v тш v mm m t mm ш	mm stanu vso um Lelo LU,
Naročnina
za državo SHS: na mesec ...... Din 30
sa pol leta ..... .120
sa celo leto .... » 340
za inozemstvo:
mesečno....... Din 30
Sobotna Izdaje: celoletno v Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inserafom;
Cnoatolpn« pet i I na vrsta mali oglasi po Din 1'30 iN Din 2'—, večji oglasi nad 43 mm villne po Din 2*30, veliki po Din 3 — in 4'—, oglasi v uredniSkem deta vrstica po Din 6*—.
Pri vetjom naroČila popoit
Izhaja vsak dan izvsmnSf ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj
PeštnlHB pladaia v ШШ
Uredništvo je v Kopitarjevi nlici 6/1П. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne spre-
jemajo. Uredništva telefon 30. upravniStva 338,
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za Inseraie) Sarajevo 7.363. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Naša teza. I
Slovenski demokrati so se s škripa jo-člmi zobmi morali udati v usodo, ki pravi, da je revizija ustave neizogibna. Zdaj gre demokratom le še »pour Г honneur du dra-peau« — da rešijo čast svoje zastave in olepšajo kruto neobhodnost svojega umika. Zato >Jutro< že par dni poudarja, da demokratska stranka nikoli ne pristane na revizijo, ki bi kršila narodno in državno edinstvo. Zdaj gre demokratski purgar lahko mirno spat, ne da bi ga mučile strašne sanje o grozeči nevarnosti za edinstveni narod in državo.
Kar se tiče »edinstvenega naroda«, so Srbi, Hrvati in Slovenci en narod ali pa so trije narodi. Ako so en narod, je čisto vseeno, ali se to v ustavi poudarja ali ne. Če pa niso, pa tudi črka ustave iz njih ne naredi enega naroda. Saj že imamo centra- j listično ustavo, ki slovesno proglaša narodno edinstvo, ne da bi to imelo kakršenkoli praktičen učinek, ker narodov ne delajo ustave, ampak vse drugačni činitelji. Pač pa ustava po svojem centralističnem duhu in praktičnih določbah dela nasilje posameznim pokrajinam in v njej živečemu prebivalstvu, ki se faktično razlikuje med seboj po jeziku, kulturi, gospodarskem in socialnem ustroju itd. naj so to potem en narod in tri plemena ali pa naravnost trije narodi ali pa še več, ali pa menj. Nam je saino zato, da se revidira ustava po f a k -ličnih različnih potrebah in volji prebivalstva, formula »edinstvenega« ali »ne-edinstvenega« naroda na sebi pa nas pušča čisio hladne.
V zadevi »edinstvene države« pa smo že včeraj rekli svoje in danes samo ponavljamo: Če so pod edinstveno državo razume liberalna centralistična država z eno samo v parlamentu centralizirano zakonodajo in eno samo od osrednje vlade kot svojem edinstvenem organu izvrševano upravo, katera je po lokalnih enotah samo decentralizirana — smo seveda odločno proti taki obliki države.
Slejkoprej pa smo iz praktičnih razlogov za eno državo Jugoslavijo in ne za, recimo, tri države (slovensko, hrvatsko in srbsko), ki bi bile medseboj zvezane po svobodno odpovedljivi pogodbi, bi pa vsaka zase bili čisto samostojne, kar se imenuje sodržavje, konfederacija ali zveza držav. Za to pri nas zaenkrat še niso dani nujni predpogoji. Kar se tiče slovenskega, hrvatskega in srbskega dela naše države, je stvar našega političnega in kulturnega razvoja v zvezi z evolucijo političnega mišljenja v Evropi sploh, ako pridemo kdaj do še bolj samostojnega položaja v državi v smislu čim izrazitejše federacije ali celo .konfederacije, zaenkrat pa to še ni nobena bližnja realna možnost; bolj aktualno bi pc talo to vprašanje, če bi po odstranitvi interesnih konfliktov med Srbi in Bolgari dozorela misel o tesnejši zvezi med našo državo in Bolgarijo, ki bi se nam mogla pridružiti le v obliki konfederacije.
Pač pa si zamišljamo eno državo Jugoslavijo avtonomistično, ali če hočete drug izraz, zmerno-federalistično popolnoma v smislu ustavnega načrta Jugoslovanskega kluba iz leta 1921. Način, kako v taki državi pridejo do veljave njeni posamezni organični deli, je različen. Velikobritanska unija se močno približuje sodržavju, prav-tako unija socialističnih sovjetskih republik na teritoriju bivšega ruskega carstva, dasi sta obe še vedno ena država, kljub temu, da se teoretično lahko en del vedno loči od ostalih. Zedinjene države Severne Amerike, Nemčija, Avstrija, Švica, Brazilija, Argentinija, Venezuela, Mexiko, unija južno-afrikanskih držav in še veliko drugih držav, so pa še bolj izrazito enotne države, v katerih je zakonodaja med zvezno državo in njenimi deli na različen način razdeljena in eventualna razčlenitev otežkočena ne saino po praktičnih razlogih, ampak tudi j>o temeljnih zakonih skupne države.
Če torej slovenski demokrati niso proti avtonomistični ali zmerno - federalistični ureditvi naše države, potem se jim ni treba nič bati, da bi prišlo »edinstvena« država po reviziji ustavo v nevarnost. Seveda, če si mislijo državo slejkoprej mehanično-centralistično urejeno, potem med nami in njimi ni absolutno nobencua kompromisa.
Jasna izpovedi dr. Mačka.
AKTIVNI NASTOP HRSS ODVISEN OD USTANOVITVE BLOKA.
NAMERAVA NOBENE DRUGE AKCIJE.
HRSS NE
Zagreb, 15. febr. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal s podpredsednikom HRSS dr. Mačkom o ustanovitvi opozicionalnega bloka, in sicer z ozirom na vesti, ki so jib zadnjič objavili razni listi. Na vprašanje, kaj je na tem, da bi opozicionalni blok nastopil v parlamentu šele po sprejetju proračuna, je izjavil dr. Maček: Ta stvar ni odvisna od nas, ker smo mi to zadevo prepustili svojim zaveznikom v bloku. Mi sploh ne ustanavljamo opozicionalnega bloka, ampak smatramo to za nalogo naših zaveznikov dr. Korošca in dr. S p a h a , ki naj se z Ljubo Davi-d o v i ć e m dogovorita, da se ustanovi čim širši in čim močnejši blok, kateremu bi se lahko pridružile vse one skupine in stranke in deli strank, ki so z današnjim režimom nezadovoljni. Kadar bo vsa stvar gotova, smo se mi zavezali jo podpreti po potrebi in kolikor bodo lo zahtevali naši zavezniki. Kdaj bo prišlo do akcije,
tega f'i ue verno; vedeli bomo pa kinalu, v kak;'-cm štadiju se stvar nahaja, ker nas bodo o tem obvestili naši zavezniki.
Na vprašanje dopisnika, če bo HRSS začela še kako drugo akcijo, je dr. Maček odgovoril: Tega HRSS ne misli. Naš sklep se glasi in mi smo sc v tem smislu tudi obvezali svojim zaveznikom, da bomo delali popolnoma solidarno.
Koncem razgovora je rekel dr. Maček Vašemu dopisniku, da bi imel dr, Korošec priti v ponedeljek v Zagreb, da poroča predsedništvu HRSS, kako •daleč so dozorela pogajanja glede opozicionalnega bloka.
SEJA HRSS.
Zagreb, 15. febr, (Izv.) Nocoj se vrši seja predsedništva HRSS, na kateri bodo pripravili gradivo za prihodnjo plenarno sejo HRSS.
Dr, Cimič — veliki župan zagrebški.
Oborožena pripravljenost za parcelacijo Hrvatske.
Zagreb, 15. (Izv.) Današnje »Narodne Novine« prinašajo naredbo notranjega ministra, s katero se postavlja za velikega župana zagrebške oblasti dr. Cimić, ki bo 16. t. m. pričel poslovati kot oblastni župan. Vaš dopisnik je zvedel, da so se podrejenim oblastim poslala navodila glede pošto* panja v slučaju, če bi se ljudstvo pričelo upirati parcelaciji. Izdan je tudi nalog vojski, da mora biti za vsak slučaj pripravljena.
RAZMEJITVENA DELEGACIJA NA REKI.
Sušak, 15 febr. (Izv.) Naši in italijanski delegati za razmejitev so danes stopili v medsebojne stike. Včeraj so bili skupno sprejeti pri guvernerju Giardinu.
Ločeno mišljenje opozicije glede drž. obrtne banke.
Belgrad, 15, februarja. Člani opozicije v odboru za proučevanje zakonskega predloga o priviligirani drž, obrtni banki so predložili sledeče oddvojeno mišljenje: ! Minister za trgovino in industrijo nam ni hotel dati niti odgovora, niti prilike, da proučimo pravilnik te banke. Na našo zahtevo, da se določi v zakonu: 1. da. bo država sodelovala s 40% kapitala; 2. da se za delničarje morejo sprejemati samo obrtniki; 3, da bodo tudi v upravi banke sami obrtniki; 4. da se prenos delnic, ki se morajo glasili na ime, more izvršiti samo z odobrenjem upravnega sveta in samo na obrtnike; 5. da se poveča odgovornost članov uprave; 6. da se posojila smejo dajati samo obrtnikom in njihovim zadrugam; 7. da se določi delokrog podružnic; S. da se določi, po katerem redu se bodo ustanavljale podružnice in to v
Srvi vrsti v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, lovem Sadu, Subotici in drugih večjih mestih; 9. da se državi zagotovi vsaj ena tretjina članov v upravi — gospod minister ni hotel pristati, ampak je šel preko vseh teh zahtev. Sprejeti ni bolel niti ene teh zahtev, zato smo bili v odboru prisiljeni glasovati proti. Čast nam jc prositi skupščino, da te naše predloge sprejme; če bi jih pa vlada ne sprejela, naj se tako nejasen, nepopolen, času neprimeren zakonski načrt zavrne.
BOLEZENSKI DVOBOJ MED PAŠIČEM IN NINČIČEM.
Belgrad, 15. febr. Včeraj dopoldne ob desetih je ministrski predsednik prišel v svoj kabinet, kjer je ostal do 1. ure, ne da bi koga sprejel. Parlamentarni krogi sodijo, da je Pašič zapustil svoje stanovanje zato, da bi s tem uplival tudi na ozdravljen;^ dr. Ninčića, ker je vsled bolezni dr. Ninčića pretila nevarnost, da sporazum z Italijo ratificiran brez njegovih podpisnikov ali ua da se ratifikacija odgodi na ne-
določen čas. Z ozirom na te okolnosti bo rimski sporazum stavljen na dnevni red pondeljkove seje narodne skupščine, ker se je tudi Ninčićeva bolezen obrnila na bolje. Ker bo v razpravi govoril samo po en poslancc od vsake stranke, upajo, da se bo načelno glasovanje vršilo v torek ali najkasneje v sredo.
Načrt radikalske ofenzive.
Zagreb, 15. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov smo zvedeli, da bodo radikali na vsak način skušali onemogočiti ustanovitev opozicionalnega bloka. Predvsem hočejo preprečiti zveze demokratov z Radićem. Markirati hočejo izpad makedonstvujučib v Macedonijo in vso krivdo za to vreči na Stjepana Radiča, češ da je to njegovo delo. Na ta način upajo radikali onemogočiti vsako zvezo demokratov z ostalo opozicijo, ker bi jih sicer proglasili za izdajalce, češ da so v zvezi z Radićem.
Belgrad, 15. febr. V radikalskih krogih se govori, da bi Pribičevićeva skupina v slučaju ustanovitve opozicionalnega bloka vstopila v radikalni klub ali pa vsaj ž njim sodelovala. V opozicionalnih krogih smatrajo, da je ta vest ludi radikalni manever.
IZ ANGLEŠKEGA PARLAMENTA.
London, 15. febr. (Izv.) Na včerajšnji seji parlamenta je Mac D o n a 1 d v svojem govoru naglašal, da angleška vlada vestno proučava vprašanje narodne obrambe in obrambnih sredstev na kopnem, na morju in v zraku. — Nadalje je govoril o možnosti znižanja državnih dolgov in izjavil, da delavska stranka ne bo prej zadovoljna, dokler ne bodo vsi sloji ljudstva v položaju, da bodo mogli nositi primerna bremena za državo.
NOV PREDSEDNIK ČEŠKOSLOVAŠKEGA SENATA.
Praga, 15. febr. (Izv.) Senat je včeraj popoldne imel sejo, da izvoli novega predsednika namesto odstopivšega Prašeka. V začetku seje je imel dr. Soukup (češki soc. dem.) lep spominski govor Wilsonu. Nemci so med tem govorom sejo zapustili, po končanem govoru pa so zopet prišli v dvorano, nakar se je vršila volitev predsednika. Oddanih je bilo 13S glasov. Donat Vaclav je dobil 80 glasov in je izvoljen za predsednika senata.
NEMŠK0-ČEŠKI SPORAZUM.
Berlin, 15. febr. (Izv.) Razgovori med nemško in češkoslovaško vlado c ureditvi raznih še nerešenih vprašanj so bili danes končani in je bil podpisan tozadevni zapisnik.
TR0CKEGA BOLEZEN.
Moskva, 15. febr. (Izv.) Trockijevi zdravniki so izjavili, da boleha Trocki na splošni oslabitvi organizma in na bronhialnem kataru. Za ozdravljenje bo potreboval dva do tri mesece. Predvsem je zanj nujno potreben -opoln mir. Trocki st bo šel zdravit v ^ukamliale.
Za narertnoobrambno rJelo.
Noben narod nima toliko vzroka /Jt. narodnoobrambno delovanje kakor ravno mi Slovenci. Raztrgani na tri kose, prikrajšani vse povsod in do zadnjih mogočih! meja pristriženi, smo ena sama velika, ze-. vajoča rana. Ne samo bol nad izgubljen« domačo grudo, še bolj nas pečejo krivico, ki jih trpi naše ljudstvo onkraj meja in kii jih kljub vsem obljubam od strani mero-dajnih činiteljev ni in ne mara biti konec.. Ta krivda nas boli in sramota, ki ji je spremljevalka. Kako pomagati? Treba je. da prelijemo bol in stud in vse upravičeno ogorčenje v najintenzivnejše delo za one, ki si za enkrat sami ne morejo pomagati. Treba je, da se spomnimo, da nam ni skrbeti samo zase, ampak tudi za brata, ki nas prosi pomoči. Treba nam je z» enkrat spoznati, da zapušča bič, ki ga vihti! surova sila nad zasužnjenimi brati, neizbrisne madeže na nas samih, da nas ponižuje in nas osmeši pred svetom. Kdo naj pomaga, če ne mi?
Spričo nujne potrebo po gmotni h* moralni pomoči bodisi na severu, bodisž na zapadu, pozivamo vse, da krepko pod-pro narodnoobrambno dela, ki ju vršita1 »Jugoslovanska Matica« in »Slov. stražam, ■-----—t
Verstvo v Rusiji.
Val. F. Bulgakov, duhovnik in znani m« ski pisatelj, je predaval 28. januarja o verskih! strujah v sodobni Rusiji slušateljem ruske«* seminarja ljudske univerze v Pragi. Bulgakov je poudaril, da branijo v sedanji Rusiji? različne skupine, pred vsem Tolstovei, *elo možato prostost svojega prepričanja. Sedanj« rusko življenje ni naklonjeno idealnemu verskemu pokretu, a vendar ima ta zabeležiti številne uspehe. Vse versko struje brez izjem«, od pravoslavne in do tolstovske, so vršile veliko vlogo ediroga varuha vere v višji pomen človeškega življenja, medtem ko je pogazila ekonomična revolucija vse ideale. Iz tega morja goljufije, laži, razrednega sovraštva iu krvfc prišli so in prihajajo svetli, resnični novi ljudje. Sedanje težke izkušnje so dokazale, da ni pri verstvu najvažnejše — zunanja organizacija, katero lahko goljufa, podira ali kupuj« država, nego trdna osebna vez med vernik)1 in Bogom. Versko prepričanje temelji na osebnem poznanju Resnice, na osebnih izkušnjah. Oni, kateri so se zanašali na vero očetov, domačo tradicijo, so pogosto 'izgubili otroke in druge rodbinske člane, ker so postali komunisti. Vendar celi gromadni aparat verskega; preganjanja in obilna denarna pomoč brez-verstvu potrjujejo staro resnico, katera stoji neomajno od časa Nerona do sedaj: Ni v svetut nasilstva, katero bi utegnilo prisiliti človeka, da ugasne v sebi žejo verskega prepričanja.
ZVIŠANJE DAVKOV NA FRANCOSKEM ODKLONJENO.
Pariz, 15. febr. (Izv.) Zbornica je predloženo 20 odstotno povišanje nekaterih davkov odklonila s 301 proti 212 glasovom. Minister je nato zahteval zaupnico,
FRANCOSKE VOLITVE.
Pariz, 15. febr. (Izv.) Ministrski sve< jc danes razmotrival vprašanje, da bi se volitve odgodile do 11. maja.
ANGLEŠKO BR0D0V.IE. '
Malta, 15. febr. (Izv.) V teku je nova razvrstitev angleškega atlantskega in sredozemskega vojnega brodovja.
IZJEMNO STANJE NA BAVARSKEM UKINJENO.
Monakovo, 15. febr. (Izv.) V deželnerft zboru so danes sprejeli predlog, da se iz* jemno stanje ukine in se zopet omogočijo volitve.
KOMUNISTIČNI ATENTATI.
LIpsko. 15. febr. (Izv.) V nekateriK saških mevstih so komunisti izvršili vej atentatov z eksplozivnimi snovmi.
VPRAŠANJE PFALZE.
London, 15. febr. (Izv.) Reuter pom*
ča: Anglija i" Francija sta se sporazumeli, naj uredi vprašanje Pfalze posebna medza-vezniška komisiin v soglasju z okrožnin* zastopom v 1'falzi,
Politične vesti.
-j- Pašie trgnje s Hrvatsko in Slovenijo. >Slobodni dom« porota: : Pašič in Mussolini sta pa le sklenila proti Hrvatski tajno pogodbo, po kateri se je Mussolini obvezal, da'bo v slučaju amputacije Hrvatske Italija takoj zasedla mnogo večji del Hrvatske in Slovenije, kakor je bilo določeno po zločinski londonski pogodbi. Tej tajni pogodbi se je pridružila tudi današnja madjarska vlada. Zato je Pašićeva vlada namah postala največja prijateljica današnje madjarske velikaške in reakcionarne vlade, s katero sedaj želi skleniti najpo-voljnejšo trgovsko pogodbo tako kakor z Italijo. Čedno je to, da Pašič trguje s Hrvatsko in Slovenijo v imenu narodnega in državnega edinstva. Bomo videli, koliko srbskih poslancev, zlasti Srbijancev, se bo dvignilo proti temu blaznemu in sramotnemu Pašićevemu izdajstvu.« Nam ni znano, ali in koliko je na tej vesti kaj resnice, mislimo pa, da ^Slobodni dom. te strašne obtožbe Pašiča ni zapisal kar tako brez vsake podlage.
Kulturnobojna gonja. Ob vsej mize-riji, ki tare danes Slovenijo po zaslugi centralističnega režima, glasila slovenskih demokratov nimajo nujnejše nalo-ce, kakor da so venomer zaganjajo v Cerkev, katoliško vero in njene predstavnike. Ti listi vohajo kulturni boj, ki se pripravlja v Belgradu s šolskimi zakoni, zato so podivjali kakor zver, ko zavoha kri. V tem se odlikuje zlasti »Slov. Narod,«: ki ne opusti nobene prilike, da ne bi smešil krščanskega svetovnega nazi-ranja, četudi tako abotno in brez duha, kakor je pri njem navada. Kopo praznih besed in že stokrat ovrženih laži, to je vse, kar ve povedati. Ker pa o verskih stvareh absolutno ničesar ne razume, da-si o njih pisari, sprašuje nas za naše mnenja. Ali misli to žurnalistično budalo, da so drugi listi za to, da bodo njegovi radovednosti in pomanjkljivemu znanju ustrezali? Čemu pa list izhaja, če sam ne more nič realnega povedati? Če misli, da je »katolicizem trhla stavba,« kaj se pa potem zaganja v njega, revež, ki ne sega niti <lo gležnjev duševnim orjakom, ki so se zaganjala v »trhlo stavbo katolicizem.« pa so si razbili glave? Da mu »Jutro« pridno sekundira, je povsem razumljivo, samo da imata deljene vloge. ;>Slov. Narod«, glasilo izrazitih kapitalistov, piše o »prenapolnjenih žepih« in to v času, ko nekateri škofje nimajo toliko kakor »Narodov« raznašalec, :>Jutro« pa se je lotilo bolj idejne plati kulturnoboinega hujskanja. Še predne-davnim je hujskalo zoper plače učiteljic na samostanskih šolah, češ, da bi ne bilo treba reducirati, če se plače samostanskih učiteljic ustavijo. Sedaj se je ta škandal izvršil in vprašamo »Jutro«, koliko uradnikov bo raditega manj reduci-ranih? Smo načelni nasprotniki vsakega kulturnega boja, mislimo, da je današnji Čas za tak »luksus« še posebno neprikla-Iflen. Ali jaro svobodomiselno, kapitalistično gospodo ničesar drugega ne peče, ko krščansko svetovno naziranje in njega nositeljica Cerkev? Ven iz krščanskih hiš z zastrupljevavci verskega miru!
»Učiteljski tovariš« si je odgovor na naša izvajanja o stališču katoliške cerkve do verouka jako olajšal. Mesto da stvarno gre v bistvo vprašanja, nas sprašuje, če poznamo neko brošuro Masaryka o kate-
hetih. Poznamo ne samo to brošuro, ampak se marsikaj drugega, česar »Tovariš« morebiti ne pozna. Toda vprašanje s tem daleko še ni rešeno. Kajti za rešitev tega vprašanja ni odločilno, kako ta ali oni ka-tehet poučuje verouk, kakor ni odločilno za vprašanje drugih predmetov, kako jih poučuje ta ali oni učitelj. Gre za duha organizacije in ne za posameznike, ki ji pripadajo. Kar pa se tega tiče, more samo neznanje ali pa zagrizenost trditi, da je cerkev »daleč odstranjena od pozitivnega krščanstva, ki ga zagovarja vsikdar napredno učiteljstvo.«- Od tistega potvorjene-ga, ki ga napredno učiteljstvo zagovarja, je daleč odstranjena, ne pa od resničnega pozitivnega krščanstva. To dokazuje zgodovina. Cerkev je učila krščanstvo bogo-ljubnega življenja, usmerjenega na večnost, poštenega dela v službi bližnjega iz ljubezni in ne zaradi koristi, samozataje-vanja in vzdržnosti ter sankcijo nravnosti po neizprosni božji pravičnosti. Kaj pa je svobodomiselstvo učilo in še uči v tem oziru, to Tovariš* sam dobro ve, ki je neštetokrat krščanstvo z vso njegovo v veri v Boga in posmrtno življenje zasidrano moralo večalimanj izrazito metal med staro šaro in se navduševal za racionalizem, pozitivizem, evolucionizem in druge izme. Tn dočim je cerkev vseskozi učila v duhu theocentričnega spiritualizma, je svobodomiselna šola zgrajena baš na nasprotni miselnosti. Na tem ničesar ne izpreminja-je vso brošure Masaryka, ki je danes tudi precej drugačnega mnenja, nego takrat, ko se je smatral za poklicanega naskako-vati cerkev. Treba je pač pogledati malo delj črez plot tistega liberalnega purgar-skega stališča, ki si nadevlje ime »svetovnega nazora«;, pa je le nazor po lastnem ozkem dvorišču... Ako pa »Tovariš« meni, da si bo ta svoj nazor kaj razširil, če pogleda v Srbijo, kako tam obravnavajo učitelji svetovne probleme, se bo preklicano malo naučil.
Časnikarske manire v Zagreba. »Večer« 12. t. m. št. 979 prinaša dopis iz L on -d o n a, 9. februarja 1924 o nameravani agrarni reformi delavske stranke v Angliji. Ta originalni »dopis iz Londonac pa je dobesedno preveden iz »Slovenca«, kjer sploh ni izšel kot dopis, ampak kot izviren sestavek. Baje je »Večer« že večkrat kaj takega zagrešil. Lepo to ni.
Stari trg pri Ložu. Poštne razmere v Sloveniji postajajo vedno bolj kritične. Sicer јз neka pretirana varčnost v poštni upravi že v stari Avstriji obstojala, vendar pa so se obdržale vso poštne zveze iu se je promet vršil povsod redno. Drugače je danes, ko živimo pod komando belgrajskega centralizma. Poštne pristojbine vedno višje, a poštnih zvez vedno manj. Ukiujeno je že do lanskega leta 9 poštnih zvez v Sloveniji. Med temi: poštna zveza Stari trg—Babnopolje, Nova vas—Rakek, Nova vas—Velike Lašče itd. Podjetniki poštne vožnje odpovedujejo, ker jim postna uprava kljub opravičenemu zahtevku ue plača odškodnine v toliko, da bi mogli izhajati, Odpovedal je lansko leto tudi podjetnik poštne vožnje Stari trg—Rakek. Proga je 22 km dolga in je za vzdrževanje te vožnje neobhodno potrebno 2 para močnih trpežnih konj. Prejemal pa je odškodnino komaj za vzdrževanje par konj. Razpisan je bil natečaj, a brez uspeha, ker se noben reflektant ni oglasil. Zatem se je razpisala dražba, ter je Avtomobilno društvo kol najcenejši zdražitelj prevzelo vožnjo pošte na omenjeni progi; seveda za primerno višjo odškodnino, nego jo je dobival
prejšnji podjetnik. Dražba se je izvršila pravilno po vseh predpisih in zakonih, a ker dan-dauos držijo le nekateri zakoni, drugi pa nič, vkljub vsej zakonitosti in pravomomosti v Belgradu niso potrdili dražbe, ker so jim je zdelo vse »preskupo« in so ponudili, da plačajo Avtomobilnemu društvu kvečjemu toliko, kot prejšnjemu podjetniku. Po zatrdilu poštnega ravnateljstva, katero je danes brez vsake moči, odvisno le od Belgrada, je bil načrt, da se upelje na tej progi, kakor se jo to že na več krajih Sloveni je zgodilo, poštna vožnja vsak drugi dan ali celo samo dvakrat v tednu, če ne bo nihče prevzel za dosedanjo odškodnino. Kaj briga belgrajske gospode naša pošta, dobimo li isto vsak dan ali enkrat v tednu. Da se to prepreči in v okraju vendar obdrži" vsakdanji poštni promet, se je društvo, katero itak vsak dan prepeljeva potnike, koučao le iz dobre volje odločilo, in podpisalo enoletno pogodbo za odškodnino, katero je prejemal prejšnji podjetnik, katera komaj zadostuje za pokritje režijskih stroškov, katere društvu povzroča poštna vožnja. Poštno ravnateljstvo je, uvidevši položaj, radevolje pristalo na zahtevana dodatna pogoja, da se namreč ob nedeljah ue vozi in da se v slučaju, če se mora iz nepredvidenih vzrokov (sneg itd.) nadomestiti avtovožnja s konjsko vprego, sme vršiti prevoz vsak drugi dan. Te pravice se je društvo moralo poslužiti pretekli mesec, ko je bila cesta vsled snega od 4.do 24. januarja nesposobna za avtomobilno vožnjo, kar je bilo le društvu v škodo in se je prevoz pošte vršil v smislu pogodbe vsak drugi dan s konji. To pa nekaterim mogotcem, vajenim stare udobnosti, ni bilo všeč iu so vsled tega začeli neopravičeno gonjo proti avtomobilnemu društvu. Vsi pošteni ljudje pa priznajo, kake neprecenljive vrednosti je avtomobil za naše kraje iu jo le želeti, da bi to podjeije prišlo kdaj do rentabititete iu se vzdržalo. Brezvestno je, metati poleua pod uoge društvu, ki irna zaslugo, da ima okraj danes še vsakdanjo pošto, kar bi sicer ne imel več. Vsem nestrpnežem pa kličemo: imate oči, a ne vidite, imate ušesa, a ne slišite, da je vse poštno mizerije v Sloveniji kriv belgrajski centralizem, ne pa avtomobilno društvo, kakor tudi ne poštno ravnateljstvo v Ljubljani.
Bohinj. Poročajo nam: Pijančevanje je na dnevnem redu. Ta pogubni pokret se že širi ined mladino. Negodni mladini ne moremo toliko zameriti, pač pa je zameriti brezvestnim krčmarjem, ki prestopajo tozadevne na-redbe glede točenja alkoholnih pijač. (Priča sem bil, kako so taki nedoletni, niti eden še ni dopolnil 18. leta! — prišli popolnoma pijani iz gostilne — preklinjajoč — —.) To pijančevanje je pregnusno! Taki otroci ве že sedaj pogubljajo — kaj pozneje? Okr. glav. v Radovljici pa pozivamo, da si te slučaje ogleda in postopa z vso strogostjo zakona.
Prcvalje. Tukaj na Prevaljah imamo med drugimi tudi par mlajših uradnikov, ki pa ne vem ali so svojega mladega življenja ali svojih lepih uniform tako veseli, da so postali po petelinovo razposajeni. Kar javno so začeli razgrajati in sramotiti zavedne Slovence z nemčurji. Eden se je baje celo izrazil, da so Korošci sami nemčurji. Zavedne Slovence, ki so morali zaradi svojega narodnega čuta marsikaj pretrpeti, posebno v letu 1919. na svojem lastnem telesu, sramotiti in izzivati, z osebami nežnega spola, ki so nemčurke ali celo Italijanke, se pa ob priliki raznih veselic in zabav bratiti, to je pri vas, mladi neizkušeni gospodje, jugoslovanski patriotizem, kaj ne? Človeku bi se čudno zdelo, kako se more inteli-gent tako daleč spoznbiti nad ljudstvom, ki je moralo zaradi svoje narodnosti toliko pretrpeti, ko bi ne vedel, da take osebe nimajo še nobenih preizkušenj, ker še ni dolgo, kar so trgale hlače po šolskih klopeh.
Iz Prekmurja.
širši svet malo sliši o našem Prekmurju, čeravno na tem malem kosu slovenske zemlje izhaja ozir. jo izhajalo nič manj kot sedem časopisov. Ker pa naši listi, izvzemSi »Novinec, ki jih precej gre tudi izven Prekmurja, še nimajo svetovnega glasu, ne prodrejo mnoge »važne* novice Hartnerovega in Ktlharo-vega »lajbžurnala« v svet. Imeli smo ob no-ver letu, kakor navedeno, sedem listov. V prvi vrsti omenimo naš list, glasilo prekmurske kmečke zveze : Novinec, ki že 11. leto poučujejo naše ljudi, nadalje nabožni list > Marijin List«, ki je iatotako v istem uredništvu dobro urejevati, zatem izdajajo evan-geličanci nabožni V	-i list«, kjer pa
je znan sovražnik našega naroda iu jezika L. odlagal svoje strupene pušice, zatem pride Hartnerjevo »samostojno« glasilo »Szabad-sag :, ki izhaja pri nas v M. Soboti in piše skrajno hujskajoče, ker se mu z ozirom na , svoje zveze z našimi soboškinii radikalnimi mogotci, ki se pridno poslužujejo njegovega avtomobila itd. ni treba ničesar bati; v njegovih stopljajih koraka pa Kiiharjeva »Merska krajina«, enkrat demokratska, potem radikalna, predvsem pa mažaronska cunja. V Spodnji Lendavi so si tamkajšnji radikali, ki se rekrutirajo iz židovskih in mažaronskih vrst ter imajo za privesek nekaj uredništva, »špegali« svoj žurnal, ki so ga nazvali: »letina — Igazsag«, a je po kratkem hiranju (izšlo ga je menda šest številk) preminul, njegov duševni oče, bivši prosluli boljševik Ludvik Halaš pa je izginil Čez mejo, najbrž delat v inozemstvu propagando za »državno radikalno samostojno mažaronsko židovsko bolj-ševiško prekmursko republiko«. Račune za napravljene dolgove bo pa blagajna radikalne stranke poplačala. Odvetnik dr. Weixl je tu pri nas izdajal narodno-soc. glasilo »Naš Dom«, ki pa že od novega leta ni izšel, ker ne more dobiti nikjer tiskarne, da bi ga nadalje tiskala. Za 93.000 prebivalcev sedem listov, kaj še hočemo več. Kakor slišimo, hoče naš dični »krakmki notar« Koter začeti v najkrajšem času izdajati Prekmurskega Demokrata«. Zabav, lovskih, trgovskih, maskiranih in nemaskiranih imamo skoraj toliko ko Ljubljana. Ko bomo septembra stvorili našo železnico, boste pa tudi vi Ljubljančani lahko prišli popledat, kako luštno in fletno se živi v prestolici Prekmurja. — Kmečka zveza ima tu v M. Soboti zelo delavnega tajnika, domačina g. Horvata iz Bogojine, ki pridno dela, prireja sestanke in organizira kraje, ki so pri zadnjih volitvah iz nepoučenosti in v znak nezadovoljstva z našo upravo glasovali za druge stranke. Bodoče volitve bodo dale popolnoma drugo sliko. Naši ljudje se že pripravljajo na biraio, ki bo po dolgih letih zopet enkrat v tem letu v Prekmurju in elcer po sedanjih vesteh maja meseca. Prvič bo po sto letih stopil na prekmurska tla zopet slovenski škof. Prekmurci, ki pričakujejo mnogo od svojega novega škofa, ga bodo nad vse dostojno sprejeli, ter so tozadevne priprave že v teku.
Dnevne novice.
—	Telefonska zveza med Ljubljano in Belgradom kakor tudi med Zagrebom in Belgradom je bila včeraj pokvarjena, zato so morala izostati najnovejša poročila iz Belgrada.
—	Del srbskega kazenskega zakonika razširjen na vso državo. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti dne 14. februarja 1924 objavlja zakon, s katerim se razširjajo na vse območje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odredbe IX. in X. poglavja »Kriminalnega zakonika za kraljevi-
Edmund About:	39
Kralj gora.
i. francoščine prestavila K. Hafner.
(Dalje.)
Razveselil sem se, da bo palikar, ki ni hudoben, izgubil osemdeset tisoč frankov na račun odkupnine gospe Simons in da bo izvedel za novico, ko moji zobje in moja črepinja ne bo več v njegovih rokah. Potegnil je svojo roko pod mojo in mi rekel domače:
»Kako boste prebili čas do vašega odhoda? Pogrešali boste obe dami in hiša se vam bo zdela velika. Ali hočete malo pogledati atenske časopise? Menih mi jih je prinesel. Jaz jih ne berem skoro nikoli. Vem prav dobro, kaj je na teh časopisnih člankih, ker jih jaz plačujem. Tu je Uradni list, L'Espćrance Palikar, Karikatura. Povsod se gotovo piše o nas. Ubogi naročniki! Pustim vas samega. Če boste našli kaj zanimivega, mi povejte.«
L'Espćrance, ki je izhajal v francoskem jeziku in imel namen, da nasuje Evropi peska v oči, je skušal v dolgem članku pobijati zadnje novice o tolovajih. Duhovito je osmešil tiste lahkoverne potnike, ki vidijo roparja v vsakem razcapanem kmetu, oboroženo armado v vsakem oblaku prahu in ki prosijo usmiljenja vsak grm, na katerega so se vjeli s svojo obleko. ,Ta verodostojni list je hvalil varnost cest, opeval radodarnost domačinov, hvalil mir
in dober sprejem, ki gotovo čaka vsakogar na vsaki gori v kraljevini.
Palikar, ki je bil urejevan pod vplivom Hadži Stavrosovih prijateljev, je vseboval zgovoren življenjepis tega junaka. Pripovedoval je, da je ta Teze j modernega časa, edini človek našega stoletja, ki še ni bil premagan, napravil izlet v smeri proti Scironijenskim skalam. Izdan vsled malo-dušnosti svojih tovarišev se je umaknil z neznatnimi izgubami. Toda navdalo ga je globoko zaničevanje za tak ničvreden posel, odpovedal se je tolovajstvu za vedno in je zapustil grška tla; nastanil se bo v Evropi, kjer mu bo njegovo premoženje, ki si ga je tako častno pridobil, dovoljevalo, da bo živel brez skrbi kot kak knez. »In sedajo je dostavil Palikar, pojdite, hodite po gorah in dolini! Bankirji in trgovci, Grki, tujci, potniki, ničesar se vam ni več bati: Kralj gora se je kot Karol Veliki odpovedal na višku svoje slave in moči.<
V	Uradnem listu sem bral:
V	nedeljo, 8. t. m. ob petih zvečer, je napadel vojno blagajno, katero so poslali v Argos z dvajset tisoč franki, Hadži Stavros, imenovan kralj gora. Tolovaji, tri ali štiri sto po številu, so navalili na posadko z neverjetno divjostjo. Toda prvi dve kompani-ji drugega bataljona četrte vrste pod poveljstvom pogumnega majorja Nicolaidisa, sta se junaško postavili v bran. Divji napadalci so bili v boju na nož premagani in so pustiii za seboj bojno polje, pokrito z mrliči. Kot pravijo, je Hadži Stavros nevarno ranjen. Naše izgube so neznatne.
Istega dne ob isti uri deset milj proč od tega bojišča so čete Nj. Veličanstva pridobile novo zmago. Ob pobočju Parnasa, štiri vrste od Kastije, je druga orožniška kompanija 1. bataljona pobila tolpo Hadži Stavrosa. Tudi tukaj je bil kralj gora po poročilih kapitana Perikleja premagan. Za-libog pa je moral ta uspeh drago plačati. Tolovaji, ki so jih varovali grmi in skale, so ubili ali nevarno ranili deset orožnikov. Mlad, zelo zmožen častnik, gospod Spiro, ki je pravkar prišel iz šole v Elvepidu, je našel na bojnem pol ju častno smrt. V očigled tako velikih nesreč nas tolaži misel, da je tudi tukaj, kol povsod, zmagala postavna oblast.«
Časopis Karikatura je prinesel slabo narisano litogrufijo, kjer sem takoj spoznal kapitana Perikleja in kralja gora. Birmanec in boter sta bila tesno objeta. Na robu te slike je umetnik napisal te le besede:
Kako se bojujejo!
; Zdi se, sem rekel sam pri sebi, ,da nisem edini, ki ve za to stvar in da bo ta skrivnost kmalu podobna Pavlihovi skrivnosti.«
Odložil sem časopise in medtem, ko sem čakal, da so vrne kralj, sem premišljeval svoj položaj, v katerem me je pustila gospa Simons. Zares je bilo častno, da ne dolgu jem svoje prostosti nikomur in boljše bi bilo zapustiti jetnistvo к pogumnim dejanjem kot s šolarsko zvijačo. Od danes do jutri sem lahko postal romantičen junak in ' predmet občudovanja vseh evropskih go-
spodičen. Ni dvoma, da me bo Marijana pričela oboževati, ko me bo zagledala živega in zdravega po tako nevarnem begu. Vendar pa mi lahko noga izpodrsne na tej mokri gladini. Kaj, če si pri tem zlomim roko ali nogo? Ali bo Marijana marala šepastega ali brezrokega junaka? Sicer pa moram računati tudi s tem, da bom zastražen noč in dan. Moj načrt, kakor je bil tudi izvrsten, se je zamogel izvršiti šele po smrti stražnika. Ubiti človeka pa ni mala stvar, celo za kakega doktorja ne. To je malenkost v besedah, zlasti če govorimo ženski, ki jo ljubimo. Toda, odkar je odšla Marijana, maja glava ni več tako bledla. Zdelo se mi je težje, preskrbeti si orožje in manj pripravno, poslužiti so ga. Udarec z nožem je kirurgično delo, pri katerem oblije kurja polt vsakega poštenega človeka. Kaj pravite vi k temu, gospod? Jaz sem mislil, da je mojn bodoča tašča postopala zelo lahkomišlje-no s svojim bodočim zetom. Prav lahko bi mi bila poslala petnajst tisoč frankov in jih potem odbila od Marijanine dote. Petnajst tisoč frakov bi bila zame malenkost na dan poroke. Rilo pa je veliko v položaju, v katerem sem se nahajal, nn predvečer, ko sem imel ubiti enega človeka in stopati nekaj sto metrov navzdol po lestvi brez palic. Pričel sem proklinjati g. Simons tako prostodušno, kakor proklinja svoje taščo večina zetov v vseh civiliziranih deželuh.
(Dalje slodi)
no Srbijo«, kakor tudi odredbe uvodnih ( pravil in prvega dela tega zakonika, kolikor gre za uporabljanje IX. in X. poglavja. (Deveto poglavje govori o hudodelstvih in pregreških zoper domovino, vladarja in ustavo, deseto o hudodelstvih in pregre-ških zoper zakon, oblastvo in javni red, uvodna pravila in prvi del o postopanju in kaznovanju.)
—	Kako se potiska slovenščina iz dr-Savnih uradov. Poštar z Dolenjskega nam piše: Če si človek ogleda uradne tiskovine, bi lahko sklepal, da živimo sredi srbskega naroda. Našega milega materinega jezika, natisnjenega v latinici, ni več, ampak vse tiskovine so srbske. Ni mar dovolj, da zatirata Lah in Nemec slovenski živelj, zdaj se jima je pridružil še nas lastni »brat« Srb, ki zatira naš slovenski jezik, ta najdražji zaklad, ki so nam ga zapustili naši očetje. Med našim narodom se je silno okrepila narodna zavest, zato ljudje vsevprek zabavljajo, ko dobe v roke uradno potrdilo, ki ga ne umejo citati. V rajui Avstriji smo bili na tiskovini vsaj na zadnjem mestu, danes nas pa še tamkaj ni. To ni bratovsko, ampak vse kaj drugega. Mar nimamo mi iste pravice do slovenščine, kakor jo imajo Srbi do srbskega jezika?! — Ko se je ustvarjala naša država, so poudarjali Srbi, da bomo Slovenci in Hrvalje s Srbi vred enakopravni. Danes moramo konsta-firati, da Srbi niso mož-beseda, da celo izvršujejo nasilje nad našim jezikom. Veliko bolje bi bilo, da bi se Srbi vsaj deloma tako pridno učili slovenščine kakor se Slovenci uče srbskega jezika. To bi bilo znamenje bratovske ljubezni in vzajemnosti ter v veliko konsolidacijo naše mlade države.
—	Priprave za letošnji velehradski nmonistični kongres. Dne 13. t. m. so se
pod predsedstvom olomuškega nadškofa dr. Prečana vršila uvodna posvetovanja za bodoči union istični kongres na Velehradu, Id se vrši koncem julija t. 1. Za ta kongres je pričakovati izredno velike vdeležbe iz celega sveta, ker se topot stremljenju po zedinjenju cerkva pridružujejo težnje po političnem zedinjenju sveta. Za kongres je veliko zanimanje ne samo po evropskih državah, ampak tudi v Ameriki. Pripravljalni odbor se je pečal z določbami o temah, delovnih odsekih in govornikih.
—	Lope stvari iz proračunske razprave. Prva stvar: tvornica za popravo vagonov »Ferrunu v Subotici. Tvornico je zgradil neki mažarski Žid g. Steiner na zemljišču nekega izgorelega mlina. Najprej so popravljali v tvornici samo potrte mlatilnice. Ko je pa Steiner prišel v ožje stike z radikali, je stvar Иа takoj bolj gladko. Država plačuje 10 odstotkov delavskih plač, vso režijo, ves ma-terijal itd. na podlagi računov, ki jih polaga tvrdka »Ferrum«. — Druga, mogoče še boljša stvar — za one namreč, ki so zraven, — je znano Steinbeissovo podjetje v Bosni. Podjetje vodi državna uprava, ki je sklenila z znano tvrdko Feltrinelli tako dobro pogodbo, ria je postal Feltrinelli še bogatejši kakor je bil prej, drugi pa tudi niso ostali reveži. — Tudi cigaretni papir, ki so ga vtihotapili v Banjaluko, je bil za gotove gospode jako plo-donosen. Takole 10 milijonov dinarjev dobička za lastni žep na škodo carinske uprave ni kar tako. — Takih lepih upravnih dobrot nam bo proračunska razprava gotovo še mnogo prinesla.
—	Redukcije pri pošti. V področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva je doslej re-duoiranih 93 uslužbencev, med temi je redu-ciranih s pravico do pokojnine 47, s pravico do odpravnine '28, s pravico do provizije 3, brez vsega je odpuščenih 15.
—	Šola v Trbovljah (pri sv. Katarini) je že šest tednov zaprta, ker nima premoga, kljub temu, da je gerent Fortič že prod tremi mesci nakazal potrebno vsoto.
—	Iz Bohinja nam poročajo: Slavno poštno ravnateljstvo v Ljubljani prav vljudno vprašamo: Kedaj bo konec našega poštnega kuluka in kdaj dobimo zanesljive — a tudi človeško plačane — selske pismouoše. Gospoda v centralni upravi se prav nič ne gane. ■■— Na polti v Boh. Bistrici pomnimo vedno dve moči. Danes mora vse delo opravljati le eden. Posledice — čakanje in čakanje. Teh razmer sino siti! Napravite red! Prizadeli.
—	V Tržiču je umrla dne 6. t m. gospa Marija C e m e. Bila je vzgledna krščanska mati in blaga gospodinja. Naj počiva v miru!
—	Poroka. Na Brezjah se je te dni poročil g. Henrik Starkel, trgovec iz Krškega, z gdč. Ivanko Janežič, trgovsko poslovodkinjo v I. d. kons. društva v Ljubljani.
—	Velika železniška nezgoda. Na postaji Čulinac jo 14. t. m. tovorni vlak iz Koprivnice z vso silo zavozil v lokomotive na stranskem tiru. 18 natovorjenih voz se je prevrnilo in blago razsulo. Tudi lokomotive so težko poškodovane. Človeških žrtev ni bilo, škoda pa se ceni na 2—3 milijone dinarjev. Nezgoda se je pripetila vsled uepaznosti delavcev.
—	Tehnična srednja šola v Belgradu. S prihodnjim šolskim letom se v Belgradu otvori tehnična srednja šola z oddelki za strojništvo, stavbinstvo, elektrotehnika in še par drugih predmetov. Nauki bodo trajali 4 leta.
—	Novorojenček v železniškem vozu. Te rini je našel sprevodnik ua brzovlaku Belgrad-^ngreb v hodniku II. razreda skrbno zavitega Novorojenčka. Dele so v Zemuuu izročili poli-
ciji, ki je takoj uvedla preiskavo io tudi izsledila nezakonsko mater, ki je bila dete odložila.
—	Policijska afera v Virovitici. V Viro-vitici so zaprli tamkajšnjega policijskega referenta Gjura Razloga, ker je proti visoki odškodnini izdajal ponarejene potne liste za Ameriko.
—	Analfabetski tečaji v vojašnicah. Zagrebški akademični klub »Janušićt je te dni otvoril svoj 43. tečaj za analfabele in sicer pri topniškem polku IV. armade v Zagrebu. Tečaj obiskuje 64 vojakov. V kratkem otvo-rijo še več analfabelskih kurzov za vojake.
—	Tujci v Zagrebu. Meseca januarja je dospelo v Zagreb vsega skup 2193 inozemcev iz vseh evropskih dežela in vseh delov sveta. Daleč najštevilnejše so bili zastopani Avstrijci: 811. Večina tujcev je prišla po trgovskih poslih.
—	Nosročo mod rojaki v Ameriki. V Chis-holmu, Minn., je mina raztrgala obraz 23 letnemu rojaku Franku čampa iz Sodrazice pri Ribnici. Fant je izgubil obe očesi. — 19 letni Frank Pucelj se je napil žganja, obležal preko noči na prostem in pri tem ozebel na obeh nogah, tako, da so mu jih morali potem v bolnici odrezati.
—	Pomanjkanje poštnih znamk. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, je nastalo v poslednjem času občutno pomanjkanje poštnih znamk, kar zelo ovira točno poštno poslovanje. Da je dala belgrajska poštna uprava tiskati znamke v domači državi, bi tega uedo-statka poštni uradniki ne občutili, uprava sama pa bi imela polovico manjše stroške. Kaj čuda, da ni par za državne nameščence, če so z državnim de-.агјчт tako gospodari.
—	Požar v Mekinjah. O tem požaru smo prejeli še naslednje poročilo: V hlevu pri Plevelu je izbruhnil 14. t. m. zjutraj ob petih požar. Ker so ga ljudje hitro opazili, je bilo še mogoče rešiti živino in nekaj gospodarskega orodja; drugo je zgorelo s šupo vred. Hitro sla bili na mestu požarni brambi iz Kamnika in smodnišnice, ki sta rešili sosedno poslopje. Obema gre posebna zahvala za požrtvovalno delo. Izborno jo delovala kamniška motorna brizgalna z novimi cevmi. Na srečo ni bilo nobenega vetra. Splošna sodba je, da je zažgala zlobna roka, zlasti ker se je žo dvakrat prav tukaj izvršil poskus požiga, pa so obakrat še pravočasno opazili ogenj. Zavarovalnina je neznatna.
—	Smrtna nesreča v Bonaievi tovarni na Količevem. V kartonažni tovarni Bonač na Ko-ličevem pri Domžalah je 30 letni delavec Anton Kovič iz Doba dne 13. t. m. okoli dveh popoldne prišel v oddelek tovarne, kjer se v nekem hermetično zaprtem kotlu kuha papir. Kovič je kljub svarilu strojnika odvil vijake pri kotlu. V lem trenotku je kotel eksplodiral. Koviča je vrglo s tako silo ob tla, da je obležal nezavesten. Bil je tudi tako opečen od pare, da so se mu videle kosti. Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico, kjer pa je umrl, ne da bi se zavedel.
—	Odbor za Malgajev spomenik v Gu-štanju je prejel sledeče nadaljne prispevke od gg. nabiralcev: Marija Širše, Šentjur ob Taboru 25 Din; Peter MajdiČ, Celje, daroval 50 Din, Dr. Riko Fux, Ljubljana, 100 Din; Tatjana Obersnelova, Jesenice, 331 Din; Ida Pečnikova, Prevalje, 463 Din; Franc Kotnik, Rečica na Paki, 30 Din. Preje 13.031 Din, sedaj 999 Din, skupaj 14.030 Din.
—	Vlomilska družba pod kljnčom. Zagrebška policija je po dolgem trudu izsledila vlomilsko družbo, ki je izvršila do 40 vlomov in odnesla za pol milijona dinarjev vrednosti. Družba je štela 7 moških in 2 ženska člana.
—	Priležnico ubil. Ključavničarski pomočnik Ivan Bogovič v Zagrobu je ustrelil svojo priležnico, 27 letno Amalijo Pisačič, ki je bila ločena od svojega moža ter je živela s Bogovičem.
—	Svojo mačeho zaklal. Štefan Šiler, 54 let star, ima v Opovu svojo hišo, v njej pa gostilno in mesarijo. Iz prvega zakona ima 25 letnega sina Jožefa, ki je mesar in se jc pred tremi leti ožonil z Nevenko roj. Djuri-šič. Živeli so vsi štirje skupaj, kakor je tam običaj. Pri hiši ni bilo miru. Nepresiano so se kregali in tepli med seboj. Pred kratkim je Štefan Šiler prodal 10 ovac za 4000 Din, nakar so v domači gostilni pili »likof« ali, kakor pravijo tam »alvaluk«. Popoldne so se domači zopet pričeli med seboj kregali. Vsi gostje so zapustili gostilno, odšla je tudi mlada žena Nevenka. Prepir med sinom, mačeho in očetom se je nadaljeval. Naenkrat odide sin Jožef v mesnico, odkoder je prinesel mesarski nož. Zagrabil je svojo mačeho, jo vlekel v drugo sobo in jo zabodel v trebuh. Mačeha je bila takoj mrtva. Jožef je nato letel še na ulico za očetom, ki se mu je pa skril. Vrnil se je v hišo pobral mrtvo mačeho in jo položil na posteljo. Medtem so prišli orožniki in odpeljali Jožefa v zapor.
—	Občina Trbovlje oddaja v zakup svojo opekarno in kamnolom za dobo 5 let. Obenem proda 300—350 kubičnih metrov zdravih bukovih drv. Opozarjamo na tozadevni razglas v »Uradnem listu«, kjer so razvidni vsi pogoji. 906
—	Suboliška sladkorna afera pred sodiščem. Te dni se je začela pred subotiškim sodiščem glavna razprava v znani sladkorni sferi. Glavni obtoženec Petra Genzcl, bivši načelnik mestne aprovizacije in 35 njegovih sokrivcev je obloženih, da so delali kupčijo z aDrovizacijskim sladkorjem. Geuzel vsako
krivdo taji in Irdi, da mu je nlegovo prvotno | priznanje izsilil policijski načelnik z revol- j vorje.m v roki.
—	Likvidacija dalmatinske pokrajinske uprave. Splitski namestnik dr. Metličič jo 11. t. m. izročil namestniku velikega župaun in najstarejšemu uradniku oblasti vladnemu svetniku Pešlču upravo še zadnjih dveh oddelkov pokrajinske uprave: šolskega in za trgovino in obrt. S tem je likvidacija dalmatinsko pokrajinske uprave dovršena.
—	Usloličenje prvega srbskega palrijarha. Vlada jc imenovala posebno komisijo, ki naj izvrši potrebne pripravo za usloličenje prvega srbskega patrijarha v Peči. Ustoličenje se vrši koncem maja ali začetkom junija t. 1.
—	Za preskrbo belgrajskih občinskih uslužbencev. Zagrebški občinski svel je v svoji zadnji seji sprejel pravilnik o penzij-skem fondu občinskih uslužbencev.
—	Potoronogo tele. V Mramoraku v Vojvodini je vrgla krava tamkajšnjega kmeta Bol-landa tele s petimi nogami. Peta noga je med prvima dvema in je gibna ua vse strani. Tele je drugače krepko in zdravo.
—	Tatvine. Slugi okr. glav. v Kočevju je bila ukradena med vožnjo iz Zidanega mosta proti Ljubljani večjo vsota denarja. Sedaj je ugotovil, da mu je bil ludi ukraden potni list, veljaven za 6 mesečno potovanje po Italiji. — Med vožnjo r. avtom je bilo ukradeno šoferju Ausperga v Soteski med kolodvorom Straža-Toplice in Jelendolom novo dvigalo za dviganje voz, vredno 3400 kron. Dvigalo mu je padlo najbrž z voza in ga je kdo na cesti po- ; bral in odpeljal.
—	Razne nesreče. V tovarni konzerv »Globus« na Vrhniki je mesarskemu vajencu Antonu Lenarčiču stroj zmečkal prste na desni roki. — Na žagi Matij« Obrava v Mariboru je delavcu Al. Berliču hlod zmečkal levo roko. — Pri stavbeniku Rudolfu Hiffmann v Mariboru se je vajenec Divjak Viktor na krožni žagi obrezal na desni roki, sekač Robnik Martin pa si je v gozdu poškodoval križ. — Oba poškodovanca sta bila oddana v bolnico v Mariboru. — Na žagi oskrbništva graščine v Ribnici si je Žagar Janez Rovan pri krožni žagi obrezal prste na desni roki, vsled česar je moral v ljubljansko bolnico. — V gozdu Josipa Javomika v Soteski si je hlapec Novak Ignacij pri vlačenju hlodov poškodoval levo mečje. — Pri lesni tvrdki »Dolenjsko« v Črnomlju si je delavec Tomo Brisgula na krožni žagi odrezal palec leve roke. — V tovarni A. Westen v Celju se je delavec Skoberne Franc urezal ob pločevini na levo roko, nastalo jo vnetje rane, na isti način je delavka Špes Lucija zadobila vnetje rane na desni roki. — V topilnici svinca in srebra v Litiji, podružnica v Celju, se je delavki Račus Ani prevrnil voziček, ki ji je zmečkal levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. — V tovarni za usnje Paul Pirich v Ptuju zaposleni šušek Anton je na potu na delo padel na zledeneli poti in si zlomil več reber na levi strani. Oddan je bil v bolnico. V tovarni lesnih lepenk Charles Moline v Tržiču je delavec Doln Matevž padel z vagona in si zdrobil desni kolk. — V drž. kmetijski šoli v št. Jurju ob j. žel. si je kravar Romih Janez pri padcu zlomil levo nogo.
Primorske siovfee,
p Sklepi na volivnem sestanku v Gorici. Dne 11. t. m. se je vršil v Gorici volivni sestanek zaupnikov iz cele Goriške. Prišlo je 65 ljudskih zaupnikov od Koroške in Triglava do Jadrana. Skupščino je otvoril predsednik goriškega političnega društva dr. Besednjak. Za njim je govoril poslanec Šček, ki je pojasnil od-nošaje med Trstom in Gorico, ob koncu pa izjavil, da kandidature ne sprejme. Kljub vsem prošnjam zaupnikov je poslanec Šček osla! pri svojem sklepu. Po vsestranskem pretresu položaja je skupščina sprejela sledeče sklepe: 1. dosedanje volivno delo političnega društva v Gorici se odobrava; 2. izreka se želja, da se pri volitvah nastopi enotno s tržaškim društvom »Edinost« in s »Političnim društvom za Hrvate in Slovence v Istri«; 3. v to svrho se za pogajanja pooblašča dr. Besednjak; 4. nosilec liste bodi topot kak Goričan, prihodnjič pa Istran; 5. tržaško politično društvo se obsoja, ker se je pogajalo z Nemci zaradi volitev tajno, brez znanja ostalih dveh društev in brez predhodnega sporazuma; 6. Istri gre v listi tretjina kandidatov; 7. nujno potrebno je, da se osnuje Narodni svet.
p Fašistična kandidatna lista za Julijsko krajino. Mussolini je končnoveljavno odobril naslednjo vladno kandidatno listo za Julijsko krajino: poslanec odvetnik Giunta, generalni tajnik fašistične stranke; poslanec Banelli; poslanec Bilucaglia; Pier Arrigo Barnaba; furlanski veleposestnik dr. Francesco Tullio; bo-lonjski vseučiliški profesor P. S. Leicht; Dal-matinec poslanec dr. Aleks. Dudan; profesor Mrach, ravnatelj puljskega dnevnika »L'Azi-one«; odvetnik P. Pisenti, bivši profekt v Vidmu; poslanec odvetnik F. Suvicb; železničar A. Rnvazzolo, organizator fašističnih sindikatov; odvetnik L. Russo; videmski kraljevi komisar L. Spezzolti; odvetnik Amerigo Ven-trella; poslanec odvetnik F. Marani, poslanec v bivšem avstrijskem parlamentu. Domalega vsi kandidati so se udeležili vojne bodisi kot redni vojaki bodisi kot prostovoljci. Slovenskih podrepnikov ne najdemo v družbi.
Težave opozicionalnega bloka.
Belgrad, 15. (Izv.) Današnji dan ni prinesel nobene sj>remembo v političnem položaju. Načelniki opozicionalnih slrank so se popoldne sestali v muslimanskem klubu, kjer so bila rešena šo nekatera sporna vprašanja. Najglavnejša in največja težava je v vprašanju ureditve države. Iluzr govori niso mogli prinesti pozitivnega rezultata in se bodo nadaljevali prihodnji tcv den. Dr. K o rose c in dr. Hrasnica potujeta jutri zvečer v Zagreb, kjer se lx>-sla sestala s podpredsednikom in tajnikom I1USS dr. M a č k o m in dr. K r n j e v i -ć e m , da ju informirata o na jnovejšem političnem položaju v Belgradu.
Voja Marin kovič potuje v zasebnih zadevah v Sarajevo, kjer se ho tudi seslal z dr. S pa h o m.
Načelniki opozicionalnih strank so se sporazumeli, da skupno nastopijo proti rimskemu sporazumu, ki pride v pondeljelc na dnevni red narodne skupščino. Kot ofi-cielni govorniki so določeni poslanci dr. Hobnjcc, šumonkovič, Kapetanović in Јосл Jovanovič.
Gospodarstvo.
KAKO .TE RAVNATI Z ELEKTRIČNIMI NAPRAVAMI .TAKEGA TOKA.
Kmetovalci! Pazite na stanje vaših električnih naprav in skrbite za njih vzdrževanje. V redu vzdrževane električne naprave so brezpogojno ognjevarne in nikdar ne odpovejo, zanemarjene naprave pa so povod motenju iu nezgodam. Posebno je paziti:
1.	Ohranite napravo v vseli njenih delili čisto in v dobrem stanju.
Predvsem je prepovedano pokrivati ne* opažene, tokovode, pomožne aparate, svetilke, motorje s kakršnimkoli predmetom ali jih pustiti v neposrednem stiku z njimi. Prah, seno, slamo itd. je od časa do časa odstranili raz električnih naprav z mehkimi metlicami ali odpihanjem. Tokovode, ki so položeni na porcelanastih izolatorjih, izolatorje same, kakor tudi gole dele napeljave odklopil. Čistiti je samo njih zunanjo površino. Notranjost motorja smejo čistiti le strokovno naobražone osebe.
2.	Stiskala, varovaia in motorji naj bodo dostopni. Ne zapirajte dohoda s slroji, z orodjem ali kakšnim drugim predmetom.
3.	Ne dotikajte se po nepotrebnem nezavarovanih delov lokovodov, strojev, stiskal^ varoval in žarnic. Električne naprave niso igrača. Brezobzirno ravnanje jih pokvari, napačni prijemi so nevarni. Le prijeme, ki so za obratovanje potrebni, naj izvršujejo o tem poučene osebe.
4.	Ne spravljajte v opazne omarice kakr* šnekoli predmete. Ne obešajte na stiskala, izo-lalorske opore in im tokovode, obleko ali orodje, kakor biče, verige, vrvi itd.
5.	Uporabljajte le predpisana varovala. Za vsa varovala naj bodo vedno v rezervi posamezni deli, predvsem pa pravilni topilni vložki. Seznani v vaši napravi rabljenih varoval naj vam sestavi slrokovujak. Rezervni deli varoval naj bodo spravljeni na določenem kraju, zavarovanem proti zaprašenju in zamazan ju. Za nadomestek jc pravočasno skrbeti.
Nikoli in v nobenem slučaju ''e ne sme varovalo premostiti z žico ali kovinasiimi predmeti.
Tako premosteuje je velika nevarnost za naprave in je kaznjivo. Skrpana varovala ne delujejo in ne zavarujejo proti ognju. Take nevarne manipulacije pri električnih napravah izvršujejo mnogokrat pomožne moči, ki se neupravičeno izdajajo za strokovnjake.
Rezervna varovala je naročiti pri obra-tovodju elektrarne, ki dobavlja tok ali pa pri instalaterju, ki ga elektrarna naznani.
Ako varovala istega tokokroga večkrat pregore, je treba lokokrog dati pregledati po strokovnjaku.
6.	Skrbite, da bodo opaži stikal, varoval, vtikal itd. vedno v redu iu pravilno pritrjenL
Pokvarjene ali manjkajoče dele je takoj nadomestiti.
Dajte motorje večkrat očistili. Pred pri-četkom obrata odstranite z njih slamo, seno, rczanico itd.
Celotno napravo je vsaj dvakrat ne leto pregledali ter manjkajoče dele nadomestiti.
7.	Pred vsako uporabo preiščite, če so opaži in vtikala priključenih kabljev prenosljivih naprav še v redu. Ne pokrivajte priključnih kabljev s slamo itd. Ne hodite po kablju in ne vozite čezenj!
Pokvarjeno kabljo je brez odlašanja popraviti ali nadomestili.
8.	Za obratovanje cele vaše električne na« prave določile gotovo osebo. Elektrarna, ki vam dobavlja tok, naj to osclw) natančno poduči:
Zabičito mu, da dano obratno predpis« nainčno izpolnjuje; lo volja predvsem za Ušle osebo, ki opravljaj prenosne naprave, uamo-njene za priključek na tokovode z visoko napetostjo, prav posebno pa za montiranje tozadevnih zcmljevodov in podobnih varnostnih odredb.
9.	Dela pri poslopjih in na ujdt dajte ič« vršiti šele potom, ko so odklopljeni tokovodi v bližini nameravanega dela. Odstranite in zaklenile varovala dotičuega tokovoda. da iib
med delom ne more vložiti nobena nepoklicana oseba. Za nezgode, nastale veled neod-klopljenih tokovodov, ste vi odgovorni. To opozorilo ne velja le za dela na električnih napravah, ampak posebno za zidarska, tesarska in kroveka dela.
10.	Nove naprave, razširjale in popravila dajte izvršiti le po koncesijoni ranih elektrotehnikih, k' se izkažejo s tozadevno koncesijsko listino.
Velika oddaljenost mnogih kmetij od sedeža oseb, ki izvršujejo elektrotehnično obrt, pospešuje mazaštvo. Lenoba in varčevanje na napačnem mestu so mnogokrat posledica težkih Izgub na premoženju, zdravju ali celo na fcivljenju.
11.	Dajte preizkusiti vaše naprave po Strokovnjakih Elektrarna, ki dobavlja tok, je naraven svetovalec posestnikov priključenih naprav.
ANGLEŠKA ZUNANJA TRGOVINA V LETU 1912&.
Podatki o angleški zunanji trgovini motajo zanimati vsakega trgovca. V teli številkah je popolnoma jasno izražen vsakokratni gospodarski položaj Anglije. Gospodarstvo Anglije je namreč v prvi vrsti usmerjeno za eks-port in zato gre velik del produkcije v ino-eemstvo. V preteklem letu je znašal celokupni angleški uvoz 109!* milijonov funtov šterlingov napram 1004 milijonom v letu 1922. in Б59 milijonom v letu 1913., ki je bilo zadnje normalno leto pred izbruhom svetovne vojne. Čeprav je torej vrednost uvoza od leta 1922. na leto 1923. narasla za 94 milijonov funtov, je pa istočasno padla teža uvoza. Tako se je n- pr. da omeuimo najvažnejši surovini za angleško industrijo znižala količina uvoženega surovega bombaža od 14.3 milijonov kvintalov (kvintal je približno polovica met. stota) leta 1922. na 12.9 milijonov v letu 1923. Med tem pa je vrednost uvoženega bombaža narasla od B6 milijonov funtov (1922) na 89 milijonov tuntov.
Podobno velja tudi za volno. L. 1922. se fe je uvozilo 11.1 milijonov kvintalov v skupni vrednosti 56 milijonov funtov šterlingov. Leta 1923. pa je znašal uvoz 7.4 milijona kvintalov v vrednosti 47 milijonov funtov.
Izvoz v letu 1923. je dosegel 886 milijonov lUntov šterlingov, leta 1922. pa samo 824 milijonov. V teh številkah se vidi vpliv okupacije Porurja na angleški eksport. Pri izvozu Izkazuje cela vrsta predmetov isto višino kot l. 1922. oziroma še manjšo, le pri premogu in produktih železne industrije je opažati velik porast izvoza v količini in vrednosti. Eks-portna konjunktura za ta dva predmeta je bila lani izvrstna in Anglija je s tem napravila dobro kupčijo. V višini izvoza posameznih predmetov, posebno z ozirom na predidoče leto 1922. je jasuo izražena konjunktura do-tične panoge industrija, ki se bavi z izdelovanjem teb predmetov.
Lansko leto je izvoz premoga dosegel rekordno višino. Izvozilo se ga je namreč 79 milijonov 449.000 ton, medtem ko je znašal eksport v letu 1922. 64,198.000 ton, oziroma 1921. 24.661.000 ton. Z izvozno številko, doseženo v preteklem letu je prekošena tudi višina izvoza v letu 1913., ki je dosegla 73,400.000 ton. Da je bil izvoz premoga lani tako velik, je Lila vzrok okupacija Porurja. Z obustavo xdela v Porurju je ostala tako nemška kakor fran coska industrija brez premoga, katerega sta si si morala sedaj nabavljati v Angliji. Istotako je povzročila okupacija Porurja dobro konjunkturo v železarski industriji. Lani je znašal izvoz železnih izdelkov 4.319.000 ton, 1922. pa samo 3,401.000 ton. Vendar pa lanski eksport zaostaja še vedno za predvojnim v višini 5,014.000 ton. Tudi celokupna lanska produkcija surovega železa v iznosu 7 milijonov 558.000 ton ni dosegala predvojne, ko se je izlilo 10,650.000 ton železa. Pri produkciji jekla nasprotno pa je opažati napram 1. 1913. prirastek.
Čevljev se je lani izvozilo 796.000 ducatov (po 12 parov), predlanskem manj 492.000 ducatov. Enako je pri papirju in kartonu.
Najvažnejša stroka angleške industrije pa Je tekstilna. Tukaj pa podatki, kakor je bilo razvidno že iz zmanjšanega uvoza surovin in zato skrčenega obratovanja, niso preveč razveseljivi. Tako se je bombaževega sukanca izvozilo v 1. 1923. samo 145 milijonov angleških liber (angleška libra ima 0.453 kg, t. j. nekoliko manj nego pol kilograma). V letu il922. je dosegel izvoz tega produkta 201 milijon liber, torej znatno več. Izvoz bombažuih tkanin je nekako slačijonaren: 1. 1923. 4141 milijouov kvadratnih jardov — jard nekoliko manj kakor .1 meter — 1922. 4181 milijonov, torej pravzaprav še malo manj. Volnene tkanine se je izvozilo 212 ruiUjono vkvadratnih jardov, 1922. 184 milijonov. I^nenih tkanin je šlo v inozemstvo 00 milijonov kvadratnih jardov napram 77 milijonom v letu 1922.
Kakor je razvidno iz navedenih številk, fii bila konjunktura v posameznih panogah enako zadovo!\va. Pri premogu, železu so bile kupčije sijajne, dočim je v teketilni industriji precejšnja stagnacija. Toda priznati je treba Angležem, da se zelo, z vsemi sredstvi trudijo pridobiti si zopet nazaj med in po vojni izgubljene trge, ki so življenskega pomena za Anglijo.
4> • •
g Dvig dinarja. Na zagrebški borzi se je vsled naglega porasta dinarja na newyorški in curiški borzi baisse nadaljevala. Dolar je
padel na 78 Din (ček 79), deviza Italija na 344 Din. V Curihu je notiral dinar na včerajšnji predborzi 7.02, ob sklepu se je dvignil na 710. Po sklepu borze se je trgovalo v Zagreb na pariteti 7.20—7.40.
g Novi semnji v Veliki Loki. Delegacija ministrstva za trgovino in industrijo je dovolila Veliki Loki štiri nove letne semnje .za živino, konje, drobnico in kramarsko blago. Novi semnji bodo dne 18. marca, 21. junija,
30.	avgusta in 16. decembra. Poleg teh sejmov ostaneta tudi dva stara semnja, dne 12. maja in 25. julija.
g Žitni trg. Na novosadslri produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: rž ''80 Din, ječmen 300 Din, oves 250 Din, koruza 257.50 Din, pšenična moka ŠL 6 322.50 Din, otrobi J90 Din. — Tendenca slaba.
g Cene imni so bile zadnje dni na zagrebškem semnju sledeče: domači voli I. vrste 15—16 Din, II. vrste 13.50-14.50 Din, III. vrste 11—12 Din, krave I. vrste 12.50—15 Din, II. vrste 11-12.50 Din, III. vrste 10—11 Din; domači prešiči I. vrste 26—27.50 Din, srem-ski 27—28.50 Din, II. vrste 25—26 Din, IIL vrste 21—22.50 Din.
g Obtok bankovcev. Po izkazu Narodne banke z dne 8. t m. je bilo v obtoku za 5872.9 milijonov dinarjev bankovcev. Od prejšnjega izkaza, L j. od 31. januarja se je obtok zvečal za 99.2 milijonov dinarjev. Istočasno se je zvišala metalna podloga od 451 milijonov dinarjev dne 31. januarja na -157.4 milijonov dinarjev dne 8. t. m. Posojila banke so znašala 8. t. m. 1502.2 milijona dinarjev. Razne njene obveze pa 394.3 milijona dinarjev.
g Postnočekovni promet. Po najnovejši statistiki ministrstva za pošte in telegraf je znašal klirinški promet od ustanovitve pa do
31.	decembra preteklega leta ogromno vsoto 26 milijard in 899 milijonov dinarjev.
g XVI. mednarodna razstava avtomobilov v Pragi. Iz Prage se nam poroča, da se bo XVI. mednarodna razstava avtomobilov vršila spomladi v dneh od 19. do 27. aprila. Razstava, ki jo prireja sAutoklub« Češkoslovaške republike, se vrši pod protektoratom g. prezidenta republike T. G. Мавагука. Na razstavi v industrijski palači na razstavišču bodo razstavljene vse vrste avtomobilov, osebnih in tovornih, motociklov, motornih plugov, vse vrste avtomobilskih potrebščin, dynama, razsvetljujoča telesa, carburateri, avtomobilska obleka, ter končno vse vrste pneumatik, motorjev, carosorij, novih iznajdb, spadaj očih v avtomobilsko panogo in vsi stroji, ki služijo za izdelavo in reparaturo avtomobilov. Na eventualna vprašanja radevolje odgovori >Au-toklub« Češkoslovaške republike v Pragi.
g Za poczdigo obrtnega zadružništva. S 1. t. m. se je na češkoslovaškem trgovinskem ministrstvu osnoval zadružni obrtni inšpektorat, ki bo dajal obrtnim oblastem v vseh važnih vprašanjih, posebno pa v vprašanjih zadružnih organizacij navodila in jih tudi drugače podpiral. Delokrog nižjih instanc za obrtne zadev ostanejo nedotaknjene. Za Slovaško in Porlkarpalsko Rusijo se ustanove posebni oddelki zadružnega inšpektorata s sedežem v Bratislavi, Košicali in Užhorodu. Vodstvo osrednjega inšpektorata na trgovinskem ministrstvu je prevzel min. svet. dr. Jožef Dvorak.
g Avstrijska zunanja trgovina. Po podatkih avstrijskega ministra za trgovino in promet je znašal v preteklem letu avstrijski uvoz 1403.2 milijonov zlatih kron, izvoz pa 854.6 milijonov. Pasivnost je torej znašala 548.6 milijonov zlatih kron. V letu 1922. je znašala pasivnost 544.3 milijonov, 1921 pa 794.6 milijonov zlatih kron. Dosedaj imamo v rokah podatke o zunanji trgovini cele vrste držav, na podatke o naši trgovini pa bomo čakali še par mesecev.
g Angleško-ruski trgovski sliki. Z ozirom na ukinitev pariškega oddelka rusko-angle-ške družbe >Arcos«, so v odeškem pristanišču ustavili ves prevoz na Francosko. Blago bodo prepeljali s posredovanjem »Arcosa« na angleški in laški trg Odeški oddelek družbe »Arcos* je prejel te dni ponudbo od največjih angleških firm za dobavo strojev v vrednosti 5 milijonov zlatih rubljev pri daljšem kreditu.
BORZA.
Curih, 15. februarja 1924. Devize: Pešta 0 02, Berlin 0.000001025, Italija 2505, London 24.74, Newyork 57S, Pariz 25.65, Praga 16.70, Dunaj 0.008110. Bukarešt 2.05, Sofija 4.25, Belgrad 7.10.
Zagreb, 15. februarja 1924. Italija 3.4130 .io 3 4730, London 341-344, Newyork 79-80, Pariz 3.5435 3 5935, Praga 2.315—2 315, Dunaj 0.1115 do 0.1135, Curih 13 90- 14. Valute: dolar 78-79.
ij Iz statistike mestnega fiziku! a za leto 1923. V letu 1923 sc je otvoril državni, zavod za sotfaf. higijen. zaičito dete z ambulatori-jem za bolne otroke ter posvetovalnico za otroke dojenčke in pred šolsko dobo. Ta glede zdravja najbolj ogrožene otroške dobe ve-levažeD zavod je pričel svoje delovanje minulo le.to in je pričakovati, da se bo njegov vpliv in delo v doglednem času izkazal. Brezplačna ordinacija bolnim mestnim ubogim se je vršila vsak delavnik ob desetih dopoldne v pritličju Mestnega doma (ordinacij-ska soba); posluževali so se jc. bolniki v velikem številu; razven tega so obiskovali mestni zdravniki obolele mestne ubogo tudi na njih domu ter v mestnem zavetišču. Rešilna postaja je posredovala v 1297 slučajih, veči-
noma eo bile prepeljave v bolnice in druge zavode. Pri večjih in resnejih nezgodah so z rešilnim vozom pripelje tudi uradni zdrav -uik na kraj nezgode. V izjemnih slučajih, predvsem pri prevozu infekcijskih bolnikov, je i-ešilni voz oz. infekcijski voz tudi prepeljal bolnike iz okolice Ljubljane v javno bolnico. Potreba po rešitvam avtu postaja vedno nujnejša. — Šolski zdravnik jo vršil redno nadzorstvo glede zdravja šolskih otrok in zdravstvenih razmer po šolah. O njegovem delovanju izvešča posebno poročilo koncem šolskega leta. — Slonimo gibanje je bilo tekom leta 1923 naslednje: Dogotovljenih jo bilo novih večstanovanjskih hiš 10, enodružinskih 1' (ril) 42, novih gospodarskih poslopij oziroma prizidki k že obstoječim 24, večjih adaptacij r stanovanjske namene 15, v trgovske in gospodarske 31. Večina zidav teh omenjenih novih hiš in vil je bila pričeta leta 1922. — Mestna kanalizacija se jo podaljšala z zidavo 34 m dolgega kanala s 30 cm pro-filskimi kamenitastimi cevmi v Tomanovi ulici. Na novo priklopljenib hišnih kanalizacij se je izvršilo pri 12 hišah. — Mestni vodovod se jo vpeljal tekom leta 1923 v 93 hišah. Na novo so se položile vodovodne cevi v skupni dolžini 2924.55 metrov po Pražakovi ulici, v Hradeckega vasi. na Mirju, Zeleni poti, Pasjem brodu, Pod Rožnikom, na Prulah, na Karolinški zemlji in Dunajski cesti. Dnevna vpo-raba vode je bila največja 11.443 m* dne 22. marca 1923, najmanjša 6.727 m3 dne 29. junija 1923; na posamezno osebo prebivalstva pride 229 litrov oziroma 134 litrov. — Vsestransko delo m. fizikala in njega naloge so razvidne iz sledečega. V smislu pravilnika centralne vlade v Belgradu iz 1. 1919 so se vršile redne vizitacije hotelov, gostiln, restavracij, pivnic, prenočišč v higijenskem oziru, kar Je dovedlo do marsikaterega zboljšanja; v nekaterih slučajih je bilo treba kazenskega postopanja. Radi nečistosti in žive nesnage je zaprl mestni magistra' na predlog mestnega fizikata 2 prenočišči za dobo osnaženja iu desiufekcije, eno prenočišče pa se je moralo radi nevporabnosti zapreti, lledno se je na podlagi pravilnikov izvrševala revizija briv-nic in pekov. Na podl^fi sklepa občinskega sveta z dne 10. julija 1922, št. 15.451, so bile pod nadzorstvom vse trgovine z živilL Mestni fizikat je imcijattvno posegel tudi v zboljšanje higijenskih razmer na trgu z živili, kjer so se dogovorno s tržnim nadzorstvom izvršila razna zboljšanja, tako redno snaženje vseh stojnic, redno pometanje trga, prepovedalo sc je razpostavljati živila po tleh, za-branilo pod kaznijo otipavanje živil itd. T">a se prepreči razpostavljanje živil po tleh tudi v kmečki vrsti, je gremij mestnega magistrata sklenil napra- "i tržne klopi, ki bodo v --aj-krajšem času prišle v vporabo. Dasi so stanovanjrazmere v Ljubljani skrajno neugodne, se je vendar mestni fizikat tudi v tem oziru trudil v razna nohigijenska stanovanja vpeljati zb>ljšanje s tem, da je potom me~tneg-> magistrata prisilil gospodarje, da so odpravili nedistatke v nehigijeničnih stanovanjih. Nt'.alerf stanovanja je moral mestni fizikat pri"' ti naravnost za neporabna, ker je bilo vsako zboljšanje гетотоге, stanovanje kot tako na je orr"*nlo zdravie stanovalcev. Zal, da se ni moglo raznih upravičenih	prebivalcev zadostno podpirati. Pod rc^-im nadzorstvom me^rpga firikata je bila tudi hinijena cest, javrsh vros'orov, še-talitč, javnih stranišč itd. Vršila se je v-adna r vizija sanatorijev, raznih mladinskih domov, oskrbovp1!?*, državnih in privatnih zavetišč ter so se uradna poroči1« predložila zdravstvenemu odseku 74 S'ovPiijo.
lj Povodenj na Barju. Pokrajinska uprava za Slovenijo je nakazala denarno podporo v iznosu 10.000 dinarjev za po zadnji veliki po-vodnji oškodovane Barjane. Mestni magistrat bo to podporo razdelil v nedeljo, dne 17. t. m. popoldne v barjanski šo'i med one oškodovance, katerim je poplava prizadejala občutno škodo.
lj Dražba krompirja in čebule. 16. top-j niški polk v vojašnici Kralja Aleksandra (na Duuajski cesti) ima na prodaj do 15.000 kg krompirja in 3000 kg čebule lastnega pri-deka. Prodaja se bo vršila lici taci jskim potom dne 26. februarja t. 1. v polkovni pisarni točno ob 11. uri.	893
lj Policijske ovadbe. Zadnjih 21 ur do prispele na, policijo sledeče ovadbe: 1 radi tatvino, 1 radi pijanosti, 15 radi prestopka, cestno-policijskega reda. б radi prestopka pasjega kontumaca, 1 radi goljufije, 2 radi prestopke obrtnega reda.
lj Nepošten pomočnik. Mesn.vjn Josipu Javoruiku, ki ima svoje skladišče na Domobranski cesti 7, .je bilo ukradeno okoli 150 kilogramov masti v vrednosti 30.0000 K. Sum ja padel nn njegovega pomočnika Feliksa Repovša, ki je tatvino priznal in povedal, da je mast, prodal raznim strankam, denar pa zapravil. Itepovža so zaprli.
Prosveta..
pr Uvod v umevanje nmotnos:i, v siv bulo dne 16. t. m. ob 6. zvečer se vrši osmo predavanje v zbornični dvorani univerze. Predava dr. Fr. Štelo o umetnosti stila raznih umetnostnih panog. Vstopnico po 12 Din pri vhodu.
pr Г. umetnostna raze'ava *Kluba Mladihse otvori v nodeljo dne 17. t. m. ob enajstih dopoldne v paviljonu pod Tivoli jem. Udeležuje so je 14 umetnikov z 91 deli.
pr IH.etmfonični koncert godbe dravske div. oblasti je določen na 17. marec t 1. Prvi del koncerta obsega skladbe B. Smetane, da se v tem počasti spomin stoletnice Smetanove; v drugem delu se izvaja sploh prvič »Jugoslovanska simfonija«, ki jo je spisal Srb Milenko Paunnvič, Za naše glasbene razmere bo ta koncert historična točka. Orkester godbe dravske div. in njegov vodja kapelnik dr. Čerin se čutijo vsled neprestanih nezasluženiti napadov od strani »Slov. Naroda« prisiljeni, da simfonične koncerte sploh ukinejo.
pr Beograjska inorlreslovna fakulteta. V pravkar zaključenem zimskem semestru je bilo na belgrajski filozofski fakulteti vpisanih 1371 dijakov, in sicer 704 ženskega in 667 moškega spola. Fakulteta je razdeljena na 19 več ali manj samostojnih skupin. Učiteljev je 54 in veliko število asistentov. Fakulteti pripadajo: botanični vrt, zoološki zavod, kemični laboratorij, potresna opazovališča, metereolo-ški institut, srbski seminar, geološko-paleon-tološki zavod, žgodovinsko-umetaostni seminar z muzejem in 18 drugih zavodov in seminarjev.
pr Dom in svet. Prva številka novega letnika se nekoliko zakasni in izide v prihodnjih dneh; ima sledečo vsebino: Leposlovni del: Ivan Pregelj: Smonca (roman); Anton Vodnik: Kličem te ljubljena (pesmi): F. S. Finžgar: Tri črne žene; Stanko Majcen: Pesmi; France Bevk: Boda; Miran Jarc: Soiitj« (pesem); Mirko Pretnar: Kadar sediva ob je-leru (pesem); Jože Pogačnik: Pismo; Jos. De-Debevec: Divina commedia. Raj XIX. spev. Prosvetni de! ima sledeče eseje, posvečene slovstvu: Jos. Puniir: Literarna umetnina; Al. Res: Naroclnn pesem; Anton Vodnik: Pesem in ti: Miran Jarc: Umetnost in življenje: dr. Ivan Pregeli: Besede o kritiki; Franc® Koblar: Ivan Pregelj; Dr. Niko Zupanu:: Nepoznani podobi Janeza Trdine in Leopoldinc Kuraltove. Frst: Literarno zgodovinske beležke: — Ocene — Ilustracije: Janez Trdina (Iv. Vavpotič), Leopoldina Logar; Rokopis ir risba A. Medveda; Rokopis in risbe Iv. Can karja v komediji »Za narodov blagor«. Leso. rezi B. Jak ca.
pr »Sadjar in vrtnar«, list. za pospeševanje vrtnarstva Kar ustrašil sem se, ko m? je zadnjič vrgel v zobe neki gospod: -Kaj pa mislile! O, jaz zelo rad jem cibare in tudi vsake vrste marmelado ter sploh zelo ljubim pospeševanje in napredek vrtnarstva. Oprostite, tudi solata, namreč fina solata, se mi včasih izborno prileže in strašansko rad jem tudi kolerabo, veste, našo domačo kranjsko kolerabo, čc je t.ako-le, kakor se reče, dobro pripravljena in po paragrafih na mizo postav-ljena. Hej, ja? ljubim vrtnarstvo, ampak — da bi mi za to ljubezen še davščino nalagali in da bi moral potlej že bratj list. za pospeševanje vrtnarstva — ne boš, Jaka! Adijo, fitigot!« — Ko bi »Sadjar in vrtnar« ne vršil tako imenitne naloge v narodnogospodarskem in predvsem tudi v kulturnem oziru, bi se v teh težkih ča&ih, ko niso več tri žemlie za trn groš, ne drznil vabiti na naročbo novega lista. Tako pa sem prepričan, da ho Sadjar in vrtnar« vsakemu novemu naročniku žrtev 25 Din (letno) bogato poplačal. List je namenjen predvsem »ljubiteljem vrtnarstva« in bo v njem lahko tudi vsaka Micka in Francka, brez skrbi pobarala, kako se paradajzi gojijo, kako je treba fajgelčkom prilivati itd. Za letos sta izšle dozdaj 2 številki in je najboljše, da se nemudoma prijavite po dopisnici na upravništvo »Sadjarja in vrtnarja« v Ljub-ljani, Resljeva cesta 24, II. nadstr., ki Vata bo z listom dostavilo tudi poštni ček za naročnino. List urejuje naš splošno priljubljeni strokovnjak Humek. — Vrt, zeleni, cvetoči, vrt domači je sreča, ki je še tako mnogi nič ue poznajo. Takšni ljudje zamudijo in izgubijo pol življenja. Če hočeš vsaj slišati o tej sreči in zaslutiti radost, ki objema vrtnarsko srce, potem Te z veseljem pričakujemo, da vstopiš v našo družbo	Inž. C. J.
gledišče.
Gostovanje ge* Setiuske. Sinočnja predstava »Nju« je izostala. PozakleniLi so vsa vrata v toaler, potegnili čez plakat, dve rdeči črti — in hvala, lepa za poeet, in zbogom! Kako in zakaj — to vprašanje ho prepustil« publiki, k) je vkljub brozgi po ulicah prižl« in z užlgalicami izkušala posvetiti v zagonet-nost večera. Če ni kaka zakulisna afera vzrok vsemu temu, moramo poudariti, da ie ta brezobzirnost od gledališke uprave tudi za nas potrpežljive Ljubljančane več kot preveč. Radovedni smo, ali je ga. Setioska геб zadnii hip odpovedala in zakaj, ali so pa druge komedije vmes. Naj ho v bodoče pripravljena za vsakega gosta železna rezerva iz lastnega ansambla, da re bo potem vsr.h teh pikrih opazk, ki so kolikortoliko opravičene ljudem, ki v teatru vidijo vendar nekaj več kakor zgolj v državni zakup vz^ti Tespijin voziček (zapravljivček, bi rekli Rarjani), ki škriplje lc na h: in luit. t'-.idraienib vodnikov.
Daues ;?i proslavi v opei i dvajsetletnica opernega pevca • Hugono Z a t b p i in 6e vprizori pri tej priliki opera iFaus! kot izven predstava. Tri to.j predstavi pojo slavljonec vlogo Metist*. Na to predi lav;-) vabimo ftovilne oboževatelje in prijatelje uractntka. UU večer ee igra v drami Sha-kespe.irjev »Beneški trgovec.:, in icer za red D.
иб«к!ј» v iittruclavmi ^ln'i diičn. V operi gostujejo Margareta in Max Froman z nekaterimi člani baleta zagrobSkcga narodnega gledališča ter
prirede svoj plesni večer s sodelovanjem opernega orkestra pod vodstvom kapeluika Matačlča. Začetek točno oh osmi uri. — Drama vprizori popoldne ob treh veseloigro »Danes bomo tiči«, zvečer
pa tri enodejanke, ki so dosegle pri vseh dosedanjih vprizoritvah največji uspeh. Vse tri predstave se vršijo kot izven.
Naznanila.
Matineja sinfoničnoga orkestra ^Zveze godbenikov za Slovenijo ima na svojem sporedu osem Dvorakovih slovanskih plesov. Slavni Čeh Anton Dvofak, komponiral jo v začetku svojega glasbenega delovanja na povabilo tvrdke Simrok v Berlinu Slovanske plešo ter je istih izdal 4 skupine, izmed katerih vsaka Šteje 4 plese. Na nedeljski matineji so igrata prvi dve skupini, med njimi kot zaključna točka znani Slovanski ples ?t 8, ki se odlikuje po svojem izrazito slovanskem ritmu. Matinejo dirigira kapelnik Balatka, vstopnina jc dovoljena na podlagi programov, ki se dobivajo v Matični knjigarni.
Ljudska visoka nota v Ljubljani. V nedeljo 17. t. m. ob 10. dopoldno predava ua univerzi t zbornični dvorani g. prof. R. Kušej o temi: Cerkev v luči prava in etike. Vstop prost.
Skupna seja odborov .»Organizacije javnih nameščencev somišljenikov SLS« in Strokovne zveze javnih nameščencev se vrši nocoj ob 8. v kleti konsumnega društva, Kongresni trg 2. — Odbor.
Škofjaloka. Opozarjamo na akademijo šlcofje-foških Orlic, ki obeta biti po živahni pripravi in pestrem sporedu jako zanimiva. Vrši se v nedeljo, 17. lebruarja ob pol 8. zvečer v društvenem domu. Iskreno vabljeni vsi, ki se zanimate za našo stvar!
Koncert. Danes v soboto se vrši v kavarni Evropa koncert dravske godbe. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost.
Cerkveni vestnik.
e Cerkvena proslava obletnice kronanja sv. očeta Pija XI. se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 10. v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani s pontifikalno sv. mašo. Po sv. maši se zajpoje zahvalna pesem in papeška himna.
c Kongregacije ljubljanske se opozarjajo rta skupni shod v Unionu, ki bo drugo nedeljo, 24. februarja, ob 4. popoldne. Glavni del programa letošnjega shoda bo razlaganje skioptičnih misijonskih slik. Stojišča so prosta, sedeži pa po 10, 8, 6 in 4 dinarje. Pred-prodaja iz prijaznosti v četrtek, petek in soboto v Ničmanovi prodajalni. Balkon na desni je za moške, na levi za deklice.
c Marijanska kongregacija za gospodične pri sv. Jožefu v Ljubljani. V nedeljo dne 17. februarja ob dveh popoldne družabni sestanek, v kongregacijski dvorani. •
Socialni vestnik.
s Izseljevanje žena in mladoletnih otrok ameriških povratnikov. Izseljeniški komisari-jat v Zagrebu naznanja: Glasom obvestila ameriškega konzulata v Belgradu morejo iz-seljenci-povratniki, to je tisti, ki se v roku 6 mesecev vračajo v Zedinjene države, vzeti s seboj tudi ženo in otroke izpod 18 let, ne da bi se to vračunilo v kvoto. Ta ugodnost velja od dne, ko bo naša kvota po ameriškem računu izčrpana (po priliki meseca februarja, pa do konca meseca junija t. 1.).
s Izseljencem, ki se vračajo r Ameriko. Izseljeniški odsek ministrstva' za Bocialno politiko naznanja, da prihajajo mnogi izseljenci, ki se vračajo v Ameriko, osebno na ministrstvo, da se jim potni list opremi z odobritveno klavzulo za povratek v Združene države. Opozarjajo se vsi interesenti, da se v nobenem slučaju ne obračajo na ministrstvo osebno, marveč da v lastnem interesu odpošiljajo svoje prošnje preko pristojnih oblasti, ki bodo postopale v zmislu prejetih določb.
s Nezaposlenost v SHS. Čitatelj >Č. D.< piše iz Belgrada: Opozarjam našo (češko) javnost in še posebno tiste, ki mislijo oditi s trebuhom za kruhom v Jugoslavijo ob sedanji težki gospodarski krizi. .Jugoslavija se v današnjih dneh bori proti nezaposlenosti, ki se
je tukaj pojavila kakor drugje. Če pride sem kak tujec in se mu posreči dobiti delo, ne sme ostati tukaj dalje ko tri mesece. Po preteku te dobe je vsak tujec primoran, da šila iu kopita izlepa pobere in odide, sicer jo policijsko iztiran. Posamezne tvrdke, katere sprejemajo inozemce, so opozorjene, da si v te ui .Času preskrbe domače moči. Izjeme se sicer dogajajo, ampak samo tedaj, ako je tujoc nenadomestljiv ter podjetniku neobhodno potreben. Svetujem torej vsakemu, da upošteva moje svarilo preden se odpravi ua pot v Jugoslavijo.
te $lmfaw*|fGfP3 cveta.
MALARIJA V RUSIJI.
V 1. 1923 je štela Rusija 4887 slučajev popi-oj nepoznano malarije, katero bo prinesli domov stradajoči kmetje iz Turkesta-na, kamor so pobegnili pred lakoto 1. 1921. Malarija nastopa v težki takozvani tropični obliki, povzroča slučaje težke psihične obolelosti. Umira do 20 odstotkov bolnikov. Malarija se je razpasla vsled pomanjkanja zdravil po celi Rusiji do severnih dežel, ltuz-saja celo v Arhangolsku in Vologdi, dasi so dosedaj smatrali kot bivališče malarijskega komarja le vroče pokrajine. V Dageetann na Kavkazu so našli komarja, v Gunibskem okraju v višini 1200 m. To zopet nasprotuje dosedanjemu mnenju o nizko-ležečem močvirju kot edini domovini malarije. Radi malarijo jo izgubila Rusija v 1. 1923 čez 10 milijonov delavskih duš. Radi malarije se je znižala produkcija velikih žag na severu v Arhangelski guberniji, tekstilnih tovarn Moskovsko gnbernije, livarn Nižegorodske gub., premogokopov na Doncu in kavknških petrolejskih tovarn. V Turkestanu so morali celo zmanjšati število vlakov z ozirom na množino slučajev malarije med železničarji.
OPERIRAL JE S KOSTMI PIŠČANCEV.
Moskovski vojni tribunal je obsodil nekega Kozlinskega, nekdanjega častnika Kolčakove vojske in študenta filološke fakultete. Ko je bil Kozlinski od boljševikov ujet, se je izdal za zdravnika, da si reši življenje. Ni razumel sicer ničesar, kar je zahtevala njegova stroka, a je vendar uspešno deloval kot vojni zdravnik rdeče armade tri lela. Njegovi sodrugi niso razumeli več nego on. Res, da so umrli vsi od Kozlinskega operirani bolniki, zato pa se je vpisal Kozlinski v komunistično stranko in je vžival kot izobraženec >veliko čast« (izraz obtožnice). Kozlinski je ^nadomeščal« ranjencem zdrobljene kosti s kostmi piščancev, je x>perirak roke in noge, a vse je bilo dobro, dokler si ni prilastil 75 milijonov rubljev in na ta način pustil svoj špital brez denarja. Pričela ,e je preiskava. Od Kozlinskega so zalitevall izpričevala. Takrat je predložil narodnemu komisarju za zdravje diplomo prvega reda o končanem študiju akademije eksperimentalne medicino v Šanghaju. Diploma je bila francoska in ta francoščina je tudi ugonobila »gospoda doktorja«. Ubogi Kozlinski je slabo poznal ta jezik in ie zagrešil take slovnične napake, da so ga razkrinkali celo boljševiški izvedenci. Značilno za sedanjo rusko justico je, da je državni pravdnik očital Kozlinskemu željo, ^osmešiti sovj. vlado in pomagati izbruhu proti-revolucije«.
—	Reforma vojaškega kazenskega zakonika na češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem pripravljajo zakonski načrt o civilnem kazenskem pravu. Vsporedno s tem pa posebna komisija strokovnjakov izdeluje reformo vojaškega kazenskega zakonika, ki bo v bodoče tvoril le dopolnilo splošnega državljanskega kazenskega zakonika in se bo nanašal le na strogo vojaške kazenske čine.
—	Knjige na obroke! Neka moravska knjigarna je te dni. izdala oglas, da daje vse knj ge na obroke. Praški listi pozdravljajo to dejstvo kot izredno razveseljiv pojav, ki bo duševnemu in ročnemu proletarcu zopet omogočil, da si privošči tudi duševni vsakdanji kruh.
—	Ruska dela za evropske in ameriške znanstvene zavode. Petrograjska akademija znanosti je sklenila, da odpošlje v najkrajšem času evropskim iu ameriškim znanstvenim zavodom do 100 vagonov ruskih znanstvenih del, ki so izšla tekom zadnjih let.
—	Zmanjšanje delovne dobe v nekaterih ruskih obrtih. Po najnovejši odredbi se bo zmanjšala osemurna delovna doba na Sesturno in sicer: v rudnikih, kovinarski Industriji in v kemičnih tvornicah. Poleg tega velja 6-urna delovna doba za nameščence v brzojavni, telefonski, v radiotelegrafski in radiotelefouski službi.
lattfntivnsti.
. , VOJNA IGRA MESTO SAHA.
Uradna mosk. »Izvestija« poročajo, da je registrirala zadruga izumiteljev izreden izum nekoga A. Kuklina, in sicer igro »Rdeči boj*. Ta igra bo nadomestila in odpravila »buržuazid« šah, izpreinenila razpoloženje občinstva, izrabila za državo tudi trenutke počitka dfzavl;:anov etc. Igra je nekoliko podobna šahu, toda lastnosti figur in njihove naloge so povzele iz modernega vojnega znanstva. Namesto šahmatne deske se vrši igra ua nekoliko stilizlranem zemljevidu. Figure izvršujejo v različnih legah nalogo pehotnih in konjeniških polkov, min, kri-žark in podmornic. »Izvostija« so jako zadovoljna z igro in jo označujejo kot veliko zmago sovjetskega mišljenja.
SLIKAR Z MNOGIMI STANOVANJI.
Antoine Bollon, znnni slikar tihožitja, je posedoval v Parizu v vseh predmestjih nič manj kot trideset stanovanj, katerih oprava je obstojala samo iz stola iu stojala za platno. Ta stanovanja so mu služila kot ateljeji in kot pribežališča pred vsiljivimi ljudmi, ki so ga nadlegovali radi njegovega velikega slovesa. Imel jo naravnost slrah pred obiskovalci. Da bi svoje bivališče prikril, je najemal slikar vedno nove prostore. V enem iu istem ateljeju ni delal več kot dva tedna. V rue Dunkerque je imel dva stanovanja, ki sta se nahajala drug drugemu čez ulico nasproti. Njegov prijatelj Charles Mauselet je imel isto navado; toda ta ni imel takih obiskovalcev, kot prijatelj Bollon, ki je vodil z najetjem novih stanovanj ljudi za nos. Bal se je samo svojih upnikov, ki so ga vsled velikih dolgov neprestano nadlegovali.
HANDEL KOT IIARFENIST.
Slavni komponist HUndel je bil od 1. 1720 do 1729 operni ravnatelj in je dirigiral, svi-rajoč harfo, orkester. Njegovo spremijevanjo petja na harfi je bilo tako čarobno, da se je obračala pozornost publike v veliko nevoljo pevcev bolj Handlovi ;imetnosti kol pa njihovim lastnim izvajanjem. Italijanski pevec Se-nesino se je nekoč vsledtega tako razburil m se izrazil napram svojim kolegom, da bo v slučaju, da se to še zgodi, skočil z odra na njegov instrument. Ko je to slišal ravnatelj Han-del, je pa popolnoma mirno pripomnil pevcu: >Predno boste izvršili svojo namero, mi naznanite, da bom dal to lahko tiskati na gledališke liste in zagotavljam Vam, da bodo imele Vaše noge večji uspeh kot pa Vaše grlo.-i
— Praktični princi. Danska kraljeva družina je ob lanskem polomu Danske deželne banke izgubila večji del svojega premoženja. Princa Erih in Viggo sta šla nato v Ameriko po nevesti: oba sta poročila bogati dolarski princezinji. Tako je premoženje danske kraljeve hiše zopet v ravnotežju.
~ Kako kaznujejo v St. Sebasiiaun šoferje. ki prehitro vožiio. Ker so biia v imenovanem mestu vsa svarila, razglašena šoferjem zaradi prenagle vožnje, s katero so pro-vzročali marsikatero nezgodo, brezuspešna, je ondotni guverner Bilbau izdal razglas, ki pravi, da prenagla vožnja v bodoče ne bo več kanzovana z globo in zaporom, temveč tudi z
цргиј^^даш iiii»w
zamenjavo silnih nvtomobilovih motorjev * slabšimi.
—	Letalska statistika, italijanski podpol« kovnik Zugaro je objavil v znani reviji »Echi o Coinmenti« zanimivo statistiko n lo.
talstvu. Najštevilnejše zračno brodovje ima Francija, ki razpolaga s 1542 letali in s 8в.(ј05 letalci. N« drugem mestu stoji tlalija s 720 aparati in 11.000 možmi. Anglija im ale 500 aparatov, zato pa letalcev 30.215. Zedinjene države imajo 420 aparatov in 8500 letalcev. Čehoslovaška republika razpolaga z 228 apa* ruti. in 3400 letalci, Švica pa. ima 210 leta! z 1200 možmi. Najdražje je letalstvo na Angleškem, kjer stane 26 milijard naših kron letno.
—	Nov način usmrtitve so vpeljali v Me. hiki. Tam so začeli uvajati namesto usmrtilvo z elektriko usmrtitev s strupenimi plini. — Pri nas v Jugoslaviji so gospodje tudi moderni in so vpeljali ^ztlac in »vardarr.
—	Socialisti in križ. Svoj čas je bil kipaf Costenoble poklonil dunajski mestni občini za mestno klet lepo razpelo. To razpelo so sedaj dunajski socialistični mestni gospodarji nu prizadevanje obč. svetnice Kokrde odstranili.
—	Zvišanje cen avstrijskim pilotkam. Z dnem 17. t. m. se cene smotkam v Avstriji zvišajo za 25 odstotkov. Stale bodo: Regalia media 2800 K, regalitas HOOO K, trabuke 2400, britaiiike 2500, viržinke 2000, kuba-portoriko 1800, portorike 1000, mešane inozemke 000 K; tobak za pipo bo stal 1500 K 25 gr„ holand-ski 2800 K 50 gr. Cene ostalim tobačnim iz-i delkom ostanejo neizpremenjene.
—	Bamoumor italijanskega generala. 13< t. m. se je v Milanu ustrelil poveljnik orož« niške legije brigadni general Kuggero Deni-cotli. General je bil bolan na živcih. Njegov« žena je zadnji čas bivala pri sorodnikih v Rimu.
—	Odprava mnogo&tnstva t Turčiji. Na« rodni skupščini v Angort je predložen zakonski načrt o odpravi mnogoženstva. Dvoženstvo bo sicer kot izjema še dovoljeno, a v tem slučaju dobi prva žena pravico do ločitve zakona. Do nedavna jo smel vsak Turek imeti po štiri žene in se tudi po svoji volji ločiti. L. 1917. je bil sprejet zakon, ki jo za ločitev zahteval sodni sklep. Sedaj se mnogoženstvo na splošno odpravlja. Tako se zdrava naravna morala, ki je v bistvu krščanska, preko mohamedanskegn vzhoda vrača v veljavo, dočim so mnogi lahkomisleni zapadni ideologi po vojni napovedovali zmago mnogožeustva v Evropi.
Pri ozeblinah ne koristi nobena mast in tinktura, pomaga edino lo povsem preizkušeno domače zdravljenje s Pištany-skim zdravilnim blatom
(Pi. Qa.). Ena korita (Din G0) zadošča za eno celo zdravljenje. Dobiva se v vseh lekarnah. Popise in pojasnila daje Poslovnica Pištany Ljudevit Schrei-ber, Zagreb, Akademifki trg l.
Opozarjamo, da izd lujc usnjene
odslej v lastnih ateljejih io po meri le bontekcijSka »ndustr.Ja
obleke
шмммминшмишпти
Dtaflo Scfjroab, tfu&fjona
Mefeoro'ogično poročilo
Ljubljana 30G m n. m. rIS.
Normalna barometerska višina 786 mm.
1.ЦВ OpttBO* van a	l)HIO* nietet v mm	iurilto* invtot v C	l'.llirutji lilerenoi' v 0	Nebo, vetrov	1'auATias v mra
14. 2. 21 h	<i8G	2-7	0-o	obl.	
15./2 7 h	732-0	2-7	04	obl. i. v.	1-2
15 2. 14 h	733-9	2-9	0-3	obl. -	
Najcrnejšc in najnovejše obleko za dame in gospode dobite samo: Selenb. ul. 3. Gričar & Me-jač.
Kar Vi potrebujete, jc Elzafluld. To pravo donmfe sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkue-
na pošiljka 27 Din. Lekarnar Eug. V. Feller, Donjn Stubica, Elza trg št. 134, Hrv.
Mizarskega VAJENCA
rščEM. - Jos. ZADNTKAR, mizarski mojster, Spodnia Šiška, Nova ulica. 896
UČENKA
»tara 15 let, poštenih star-Sev, močna in zdrava, išče mesta v trgovini z manu-lakturo ali z mešanim blagom v Ljubljani. Naslov v upravi pod št. 846.
Močnega, zdravega,
11 let starega DEČKA
da za svojega vdova brez-stanovalka. Naslov v upravi "Slovenca« pod štev. 887,
DEKLE
zdravo, pošteno, sprejmem v dobro službo, kjer s« lahko nauči kuhanja. — Naslov v trgovini SCHUBERT, Ljub-Ijana, Mestni trg._861
Trgovska pomočnica
nianufakluristinja, stareiša ®oč, zmožna voditi samost. kako podružnico, želi precenili mesto najraje na deželo. - Ponudb« pod -»Pomočnica it. 810- na upravo.
IŠČE SE
mlajši zakonski par
za lepi kraj na Dolenjskem za poljska dela (konja in 2 kravi). Lepo stanovanje z elektr. lučjo, drva, mleko, krompir in dobra plača. Samo samostojni, trezni in delovni prosilci na) Sc oglasijo pod *StaIno mesto« nu upravo »Slovenca«. 841
Razpisujemo službo CERKVENIKA, ORGANI-STA ln občinskega TAJNIKA v Kolovratu, p. Medija - Izlake. Plača: prosto stanovanje in drva, užitek posestva, da redi 2 prešiča in kravo, Bira: 80 mernikov; pšenica in zmes. Štolnina: do 4000 K; mrtvogled in grobokop 3^00 K; občinski tajnik 4000 K. Priglasiti tu-koj. Nnslop o gv. Juriju. -Župni urad v Kolovratu.
Prodam popolnoma dobro ohranjen amerlkanski
BENCIN - MOTOR
s kompl. krožno žago. PolejJ tega ic eno kompl. KROŽNO 2AGO. Kje, povedo v upravi lista ood štev. 888.
ZDRAVILNI
SLATINSKI VRELEC
v krasnem gorskem kraju, z urejeno- razpošilja'nlco slatine, več poslopij z vsem konforlom ла tujce, s pripadajočimi gozdovi, travniki in njivami takoj ugodno NAPRODAJ. Ponudbe na upravo lista pod »TOPLICE«.
Prodam GOSPODARSKO~ POSLOPJE
krito z opeko, dolgo 21 m, pripravno za dozidavo stanovanjske hiše. Spodnji Kašelj 22, p. D, M. -r Polju.
SVARILO!
Doznal sem, da »e razširjajo popolnoma neosnova-ne vesti glede moje osebe, ki Imajo očividno zlobni namen, mene in družino spraviti ob dobro ime in ugled. Vsled tega tem polom vsakogar, ki bi skušal inone na opisani način blatiti, resno in odločno svarim, ker bom sicer brezobzirno dotifnc'a sodniiskim potom pregunjal in si na U načiu priboril zadoščenje. — Zgornja Hudi-nju pri Celju, 13. febr. 1921. EDUARD JONKE. posejtnik
Cenj. ofcčii. priporočamo sjdoano z anj
šiv-sine sSro^e
G&ITZNER
v v en opieman za rodu n. s o ui obtlno rabo ter v-e posanif zue tteio, olje, igla za vso sisteme. Edino
lo prt	112
JOSIP РЕТЕШС,
Ljn 1ЈА09, Sv. Pstra nasip 7
1'oduk v ve/onju brezpla. čen. tstotum finiatitei-Jjo s n;ce, Kravate, роЈгсЛ-Snne ra S vtl|e. kr >>afce čevitar e. nedlarje. u ni-bi. ži ce. no*l. -a veli o iu malo. Večletna garancija
Ce c nn;n ž,e!
PISAT NO MIZO
amerikanski rouleaux. masiv, no iz hrasta, novo, nerabljeno, poceni prodam. Ponudbi- p-.d <ROULEAUX- na upravo »Slovenca. 853
Prazno sobo
v novi hiši takoj oddam. ~ Naslov v upravi pod 832.
I. slovenska i.iic'flv.lnicj usn.en.h oblek
Hrup ScM
rmiian . Dvorni trn 3.
Sprejmem VAJENCA
ki ima veselje do sedlarske obrti. — I. MIKI. \VČIČ,
i sedlar, Cerklje p.i Kranju.
DVE SOEI
I (ev. eno), elegantno nicbli-i rani in čisti, IfiČE v lepem I delu mesta mlajši zf.konski ! par brez otrok za takoj ali s 1. marcem, samo pri boljši rodbini. Event. s pol- ali ceio penzijo Plača postranska stvar. - Ponudbe po(' «DR.
IURIS« na upravo lista.
Pozor, Amerikanci!
Prodam iz proste roke večje kmečko posestvo z vsemi
gospodar, poslopji, » lepim sadnim vrtom, njivami, travniki in gozdovoma. V hiši se s<jdaj nahaja ludi gostilna in sicer ob cesti Skolja Loka—kolodvor - Natančnejša pojasnila daje M. KR2IŠ-NlK, Rajhenbur«	741
SREDNJE
posestvo
ležeče nn Dolenjskem ob železniški oostaji, za rejo najmanj 3 Vav in 2 konj, z ietovim tfozdom, KUPIM -i Ponudbe s popisom posestva in hiše naj »c pošljejo na upravo «Slovcncn« pod I šiiro -IPAVEC < *Uv. 859.
KLOBUKE, SRAJCE
kravate, dežnike, zimtke čepice, majce, rokavice, nogavice in drugo moško modno blago kupite po znižani ccni pri Ivan KUNOVAR, Ljubljana, Stari trg 10. Kupujem kože lisic, zafcav, kun in druge divjačine.
I Dekoracije šžuffi
I Ceni. društvom iu goslilni-! čarjem priporoča tvrdka M, TIČAR- Ljubl'ana, veliko ' zalogo papirnatih krožnikov ln servlietov, serpentine, ; konleti, Umpijone, zalepko za šaljivo pošto in srečoloV, girlanae in druge lepe okraske po na;nižji ccni! - D ni-1 flvom pop -st!	327

Najdeno je
kje sc dobe najcencj* in j najboljše PLETENINE vich vrst, kot nogavice, šali, fun»-perji itd. — Vsi izdelki so prvovrstni in ccnc Konkurenčno. Za vsa naročila »o priporoča tvrdka A. POGAČNIK, Ljubljana, Vojvo-da Miiiča c. 21, П. nad«tr.
TRGOVSKA BANKA O. O. - LJUBLJANA
РОРИ1ШИСВ: I
Maribor
Novomeulo
Rakek
Slovenlgradec Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4t - (v lastni stavbi)
KAPITAL IN REZERVE DIN 17,500.000'-Izvršuje vse bančne posle naftočneje tri najkulanfnefe. Brzojavi: Trgovska	Telefoni: 139, 146, 458
EKSPOZITURE:
]
Konjice
MeJia - Dravograd
W
ja
fffmimSUvm
gelee Iz glicerina in medn
brez innšfii bc fiadovlto očlnknio pri orodeCeli, krhki in la/.pokant koti.
Melattlne-milo	Mel«ttlne-pnder
Glavne zaloga za razprodajalce:
ISIS" d. d.. Zagreb,
oddelek Jurij Dralle,
Falmotićeva se.
PRODAM:
navadno želez. POSTELJO. OTROŠKO posteljo in otroški VOZIČEK za ležali in sedeti. Naslov v upravi pod številko 850.	850
P. П.
X Železo T
za stekleno streho, 6 kom. po 6 m dolgo, in ielei. okna 5 X 3 m, event. n steklom, kupim. Ponudbe ns upravo lista pod -»SALON 889.,
PRODAM
POLNOJARMENIK
75 65 cm debela debla v tovarni popravljen, in novo NIHALNO ŽAGO. Vpraša-aja na: H. H.rmann, Uiko.
ARHITEKT in mestni STAVBENIK
VILJEM TREO
Lfnbljana. Gosposvetsba c.
št. 10 — Telet inter. 103 Ustanov. 1. 1850. Se priporoča za ZGRADBE vseh vrst ter izvršuje NAČRTE in PRORAČUNE.
STENSKO URO
idočo en teden, z bitjem, KUPIM. Ponudbe na upravo Usta pod šifro »URA«.
Naprodaj vagon BUKOVIH HLODOV, lepih in zdravih, debelosti 30—85 cm. Ceno pove Franc GroSelj, Pšnta— Cerklje.	852
-jmr* PO MERI sc izdelujejo vsakovrstni
trebušni PASOVI
tudi po zdravniškem navodilu, za noseče ter po porodu, kakor tudi pobe ";ene trebuhe, na želodcu in ledvicah bolne, pri t v r d k i
BESEDNIK in DRUG,
Ljubljana, Prešernova ul. 5.
? šivilje gospodinje j
s	:
I opozarjamo, da so zopet do- :
B speli najboljši šivalni stroji i
IGritznerl
\ v vseh opremah.
i { I Pouk T * e i c n i u ter j
i hrnanlu perilo ш j ! nogavic Ištofanje) brez- |
: Dlačno etllnO le pri: |
I Josip Petelini; 1
i Ljubi ana. Sv. Petra n. I
i	I
: MehaniiBB dslavaiia pod vod- : j stvom priznanega strokov- : • njaka in mehanika Stanko : I Ga eta na razpolago za ši- š j valne stroie vseh sistemov ;
in koles. <0d4 :
HIŠA
z gostilniško koncesijo
V KRANJU - obstoječa iz 7' sob s pritiklinami, gospodarskim poslopjem in vrtom takoj naprodaj. Poleg hiše je 3 orale prvovrstnih njiv. Plačilni pogoji zelo ugodni.
Ponudbe do 26. februarja na Rudolfa Rakove, trgovec v Kranju.	849
Proviziiskega
Dobro ohranjen
PLETILNI STROJ
za NOGAVICE radi odhoda takoj ceno naprodaj. Naslov pri upravi lista pod št. S65.
МШ. podgane.
stenice tn $№Kt
шот 10 i oginiti. nko uporabljate n a -"(n prei&skn ona erert-etva; proti mi im m podganam Din 7 SO. Т.Л oćuilte II tU m etenioc Din 10. ra moljo fi Din. proti mrčen'J Г in TuO Din mast proti ušem S Din. mast rcroti nJem т oulelci "'50 Din. proti mravljam 7*50 Pin. Ilo-tor za čiščeu;o ma^ožer 7 Din )\>&iltn po porrotiu.
oAitcsa tem. laboratorij, M. JrtitVer,
Zngrob 39, Petrlnjs^a o'ica 3 111.
KLAVIRJE
in HARMONIJE na obroke:
Bosendorfer, F6rster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljane, Mestni trg 3 (pri magistrata). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Naše nadvse ljubljene mamice
rije ШЏШ m. Mm
trg. vdove
ni več.
Pogreb sc vrši v soboto ob 2. uri popoldne iz hišo žalosti, Gosposka ulica št. 4.
Ljubljana, 15. febr. 1924.
Žalujoči otroci:
LEON. EMIL, ADELHAIDA.
SPREJME "OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA« z ti Jugoslavijo, r. x. z o. z. v Ljubljani. — Ponudbe naj se naslove na to zadrugo, Kongresni trg 2. — Obenem priporočamo svoja vina gg. gostilničarjem in zasebnikom ter zagotavljamo naikulcntnejčo postrežbo. — Vinogradniki, ki hi hoteli postali člani zadruge, naj prijavijo svoj naslov pismeno. — Delež /naša 25 Din, pri' stopnina 5 Din.
POTREBŠČINE
та MASKIRANJE
šminke, puder, nosni klef, vazelino, mastiks ter prvovrstni krup za brade priporoča Parlumer. STRMOLI« Ljubljana, Pod Trančo š!. i.
APNO !
Več vagonov neugašenega in prvovrstnega apna je naprodaj: 3 vagone takoj, pn znižani ceni. Več se izve Poštni predal ŠL 7, pošla Kamnik, Jugoslavija. 848
VELIKA ZALOGA VSEGA
elektrotehničnega materijala
MOTORJEV - SVETILNIH TELES - GRADNJE ELEKTRARN — INSTALACIJE
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
lacpolcl Tratnik
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA 25. NA DEBELO!	NA DROBNO!
Prve slov. zidarska zadruga
117 S "llhlianS reglstro'.ana sauruga » а» У	i onujtno 7,mit.
Plsarns i tlutljMl, Trzs^a c. Z. • Tehnitna vodsiso oe obla-steeno astoru'ranero ђгав&шт Inženirju. - Projektira In Izvršuje ves v staviieno in inienlnftn »trnfco spadojoCa dola.
ilplo solidno.	Cene fonhurentne.
VELIKO ŠKODO
st sami delate, ako kupite blago drugje, p r e d n o s? ogledate nizko cene v trgovini
»DANICA«
MAJZELJ in RAJŠELJ, LJUBLJANA. Turfaški trg i
(bivša Preskrbovalnica). - Velika zaloga štofov, hlače« vine, žameta, kontenine, tiskovine, barhenta, flanelc, odej, pletov, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic ter najrazličnejšega drugega blaga. - fstotam zaloga USNJA VSEH VRST. Postrežba vestna in točna.
Potrtim »rccro javljamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 14. t. m. ob pol 18. uri naša ljubljena
Katarina Premrou roj. Konjedic
vdova
po kratki bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno	preminula v 74. letu starosti.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v soboto, dne 16. t. m.	ob pol 16
popoldne iz hiše žalosti, Cigalclova ulica št. 1, na pokopališče k	Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 15. februarja 1924.
SVETOSLAV in LUIZA PREMROU, sin in snaha. — VLADO, DARINKA, BRANKO, BOGDAN, vnuki
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

od 2. do 8. marca 1924
Svlošni v porini sejem s teniškim in gradbenim sejmom Olaivečn in najstarejši sejem sveta Najugodnejša prilika sa prodajo in nakup Velika pnlrana na času in stroškft
Vesmski se;cm bo v času od 31. avgusta do 6. septembra №4 9ojQsnila daje m prijave sa semenj sprejema
б. ђ. б. transportno д. d. flacoh & ФпкпШ, Zagreb
Modemitki Irg 8, telefon 15-31 m 25-73
Zadružna Gospodarska banka d. d.

Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v iMtnl palači vls A vin hotela „Union").	Telefon St. 57 tn 470.
Ratun poStno čekovnega urada xa Slovenijo fltev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnic«: OJAKOVO, MARI30R, SARAIEVO, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: JLEO. Istmana »kopneti z: Gospodarsko banko d. d v Novem Sada
Kapital in razarva skupno nad Din 15,000.000»
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lomhardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje iti prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vlo^o ua tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije ped najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr, ioi^rije.
t
fedaia koncorcH »Slovenca«,
Odgovorni urednik: Franc Kreiufcir v LiublianL
Jugoslovanska tiskarna v Liubliani