259. številka. Ljubljana, v petek 11. novembra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI MOD. Is iftja vsak dan aveier* iz.rr.6i nedelje in prodnike, ter velja po poŠti prejeman i.-, »vstro-opersk e dežele u ne leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden m Jtoo 1 40 k r. — Za Ljubljano bre* poliljanja na dom ca vse leto 13 gld, za Četrt leta B gld. 30 kr., ca jedeu mesec 1 gld. 1U kr. Za pošiljanje nadom računa se po 1'J.kr, na mesce, po 80 kr. ca Četrt leta. — Za tuje deiele toliko vre. kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vposilj.itve naročnine, se ne ozira. Za oinanila plačuje se i d Ctinctopne ne it vi .itn po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fi- i kovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniltvo je na Kongresnem • • _'u fit. 12. Upravni It vo naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Telefon šit. 3-3t. Skozi okno. V včerajšnji seji poslanske zbornice so nemški nacijonalci, na čelu jim Hochenburger in Hofmann-VVelfenhof, podali interpelacijo, katera He nanaša "a nas Slovence in v kateri se zrcali vsa tista blazna prepotentnost, katera navdaja to stranko. Interpelantje ao razkačeni kakor gadje, ker je vlada poklicala dr. Babnika, „einen bekannten slovenischen Politiker", v ministerstvo in imenovala dr. Hrašovca, „einen bekannten slovenischen Hetzer", sodnim pristavom v Maribora ter bruhajo ogenj in žveplo, ker so čuli, da je najvišje sodišče v zadevi ravnopravnosti slovenskega jezika pri gra-škem nadiodišču baje razsodilo v smis!u pravice in spoznalo postopanje slavnoznanega Ltdenigovega senata za nepravilno in nezakonito. Ta interpelacija ima očitni namen, .s'u vat i in kojakati nemško ljudstvo proti vladi in proti našemu narodu ter nemškemu fanatizmu priliti novega olja. Nemški naejonalci so zopet jedenkrat govorili skozi okno in zato svojo interpelacijo našemili z najkrep kejšimi akcenti in prepledli z najstrupenejšimi podtikanji in zasramovanji slovenskega uradništva. Vladi očitajo, da si je zagotovila podporo slovenskih poslancev z obljubo, da premesti „ agi tat o-rične moči" s Kranjskega na Spodnje Štajersko in na Koroško, da v prihodnje pri imenovanjih ne bo odločevala ne nadarjenost, ne znanje, ne marljivost, ampak samo slovensko rojstvo, in dekaz tega je imenovanje dr. Hrašovca sodnim pristavom v Maribora, kateri dr. Hrašovec je baje preskočil vei „vrlih" prednikov in je bil imenovan, ne da bi bilo ministerstvo se oziralo na predlog višjega sodišča, trr pridelitev dr. Babnika pravosodnemu niinisterstvu v službovanje, katera pridelitev po mnenju interpe-lantov iz stvarnih razlogov nikakor ni opravičena. Ti imenovanji sta interpelantom povod, da očitajo vladi ugled pravosodja oškodujoče barantanje, vsled katerega mora ljudstvo izgubiti vero v avtoriteto in v pravosodstvo, češ, delovanjo slovenskih uradnikov priča, da uničujejo „narodni mir". Nadalje očitajo vladi, da je, kakor v kaki polbarbarski balkanski državi, uplivala na najvišje sodišče, da je obsodilo postopanje Leden:govega se -nata, in sicer trde da je ad boc sestavila sen*t, v katerem so imeli češki in poljski dvorni svetniki večino, in da je ta senat proti glasom nemških pri-sednikov ngodil slovenski pritožbi. Će pogledamo nekoliko v preteklost, najdemo na tisoče dokazov, da so Nemci od nekaj zastopali s'ališče divjaške brutalnosti Vse javne nlužbe — od prve do zadnje — so popolnjevali z agitatorji nemških strank in trikrat gorje tistemu slovenskemu uradniku, ki ni hotel izdati tvojega naroda In ni hotel zatajiti svojega prepričanja. Preganjali so ga kakor steklega psa in niso prej mirovali, da so ga uničili. Imena Auersperg, \Vidmaun in \Vaser osna čujejo tisti Bistem. Stranka, ki ima tako tolovajsko preteklost za seboj, taka stranka bi ne smela ziniti, kadar se zgodi korak, ki naj popravi vntbovpijoče krivice, storjene slovenskema narodu. Naša naloga ni, zagovarjali vlado. Nam ni znano, kakšen delokrog je dru. Babniku odkazan v ministerstvu, vemo pa, da ima prav toliko pravice do podeljenega mesta, kakor vsak Nemec. Tudi nam ni zoano, da-li se je vlada držala pri imenovanju dra Hrašovca predloga višjega sodišča ali ne, pač pa je znano, da so pri mariborskem okrož. sodišču, v čegar okolišu je ogromna večina prebivalstva slovenske narodnosti, nastavljeni največ nemški uradniki, dasi ima vsak narod pravico zahtevati, naj mu kruh pravico režejo sodniki njegove krvi in ne njegovi narodni sovražuiki. Ako se vlada ni držala predlcga višjega sodišča, je to gotovo storila le v prepričanju, da so pri graškem višjem sodišču glede imenovanja uradnikov še vedno *v veljavi Waserjeva načela. Naposled nam tudi še ni znano, ali je najvišje sodišče že razsodilo v zadevi ravnopravnosti slovenskega jezika ali ne in kako je bil sestavljen dotični seuat, vemo pa, da bo vsi členi najvišjega sodišča jednakopravni in da so njega poljski in češki členi vsaj tako pošteni in objektivni, kakor nemški. Poljskim in češkim členom Se ni mogel nihče ničesar očitati, dočim se da o nemških členih marsikaj povedati, žal, da samo pod zaščito imunitete. Jedno pa se lahko reče : da so mnogi Nemci, ko so bili na krmilu, zlorabili justico in jo ponižali za svojo deklo in da je vsled tega nezaslišana predrznost, ako taki ljudje besedičijo o moralni škodi, katero prouzroče pravosodju v slovenskih krajih nastavljeni slovenski sodni uradniki. Tisti Nemci, ki očitno kažejo svoje sovraštvo proti narodnosti prebivalstva, ki agitujejo in ščujejo proti vsemu, kar je slovenskega, ki zlorabljajo justico v pangermansko propagando, ki tirajo protiavstrijsko agitacijo in zametu"1 jo ravnopravnost avtohtonega prebivalstva, ti so zaslombe avtoritete in po sodbi Hochenburgerjevi vredni zaupanja, dočim je slovenski uraduik hujskač, ker je zmožen narodovega jezika in ga ne zametuje, ker spoštuje narodnost prebivalstva, je zvest dižavi in cesarju, a noče d-lati tlake ne Wolfu ne Hoohen-burgerjn. Stvarna polemika proti stališču nemških na-cijonaloev je popolnoma nemogoča, ker ne poznajo in nečejo pripoznati nobene pravice, ker prisegajo na načelo, da smo Slovenci popolnoma brezpraven živelj, kateri se mora prej kakor prej vtop ti v nemškem morju. To načelo se vleče kakor ruitča nit tudi po Hoehtnburge.rjevi interpelaciji, in nam kaže, kako bi se nam godilo, ako bi prišli ti ljudje še kdaj na krmilo. Upamo, da naskoki nemških nacijonalcev ne oplaše vlade, in da bo neustrašno nadaljevala začeto delo in postopala pravično, saj ji mora površen pogled na razmere pokazati, da bo nemški uradniki v slovenskih krajih podkopali pri ljudstvu skoro vso vero v pravičnost, in da to ljudstvo do uprave nima več zaupanja, kakor za časa kmetskih puntov. V l,jirr»l|ft«tll« 11. novembra Državni zbor. V zadnji seji se je nadaljevala razprava glede obtožbe Badenijega ministerstva. Poslanec K a i s e r (nemško narodne stranke) se je spominjal novembra 1. 1897. ter dejal, da ga maščuje november I. 1893 Taktat se je pozvalo vojaštvo proti Ne met m in za plačilo se je sedaj ukazalo, da morajo biti vojaki — nemi. Armada nima več armađnega jezika. Vse mora molčati, vojaki in Peri!?« — Leji jeji kdo bi mislil, da je ta Margica tako plašljiva in nervozna, saj ji sicer držalo ni padalo tako rado iz rok! Da, Feri ni bil danes prav nič pust, prav čisto nič. Tako vljudno je pobral peresnik in izročil ga z lehnim, elegantnim poklonom. ,Kaj pa je Margica ?u je vprašal ljubeznivo ter sel poleg nje n* klop. „0, dnevnik?8 se je čudil ter se pomaknil bliže in pogledal na prvo stran, kjer je bilo z lepo kaligrafično pisavo zapisano: „dne 1. avgusta". „Samo to," je dejal pomilovajo in si sukal brčiće, češ, „kaj bo to revte!" Marglco pa je razjezil ta ton. „Za-mo je tadi to dovelj," se je odrezala v hitrici. ,Eee? No, re3 siiromna!4 in gledal jo je tako malce navihano izpod dolgih, temnih obrvij. „Kaj skromna,u se jo jezila, ,pa mi ti povej kaj boljšega," in jezno se jo odmaknila od njt ga. Vedno se je morala trenirati 8 tem bratrancem. Pa tudi ni čuda, kdo bi sa ne prepiral s t kini pustežem, ki druzega ne zna, ko človeka jeziti in nagajati. In še malo dlje se je odmaknila od njega. „Margica — huda? — Nič ne de, bodo že bolje! Prav /a prav, — veš kaj se piše v dnevnik?1* „Vem." LISTEK. Dnevnik. Bpisala „Z." „Ob, če ni to križ/ je vzdihnila, podprla glavo in jezno gledala tiste muhe in mušice, ki so rajale v toplem poletnem zraku. I no, seveda je bil križ! Lepa sedemnajstletna Margica je imela vzroka dovelj vzdihovati. Oni dan je dobila za god lepo, okusno vezano knj žico, na katere platnici se je zlatilo in bliščalo v umetno zavitih Črkah: „Dnevnik". Da, ta dnevnik! Pa kako se je še veselila te stvari grde! Zapestnice pa broša, fina letna tkanina in še tisti sladki, zapeljivi bonboni, vse se je moralo skriti pred to tenko rujavkasto knjižico. Seveda — dnevnik, to ni kar si bodi. Dnevnike pišejo navadno srečne neveste, sploh le take, ki imajo kaj interesantne snovi za zlatoobrezpno stvar. — Pa to je ravno! Pa piši, če imaš kaj I — Ko bi bila vsaj že na kakem plesu kdaj, pa nič, mč, kar bi bilo podobno vsaj senci kakega romančka ali vsaj začetku kake dogodbice, interesantne in nenavadne »eveda I „Pa naj kdo reče, da to ni smola," jo za-godrnjala epet in krenila z glavo, da so mehki črni I kodri poskakovali krog belega čela. In zopet je gle-| dala muhe. Prav za prav bi bilo prijetno v tej le i mali, hladni vrtni lopici, kjer vse tako lepo in I sveže dehti, ko bi le „te smol*/ ne bilo. Tako je ' mislila ter jezno zaprla nesrečni dnevnik. Mali, beli ! zobki grizli so nejevoljno črno držalo in zadaj za tistim belim, nežnim čelcem se je podilo sto mislij. Pa je bila Žo smola, prava pravcata smola, j Od punčk vendar ne moro pisati v dnevnik in nje institutske prijateljico, stara, stroga teta pa nagajivi brat, e, to tudi ni nič. No, bratranec, da, bratranec Feri v svoji pri-kupljivi častniški uniformi, no, ta bi že bil pripraven junak za dnevnik. Brčiće, hm, brčiće prav lepe so res in oči te se tudi dovelj svetijo. Da, ta bi že bil, velik ravno prav, vitek dovelj, res, vse bi b lo, ko le ne bi bil tako pust, tako neizrečeno, Čez vge mere pust, kakor je naša sedemnajstletna Margica že tolikokrat dejala, obžalovaji seveda. „Oh, ta smola," je vzdihnila prav iz dna srca. In kdo more kaj, če je Margica že v tretje prav odločno pokJicila „to smolo" v pomoČj? — No, pa včasih res nekaj pomaga, čeravno le včasih. Nekaj jo zažvenklj'db Zato ob.-itnjijo niredbe še danes, dasi sta padla Badeni in G.mtseb. Nrtto je zagovarjal Sclioaer-jance, češ, da je njihov patrijotizora gotovo mnogo večji kakor poljski. Dt 8) postali Nemci toli obupni v porabi raznih parlamentarnih sredstev, tega je kriva vlada, in so krivi najvišji krcgi, ki Nemcev nečejo razumeti. Ćeška država pa ne sme nastati, ker bi bila smrt avstrijskemu nemštvr.. Zato bodo Nemci pobijali češko politiko in vsako vlad>, ki jo podpiva. Ntttr.ci se pa ne boje razen Boga nikogar. Pesi. Bendel (nem. napredm stranka) je pobijal dr. Kaizlo-e trditve gUde jezikovnih naredb ter dejal, ko N^mci ne bedo videli v Avstriji svoje zaščite, i7g;ne iz njih vsa ljubezen do te drž »ve. Posl. P rade (nem. nar. stranke) je reke), naj se pošlje cesarju stenogri'fični zapisnik, da spozna razmere. Cesar je nemški knez in nemožno je misliti, da ve vse. Ako spozna resnico, ne bodo sedanje razmere več obstajale, P<,tem se je razprava pretrgala. Prišli ] so na vrsto uuiui predlogi za podporo poškodova- I nim krajem. Nato je vprašal posl. Scheicher j predsednika, če ne ve kaj o dvoboju Wolfa Guie-vvosza. na kar je dejal predsednik, da je skušal dvoboj zabraniti. Posl. opat Treuinfels je predložil nujen predlog, naj se izvoli odsek 24 členov, ki določijo statute za častni sod. Izključen pa naj bo dvoboj. Afera Drejfaa. K isacijsko sodišče je odredilo nove hišne preiskave pri ljudeh, ki so imeli z K>terha?yiern zveze Pri zagovorniku E*terhazyia so dobili p smo, čegar vsebina je sicer navadna, a papir jo isti, na kakoršr.em je b'I pisan bordereau. Leta 1894. sta iskala Bertillon in Cochefert zaman pri vaeh prodajalcih papirja. Tedaj pa se je dognalo, da je rab.l tak papir rCsterhazv Kasacijski dvor namera razen 5 bivših vojnih ministrov zaslišati tudi sedanjega, t. j. Frevcineta. Njega izpoved bo posebno \ažna. Angleško oboroževanje se še vedno nada« ljuje. V Devonportu zbrana takozvana Emergency-Btkadra (l.idijevje za silo) je tudi pripravljena na boj. V Portamouthu delajo z največjo naglico ponoči in podnevi ladije, popravljajo stare in dovr-u jejo začete. Tudi ladije, ki imajo službo po raznih lokah, so poklicali domov. Na vaeh koncih in krajih torej se pripravljajo Angleži na boj, a nihče ne more povedati z vso gotovostjo proti komu in za kaj I Lord Salisburj je imel pri svečanosti lorda majorja govor, v katerem je dejal, da je vstopila Amerika v azijatsko in morda tudi v evropsko politiko. To dejstvo je nevarno mira in le zato se Anglija oborožaje. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. novembra — (Potrjen zakon) Osar je potrdil v dež. zboru kranjskem sklenjeni zakon, s katerim so se za kmetske občine uvedle direktne volitve v deželni zbor. — („Nafta straža* ) Ustanovni zbor društva „Naša straža" vršil se bo 15. t. m. ob 6. uri zvečer. Členi pripravljalnega odbora bodo od 5. do G. ure zvečer sprejemali oglase pristopa k društvu ; oglase sicer sprejemajo tudi slovenski drž. poslanci pismenim potom. — ^Poslanec grof Ervin Auersperg) je od-In'-il svoj mandat za deželni zbor kranjski. Ali je ob jednem odložil tudi svoj državnozborski mandat, nam ni znano. — (Osebna vest) Zdravnik g dr. Robida .se preseli za nekaj časa na Dunaj, da spopolni svrje nauke specijalno v psihijatriji, — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri, v s' boto, se bo igrala prvič v sezoni zuame nita Moser-Schoathanova petdejanska veseloigra „Vojna v miru", ki je na repertoiru vseh večjih gledališč. Glavne vloge so v rokah gospe Polakove, g. laemanna, g Prejca in g. Deyla. Predstava b), sode O* po današnji generalni skušnji, izborna. — Prihodnji teden se bo pela velepriljubijena poljska opera .,Halka". — Intendanca je sprejela za vpri-zoritev dve izvirni igri: rodbinsko dramo ,,Sin", spisal Eug Gangl. in burko „Šesta ne k", spisal Anton Medved. Obe igri sta sprejeti in se bodeta igrali že prihodnji mesec. — (Slovensko gledališče) Koncem poročila o primeri „Klarice na vojaških vajah" smo zapisali, tla bo v splošnem in specijalnem opereta tekla prihodnjič gbcUiejše in dovršenoj$e. In nismo , se motili ! Včerajšnja „Klarica na vojaških vajah" i je izborno uspela Pri nas nimamo strogo operet-} nega csobja, zatorej je treba, d* se naše igralke in j in naši igralci polagoma užive v opereto, da igrajo j in p. jo v onem lahkem, posebnem tonu, ki ga za-i htevajo take stvari, la tako je sinodi objel vse j osebja duh Klaričin, da je ž njo vred prav izvrstno prebilo veselja in težave vojaških vaj. Gospa Pola kova jo bila tako v ženski, kakor v vojaški opravi ti na, živahna, prav izborna Klarica, da za 'služi kot zadojič vso pohvalo. Takisto smo bili zadovoljni tndi sinoči s petjem in igranjem gdčne. S tast ne, ki je bila po svojih močeh kar najpri kupmjša Bereaice Zadnjič smo rekli, da je igral g. Prejac ulogo Vivarelovo ugodao, danes moramo priznati, da jo je igral prav dobro. Bil je jako ži vabeo Vivarel častnik simpatične zunanjosti, možkeg* kretanja in svoji ulogi docela primerne igre. UJo-dali smo ga prav z veseljem in zadovoljstvom na odru. Ume se ob sebi, da je g. Inemann rešil tudi včeraj avojo nalogo izborno, da je bil torej „II:n, dvomim. V dnevnik se vpisavajo samo poljubi, cbjemi, opisiva se samo ljubezen, — veš, samo ljubezen !4 Kako resno ji je zatrle.al tol I no, saj je tudi sama vedela, □ ljubezni, da, čemu je pa potem dnevnik ?* ,,Veš kaj je ljubezen?' jo je vprašal in pri-iraknil ."e je prav blizu k njej. „Vem ! 1 , Res? — ?« ,,I seveda, brala sem že dovelj!" je zatrjevala in vroče ji je postajalo. Najbrž je zavratnik pre-' zek, je mislila in hotela popraviti ga z roko. Pa ta Feri je bil tako čuden. Prijel jo je za roko, kojo je komaj povzdignila. In potem ji je gledal v oči tako, da ji je bilo čim dalje bolj vroče in kar nikrat se je zasmejal, pol tiho, pa tako, da -se ji je nekaj začelo gibati v prsih. ,,Veš, Margarica, ničesar ne veš, ničasar." Mislila je, da je hud, ker je hipoma spustil roko. Pa ni bil. Objel jo je kreg pasu in poljubljati jo je jel, da ji je zmanjkovalo sape. Tega res še ni vedela Margica, a ker je bilo lepo, nebeško lepo, pustila je, da je pritiskal svoje vroče ustnice na njene, da so se tiste mehke brčiće dotikale njenih lic . . . In dolgo sta sedala tam v vrtni lopici. Mar-gici se bratranec nič več ni zdel pust in nič več i ni premišljevala, kaj vpiše v dnevnik. Zapuščena je j ležala knjižica na mizi, a vendar jo je Margica, ! ko sta čez dolgo časa se vrnila v vilo, vzela seboj. Saj ni bila težka ta mala drobna knjižica; lehko jo je nesla, sosebno ker jo je ,,njen Feri", prejšni pusteŽ, — ki sicer še nikdar ni tako hitro avanz ral v naslovih, — tako krepko in ljubeznivo podpiral. Potem zvečer je seveda mama zvedela, da ni zastonj podarila dnevnika Margici in da je bratranec Feri najboljši in najlepši človek, kar jih hodi pod sinjim nebom. Dolgo so čuli tedaj v vili, a bil je prvi večer, da se Margica ni prepirala 8 svojim bratrancem. Davnaj je že plavalo solnce na nebu in davnaj je izginila rosa, ko je šele vstala drugi dan, sicer jako pridna Margica. Pa še sedaj ji je obrazek prav zaspano zrl iz zrcala, čeravno ga je trla z brisalnikom, da jo je skelela koža. — Ni čuda! — Ta dnevnik — ta dnevnik je bil kriv. Saj se pišejo notri poljubi, saj se opisuje ljubezen I Oh, ta dnevnik, oh, ta ljubezen! . . . tak Gibarđ, kakorSen more biti samo on. Gosp. VI, Housa je bil tudi sinoči Ijubasnivi, šaljivi in do-vtipni Michonnet, ki nam js pa v igri in v p, po domače Logarja. Na to pripeljal se je gospod naoiniei »'r, peljal se je čez most ter nazaj — pri tej priliki sta mu cestni pisar in cestnar salutirala — in na obeh dveh koncih mostu je za-npil: „Z d a j je pa most odprt!" In res, v soboto popoldan, ter < elo noč (>d sobote na nedeljo, in tudi v mdeljo zjutraj do 9. ure, hodilo ter vozilo se je že po novem mostu. Starega lotili so se že v soboto popoldan podirati. No — v nedeljo ob O. uri zjutraj prišli so pa tesarji, kateri so iz novega mostu vse zastave pobrali ter ga zopet tako zaplankali, da ni bilo več mogoče po njem ne hoditi, ne voziti. In tak je novi most še danes 10 t. m., in tak bode kakor se sliši še nekaj dni. Zdaj so hodi in vozi zopet po starem mostu, kateri je na jedi«« m koncu že toliko podrt, da niti popolnoma varen ni. Da je temu tako prišlo, vzrok je gospod nadinžener sam. On je namreč popolnoma pozabil, da bi morala viša oblast, ne je on, most prometu izročiti in to po dovršeni kolavdaciji. Ker je na to pozabil, opozorilo ga je na pravo postopanje c kr. okrajno glavarstvo 8 tem, da je novi most zopet zaplankati ukazalo. — („Planinski glas" v Rovtah) ima v ne deljo 13. t. m. ob 8. uri popoldne v šoli svoj občni zbor Vzpored: Volitev novega predsednika, nasveti in slučajnosti. — Osebna vest.) Gosp dr. V. G r e g o r i č je imenovan okrožnim zdravnikom v Ribnici pri Mariboru. — (Za mesto namestnika v Gradcu) so se baje, kakor javljajo „Edinosti" z Dunaja, jeli množiti kandidatje. Prvi je bil predsednik kranjski baron Hein, potem se jelo govoriti o dežtltjem predsedniku šlezkem, grofu Clarvju, ki naj bi šel popravljat trde pangermanske glave v prestolnici St;*jf>rski, a sedaj se še šepeta o grofu Goiissu, namestniku tržaškem. Za slučaj, tako nadaljuje naš vir, da bi grof Goess res odpotoval v Gradec, pride v Trst namestnikovat g. baron Hein iz Ljubljane. Sicer pa povdarja naš vir, da ne more jamčiti za istinitost tega poročila, ali zatrditi more, da je došlo od zanesljivo strani. — (Celjskega pevskega društva) Martinov večer bode s prijavnim sodelovanjem slavne slovensko c ljske godbe, pod vodstvom g. A. Munda v nedeljo, dne 13. novembra t. 1. v veliki dvorani „Narodnoga doma". Na vsporedu je godba, petje, predstava veseloiger „Gluh mora biti" in „Derite J)oinovinoa in prosta zabava. Izžrebala se bode Martinova gos, srečke dobe se brezplačno pri blagajnici. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina : Za člene slovenskih društev ter njih rodbino 20 kr. za osebo, za nečlene 40 kr. za osebo, za rodbino 1 gld. Preplačila se hvaležno vsprejemajo. Slavno «. bčioetvo se uljudno prosi, da blagovoli točno ob pol 8. uri priti, da ne bode vspored motilo, ker bodo v dvorani mize postavljene. — (Kako nemška gospoda ravna s kmeti ?) „Mu-" poroča: Pred nedolgim časom je prodal kmet Kristan v IJ-di svoje posestvo grofu Thurnu. Zdaj pa zopet kmet Mlečnik baronu Bajlu svoje 93 oralov obsezajoče posestvo za 5500 gld. Tako žalostno gospodarimo pri nas! Predlanskim letom Že je kupil Baron veliko posestvo kmeta Štefana, Mlečnikovega soseda. V pogodbi je Štefan izrecno zahteval, naj ostanejo vsi poti in mostovi, kakoršni so zdaj. Pa prgodba je bila kajpak nemško spisana, kmet je ni razumel, podpiral kar so mu predložili in oni so delali, kar so hoteli. Letos pa potrga baron most, ki pelje od Mlečnikovega posestva čez Belo na cesto. R' k;i Bela je tam kake tri metre niže od ceste in ob obeh bregovih je napravljen visok zid. Tam čez je bil do zdaj most, in kakor pojmijo najstarejši ljudje, že dalje kakor sto let, ker stara cesta je pe Ijala čez ta most in šla ob desnem bregu Bele proti Jezerskem. Ta most je dal odstraniti letos baron. Kmet Mlečnik se je seveda potegoval za svojo pravico do mostu, ker to je jedini pot ki pelje čez njegovo polje in travnike do ceste v Železno Kaplo. Pa zastonj. Pride komisija, baron, sodnik in notar. Določili so nasproti Mlečniku : ,S vet, kjer stoji most, ni tvoj, torej nimaš pravice do mostu". On njim reče: „Če pa kdo umrje od nas, kam naj spravimo mrliča? Po stezi čez pečevje ga ne moremo nositi, sicer lahko mrlič živega ubije, kakor v Kortah". Sodnik: „Obranite ga doma, če hočete*. Tako govorijo in ravnajo e kmeti. Mlečnik je bil zaradi tega prisiljen prodati posestvo. Kaj hoče brez pota in mostn? Vrb tega je moral še plačati stroške za komisijo I — (Nečuveno.) „Fcodel Litorale" in .Triester Zeitung" poročata, da so se 8. t. m. učitelji in učenci zbrali v novem eolskem poslopju, katero je napravilo društvo „Sloga". Ko se je začel poduk, prišla je v šolo policijska komisija v spremstvu primernega števila redarjev in razgnla učence in učitelje, češ, da ni še dovoljena poraba tega v ulici „della Croce" ležečega šolskega po slopja ? — (Občinske volitve v Voloski) so se vr šile že pred več mesuci, a novi odbor se še doslej ni mogel konstituirati. Kriva je tega vlada. Italiiani se občinskih volitev niso udeležili, pa so vziic temu proti njim podali pritožbo. Ta je najprej dlje kakor mes^e dnij ležala pri okrajnem glavarstvu zdaj pa tudi že dlje kakor mesec dnij leži pri namestništvu. „Naša Sloga" svetuje županstvu, naj se radi tega postopanja političnega oblastva pritoži na mini« sterstvo. — (Razpisane službe) Na 4razrednici v Loškem potoku pri Kočevju II. učno me*to s porobo sobe in kuhinje Prošnje do 20. t. m. pri okr. šolskem svetu v Kočevju. — Na 2razrednici vDoberniku pri Novem mestu mesto nadučitelja. Prošnje do 20 t. m. pri okr. šolskem svetu v Novem mestu — Pri Radovljiškem okr. sod šču mesto kaocelijskegn pomočnika, ki < pravlja manipulacijska opravila. Nastop s 1. decembrom t. 1. Prošoje takoj na okr. sodišče v Radovljici. * (Zemlja Be je odprla ) Pred nekaj časa je blizo Sobotice na Hrvatskem neki kmet iz občine Šandor oral z dvema konjema ca svoji njivi. Na jedenkrat se je pred njim odprla zemlja in pogoltnila oba konja Samo plug je ostal na njivi. Orač se je silno prestrašil. Toda ko je prišel bližje, se je pre pričal, da sta padla konja v 6 — 7 metrov globok prepad. Jeden konj je utonil v vodi, druzega so rešili. Orač je že trideset let lastnik njive. Ljudje prihajajo sedaj na njivo, da vidijo čudni prepad. * (Grozen samomor.) Iz Libercev na Češkem poročajo, da si je neki Gustav Ullua-tnn položil di-namitno patrono v usta, katero je z užig»lno vrv zažgal. Povod temu strašnemu činu je bila baje ue ozdravljiva bolezen. * (Jernej Turazer) Mej najznamenitejšimi in z najlepšimi vspehi v Avstriji in v Nemčiji poslednji čas igranimi dramami je bila Filip Lang-mannova drama rJernej Turazer*. Pisatelj je zajel snov iz življenja; pripovedoval mu jo je znanec, ki je poznal s:>m ljudi, kateri nastopajo v igri. Te dni pa je prišel k pisatelju neznan delavec ter se mu predstavil: „Jaz sem Jernej Turazer. Zaprli so me v ječo, ker sem — k.ikor je popisano v vaši drami — iz sočutja krivo pričal.* Langmann je seveda obdaril model svoje krasne drame. * (Pevka za pevee ) Slavna pevka Lili Lehman, ki je navdušena členica društva za varstvo živalij, agitira s posebnim, ilustriranim li j atom proti temu, da nos'jo dame na klobukih mrtve tiče pevce, ki bi človeštvu sicer mnogo koristile ter poživljali naravo 8 petjem. Tičja zagovornica trdi, da so vse dame, ki nosijo tičke na klobukih surove, neusmiljene ter brez okusa. Daril a i Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: i ust. rodbina dr. Bleiweis vitez Trsteniški v Ljubljani 10 kron mesto venca na krsto vrle domoljuhkinje gospe Pavle Martinakove. — Gdčna. PavIaDeisinger 12 kron, nabrala v veseli družbi pri „ŽorŽu* v Skofji Loki, pod geslom: „Narodnost na jeziku, denar v žepu?" — G prof. llešič 7 kron, zložila .vesela družba v Krtf-tovih goricah". — Skupaj 29 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! Knji±evnost. — Družba sv. Mohorja. Z razpošiljanjem družbenih knjig smo ravnokar pričeli. Razpošiljate v se je nekoliko zavlekla zaradi raznih zaprek, ki se navadno le prerade vsako leto pojavljajo, in ker je imela tiskarna letos s knjigo „Nafi cesar" zaradi večje oblike in mnogih podob podvojeno delo. Upamo pa, da hode baš ta knjiga po lepi vsebini in krasni zunanji obliki razveselila vse ude, in da bode Slovencem trajen spomin petdesetletnice našega ljub Ijenega, toliko okušanoga cesarja! Knjige razpošljejo se letos posameznim škofijam po tem redu: 1. goriška, 2. krška, 3. tržaška, 4. sekovaka, 5. sombo teljska, 6. senjska, 7. poreška, 8. razni kraji, 0. ljubljanska, 10. lavantinska, 11. zagrebška, 12. Amerika in Afrika. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso", pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki provzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo častitim poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo naj čim preje pošljejo po nje, da nam zaboji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Odbor se bode po svojih močeh potrudil, da ndje sedaj knjige čim preje dobe v roke. — Romajte torej knjige v toli častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovih ljubezen do Boga, domovine in cesarja! — V Celovcu, dne 8. novembra 1898. — Odbor. — „Učiteljski Tovariš" Stev 32 Vsebina: Položaj primorskega učiteljstva. — Jakob Dimnik: Potreba III. mestne deške šole v Ljubljani. — Fr. Orožen: Ustavoznanstvo. — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Gospodarski prrgram. Telefonična in brzojavna poročila Grorica 11 novembra. Magistrat je po litično društvo „Slogo" obsodil ua globo 100 kron, ker za svoje novo šolsko poslopje ni iz-poslovalo prej prtbivatnega dovoljenja, predno jo je otvorilo. Dunaj 11. novembra. Izvrševalni odbor je imel danes dopoludne sejo in jo bo imel tudi popoludne. Dunaj 11. novembra. Proračunski odsek je inati sejo, v kateri je uialjeval razprav o o regulhciji plač drž. slug. Danai 11. novembra. Avstrijska kvotna diputacija je sklicana na sredo 11. t. m. na sejo. Dunaj 11. novembra. Pođođick za trgovinsko in carinsko pogodbo je imel danes sejo in rešil Teč paragrafov do vštevšega §19. Daljša razprava se je unela o kroš-njarstvu. Dunaj 11 novembra. Uradno se razglaša, da je vlada razveljavila izjemno stenje v Gališki za 1 5 okrajev, in da estane le še v rsru h okrajih v veljavi in sicer v tistih, kjer še niso končane sidne preiskave rad« nemirov. Čira k:nčajo s >dišča svoje delo, se izjemna stanje tudi v teh okrajih razveljavi. Frag'a 11. novembra. Včeraj so bile zopet male deinonstrac je pred nemško kazino. Budimpešta 11. novembra, opoziciji je zmankalo gradiva za obstrukcijo in se je rato polastila Hentz jeve afere. Članek v „Armee-blattu* proglasa za izzivanje Ogerske in bo K ssuth radi t»ga članka vlado iuterpehral. Budimpešta 1 1. novembra Štefan Tisza je izjavil v današnji seji poslanske zbornice, da si šteje vladna stranka v dolžnost, podpirati BanfiVja z vsemi silami. K« loman Tisza bo v soboto imtl velik govor o položaju, Genave 11. novembra. Sinoči ob 7. uri je sedtfiče razglasilo razsudbo prot; Luche-niju. Morilec je bil obsojen na dosmrtno ječo. Ko so mu naznanili razsodbo , je Lucheni vskliknil: „Ž vela anarhija!" „Smrt aristokratom ! ■ Atene 11. novembra. Novo ministerstvo je sestavljeno, predsedstvo je prevzel Zaimis. Berolm 11. novembra. V Bevrutu je policija prišla na sled nekim anarhistom, ki so nameravali atentat na cesarja Viljema, in sicer v nemški boluici, katero je cesar obiskal. Namdno-gosporJarsks stvari — Dobavna razpisa. C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, da se vrši vsled razglasa kr. romunskega vojnega ministeretva dna 14. novembra 1898 v istega sanitetnem oddelku iavna dražba za dobavo 15 000 m platna za šotore, 7200 m platna za podlago, 2G0O m platna za častniške in operacijske šotore. Natančnejši pogoji so na ogled pri omenjenem rumun- ancH „Jour-fixe*'. jm Razgovor, Celo v javnih lokalih se zdaj puli iz pip, ker ,,*1or«Uhon'« dela tobak tako dobro di&ec" in zdravja npoden, da se lahko k «di iz pip«1, ne da hi se z nadležnim duhom nadlegovalo obližje. ,. Vloruthou** paralizuje ni-cotin in dela pušenje zdravju jako ugodno. Melusine mazilo za lice odstranjuje v najkrajšem času vsakovrstne pege, lliaje in mozolčke (spuseaje). — Popolnoma neškodljivo. 1 lourek !*fi kr. Higien. medicinićno milfc zraven 80 Ur. (387—37) ===== .I«m11iiii y.itl<>tTii ===== deželna lekarna Ph. Mr. M. Leusteka Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon štev. G 3, 6rev. 22. Deželno gledališče v Ljubljani. p».f*.8m, V aoboto, t In* Iti. novembru IKOM. Prvič v sezoni: Vojna v miru. Veseloigra v 6 dejanjih. Nemški spisala O pl. Moser in Fr. pl. Schonthan. Režiser g. Hud Inemann. Blagajnica se odpre ob 7. uri Za.'etek ob •/,&« uri. Konec po 10. uri. Pri predstavi sodeluje orkester c. in kr. pcšpclka St. 27, V torek, dne 15. novembra: „11 alka". Opera Stauislava Moniuscka. 8z iirailiicjca lisi a. livrAllue »II rkNrknlhiK' dniibf s Jakoba ŽnidarSiča zemljišče vlož. Stev. 178 kat. obč. Dolenja van, cenjeno 1713 gld. 10 kr in 80 gld, in Jožefu Štruklja posestvo vlož. Stev. 31 kat. obć. Štruklja vas, cenjeno 3700 gld., 10 gld in 18 gld., oba dne 14. novembra v Cerknici. Zcniljifiče vlož. Stev. 1 davC, obč. Dražgoše, cenjeno 8884 gld., in zemljišče vlož Stev. 164 davč. obč Železniki, cenjeno 300 gld, dne 10. novembra v .Skofji Loki. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 30ti'2 m. 1 1 November 1 1 Čas opazovanja Stauje barometra v mm. a e Vetrovi Nebo j a 2 ,3 e« ti 0-t » to. 11. ■ 9, zvečer 7. zjutraj 2. popol. 741 4 741 4 740 7 98 92 114 si. jug si. jut: hI. jug oblačno oblačno del. jasno 00 Srednja včerajšnja temperatura 9 7°, ta 48° nad normalom. dre 11. novembra 1898. tjknpoi državni dolg v notah.....101 gld. Sknpi.i državni dolg v srebru .... ICO a Avstrijska zlata renta.......119 m Avstrijska kronska renta 4%.....101 9 Ogersk-j. date renta 4° 0.......119 n Ogenka ki-onska renta 4J/0..... 97 ^ Avstro-ogcrske bančne delnice .... 914 n Kreditne delnico.........3f>3 , London vista......... . 120 „ N- m&ki drž. bankovci za KM) mark . , . BO mark............ SO frankov........... Italijanski hankovci G. kr. cekmi........... Dne 10. novembra 18LJ8 4u/n državne Brečke iz I. 1864 po 960 gld. Državne srečke iz I. 18B4 po lOO gld. Dun.iva reg. srečke 6*/, po 100 gld. . . /.rtinlj. obd. avstr. 4'Zj'V i, zlati zast. Usti akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Ljubljanska srečke......... Budolfove srečke po 10 gld...... Kreditne srečke po 100 gld...... 1 rainvviiV-drust. velj. I7u gld. a. v. . Papirnati rubelj 58 11 9 105 gld. 198 , 180 , 98 „ 155 „ 88 „ 84 , 200 „ bhO , 1 — kr. 80 . 70 , 35 . 60 , 80 , 75 ; 60 , 78 , M „ 85 . - kr- il) 50 50 27H', špecerijske vrste išče mesta za tukaj ali drugod. (1752-1) Kj Usojam si K i pristnega Jorathona" 8 iV^ hrezozirno zavrne, ker lo to parali s uJC nietin, dola J/i kadenje prijetno in okusno in ja zdravju jako jiNtJ ugodno. 111. (1676-1) Dobiva se tam, kjer stoji ,,Mnit]i iiKMlicinalna dro^uori.ju nVvi bobru" Gradec, Jakominigasse 1. Glavaa zaloga v Ljubljani: "r. Fcttauer-Jova drogaerija. 1 v-/t- I -A- « Si. I .nV- • "I//. I. .A-«••-/*, B Josip Martinak, c. kr. deželnega sodišča svetnik, vitez Franc-Josipov«ga reda, naznanja potrtega srca v svojem in v imenu svojih hceni Mile in Fine ter svoje unukinj*) Pavle Knezove vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre- žaloatno vest, da je njega ljubljena soproga, oziroma mati in stara mati, gospa Pavla Martinak rojena Arce danes, v četrtek, dno 10. novembra t. I., po kratki bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 53 let izdihnila svojo blago du&o. Sprevod predrage rajnke bode v soboto, dno 12. novembra, ob 1 uri popoludne od hiše žalosti, na Poljanski cesti št. 7, na pokopališče k sv. Krištofa. Sv. mase zadušnice brale se bodo v različnih cerkvah. V Ljubljani, dne* 10. novembra 1898. f!754) Ccs. kr avstrijske £ft državne žsleznico Izvod iz voznega reda veljaven od dni 1. oktobra 1868. lata. O.:ho ra. zvečer. -— 0omImM tnho IsvrHtiif* zilrn«il > proti koitlju in prsobolju. ■*<»• ritbil Ht-iit Ji-Jiio .•»!»■ U Iciili'i tr-|m)U< \ Molili, p-* hIh ml kktst-lj In pi*Hi»l>ol Nkor» pr«> Nlula. 1'OMljite ml laUoj h<> SI Miekleul«?e V .»»»-u u i/.tistiit^a i r po tr«> m'kii Nokit in "Z znvoju «'**J» proti ku.MlJu. Z vcleMpoHtotouJeiii V Dlva«l, 19, oktobra 1897. V hA shIiviiIiiI .lukob N n p p u n. Trpot^ov Mole (Spit/.wcR0-rioh-Saft). ki tako izvrstno deluje proti kaSljn, prsoboli, hripavosti, te-Akemu dihanju in proti starim boleznim, dobiva se \ctlm» ivtf v lokami k Zrinjskcniu H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjtkj lr« fit. 20. Nuj vsakdo pazi na saiditni snak, ker samo oni trpotcev sok je i/, moje lekarne, ki ima na strklouici sliko Nikole Š u 11 i r a Zrinjsko^a, batiii hrvatskega. Cena bteklenici trpotcevega soka s točnim navodilom 75 nove. S trpotcevim sokom je dobro rabiti tudi gorski fiaj proti kaliju. Cena 1 zavoju gorskega faja pr«>ti kašlju a točnim navodilom 35 novč lin" iu drugo pošilja sc vsaki dan po postnem povaelju. Kdor denar naprej posije, naj za vozni list in ki-Stieo priračuui ^0 novč. Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjskl trg št. 20. < t-wj«-iii KOHpo«! I«'karnl£ar! Pred krHtkiui čhhooi noro« čil Hein pri Va» Je«lnu Mtekle-nlro krepiluih AveolMklb kup« IJIct l*t*' **o un-iii iu mojim znanfleiii tako ilol»r» U«1ovh1«-, «1m m« niorHin Vuni nn tem dobrem sdrnvilo mtjtoplejo «*• livnlitl Izvolit« mi in moje ■ iiuiiee še tri »teklenle,«* p«» HO no\C. m poHtiilm povzel« Jem poHlnil. Modrasi 96. maja 1898. N MpoAtoi »nje iu VI«! Suni«. Prave 1* p i 1 u«^ tk v«»«l-«-ili«» 11 i i<• 4* delujejo izvršb o proti vsem Želodčnim boleznim, popra. Ijajo prebavo, čistijo kri, okrep-čujejo lalodeo. T« kapljice ozdravijo TM bolezni želodca iu Črev, a dobi se dober tek. Paziti je treba na zaficitni znak, ker samo one krepilue >'.•;»■ d ik»- kaplji«-.e so iz meje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubi^a Z r i n j s k e g a, bana hrvatskega. Cena 1 etekl. krep Inih Avodskih kapljic s točuim navodilom 80 novč. Pošilja se vsaki dan s postnim povzetjem. Kdor denar naprej posije, naj za vezni list in kistico priračuni novč. Naročbe, ki iznašajo 5 gitl. In već, se pošiljnjo franko. VeleNpošlo%i4iil troMpoil ! l»leji» >.em* leinlM Je tri me-Heti« «p*le«il Lr^aoju Iu kuNil-boll. tiui J«- zueela upotreh-IJe«ntl Vhn« ..miisilo proti koHt.i >>oll- *, vmImIh Je t« olji nlnu, iliiiii-n |»m, livnlu budi IIoku. hoill. /.uliv itl|u|oe ne Vnm *.h tu l*.reiluo m»..iIo. untujem V Strmin pri Ntublel, dne 22. aprila 18'J». mIiiku pokuren llartol 1,1 «ickl. 1 Lekarna k Zrinjskemu H BRODJOVIN Zagreb, Zrlnjskl trg it. 20. ' Lekarna k Zrinjskemu H. BRODJOVIN ~>lo>.lI.» prol I IoikIo-lioli (E Mni d) je jako dobro zdravilo proti trganju in kalanju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v kri-žicah, proti prehlajenju pri prepihu i. t. d Mazilo ojači izmučene žile, ter krepi starce, kateri trpe na slabosti noj;. Vsaka steklen ca mora biti previđena z zaščitnim znakom, to je s sliko Nikole Šah i ć a Zrinj-skega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, ki nosi ta zaščitni znak. Cena jidm steklenici mazila proti kostoboli b to finim navodilom 10 novč. Vsaki dan so razpofiilja s postnim povzetjem. Kdor denar naprej pošlje, naj za vozni list in kistico priračani 90 novč. (1583—B) Zagreb, Zrlnjskl trg it. 20. Izdajatelj in odj/morni tredtuk: Jos\[> jNoIIi. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne**