kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih Na]v*€Ja Ubira kopalnih oblek in kopalnih hlač v vsah kakovostih In conah Vas Saka pri ip'uiier CELOVEC - BURGGASSE do g o d kov 4. leto / številka 22 V Celovcu, dne 29. maja 1952 Cena 1 šiling Zapadna Nemčija - neodvisna V ponedeljek, dne 26. maja, so v poslanski zbornici v Bonnu, glavnem mestu Zapadne Nemčije, podpisali ..pogodbo o odnosih med zvezno republiko Nemčijo in tremi velesilami”. Pogodbo so podpisali zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Zapadne Nemčije. Ta pogodba stopi V veljavo, ko jo bodo še odobrili parlamenti vseh štirih držav podpisnic. Pri razpravi v parlamentih se bo zlasti v Zapadni Nemčiji pokazala neizprosna opozicija nemških social-demo-kratov, ki z vso silo nastopajo proti pogodbi in imenujejo dan podpisa te pogodbe „črni dan v zgodovini Nemčije”. Nasprotno pa večina zapadno-nemškega naroda pogodbo pozdravlja kot „malo mirovno pogodbo”, ki bo prinesla Nemčiji suverenost, to je popolno neodvisnost in svobodo v njenih notranjih in zunanjih zadevah. Vsebina pogodbe Pogodba omogoča Nemčiji, da je spet kot enakopravna in enakovredna država vključena v evropsko skupnost. Zato tudi prenehajo poslovati vse zasedbene oblasti zapadnih velesil, ki imajo v naprej zvezo z nemško vlado samo po slojih poslanikih. Vojaške skupine zapadnih velesil na nemškem ozemlju niso več zasedbene čete, ampak so na nemškem ozemlju samo za varstvo miru. V prvem letu bo prispevala Zapadna Nemčija k skupni obrambi 850 milijonov mark. Ta znesek bo uporabljen deloma tudi za vzpostavitev nemške vojske v okviru zapadno-evropske vojske. Denarne obveznosti prejšnjega nemškega rajha prevzame zapadnonemška država v razmerju 10 RM za eno sedanjo marko, vendar pa zadolžitev zvezne nemške republike ne sme presegati 1.5 milijarde mark. In Vzhodna Hemčija? Že pred podpisom pogodbe so vodilni politiki Vzhodne Nemčije grozili s protiukrepi, ako pride do podpisa pogodbe. To svojo grožnjo so začeli po podpisu takoj izvrševati, nikdo pa ne ve, kako daleč bo to šlo, četudi vsi upajo, da zaradi tega še ne bo prišlo do vpada vzhodno-nemških čet v Zapadno Nemčijo. Najpreje so oblasti Vzhodne Nemčije prekinile telefonske in brzojavne zveze z Zapadno Nemčijo in z zapadnim delom Berlina. Nadalje je odredil notranji minister Vzhodne Nemčije, da bodo smeli bivati na ozemlju Vzhodne Nemčije (uradno se imenuje Nemška demokratska republika) samo oni, ki bodo imeli posebno osebno izkaznico. Ob vsej meji med Vzhodno in Zapadno Nemčijo bodo vzpostavili zaporni pas v globini 5 km in na to ozemlje bodo smeli samo oni, ki bodo dobili zato posebno dovoljenje. Moskovski radio je označil podpis pogodbe kot „očitno vojaško zvezo med Združenimi državami, Veliko Britanijo, Francijo in Zapadno Nemčijo, ki ima namen pripraviti in nato povzročiti novo svetovno vojno”. Iz tega je razvidno, da bo gotovo Sovjetska zveza najpreje poizkusila preprečiti odobritev podpisane pogodbe po parlamentih držav podpisnic. Evropska obrambna skupnost Se isti dan po podpisu »mirovne” pogodbe z Zapadno Nemčijo so odpotovali zunanji ministri Združenih držav, Velike Britanije in Francije ter tudi kancler Adenauer v Pariz, kjer so nato naslednji dan podpisali pogodbo o evropski obrambni skupnosti. To pogodbo so podpisali zunanji ministri šesterih držav, ki tvorijo za-padno-evropsko skupnost, to so: Francija, Italija, Belgija, Holandska, Luksemburška in pa Zapadna Nemčija. Pri podpisovanju pogodbe sta bila tudi zunanja ministra Združenih držav in Velike Britanije. V pogodbi je točno določeno, koliko bodo posamezne države-podpisnice prispevale k skupnim obrambnim stroškom. Nadalje je tudi navedeno, koliko vojakov morajo posamezne države dati na razpolago za skupno vojsko. Za Zapadno Nemčijo se je obvezal kancler Adenauer, ki je pogodbo prvi podpisal, da bo dala v skupno evropsko vojsko -100.000 vojakov. Jamstvo Zapadni Evropi Takoj po podpisu evropske obrambne pogodbe so dali zastopniki zapadnih treh velesil (Združene države, Velika Britanija in Francija) izjavo, da bodo smatrale te velesile vsak napad na svobodno Evropo in tudi na zapadni del Berlina kot ogrožanje njih lastne varnosti. V vsakem takem primeru bi morale postopati te države v smislu določil Atlantske pogodbe. Volitve v Trstu Pri volitvah v nedeljo, dne 25. maja, je po trditvah jugoslovanskih listov imelo volilno pravico veliko število neupravičenih volivcev, medtem ko veliko število Tržačanov Slovencev ni smelo voliti. Vpisanih volivcev za mesto Trst je bilo 200.486, volilna udeležba je bila 93.79%. Od štirinajstih strank so dobile največ glasov: Krščanski demokrati, komunisti, fronta za neodvisnost in italijansko socialno gibanje. Slovenska narodna lista (tri slovenske protikomunistične stranke) je dobila 3.559 glasov, slov.-ital. ljudska fronta (Tito) pa 4.914 glasov. V občinah Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor so dobile liste slovenske skupnosti večino glasov. V občinah Dolina in Milje imajo večino komunisti. Pridi, Urejevalec! Čudovita dela je ustvaril sodobni človek! Tehniko, je razvil do prej komaj slutenih višin. To, kar so pred sto ali petdesetimi leti sanjali najdrznejši duhovi, je danes resnica. Se več! Celo najsmelejša pričakovanja in napovedi je daleč posekal. Sodobnemu človeku se v materialnem svetu ne stavi več skoro nobena ovira nasproti. Vse je premagal s svojo tehniko, s svojimi iz-, najdbami. Njegov duh je prodrl do najtaj-nejših skrivnosti v naravi, prišel do jedra naravnih zakonov. Podvrgel je vse svoji službi, z njimi obvladuje in kroti naravne sile. Moderni človek zna narediti skoro vse, kar potrebuje za življenje. Gradi ogromne stavbe, moderne babilonske stolpe, ki se dvigajo visoko pod nebo. S stroji rije in trta globoko pod zemljo in trga iz njenega osrčja zaklade. Potaplja se v morske globine in raziskuje njih skrivnosti. Kakor ptič se dviga visoko pod nebo in od tam motri Zemljo. Premagal je daljave, podvrgel si čas in meri pota nevidnih sonc v vsemirju. Na zemlji si je nakopičil toliko bogastva in toliko dobrin, kot jih še nikoli ni bilo na svetu. Pri vsem tem bogastvu, kljub vsem tem iznajdbam in kakor v zasmeh vsej moderni tehniki je pa postal človek sam čisto majhen, nebogljiv, pravi homunkolus v poskusni retorti. Vse je premagal, vse si je podvrgel, poznane so mu skrivnosti narave, le samega sebe ne pozna in svojega odnosa do.sebe in do soljudi ne zna urediti.'Zato mu 'zdaj, ko je na videz na višku svojega znanja in svoje moči, zdaj ko je bil prepričan, da drži vajeti sveta v rokah, grozi nevarnost, da bo svet zletel iz tečajev, da l)o vse njegovo bogastvo zgorelo in se spremenilo v prah in da se bodo drzne stavbe zrušile in pokopale pod seboj svoje gradi-telje. Zakaj? Zato, ker se je sodobni človek prevzel. V svojem smelem in iznajdljivem duhu si je domišljal, da ni drugega Duha razen njega in da je na svetu samo to, kar sc da zmeriti, zračunati in otipati še z infra-žarki. Pozabil je, da ni on tisti, ki drži zemljo in svet, da ne razpadeta, pozabil, da je človek samo opolnomočenec božji, če si s svojim duhom osvaja zemljo, morje in zrak. V svoji ošabni slepoti je zavrgel Boga in se oklenil zgolj materije, srebra in zlata, teh malikov modernega časa. Toda o malikih pravi Duh božji, da so delo človeških rok. Usta imajo, pa ne govorijo, oči, pa ne vidijo, ušesa, pa ne slišijo... in njim podobni naj postanejo tisti, ki vanje zaupajo! ^ti tako tudi moderni človek več ne vidi 2veze med Stvarnikom in stvarjo; ušesa ima, pa ne sliši več božjega glasu z njimi, čeprav se skoraj že v blisku in gromu javlja kot nekoč na Sinaju. In človekov jezik, ta dragoceni dar, s katerim se ljudstva in posamezniki med seboj sporazumevajo, tudi tega človek več ne zna rabiti. Z njim ne daje Bogu hvale in časti, zato pa mu je kot onemel, da se niti z ljudmi ne more več sporazumeti. Vsak trdi svojo kot ob babilonski zmešnjavi, če ljudstva vpijejo po svobodi, jim oblastniki dajejo ječo in prisilno delo, govorijo jim o zemeljskem raju, pa jim pripravljajo pekel koncentracijskih taborišč. Ljubezen imajo na jeziku, mislijo pa grešno! Državniki imajo dolge konference o miru in razorožitvi, pripravljajo pa najstrašnejšo vojno, ki bo zmožna zbrisati nasprotnika z lica zemlje. I ako daleč je pripeljala sodobnega človeka blazna misel, da bi Vsemogočnemu iztrgal vlado nad svetom in sam vladal mesto njega. Neumni otroci, ki bi radi luno ujeli v mrežo za metulje in sonce s kaj-fežem ugasnili! Toda Roga si ni mogoče odmisliti od sveta! Svet je delo njegovih lok in podnožje njegovih nog! „In Duh Gospodov napol-njujc ves svet, in on, ki vse obsega, ve za vsak glas.” Ve tudi za to zmešnjavo misli in klicev sodobnih ljudi, čuje podzavestni klic množic po Bogu, po njegovi pravici, svobodi, redu in ljubezni. Toda on čaka, da ljudstva spoznajo svojo nemoč, da pokleknejo pred njim in v molitvi sklenejo svoje roke in prosijo za njegovega Duha, Urejevalca in Ohranitclja! In šele tedaj, ko se bo to /godilo, bo Bog vstal in razpršili se bodo njegovi sovražniki. Prosimo ob binkoštih kakor apostoli, kakor Cerkev, da nam Bog pošlje svojega Duha. Ne v silnem pišu in viharju, fte v ognjenem dežju, ki bi svet uničil, marveč v blagodejni sapi in v ognju božje ljubezni, ki nas bo prerodil, da bo na svetu zavladal pravi mir, pravica in ljubezen. Da se bodo ljudstva razumela med seboj in priznavala tudi Boga in v njem in po njem uredila svoje odnose tako med posamezniki kakor med družinami narodov. »Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in prenovil boš obličje zemlje!” KRATKE VESTI Na mednarodnem evharističnem kongresu v Barceloni na španskem se bo zbralo te dni (od .27. maja do 1. junija) nad en milijon katoličanov iz vseh delov sveta, kjer Cerkev ni preganjana. Tudi koroški Slovenci so zastopani. Zastopniki 15 narodov Katoliške delavske mladine so zborovali od 4. do 11. maja v mestu Kleve v Sev.. Nemčiji. Razpravljali so predvsem o vprašanjih brezposelnosti, izseljevanja, nizkih plač, strokovne izobrazbe itd. Življenjski stroški za štiričlansko družino so na Koroškem v mesecu maju znašali 921.02 točk in so se v primeri z mesecem aprilom zmanjšali za 23.85 točk. Ako so torej znašali stroški za preživljanje te družine v mesecu aprilu 1945. leta 100 šil., znašajo sedaj 921.02 šilingov. V notranjosti gorovja na meji med Koroško in Salzburško so izvršili predor, ki bo dovajal vodo izpod ledenika Pasterce pod Velikim Klekom (Gross-Glockner) v elektrarno v Kaprunu. Predor je dolg 11.7 km in bodo z njegovim betoniranjem verjetno gotovi do konca leta. Zelo močna slana je v noči od prejšnjega torka na sredo napravila zelo veliko škodo na Koroškem na krompirju, koruzi, rži, stročnicah, bučah, kumarah, paradižnikih in tudi. na sadju. — Take škode v tem obsegu in v tem letnem času ni bilo že dvajset let. Preskrba z mlekom in maslom je tako na Dunaju kakor tudi v vseh deželnih glavnih mestih spet zadovoljiva. Na Dunaju je dnevno na razpolago okrog 750.000 litrov mleka, toliko kakor leta 1937. Maršal Tito je izjavil dopisniku čilen-skega lista „Ercilla”, da Jugoslavija zaradi Trstp ne bo začela vojne. — Nadalje je izjavil maršal Tito zastopnikom švedske delavske zveze, da je Jugoslavija pripravljena sodelovati z vsemi delavskimi zvezami in socialističnimi pokreti drugih dežel. V premogovniku Clermont-Ferrad na Francoskem je v jamo vdrl plin, vsled česar je umrlo v jami 13 delavcev. V bližini mesta Santiago de Compostela na Španskem je nekaj tovornih vagonov trčilo v ekspresni vlak, ki je vozil proti Madridu. Pri tem je bilo ubitih oziroma je zgorelo v vagonu ekspresnega vlaka 13 oseb. Pri motornih tekmah v argentinski pokrajini Salta, je izgubil vozač oblast nad svojim vozom in je zapeljal v množico gledalcev. štiri osebe so bile mrtve. Na kolodvoru v Lowell-u v državi Indiana v Združenih državah je iztiril vlak š 30 vagoni bencina, ki se je razlil po glavni cesti in sc tam vnel; vsa ulica je bila kot ognjeno morje, ki so ga mogli pogasiti šele po štirih urah. škoda je četrt milijona dolarjev. Volitve v Italiji Pri nedeljskih občinskih volitvah v južni Italiji so sicer v celoti dosegli večino še krščanski demokrati, vendar pa so od zadnjih volitev znatno nazadovali. Komunisti in socialisti so svoje število obdržali, znatno pa so pridobile na glasovih desničarske skupine, to je novo-fašisti in monarhisti. — V glavnem mestu, v Rimu, imajo krščanski demokrati še neznatno večino in dobijo župana. V Neapolju, Bariju in v še nekaterih večjih mestih pa so dobile večino desničarske stranke. Pri občinskih volitvah na južnem Tirol-skem (volili so v 103 občinah) so dobile nemške liste 76% oddanih glasov. Nemci imajo med drugim večino v Brixnu, Ster-zingu, Brunecku, Enncbcrgu in Traminu. Politični teden Po svetu... »Generalna pogodba” z bonnsko vlado je bila podpisana. Dalekosežnosti te pogodbe, ki pomeni tudi v tem pogledu zmago ameriške diplomacije, še ni mogoče povsem oceniti. Adenauer je politik, morda državnik, ki je Zapadno Nemčijo pripeljal iz ponižujoče vloge premaganega naroda do soodločujočega činitelja zapadno-evropskc skupnosti. Evropa pa pri vsem tem s skrbjo zasleduje politični razvoj na svojem kontinentu Medtem ko je vzhodno območje Nemčije že zdavnaj oboroženo, se bo po »generalni pogodbi” izvršilo isto v Zapadni Nemčiji. »Kar tebi gre, gre tudi meni”. Da je vzhodna cona Nemčije del sovjetskega interesnega področja, ve vsak, in da je Zapadna Nemčija del ameriške interesne sfere, ve tudi vsak. »Generalna pogodba” je evropska izdaja japonske mirovne pogodbe, toda z večjo učinkovitostjo. Kaj nudi ta pogodba Nemcem? Pravzaprav zelo veliko. Zasedbeni komisarji postanejo poslaniki in bonnska vlada bo imenovala svoje poslanike v zavezniških državah. Zavezniške čete ostanejo v Nemčiji, toda ne kot zasedbene sile, temveč za varstvo. Zedinili so se, da bo Zapadna Nemčija toliko in toliko plačala za svojo armado, ostalo bodo dali Amerikanci. Dejstvo je, da bi brez pomoči zapadne Evrope (beri: Amerike) Nemci še dolga leta ne mogli priti do sedanjega življenjskega standarda in je to dejstvo tudi bonnsko vlado v dovoljni meri prepričalo, da je sprejem »generalne pogodbe” samo pravna potrditev tega, kar je politiku Adenauerju in njegovim sodelavcem po dolgotrajni pametni in nesebični borbi tudi uspelo. »Generalna pogodba” je danes v ospredju svetovno-političnega zanimanja. Opozicija je močna in gre le za vprašanje, v koliko je ta opozicija dirigirana iz Kremlja preko nemških voditeljev v sovjetski coni. Zapadno-nemška socialistična stranka pod vodstvom dr. Schumacherja se poslužuje istih nacionalističnih gesel kot skrajno desničarske stranke. Schumacherjevi poslanci v bonnskem parlamentu govore, da je bil taisti parlament izvoljen, ko so vse stranke, vštevši krščansko Adenauerja, bile proti oborožitvi Nemčije. Radi tega naj bi parlament ne imel pravice odločati o sprejemu »generalne pogodbe", ki predvideva oborožitev Nemčije. Nemški socialisti pač menijo, da bi Sovjeti bili za rešitev nemškega vprašanja v tem smislu, da bi zedinjena in nevtralna Nemčija s svojo armado mogla biti merodajen činitelj v preprečenju vojne med Vzhodom in Zapadom. ... in pri nas v Avstriji Skoraj z gotovostjo moremo reči, da bo imel kancler Figi, ko se vrne s svojega potovanja, precej težkih ur in precej težkega dela, predno bo uredil dvoje, in je še vprašanje, kako se mu bo to posrečilo. Najpreje bo moral spet spraviti razprte »brate” v vladni koaliciji, nato pa bo moral skrbeti, kako bo spravil njegov finančni minister s pomočjo Amerikancev v ravnotežje državni proračun, ki je pokazal že sedaj tako velik primanjkljaj. Sedaj tudi šele počasi postaja jasno, kako je do vsega tega prišlo. Začetkom leta je bilo, ko je ameriška gospodarska delegacija na Dunaju, ki nadzira uporabo darov iz Amerike, poslala zveznemu kanclerju vprašanje, kako misli uravnotežiti državni proračun, ki kaže velike primanjkljaje. Ko je finančni minister sporočil ostalim članom vlade, da bo treba začeti s skrajnim varčevanjem, so se predvsem socialistični ministri uprli, ker bi ravno njihova ministrstva ne mogla več nadaljevati z investicijami. To bi pa pomenilo seveda izgubo glasov in to ravno sedaj, ko se je že skoraj treba pripravljati na volitve. Zato je odšel na potovanje v Združene države vicekancler Scharf, ki je tudi predsednik socialistične stranke. Hotel je doseči pri Mr. Harrima-nu, ki je vrhovni predstojnik urada za obnovo Evrope, da bi Amerikanci na Dunaju dali večje vsote za uravnoveŠenje proračuna in za nadaljevanje investicij. Dr. Scharl pa je prišel iz Amerike slabe volje. Zato je vlada tako »na hitro roko”, sklenila izravnan je proračuna, na kar pa v res niči nikdo, ki ima malo več vpogleda v go- spodarsko življenje, ni verjel. Razen tega je bilo »ozdravljenje” proračuna odvsino tudi od tega, če bodo Amerikanci dali na razpolago nekaj preko dveh milijard šilingov. — Medtem je odšel na potovanje kancler Figi. Hotel je najpreje doseči v Londonu kratkoročno posojilo za nakup volne za tekstilno industrijo. Angleži so kanclerja sicer zelo lepo sprejeli, še celo pri kraljici je bil, toda nič niso bili navdušeni, da bi dali denar, dokler ni urejeno vprašanje predvojnih avstrijskih dolgov. Teh pa seveda Avstrija ne more vrniti brez pomoči Amerike. Kdo je kriv? Predno pa se je še kancler vrnil, so že Amerikanci na Dunaju napravili drugo neprijetnost. Sporočili so namreč, da ne morejo prispevati za »ozdravljenje” proračuna toliko, kakor pa je predvideval finančni minister, ampak kar za 500 milijonov šil. manj, torej skupno le 1.500 milijonov, finančni minister pa je prvotno zahteval kar 2.300 milijonov. Ni ostalo drugega, kakor da bodo morali črtati vse investicije za približno 25%. Pri tem tudi ne bodo mogli pomagati zvišani davki, novi davki in razne zvišane pristojbine. Tudi ne bodo mogla pomagati razna medsebojna očitanja med obema vladnima strankama, kdo je kriv, da je prišlo tako daleč. V zvezi z očitki socialistov o nepravilnostih pri poslovanju dveh avstrijskih denarnih zavodov (Greditanstalt in Landerbank) je izstopil iz socialistične stranke generalni direktor Landerbanke, dr. Landertsham-mer, Amerikanci pa so odredili preiskavo Podpredsednik slovenske vlade V zadnji številki »Našega tednika” smo na kratko omenili, kako je napadlo osrednje glasilo jugoslovanske komunistične stranke, »Borba”, ki izhaja v Beogradu ljubljanskega škofa Antona Vovka. Ta članek je napisal v komunistično glasilo podpredsednik slovenske vlade, dr. Marijan Brecelj. Ljubljanski škof Vovk je izdal namreč dne 30. aprila letos okrožnico »O izražanju verskega prepričanja". V okrožnici je omenjeno »naj se verniki zavedajo, da so včasih dolžni doprinašati za vero tudi junaška dejanja in da bodo z božjo milostjo za taka dejanja sposobni”. V škofovi okrožnici je med drugim rečeno tudi, da zahteva državna oblast od vernikov priznavanje »brezbožnega sistema (n. pr. materializma), njegovo razširjanje in poučevanje v šoli”. Potreba take okrožnice je že sama na sebi najboljši dokaz, da vera, versko prepričanje in življenje po zapovedih vere v deželi, kjer morajo take okrožnice izdajati, le ni tako svobodno in brez nevarnosti, kakor pa to odločilni vedno pripovedujejo, še bolj pa nam to dokazujejo nekateri odlomki iz omenjenega članka podpredsednika slovenske vlade, ki piše: »Ne moremo dovoliti, da daje skupnost nekomu, ki tej skupnosti škoduje z napačno vzgojo mladine, za to kruh in še nagrado. Razumljivo je tudi to, da šolsko izobraževanje in splošna vzgoja mladine ne moreta temeljiti na načelih nekih idealističnih nazorov in na mistiki. V socialistični Jugoslaviji temelji in bo temeljilo izobraževanje na znanstvenih dogajanjih. Po naši ustavi je cerkev ločena od šole in zato ni nobeni verski dogmi ali vplivu v kakršni koli obliki prostora v vzgoji mladine v državnih šolah in zavodih”. Verouk v Združenih državah Najvišje ameriško sodišče je potrdilo zakonitost prakse v ameriškem šolstvu, da dopuščajo učencem javnih šol odhod i/ razredov, tako da lahko prisostvujejo verouku izven šolskega poslopja. Sodišče je utemeljilo svoj sklep takele: »Mi smo veren narod, katerega ustanove temeljijo na veri v Najvišje bitje. Ko država podpira verske ustanove ali sodeluje s cerkvenimi oblastmi v prilagojevanju javnih zadev potre bam vseh verskih skupin, nadaljuje s tem eno najboljših naših tradicij.” poslovanja obeh bank, v kolikor je to poslovanje v zvezi z ameriškimi nakazili. Banki Creditanstalt očitajo nepravilno poslovanje za vsoto 2 do 4 milijone dolarjev, Landerbanki pa za vsoto 600 tisoč dolarjev. Zvezni kancler dr. ing. Figi nadaljuje s svojim zamejskim potovanjem. Po sprejemu pri predsedniku Trumanu in pri ameriških ministrih je obiskal nekatera večja ameriška mesta, kjer so mu povsod priredili uraden sprejem. Zlasti slovesno je bil kancler sprejet v new-yorškem mestnem svetu. V ponedeljek je nato kancler še obiskal palačo Organizacije združenih narodov v New Yorku in v torek proti večeru je odpotoval z letalom proti Evropi, kjer se je ustavil v glavnem mestu Francije, v Parizu. Koncem tedna bo kancler spet doma. V avstrijski poslanski zbornici so vse tri glavne stranke (OeVP, SPOe in VDU) naslovile na vlado skupno vprašanje zaradi vmešavanja zavezniškega kontrolnega sveta v avstrijske notranje zadeve. Povod temu je bil ugovor ameriškega poslanika v Avstriji proti zakonu o amnestiji onim bivšim članom NSDAP (nacistom), ki so se vrnili iz ujetništva. V zvezi z razpravo v poslanski zbornici je odgovoril ameriški poslanik in visoki komisar Walter Donnelly, ki je v svojem odgovoru ponovno poudaril, da ne more odobravati brezpogojnf amnestije bivših nacistov. Nadalje je ameriški visoki komisar izrazil začudenje, ker poslanska zbornica ne sklene zakonov, ki bi popravili krivico onim osebam v Avstriji, katere so preganjali nekdaj nacisti. Ameriški katoličani v Barceloni S posebnim ameriškim parnikom je odpotovalo 625 katoliških romarjev iz Združenih držav in Kanade na mednarodni evharistični kongres v Barceloni. Na ladji je 12 oltarjev. Romanje vodi newyorški nadškof kardinal Francis Spellman. Materinski dan v Združenih državah Po vseh Združenih državah so letos zelo slovesno praznovali materinski dan. Duhovništvo je poudarjalo svetost doma in dostojanstvo materinstva, ki sta glavna branika demokracije. Neki duhovnik je dejal: »Dom je življenjsko središče našega narodnega življenja in prva ter najuspešnejša šola za izoblikovanje značaja in zavesti o državljanski odgovornosti mladine.” Alan G. Kirk o komunizmu Admiral Alan G. Kirk, prejšnji ameriški veleposlanik v Moskvi, je izjavil: »Zdaj je povsem jasno, da komunističnemu režimu ni in ni bila nikoli pri srcu blaginja ljudstva, nad katerim vlada. Živo se zavedamo, da morata biti svoboda in prostost ljudstva temelja, na katerih lahko zgradimo pravi mir.” element Attlee o komunizmu Prejšnji britanski ministrski predsednik laburistične vlade je izjavil: »Mi na zahodu ne vidimo v komunistih, ki ne poznajo strpnosti, voditeljev za napredek civilizacije, temveč vidimo v njih ljudi, ki spadajo v preteklo dobo, katero imamo mi, hvala Bogu, že za sehpj.” ERP-razstavni vlak na Koroškem Zadnje čase je bila na Koroškem v mestih Volšperk, Celovec, St. Vid, Spital in Beljak ERP-razstava pod oznako: Mir brez strahu. Ta razstava je povsod doživela velik uspeh. Razstavo so preuredili, na novo opremili z materialom slik in preglednic ter z zvočnim kinom in jo namestili v poseben vlak, ki bo obiskal med drugim sledeče kraje na Koroškem: Šmohor, Podklošter, Bleiberg, Vrbo, Poreče, Krivo vrbo, Borovlje, St. Jakob v Rožu, Velikovec, Dobrlo vas. Čas razstave bo verjetno v vsakem kraju po 6 dni (od srede do ponedeljka). O času razstave v posameznih krajih bomo še na tančneje poročali. Kje je svoboda vere? Koroška razstava Pripravljalna dela za 1. koroško razstavo zelo ugodno napredujejo. Prijave so tako številne, da povzroča pomanjkanje prostora že sedaj velike težave. Posebno vprašanje je, kje in kako porazmestiti posebno razstavo pod imenom »Les”. Zveza lesne predelovalne obrti na Koroškem je prijavila sama 55 obratov, ki bodo priredili kolektivno razstavo, za kar ima veliko zaslugo Zavod za pospeševanje gospodarstva pri koroški trgovski zbornici. Prijave za udeležbo na razstavi pa niso samo iz tuzemstva, ampak tudi iz sosednjega zamejstva, tako iz, Italije, Jugoslavije in Zapadne Nemčije. Zveza koroških arhitektov je razpisala za razstavo sledeče tekmovanje: »Hiša malega človeka na Koroškem", »Flisa za počitnice ob koroškem jezeru” in »Lesena hiša za izvoz”. Razstavo bodo poživljale razne posebne razstave, kakor »Les in umetnost", razstava drevja in okrasnega grmičevja, modna razstava itd. Nova upravna razdelitev Slovenije Po novem zakonu o razdelitvi Slovenije na mesta, okraje in občine ima Slovenija sedaj 1!) okrajev (okrajnih ljudskih odborov) in 3 iz okraja izločena mesta. Po novi razdelitvi so odpadli oziroma so se združili s sosednimi okraji idrijski, ilirsko-bi-striški, grosupeljski, trebanjski, poljčanski, radgonski, lendavski in kamniški okraj. Sedanji okraji so: Sežana, Gorica, Tolmin, Postojna, Radovljica, Kranj, Ljubljana okolica, Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Krško, Trbovlje, Celje okolica, Šoštanj, Slovenjgradec, Maribor okolica, Ptuj, Ljutomer in Murska Sobota. Po številu prebivalstva jc največji okraj Celje okolica (121.662), najmanjši pa okraj Črnomelj (24.345). Samostojna mesta so Ljubljana, Celje in Maribor, vendar pa bosta tudi mesti Kranj in Jesenice (ki sta bili doslej samostojni mesti) dobili posebne statute. Doslej je bilo v Sloveniji IMS krajevnih ljudskih odborov (občin), po novi razdelitvi jsa jih je samo še 364. Nova razdelitev na samostojna mesta, na okraje in občine se — z malimi izjemami — močno približuje razdelitvi pred letom 1941. Novo preimenovanje občin, s katerim so odpravili vse svetnike (na pr. St. Vid, Sv. Lenart, Sv. Trojica, Sv. Ana, Sv. Anton itd.) pa zelo spominja na čase diktature iz let 1929 - 1935. Koroško šolstvo V šolskem letu 1951/52 je bilo na Koroškem 459 obveznih šol, v katerih je bilo 70.345 otrok. Od označenega števila šol jc bilo 51 glavnih šol, 4 posebne šole in pa 404 ljudske šole. Nadalje je bilo od omenjenih 459 šol 449 javnih šol, 10 pa zasebnih (od tega 4 ljudske, 4 glavne in 2 posebni), ki pa so imele pravico javnosti. V šolskem letu 1951/52 so bili na ljudskih šolah 1703 razredi, na glavnih šolah 464 in na posebnih šolah 18 razredov. Od prejšnjega šolskega leta je narastlo število razredov za 96 in to največ na glavnih šolah. To je tudi razumljivo, ker je ravno obisk na teh šolah vedno večji. Število učencev na ljudskih šolah je bilo 54.777 učencev, na glavnih šolah pa 15.272. Na ljudskih šolah je učilo 1.755 učiteljev in učiteljic, na glavnih šolah 610, in na posebnih šolah 18, skupaj torej 2383. V tem številu pa niso všteti veroučitelji in učiteljice za ženska ročna dela. Na eno učno moč pride torej povprečno 30 šolarjev. Največ otrok ni bilo v prvem in drugem razredu, ampak v tretjem in četrtem, iz česar je mogoče razvideti manjše število rojstev v letih 1941 in 1942. Od učentev je označilo kot nemščino za materinski jezik 92 odst., slovenščino 7.9 odst. in druge jezike 0.1 odst.— Tujih državljanov je bilo 2343 učencev. Po veri je bilo 87 odst. vseh učencev rimsko-katoliške, 11.2 odst. evangelijske in 1.6 odst. brez vere. Od vseh učencev jc bilo dečkov: na ljudskih šolah 27.772, na glavnih šolali 7393 in na posebnih šolah 213. Deklet pa je bilo: na ljudskih šolah 27.005, na glavnih šolah 7879 in na posebnih šolah 83. Perzijski ministrski predsednik Mossadeq je med jokanjem izjavil, da bo odstopil meseca junija, potem ko bo mednarodno razsodišče v Deu Haagu razsodilo o britansko-perzijskem sporu zaradi petroleja. Pred 1000 in 1000 leti Prebivalci spodnje tare šentvidske župnije večkrat med delom pogledajo tja gor k sv. Danijelu, kjer imajo pokopane svoje drage rajne. Saj pa res leži ta cerkvica s svojim pokopališčem na izredno lepem kraju. Pa tudi sosednje vasi, ki niso tako povezane s sv. Danijelom, pripovedujejo mnogo zanimivih pripovedk in pravljic o Gračarci. Tako se imenuje namreč cel hrib, na katerem leži tudi pokopališče pri sv. Danijelu. Najbolj znana pa je gotovo ona pripovedka, ki pripoveduje, da bo prišel čas, ki bo tako hud, da ga nobeden ne bo preživel. Krava z zlatim zvoncem se bo pasla med Gračarco in med Pliberkom in ne bo človeka, ki bi jo odgnal. Pa še veliko drugih podobnih pripovedujejo ljudje tam okoli. Če bi človek o vseh pripovedkah premišljeval, si mora staviti nujno vprašanje, zakaj in kako se vse to nanaša na Gračarco. Saj je še dosti drugih lepih gričev tam okrog, toda nobenega ljudstvo ni prepredlo s tako slikovito mrežo pripovedk kot pa Gračarco. Gotovo živi kot neka daljna usedlina v duši tamkajšnjega prebivalstva spomin na neke daljne čase, o katerih so doslej brez dokaza in zveze govorili. Zadnja leta pa so nam dokazali ljudje od zgodovinskega društva, kakor znani ljubitelj koroške zemlje, major Franc Ks. Kohla, predsednik društva dr. Gblles, nadalje ravnatelj deželnega muzeja dvorni svetnik prof. dr. Gotbert Moro, da imajo vse pripovedke zgodovinsko utemeljeno podlago. Prejšnji petek je priredilo ravnateljstvo deželnega muzeja skupaj z zgodovinskim društvom ogled prazgodovinskih krajev ob Klopinjskem jezeru in naprej proti Šmihelu. Izleta v prazgodovinsko dobo se je med drugim udeležil tudi koroški deželni glavar Ferd. Wedenig, nadalje še ravnatelj deželnih uradov dr. Netvole, dvorna svetnika, dr. Schtvendentvein in Heinzel, nadalje zastopniki celovških časopisov in še drugi. Kakih 670 m visoko na južni strani Klo-pinjskega jezera se dviga Gračarca s svojimi prazgodovinskimi votlinami. Tam je bila pred kakimi tri tisoč leti večja naselbina, ki se je verjetno raztezala v širini kaka dva kilometra. Ta naselbina sega verjetno v zgodovini do bronaste dobe. Izkopine sicer tukaj še niso številne, ker se je delo, ki je zelo težavno, šele komaj dobro začelo. Naselbina se je verjetno dvigala v tridesetih terasah proti vrhu. Južno od Goselne vasi je utrdba z okopi, ki pa je 'u, novejšega časa, verjetno iz časov • preseljevanja narodov. — V bližini pa je bil grad ženeških grofov Ungnadov. Po ostankih stare rimske ceste vodi pot ob obronkih, ki so bili nekoč porasli z vinsko trto, do nekdanjega rimskega središča v Podjuni, do stare Juene na robu sedanje Globasnice. Kamor stopiš na tem delu Podjune, povsod stara, še neraziskana zgodovina oziroma prazgodovina. Tak je tudi grič sv. Katarine pri Šmihelu. Tu je bil verjetno v hallstattski dobi grad in na severni strani proti železniški progi so bila grobišča, naselbina pa se je tudi v terasah dvigala proti vrhu griča. Tako smo pogledali bežno in samo motno v prazgodovino naše Podjune, saj jasno bo mogoče pogledati šele po napornem delu in po preteku let, ko bo delo, katero podpira deželna vlada, napredovalo. Takrat bo mogoče šele z gotovostjo trditi, kdo so bili prebivalci na Gračarci in kdo prebivalci na gradišču pri sv. Katarini. tniiiiimiiiHiiiiiiiiinHiMmmimiiiiiiimmMiiiiiiimiiiiimimiiiiiiiiiiimiiinimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiuiHimuMiiimimiiiimimMMiimimmiiniiiii 1 PRIDI SVETI DUH ! (za binkošti 1952) Tema se po zemlji razgrinja Glej, pod slednjim gorskim krovom in šopiri se napuh, skrb in groza nas prešinja, pridi, pridi sveti Duhi Pridi s svojim razsvetljenjem in razjasni nam razum, čakamo Te s hrepenenjem, da nam utrdiš pogum. Pridi nad ponosna mesta, na deželo med vasi; gorska pot in ravna cesta po svetlobi hrepeni. Ti postavljamo oltar. Pridi z božjim blagoslovom in prižgi ljubezni žar. Laž po svetu zmote seje, širi hlad in trosi strup; ogenj Tvoj pa srca greje, pridi naš edini up! Pridi s svetimi darovi med šumenjem iz neba, čoln življenja med valovi reši večnega gorja. Limbarski TiHmninmiiiiiiiiimiiiiiiiiiimmmiHmiiMimiiiiiiiiMiiimimiiHiniiiniimiiiiiiMiiiMitimiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiimimimMiiimiiHnnMiiimimmiiii rpodj4utske itoliticLd- OBNAVLJAJ O Kar jc za gornjo Koroško cerkev v Mili-stattu, kar je za srednjo Koroško stolnica v Krki in kar je za celo Koroško veličastna Marijina cerkev, v Gospe sveti, to je za spodnjo Koroško, zlasti pa za Podjuno, cerkev Marijinega vnebovzetja v Dobrli vasi. Zato jo v resnici moremo imenovati podjunsko stolnico. Dobrolska župna cerkev pa ni nastala naenkrat, zidali in prizidavali ter obnavljali so jo celih tisoč let. Pod oglejskimi patriarhi je okrog leta 1100 začetek cerkve v Dobrli vasi; bila pa je takrat samo večja kapela, ki so jo pozneje dozidali in ko jo je uničil požar, so jo spet obnovili in obenem znatno povečali. To dozidavanje je trajalo stoletja, dokler cerkev ni dobila sedanje veličastnosti. Ko pa so cerkev popravljali in obnavljali v notranjosti, niso vedno imeli najbolj posrečene roke. Večkrat so delo prevzemali taki, ki so se mogoče razumeli na navadno zidarstvo in pleskarstvo, ki pa niso imeli pojma o umetnosti obnavljanja in umetnosti slikarstva. Seveda je tudi zob časa razdejal zidovje, pri čemur mu je pomagal izvirek pod cerkvijo. Lesene dele v notranjosti cerkve pa je razjedal lesni črv. To vse je žalilo predvsem domačine pa tudi tujce, ki so prihajali v Dobrlo vas in so videli razpadanje veličastne cerkve v zunanjosti pa tudi v notranjosti. Skupnemu naporu se je končno posrečilo najti toliko denarnih sredstev, da je bilo mogoče mi- Naznanilo Dne 8. junija, na praznik Presvete Trojice, bo v škocijanu redni kvatrni shod. Ker navadno prihaja na ta dan k nam veliko romarjev, da počaste naš čudoviti križ, javljamo red božje službe. V soboto pred praznikom bo zvečer ob 8. uri rožni vet\ec, litanije Matere božje, blagoslov in pribita za sveto spoved. V nedeljo na praznik: Od 6. ure dalje prilika za sveto spoved; ob 7. uri farna sveta maša; ob 8. uri sveta maša za ljudsko šolsko mladino; ob 9. uri mladinska sveta maša. Med mašo nagovor za katoliško mladino. Med mašo ljudsko petje; ob 10. uri slovesna peta sveta maša z nagovorom. šiiti n* začetek dela pri obnovi. Kakor so pri tem pomagali hvalevredno domačini, jc k delu dal znatno vzpodbudo tudi deželni urad za ohranitev ter obnovo spomenikov v Celovcu. Delo za obnovo so poverili priznanemu cerkvenemu restavratorju (ob-navljalcu) Lukasu Arnoldu iz Celovca. Zelo pravilno je pri tem pripomnil deželni konservator dr. Siegfried Havtsvagner, da bi bilo tr^ba opozoriti vse župne urade, naj pri obnovi cerkev in cerkvenih spomenikov poverijo delo vedno le strokovnjakom, ker je samo tako dano jamstvo, da bo delo v resnici strokovno, vestno in pravilno izvršeno. Nepravilno bi bilo, ako bi prišel v cerkev navaden zidar in bi začel cerkev obnavljati tako, da bi začel nanašati na omet nove barve. Delo pravega restavratorja gre za tem, da poizkuša najti pod sedanjim ometom slikarije iz prejšnjih dob. Tako se je tudi vestnemu in skrbnemu delu restavratorja Arnolda posrečilo, da je odkril v dobrolski cerkvi že več krasnih slikarij iz srede 15. stoletja in delo se še nadaljuje. Te slike bodo nato z veliko skrbnostjo obnovljene. Ravno tako skrbno je treba obnavljati tudi lesene kipe in lesene okvirje, ki jih je že močno v notranjosti razjedel črv. Toda črv je uničen in kipi vstajajo v novi svežini. Tako bo v novi svežini v kratkem vstala vsa notranjost in tudi zunanjost naše podjunske katedrale. VABILO Na binkoštno nedeljo, dne L junija, bodo zaigrali igralci farne mladine v Škocijanu lepo igro „Pri kapelici”. Začetek popoldan točno ob 3. uri. Igrali bomo tokrat samo enkrat, ker bo za vse prostora dovolj. Vsi prav iskreno vabljeni! MLADINSKO ROMANJE k sv. Hemi—Rozaliji na praznik presvete Trojice, 8. junija Mladina iz Podjune bo romala na kvatr-no nedeljo, dne 8. junija, popoldne k sveti Hemi—Rozaliji pri Globasnici. Zbiranje ob pol treh popoldne pri cerkvi. Ob treh bo večerna sv. maša s pridigo. Priložnost za sv. spoved. Tisti, ki pristopijo k mizi Go-spovedi, naj od 12. ure ne zaužijejo hrane. Mladina, iskreno vabljena! Obnovili bomo katoliško veroizpoved in obljubili novo zvestobo Kristusu in njegovi Cerkvi, sv. očetu in našemu škofu. (8. nadaljevanje) Vendar je čutil, da se med njima trga. Reza ga sicer nikoli ni podila od oknk, celo smejala se je včasih, toda v njenem glasu je bilo nekaj, kar je Lojzeta vznemirjalo. Prstan je še vedno nosila. Toda Lojze ji ni več veroval. Lagala je. Hotel ji je to zabrusiti v obraz, toda upanja ni hotel zavreči. Grogorjev je mirno hodil po vasi. Lojze mu je bil z očmi skoraj na vsakem koraku. Nekaj dni sem je celo ponoči opazoval, če ne hodi pod oknb. Nikoli ga ni videl. Reza celo k maši ni hodila z njim. če ni bilo Lojza, je šla sama. Nazadnje je v Rakarjevega butnilo. „Z Grogorjevim si, meni pa lažeš v obraz,” ji je poočital. Pogledala ga je skoraj s prezirom. „če misliš, da moram, bom pa začela,” »Nalašč mi nagajaš, Reza," je prosil Rakarjev. „Si me že kdaj videl z njim?’’ Nič mehkega ni bilo v njenih besedah. »Videl te nisem. V bajto hodiš. Lahko si mislim.” Zadrleščila je okno in se ni več oglasila. Kakor pes je cvilil pod oknom. Drugi dan jo jc čakal in prosil, naj ne bo huda. Klel je nad samim seboj. Čutil je, da se je že preveč zapletel, da ne more več iz mreže. Reza jc samo prikimala. Drugega ni spravil iz nje. Na Jamniku so pričeli z žetvijo. Klasje je bilo lepo in polno in vreme tako pripravno, da je bilo škoda vsake ure. Kočarjeva Barbara je prišla v tarbeh. Peter je bil kakor na trnju. Največ zavoljo Lojzeta. Bi znal udariti z jezikom. Pa ni. Zadeva z Rezo ga je tako peklila, da je bil na pol nor. Najraje bi se potegnil v Kranj in poiskal delo, da bi na ta način Rezo dokončno prisilil, da bi povedala, kako misli. Toda zdaj sredi naj hujšega dela si ni upal. Barbare je bil kar vesel. Se vsaj mati ne bodo tako dolgo mezdiii s tisto ržjo. Saj je ni veliko. Pa kaj bo star človek in še sam. Barbarina pomoč se je močno poznala. Rakarica se jc kar čudila, da jc deklič tako spešen. Toda hvaliti je ni hotela. Zavoljo Petra ne. Ga je ujela nekajkrat, kako jc strmolcl v punčaro. Ko je zvečer odhajala nazaj v svojo bajto, je Peter stopil z njo čez prag. Ravno ji je hotel nekaj reči, ko je zrasel iz veže še Lojze. »Pridna si bila, da bolj nisi mogla biti. Boš prišla na nageljnov semenj v Kropo?” Koj se je zmedla. Čutila je, da je Petru nerodno in da ji je hotel isto povedati. »Ne vem še,” je rekla prijazno. »Saj je še dober teden do žegnanja”. In je skoraj stekla. Peter in Lojze sta ostala sama. V Petru je tlela jeza, ki pa je ni hotel pokazati, čutil je, da ga Lojze opazuje. »Za delo ni napačna,” se je spačil Lojze. >■ i »Ni,” je mirno rekel Peter. »Ti že veš," je usekal Lojze. Samo to. Zasukal se je in potegnil šepavo nogo čez prag. Peter je strmel za njim in slina mu je z brade tekla na odprto srajco. Ni je obrisal. čutil je, da je Lojze uganil njegovo najbolj skrito misel, za katero še sam ni bil na jasnem. Nageljnov semenj v Kropi, ki je na nedeljo po svetem Jakobu, zbere ljudi od vseh koncev. Tedaj je celo v Kropi kar prijazno. Stanti, veseli obrazi, praznično razpoloženje in ples spremeni kroparski kotel v pravo ra-jališče. Lojze se je sprva semnja veselil. Dokler ni bilo Gro-gorjevega. Zdaj mu jc bil semenj kar odveč. .Sicer je. na ':Vm upal, da bi šla Reza z njim, toda upanje je bilo tako rahlo, da se je komaj upal kaj opreti nanj. V soboto večer se je bil trdno odločil, da bo šel k maši v Selca. Nalašč. Pa se je že ponoči premislil. Morda pa z Rezo ni tako kot misli. In se bo Gregorjev smejal. Vsi fantje se bodo smejali, da se je Grogorje-vemu tako plašno umaknil. Grem, se je odločil. Grogorjevemu na kljub. In če bo kaj jezikal in tresoritil, ga mahnem po zobeh. Da bo vedela Reza, da nisem šleva. Misel ga je zagrabila. Ko se je zjutraj opravljal, mu je bilo hudo samo zavoljo noge. šepav ne more plesati. Bi se mu vsi smejali. Tudi Peter se je bil opravil za v Kropo. Je Barbara obljubila, da bo prišla. Nerada sicer, toda odreči spet ni hotela. Jc Peter tako lepo prosil, da se ji je prav zasmilil. V Kropi je vrelo in valovilo, pred štanti je bila taka gneča, da si se komaj preril skoz njo. Lojze je z očmi iskal Rezo, pa je ni nikjer zagledal. Doma je vseskozi pazil, kdaj bo šla od Prosenarja, pa se mu je le izmuznila. Tu-di po poti grede je ni došel. Samo Petra, ki je opletal ob Barbari. Sprva ju je mislil pustiti zadaj, potlej se jima je pridružil. »Si se le odločila?” je skušal biti prijazen. »Da ne grem mimo navade,” se je v zadregi nasmeh-ila. Peter je molčal. Lojzu pa se beseda ni ustavila. Moral je s kleptoom uevpiti jezo, ki je vrela v njem. Da mu je Reza ušla, ga e peklilo; Nalašč mu je to napravila. »Rezo si pa zamudil,” je kar tako dejala Barbara. »Kako to misliš?” jo je pogledal Lojze. »Videla sem jo, ko je šla z Grogorjevim,” je mirno KARNTNER ^ AUTOSALON ' lastnik Alex Polgar ^ > HERRENGASSE 10 < Celovec - Klageniurf, Tel. 44-24 ' LOHNER-motorni kolači ^ > in avtomobili £ tovarniško novi ali priložnostni nakupi ) Prodaja - nakup - komisija ^ «»> /> /> 4S /N /h Kupujem uporabljivo železo — staro Železo — razne kovine — cunje — star papir -kosti — ščetine G.FRICK Celovec-Klagenfurt, Salmstrasse 7 Elektro-Rauter, Beljak-Villach instalacije, svetilke, električni štedilniki, ra dijski aparati, električne naprave, hladilniki Dobro jutro — dober dan, SCHLEPPE-pivo vsaki danI javo za sprejem je mogoče dobiti v pisarni zavoda v Celovcu, Jeserniggstrasse 2, med uradnimi urami in proti plačilu 50 grošev. Pregled prijav za sprejem bo dne 14. in 15. julija 1952, zato je treba oddati izpolnjene obrazce najkasneje do 5. julija 1952 v pisarni. Prijave za sprejem, ki bodo dospele pozneje, bo mogoče vpoštevati šele jeseni, ako bo zaradi pomanjkanja prostora to še mogoče. Ni mogoče sprejeti obrazcev, ki bi bili napačno izpolnjeni. Točnejši podatki so razvidni iz opisa, ki je priložen prijavnemu obrazcu. Kakor sc vzame Učitelj: „Peter, povej, kakšen čas je to, če rečem: Jedel bom?’ ” Peter; „To je nedoločen čas, gospod učitelj!” Učitelj: „Kako to?” Peter; „Pri nas doma jemo včasih ob 12.* včasih pa šele ob 1. uri.” MALI OGLASI Obiščite restavracijo „Zur Clocke”, Celovec, Bahnhofstrasse. Vsak četr* tek, soboto in nedeljo ples. Vsaka beseda stane 1.10 šil. (in 10% davka). Poudarjene besede in take t več kot 15 črkami stanejo 2.20 šil. (in 10% davka). — Naročilo malih oglasov naslovite na upravo »Našega tednika”, kjer mora biti najkasneje do vsakega ponedeljka zve-čer. Oglas morete naročiti tudi telefonsko (Celovec, št. 43-58). {■■■’ A .. .A HoUu ftudkosti Vam nudi ZewuUum HotUmagt PRI NAKUPU PREPROG - PREGRINJAL-BLAGA ZA POHIŠTVO - NAMIZNEGA IN POSTELJNEGA PERILA © NAJVEČJO IZBIRO PAZLJIVO POSTREŽBO NI7KE CENE - plačiine olajšave BELJAK-VILLACH - POSTGASSE 3 - TEL. 47-67 A. u. J. Gschiel0.il G. Specialna trgovina za avto-kolesa in tehnične potrebščine | CELOVEC - KLAGENFURT, Heuplatz 1, Telefon št. 11-01 | Lastno skladišče z železniškim tirom, Celovec-Klagenfurt, tel. 24-07 Podružnica Beljak-Villach, Ringmauergasse 11, tel. 47-57 Traktorska gumijasta kolesa v vseh velikostih iti gumijasta kolesa za vsa druga tovorna in osebna vozila vedno na skladišču. Nadalje vse osi za vprežne vozove s kolesi in gumijastimi obroči za vsako obremenitev. Gnojnične cevi, vodne cevi vsake vrste, membrane za gnojnične scsalke, vedno na gumijasto pogonsko jermenje in skladišču klinasto jennenje, kakor tudi gumijasti škornji in vsakovrstni gumijasti čevlji Kdor išče delavca, kdor išče službo, ako kaj kupuješ, ako prodajaš — k vsemu Tl pripomore Mali ogla* v »Našem tedniku”. Priporoča se izdelovalnica in trgo vina z okvirji in zaloga umetniških slik Hans Treffer, Celovec, Bure gasse. Svoje kolo kupim »a-ItfH mo pri TRUPPE » JL®) ERMANN, Beljak- AjB Villach, IVidmann- I|fin* gasse 20. Tudi n* , VI - Obroke. Električne priprave, motorji, le-stcnci, kuhalniki, štedilniki in radijski aparati najugodneje Elektro-HAAS Se CO, Celovec, Bahnhofstrasse. Žimnice (modroci) tridelni polnjeni s la afrikom kompletne velikosti. Sil. 395 in 375 KRISCHKE fr CO Celovec-Klagenfurt, 8.-Ma! Strasse in Ncuer Platz Blago za pomladanske obleke v bogati izbiri po globoko znižanih cenah pri CHIODI Se KASSIG, Celovec, Bencdiktincrplatz. Triko-kopalne obleke KINO CELOVEC-KLAGENFURT Stadtthcatct Začetek ob 15.30, 17.45, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri. Od 30. V. »Gott braucht Men-schcn”. Prechtl Predstave ob 16.00, 18.15 In 20.30. Od 30. V. »Faschingsprinzessin”. HELjAK V ILLACH ftah nhoflich tspiele Predstave ob 12.. 16. uri, ob 18.13 tet ob 20.30. ob nedeljah tudi ob 10. uri dopoldne Do 29. V. ,,Friihlingsstimmcn". Od 30. V. do 2. VI. »Piraten-braut”. BOroTSEK:.’ Nešteti kupci iz podeželja potrjujejo vedno znova: Nakup pri WARMUTHU je isto kot prihranek! Ker so WARMUTHOVE cene najnižje, so vozni stroški že vnaprej povrnjeni .... Dietmar Warmuth & (o. BEUAK-VILLACH, Hauptplatz 22, Tel. 41-03, 41-86 Lisi izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26. - Cena mesečno 3 šil., za inozemstvo 4 dolarje. Lastnik in izdajatelj Narodni svci koroških Slovencev. - Odgovorni urednik Albert Sadjak, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tisk: »Carinthia” Celovec, Vdlkermarkter Ring 25. Telefonska številka uredništva in uprave 43-58. - Pošt. ček. urad št. 69.793.