost. Razun tega se je omenjeni pater močno prizadeval, da bi se mladina dobro podučila v naravo-slovji; s pomočjo te vede naj bi dospela mlada serca k spoznavanju vsegamogočnosti in modrosti našega Stvarnika. V ta namen napravil je tudi do-tičen kabinet, kateri je imel že I. 1883 do 200 različnih rudnin itd.
V semenišču se je napravil pripravljavni in filozofični (modroslovski) oddelek in kmalu potem teologični ( bogoslovski). L. 1879 imel je le-ta 14 bogoslovcev.
Prišlo je leto 1879 s svojimi dogodki. Pomagali smo zaradi turško-ruske vojske ponesrečenim, kolikor nam je bilo mogoče. Napravili smo Jazaret (vojaško bolnišnico)", v kterem so se ranjeni otomanski vojaki preskerbljevali in vživali olajšanje v bolečinah. Tudi nismo mogli odreči podpore mnogim pomoč prosečim vdovam in sirotam. Ker pa zraven tega nismo hotli prenehati s šolskim podučevanjem in je imela šola že 90 učencev ter so se zraven tega štiri šolske sobe rabile za lazaret, bili smo zopet prisiljeni novo
hišo najeti. Ta reč kakor tudi naraslo število učencev, ki so bili vsi revni, in stroški, katere smo morali za reveže med vojsko porabiti, so denarne razmere našega misijona, katere niso bile nikoli vgodne, sedaj pripravili v zelo nevgoden položaj. Kljubu vsemu temu pa je pomagal predobri Bog misijonu in naši vzgojevalnici vedno bolj in bolj se razvijati.
Skoro od začetka naše tukajšne delavnosti, se je čutilo pomanjkanje tiskarne; vendar se je posrečilo preč. g. o. Tomažu Brzesku tudi to pomanjkanje odstraniti, če ravno ne brez velikega truda, namreč s tem, da je pričel vstanovo tiskarne z vladnim dovoljenjem V tej tiskale so se posebno za šolo potrebne knjige. Nekateri učenci, ki v gimnaziji niso dobro napredovali, so se kar lotili tiskarstva.
21 letna in s tako mnogimi težavnostmi zvezana delavnost v misijonu in posebno težavna služba g. superijorja skozi 10 let, je oslabila telesne moči o. Tomaža Brzeska. ki je z Božjo pomočjo ne brez največjega truda postavil terdno podlago za misijonsko šolo in semenišče. Ker je tudi v tem času takratni predstojnik naše kongregacije. ranjki o. Semenenko, potreboval starejšega souda, kateri naj bi mu s svetom in skušenostjo na strani stal, je očeta Brzeska poslal na sicer bolj mimo ali ob enem bolj imenitno mesto za predstojnikovega pomočnika.
Za superijora misijonskega določili so oskerbnika kongregacije o. Valerijana Prze\vlockega. Novi delavci prineso navadno nove moči saboj; to se je tukaj v tem vresničilo, da je novi superijor s svojim vednim prizadevanjem v 3 '/., letih mnogo popravil in zvikšal delavni krog misijonski.
Med tem dobila je zedinjena cerkev v Traciji novega pastirja v osebi preč. g. škofa Mihela Petko\v-a, ki je naši vstanovi zelo vdan in je tudi veliko storil za njeno napredvanje. Kmalu za tem, ko je prišel v Adrijanopol, dal nam je cerkev sv. Dimitrija v predmestji Kaik-u ; zraven nje je bila hiša, v katero smo kmalo prestavili tudi semenišče zato, da bi se učenci, oddaljeni od posvetne mladine, zamogli z večjo gorečnostjo pripravljati k svetim posvečevanjem. Razun tega nam je preč. g. škof izročil cerkev in misijon v Malko-Tirnovi, kjer je o. Prze\vlocki vstanovil zraven župnije tudi šolo.
O. Valerijan Prze\vlocki se je prepričal, da niso vsi učenci sposobni za višje podučevanje in posebno, da bi prišel revnim na pomoč, vstanovil je rokodelsko šolo. v kateri so se mogli izuriti v krojaštvu, mizarstvu, kovaštvu. knjigoveštvu in čevljarstvu; s tem je tudi v denarjih pomagal našemu misijonu. posebno kar se tiče obleko naših dijakov. Sploh je on s svojim delovanjem zelo olajšal in povzdignil življenje našega misijona.	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Kamne gorice. (Dva gg. župnika.) Tužnim sercem poslavljali smo se od svojega blagega župnika g. Lovro-Bernika. Skoro 25 let je neumorno deloval v prid in blagor tukajšne župnije. Radi svoje gorečnosti nakopal si je bolezen ter je že več let bolehal. Ker je njegovo zdravstveno stanje bilo vedno slabeje. so mu zdravniki svetovali se upokojiti. Žup-Ijane je močno pretresla ta tužna vest. Saj jim je
pomagal v vsaki zadregi. V bolezni jim je bil dušni in telesni zdravnik, na leči jih vnemal za vse lepo in blago, ter jim cepil v serca jedino prava načela,, ki jih ima naša mati, sv. katoliška Cerkev. Živ spomin mu bode tedaj v sercu dobrih faranov.
Dobri Bog pa vse naj boljše oberne. Dobili smo namreč zopet jako vnetega župnika, č. g. Antona Verbajsa. Za sijajen sprejem smo se jeli takoj pripravljati, da bi pokazali, kako visoko znamo ceniti duhovne pastirje. V dan prihoda, t. j. 5. avg., je bila ozaljšana vsa vas, ki je pričakovala novega gospoda. Dva odbornika sta mu z elegantno kočijo hitela naproti k postaji. Okrog šestih zveččr zagromč topiči in priterkavanje lepo ubranih zvonov je naznanjalo, da se g. župnik, spremljan od knezoškofijskega svetovalca preč. gosp. Sajovica, že bliža. Pri pervem slavoloku ga župan pozdravi in v imenu navzoče mladine mu šolarica poda krasen šopek. Vsa vas so na to poda k cerkvi, kjer sta ga čakala v korokih gg. Lapajne in domači bogoslovec. Takoj se je g. župnik podal k Najsvetejšemu, kjer je v goreči molitvi sebe in župnijo Jezusu priporočal. Po blagoslovu se je ljudstvo podalo na svoj dom.
Verhunec veselja je bila pa vest, da bodo g. župnika 10. avgusta vmestili sami mil. g. stoljni prost dr. Leonard Klofutar. patron naše fare. Vse se je veselilo blazega cerkvenega dostojanstvenika, ki jim je na prošnjo občine podelil tako vzglednega gosp. dušnega pastirja.
Ko so se v nedeljo pripeljali, čakala jih je vsa fara pod vaško lipo. Streljanje in zvonenje je bližnjim soseskam naznanjalo, da bode danes častitljiva slovesnost. Po pozdravu občinskega odbora se jim poklonijo tudi vsi gg. duhovni, ki so semkaj prihiteli našega novega g. župnika počastit. Ob lOih se je pričela cerkvena slovesnost. Po „Veni Sancte Spiritusa so mil. gosp. prost v lepo vbranem in ob-jednem poljudnem govoru razlagali, kaj Bog zahteva od župljanov. ko jim pošlje duhovnega pastirja. Na obrazih se je ljudem bralo, da jim je živo v serca segal vzorni govor, ki zanesljivo ne bo brez sadu.
Po sv. maši pri prijaznem obedu so mil. gosp. prošt napili novemu g. župniku, pa tudi upokojenemu župniku, in gosp. Lapajnetu, ter se mu zahvalili za osemmesečno oskerbovanje fare v bolezni prejšnega g. župnika. Z veselim odobravanjem je bilo sprejeto to priznanje, kajti gospod Lapajne se je s svojim izglednim obnašpnjem vsem prikupil.
Vseh živa želja je bila pa ta dan, da bi nam ljubi Bog mnogo let zdravega in čverstega ohranil novodošlega g. župnika v čast Božjo, v njegov lastni prid in blagor cele župnije.	Kamnogoričan.
Pogovoreek pred sv. maso.
Jožek in Janezek.
Jožek. Veš, Janezek, zdaj greva k sv. maši v Šenklavž; le glej, da boš lepo molil iz bukvic, ne se igral in ne zijal okrog. Tudi ne smeš imeti rok v žepu ali pa doli obešenih, temveč lepo pred seboj sklenjene.
Janezek. Zakaj bi tako ne smel?
Jožek. Zato, ker je greh in bi Boga razžalil; ti bi nič dobrot od Boga ne sprosil, ako bi se ne
zaderžal pazno, pobožno in častitljivo pri sv. maši. Pa še nekaj druzega ...
Janezek (v besedo seže): Kaj še?
J o ž e k. Veš, tam gori za oltarjem so tisti rudeč i gospodje, ki lahko vse vidijo v cerkvi, če se kak otrok gerdo vede pred oltarjem. Znal bi kteri celo priti in te za uho prijeti, ali pa še „v Torbico te djati !u
Janezek. Prav, da si mi povedal, — kako bi me bilo potlej sram! Rajši se bom vselej pri sv. maši lepo obnašal. Sej je tudi zapisano:
rBog vse vidi in vse ve: Greh delat' se ne smč.u
Prikazovanja žalostne Matere Božje v Kastelpetrozu v južni Italiji.
IV.
(Dalje.)
Pismo preč. bojanskega škofa solnograškemu nadškofu Ivanu Haller-ju. tedaj še titularnemu škofu, glasi se tako-le:
„Vaša ekscelenca! Vaše cenjeno pismo od 7. t. m., v katerem ste prosili, da naj Vam pojasnim stvar o čudovitih dogodkih na kastelpetroških peči nah, bila mi je v veliko tolažbo. Smem Vas zagotoviti, da je vse. kar se nahaja o tem pisanega v bolonjskem časopisu rServo di Maria," od besede do besede resnično. Čudovita prikazovanja, zlasti žalostne Matere Božje, se tudi sedaj še verše. Število romarjev, zlasti iz bolj oddaljenih krajev, pa narašča od dnč do dnč.
Tudi jaz Vam lahko poterdim, da sem imel veliko milost videti presv. Devico tako, kot je popisana v „Servo di Maria", ko sem se tjekaj podal kot odposlanec Nj. Svetosti.
Z ozirom na dandanašnje žalostne čase je očitno, da je to, kar se nadnaravnega verši v Kastelpetrozu v čast naše sv. vere, poslednja milost Božjega usmiljenja, da bi se zgubljeni vernili na pravo pot.
Kakor ste raz videli iz „Servo di Maria," lepo napredujejo doneski za zgradbo cerkve na tem posvečenem kraji in ne bode več dolgo terpelo, da se bode pričelo z zidanjem, zlasti ker imamo že načert odličnega stavbenika. In ali se ne kaže v tem roka božja, da so se vesti o Kastelpetrozu tako naglo razširile po celem svetu? Oh koliko vprašanj prihaja na naš škofijski sedež, da bi se prepričali o resnici.
In da bi povečal pobožno češčenje tamošnjih vernikov, zdelo se mi je potrebno poslati Vam tiskano knjižico o čudovitih prikazovanjih. Vaš najudanejši
Frančišek, bojanski škof."
Bojano, 10. marca 181)0.
Ker je škof sam zaterdil, da je imel trikrat prikazen Device Marije, kateri katolik bode še dvomil, razun če ima škofa za lažnjivca. Kedar bode pa sv. Sedež sam odločil, potem se itak ne bode več smelo dvomiti. Sicer so se pa sv. Oče že tako za to zadevo ugodno izrekli pri avdijenci bojanskega škofa.
(Dalje nasl.)
Razgled po svetu.
Ogersko. Na Magjarskem, kakor pišejo, se vsta-novlja „katoliška stranka"! Ali se more misliti še večja satira? V tem nekdaj tako vzvišeno katoliškemu kraljestvu sv. Štefana se mora zdaj vstanovljati le „stranka" — „katoliška strankr." Framasonstvo, krivoverstvo, narodno šopirjenje ma-gjarsko je tako globoko zatopilo lepo katoliško deželo ogersko, da je treba „katoliško stranko!" Ker so svetne oblasti mnogotero v kalvinskih in drugotnih katoliški veri neprijaznih rokah, zato krivoverske oblasti segajo v katoliške pravice in vse se meša. V Gyom-u, kakor piše rKatol. List", je vikši sodnik, v zaničevanje vsake cerkvene svobode, zlorabil syojo oblast in se prederznil seči v pravice, ki grejo edino le samo Cerkvi. Tako se je dogodilo zopet v Zirczu. v županiji vesprimski. Ondi se je notar Jan Blauhom končal sam sebe, ker je imel biti poklican pred sodnijo zarad nezvestobe v denarnih rečeh. Župnik Julij Rajniss mu je odrekel cerkveni pogreb, ker celo tudi zdravnik ni pričal, da bi bil samomorivec to storil pri zmešanem umu. Vendar pa je župnik dopustil, da naj se merlič pokoplje v kotu na katoliškem pokopališču. Kaj stori nato samomorivcev prijatelj, okrožni sodnik Sz< >nyegh ? Ta prederzni človek vradno naloži župniku, da naj za samoinorivca odloči grob v versti, kakor se pokopujejo merliči. Župnik, dobivši berzojavno ravnilo od svoje duhovske oblasti, je oporekal proti temu Sodnik se ne meni za župnikovo oporeko in s 4 žandarji sam da izkopati samoinorivca iz groba, pokliče iz bližinje kalvinskega pastorja in tako prijatelja pokoplje! Tako minister izdaje naredbe v vsem nasprotne katoliškemu nauku, sodnik samooblastno napravlja cerkvene knjige in drugi opravlja župnikova cerkvena opravila vseskozi v nasprotji s cerkvenim obrednikom!
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
Nameni za mesec september (kimovec).
a) Glavni namen:
Itomunski narod je.
(Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII
prihodnjič.)
b) Posebni nameni:
1.	S. Vereua. Ta in vsaki »lan v in-seu vse naznanjene, a še ne zaznamovane ali nenaine zadev«-. Katoliški shodi. Šolsko vprašanje.
2.	S. Štefan, kralj. Ogersko. Mir in edinost m«-d keršcanskimi narodi. 1'inerla Čestivka presv. Serea.
3.	S. (i re gori j Vel. Papeževo posvečevanje. Sv. Oče. Romarji v Rim 1S1>0. Zadeve neke že nad "20 let nadaljevane molitve.
4.	S. Id a. Kerščanske žene in vdove. Materinska društva. Serea Jezusovega vstanova. Važna potovanja.
II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljivo priprošnje N. lj. lj. presv. Jezusovega Seri-a, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bo«; dobrotno od veni i od naše dežele poboje, umore iu samomore, odpad iu brezverstvo, prešestvanie in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Neka zelo težavna zadeva v denarnih zadevah, da bi se prav obernilo in bi bližnji ne imel škode pri tem — Nemirni duh in serce bodi priporočeno Naši lj. »iospej presv. Serca, sv. Jožefu, sv. Antonu P. — Nekdo z neznansko boleznijo v »lavi za telesno in dušno pomoč. — Lepa poravnava nekih zadreg na prošnje X. lj (i os p/- in sv. Antona Pad. — Šolska mladina na počitnicah, da bi lepe zglede dajala našemu ljudstvu. — obiluiše obiskovanje keršč. nauka, zlasti od strani moških iu mladine.
Listek za raznoterosti.
Iz IJubljane. Vsled zborovanja prečast. frančiškanskih o o. definitorjev pod predsedstvom preč. P. provincijala Placida so nastavljeni in prestavljeni čč. oo.: V Ljubljani je gvardijan P. J ož e f Biz a v i ča r; iz No.*. mesta pride v Ljublj. P. Hugolin Sattner. v Novo mesto od tod pa P. Ehrenfried Z upe t. Na Tersatu je gvard. P. Marijan Sirca; P. Maks Sen i ca pride iz Pazina in P. Alfons F u r 1 a n iz Gorice kot magister novincev. V Gorico iz Nazareta P. Ign. Kastigar; v Nazaret P. Konrad Mesar s Tersata. V Nov. mestu je gvard. P. Florentin Uro vat., iz Pazina pride P. Efrem Turk. V Pazin z gvard. P. Izidor Normali iz Nov. inesta. V Samoboru je gvard. P. Rudolf D ol inše k iz Brežic, na novo pride P. Alojzij Bilban s Klanjca. V Klanjec za gvard. P. Feliks Podbregar in P. Bonifacij Pavliček, oba iz Samobora. V Karlovec iz Nov. mesta P. A vrel ij Knafelj za vik. V Brežicah je gvard. P. Julij llruner s Tersata. V Jaški gvard. P. Felicijan Ma ta v ž.
Prihodnji torek, t. j. 2. septembra, ima »Katoliška družbaa na Rožniku sveto mašo za društvenike zjutraj ob po^šetih z navadnim darovanjem za uboge iz „V ince n ci j e ve družbe."
Božje šibe. Strašansk vihar je lomastil po Ljubljani in Kranjskem in drugod, razdiral krove, podiral drevje, kozolce itd., tudi sem ter tje ljudi poškodoval. — Mnogo žaljeni Bog kliče grešnike k pokori.
V Gradcu je 21. avgusta bil strašen viha*-in je napravil toliko škodo, da je drevje prazno, kakor jeseni. Grozno je toča pobijala okna, zdelovala strehe itd. V gledališču je bilo po tleh tako posuto s sterto steklenino (ni čudo!), da r;so mogli igrati.
Strašna sur"a piitiska po vsem Krasu, po Goriškem, po Ipavskein in po Kranjskem.
Požari se r*»'naojajo z več krajev.
Iz Adlešič poročajo, da se tertna uš zelo šiii. Zraven	pa 12. avg še toča hudo pobila.
t C. g. Jan. Modic, župnik na Prihuvi na Šta« jerskem, je umeri v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu. R. I. P.
Preč. g. Ucman, kanonik v Terstu, je imenovan školastik.
Fari Breznici se je odpovedal č. g. Ant. Hočevar, župnik v Št. Joštu pri Polh. gr. Vikarijat Cerni verh nad Idrijo je dobil č. g. Ferd. Kogej, župnik v Gor. Tuhinji.
Premembe v kapucinskem redu kranjsko-štajerske okrajine. - V Hartbergu: P. Beda gre vik. v Irdning.
V	Knittelfeldu: P. Lavrencij za gvard. v Švanberg.
V	Svanbergu: P. Bonifacij za vik. v Lipnico; P. S i g f r i e d za knjižn. v Lipnico. VLipnici: P.Andrej za kat. v Volčjem; P. A 1 o j z i j za knjižn. v Švanberg.
V	Gorici: P. Hilarijon v Sv. Križ; P. Donat v Celje. V Celji: P. Gregorij, gvard.; P. Ubald, vik.; P. Gabriel v Skofjo Loko; P. Bonaventura v Celovec. V Volčjem: P. Hieronim za vik. v Knittelfeld; P.Alojzij, vik.; P.Avguštin za kat. v Hartberg. V Kerškem: P. Edvard v Celje. V Celovcu: P. Luka v Kerško. VIrdningu: P. Fulgencii za gvard. v Volčjem; P. Teodozij, gvardijan.
Duhovske spremembe.
V Goriški nadškofiji. Č. g. K. Perinčič gre iz Bolca v Trento; čast. g. V. Kragelj, novoposv., v Boleč; č. g. T. Rutar iz Lokovca v Dekle; čast. g. A. Pipan iz Kobarida v Lokovec; novom. J. Primožič v Kobarid; č. g. Jan. Sedej iz Tolmina v Borjano; u. m. A. Gergole t v Tolmin; čast. g. Fr. Pip ar s St. Vidske gore za oskerbn. v Jageršce; n. m. č. g. Izidor P rim oš za III v Flumičelo.
Dobrotni darovi.
Za opravo u b o ž n i h cerkev naše škotije: Čast. g. dr. Elbert 1 gld. — S Tople rebri 4 gld. — Iz Breznice 1 gld. 85 kr. — Po č. g. Jos. Erker-ju 16 gld. 22 kr. — Z Ločin 11 gld. — Iz Planine pri Rakeku 12 gld. 40 kr.
Za dijaško mizo: Čast. g. župnik Martin Narobe 10 gld. — Čast. g. župnik J. Kapuz 2 gld. — Gosp. Lor. Ravnik 1 gld. — Preč. g. zlatomašnik in župnik Jakob Po''car 10 gld. — Č. g. stolni kapi. A. Kalan 10 gld.
Za sv. Detinstvo: Č. g. O. Izidor Normali v Rudolfovem, 7 gld. 38 kr.
Za Marijanišče: Čast. g. župu. M. Narobe 10 gld. Čast. g. Ivan Eder 10 gld. — Č. g. Baltazar Bartol 3 gld. 80 kr. — Preč. g. župn. Jak. Poličar 25 gld.
Za misijone: Č. g. župnik Martin Narobe 10 gld.
Za v s t a n o v i t e v stalne večji rezidence č č. 00. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega p rovi zor i j a": Čast. g. Avguštin Šinkovec, kaplan v Žužemberku, 50 gld.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.