78. Sfevflfti.
f LUIfnl, w fttrtt, B. aprili 1915
XLV1II. leio.

.Slovenski Narod* velja v Llabl|aaf
na dom dostavljen:
eelo !eto naprcj   •   •   •   .   K  24'—
pol leta       m       •   •   .   •    .   12*—
četrt leta     „        .   .   .   •    .    6*—
na mcsec    -      »   •  •   .   .    2*~
▼ upravništvu prejeman: ctlo i eto naprej   •   t   ,   .   K 22*— pol leta       v       •   •   •   •    # 11*— četrt leta      „       -   •   •   «    #   5*50 na mesec    ,      •  •  •  •   .   190
Dopisi naj ?c frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Ursdnlžtro - EaaHova slica *t 5 (v pritličju lcvoj teltfoa ŠL 34,
Isfcafs fuk dtm BT*6er fs*s«m*l nedelj« !■ prauilb«.
Inserati veljajo:   peterostopna   petit   vrsta   z* enkrat   po   16 vin., za   dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večl.rat   po 12 vin.   P.^rte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin   Pri večjih insercijah po dogovoru. Uptavništvu naj se pošiljajo naročninc, reklamacije, inseratl Lt <Jn
to je administrativne stvari
■                     Pos&neina iteviSka wtlia 10 vinarjev.                     ■
Na pismena niročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. •Narodna Uakaraa" telefon it 85.
,51ovcn5ki Narod' velfa po pošti:
ra Avstro-Ogrsko:
ćelo Teto skiipaj naprej     .    K 25*—
pol leta       „         M     .   .     m 13'—
četrt leta     m         m      .   •     „    650
na TT.cscc     _           «.      .    .      •    2 30
za Nemčljo: cdo leto naprej        .   .   .   K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele; ćelo 'eto naprej    .    .    •    .    K 36.—
Vprašanjem glede fnstratov se na; priloži tu odgovor dopisnica ali značka Uprsvnlitvo (spođaj, dvoritče Ievo). &za!!ova ulica št 5, leleion št 85.
Svetovna vojna.
Bitka v Karpatih še traja. — Naš plen v bojih
ob LaborczL — Bombardma Belgrada — Nemci
so odbili vse napade na franeoskem bojišču. —
Uničen ruski bataljon pri Andrzejevvu.
NOV PLEN NAŠIH CET NA VR-BOVIH VZHODNO OD LABOR-CZE. — ARTILJERIJSKI BOJI V JUGOVZHODNI GALICIJI. — KRATKO BOMBARDIRANJE BELGRADA.
DunaJ, 7. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša dne 7. aprila: Na fronti v Karpatih trajaio boji. Šte-vllo na vrbovih vzhodno od doline Laborcze vietih Rusov se je zvišalo te za nadaltnih 930 mož. V bojih *mo vplenili tuđi 2 topa in 7 strojnih pusk ter mnogo vojnega materijala, meć niim nad 5000 pušk. V jugo-vzhodni Galiciji samo ponekod artiljerijski boji. V zahodni Galiciji in na PiFrkem   nobene   izpretnembe.
Na južnem bojisću smo odgovori! na ponovno obstretfevanje odpr-rs^a mesta Oršove dne 6. aprila s kratkim    bombardiranjem  Belgrada.
Namestnik    načelnika     generalnega <taba pl. H 6 f e r, fml.
•              •      •
*
iniCen ruski bataljon pri
ANDRZEJEWU.     —     ZAVRNJENI RUSKI NAPADI V POLJSKI.
3erolin, 7. aprila. (Kor. urad.) Wo!ffdv urad ?avlja: Veliki glavni stan, dne 7. aprila.
Vzhodno   bojišče:
Pri navalu na ruskih tleh pri Andrzeiewu, 30 km južno od Memla. ie uničila naša konienica en ruski bataSion, od katerega so bili povelj-rfik, 5 častnikov in 3S0 mož vjetih, 120 iih je bilo ubitih in 1S0 pa težko rar'enifi. Neki drugi ruski bataljon, kl je orišel na norroč, smo odbili. Mi smo imeli 6 mrtvih.
Ruske napade vzhodno in južno cd Kalvar?:e smo odbili.
Sicer ^e na vzhodni    fronti    ni zgodilo ničesau novega.
Vrhovno armadno vodstvo.
BOJI V KARPATIH.
V  Karpatih še vedrio neprestano boji. Ruska ofenziva je še v poinem j teku, samo južno od Lupkova se zdi, da je sovražnik nekoliko prenehal s svojo ofenzivo.
Boji na ćeli   drugi   fronti so še^ vedno enako silni. Bojišče pa se nf] več* razširilo. Kakor pred dnevi, se- ' ga od doline Ondave tja do zahodno od prelaza Uzsok.
V    vzhodnjem    delu    Karpatov vlada mir.
Voln! poročevalec ^Btrrfiner Tageblatta- poroča iz Satoralje-Ujhelvia z dne 4. aprila: Bitka v Karpatih. največja gorska bitka vseh časov, divja sedaj že tedne neodlo-čena. Kje in kako bo padla odločitev, ne more reci nikdo, ker odloča mani prodiranje tega ali onega nasprot-nika kakor izkrvavcnje. Tuđi silno prodiranje provzroči lahko ;zkrva-venje, seveda, če je obramba do skrajnosti naneta. Zato nam nudi ta vojna na obeh straneh prepričeval-ne vzglede. Upati je torej. če se bo posrećilo Rusom s svojimi silnimi četami, ki jih pošiljajo v to fronto, korakema prodreti, da bodo to prodiranje plaćali predrago. Dasiravno zbira bitka v Karpatih sedaj ves interes na sebi. ni pozabiti. da obsega celot^o bojišče druge pokrajine, kakor Karpate. odkoder lahko do^odki vplivajo tuđi na to fronto. Zma^al je sele oni, ki je sovražnika izmozgal. Naša cbramba se bo stonnievala. če se bo tuđi Rusom posrećilo korako-ma prodirati.
Boji ob Dnjestru.
»Nowa Reforma« poroča o bojili poljskih legiionarjev v odseku od izliva reke Bistrice pri Jesupolu, katerih namen je bila obramba pre-hodov pri Bistrici in na Dnjestru. Rusi so pričeli s strojnimi puškami streljati na pozicije poljskih legijo-narjev, da bi mogli prekoračiti reko Bistrico. Legijonarji pod poveljni-štvoan častnikoa' Zaleskega in Ba-czynskega so vztrajno zadržavali ta napad in odgovorili s protinapadom, nakar je dospel med strasnim ognjem sovražnika Baczvnski s svojim oddelkom do prvih hiš na tej strani reke Bistrice. Drugi oddelki so med tem prodrli do predrr.estij Je-supola. Strojne puške so postavili v podstrešie neke gostilne blizu reke ter z njimi obstreljevali ruske pozicije. Po dveurnem boju so se morali Rusi umakniti in ruski oklopni vlak, ki je med tem prispel pred Jesupol in obstreljeval vso okolico s šrap-neli, se je moral takoj umakniti. ker je začela naša artiljerija, ki je ravno-kar dospela, streljati na vlak. Nato je 14. stotnija legije prekoračila reko ter vdrla v Jesupol. Na bojisčujw> našli nad sto ubitih ruskih vojaMJv, med njimi nekegra konjeniškega pod-polkovnika. Lepijonarji so nato za-sedli Jesupol in odbili vse napade Rtioov, ki so ^J.msali kr?', zopet za-sesti.
Iz Črnovic.
Iz Crnovic poročajo: 2i\ijenje v mestu postaja vedno živahnejše. Ceste so sedaj zvečer zopet razsvetlje-ne. Zelezniški most pri Črnovicah je zopet popravljen in se je priče! z današnjim dnem redni promet preko Kolomeje.
Boj med avstrnskimi in ruskimi letalci.
Dne 4. aprila se je vnel dvoboj med nekim avstrijskim in tremi ruskimi avijatiki. Ruski letalci so za-sledovali našega letalca. Avstrijski pilot je metal bombe na enesra iz-med zasledovalcev ter ga zbil iz visine 1500 metrov na tla. Stroj je bil razbit. Oba druga ruska letalca sta prišla v zračne vrtince in sta padb na tla. Zadnje dni so naši topovi zbili neko rusko letalo, Letalca so naši vjeli.
Japonski   zrakoplovci v ruski armadi.
Iz Pctrograda javljajo »Miinche-ner Neueste Nachrichten< z dne 6. aprila:
Japonska vojaska zrakoplovca Valanki in Saito sta vstopila kot prosiovoljca v rusko vojaško službo.
* Poročilo ruskega generainega štaba.
Iz Petrogruda poročajo sM. N. Nac.hrichten« z dne 4. aprila:
Štab vrhovnega poveljnika ob-iavlja: Naša ofenziva v Karpatih napreduje z enakim uspehom. Tekom 1. aprila smo s posebnim uspehom prodirali v odseku VVolfa Micho\va v smeri proti Uzsoku.
Vkljub trdovratnemu odporu so-vražnih čet. navzlic obsežni vporabi eksplozivnih sredstev in vkljub žilavim protinapadom uproža naša ar-mada nasprotnika. Zajela je mnogo vjetnikov ter vplenila strojne puške, streljivo in vozove. Tekom 1. aprila smo vjeli okrog 100 častnikov in nad 700n rnož ter vplenili nekaj tucatov strojnih pušk (?). Na ostali fronti ni robenih bistvenih izprememb.
Zasedene ruske pokrajine.
' iz giavnega poročevalskega stana poročajo: Mi m naši zaveznj-ki imamo zasedene. kakor smo dognali 25. marca. del Rusije v izmeri 46.581-8 kvadratnih vrst. to je 53.010*3 kirr. s prebivalstvom v šte-vilu 5,492.820 ljudi. Posamezne gu-bertiije imalo tele izmere: Kalisz: ploskev 9961'3 vrste, prebivalstvo l.lS^.SOO ljudi: Pjotrkov: ploskev 10.763. prebivalstva 1.96I.36S: Kiel-ce: nloskev 4434*3. prebivalstva 4S6.600: Radom: pioskev 1646, prebivalstva 148.400; Varšava: ploskev 5S32-5. prebivalstva 624.900; Ploc-k: ploskev 6216. prebivalstva 555.000; Lamza: ploskev 2316*5, prebivalstva 172.120: Suvalki: ploskev M\2 2, prebivalstva 340.700. •            •           .    ..
Obešen ruski polkovnik.
Iz Rotterdama poročajo: Ruski generalni štab poroča o znani špiio-nažni aferi s 3. t. ni.: Polkovnika Miassr.jedova, ki je bil prideljen ge-neralnemu štabu desete ruske arma-de kot tolmač. so aretirali.    Ker je
preiskava dognala   njegovo    kri\do, so polkovnika obesili.
Sultan o naši in neir.ški armadi.
Berlin, 7. aprila. (Kor. urad.) • Berliner Tagblatt« priobčujc razgovor svojega carigraiskega korespon-denta s sultanom, ki je in. dr. izjavil: Kar najboij občuduiein hrabrost nem-ških in avstrijskili čet: Ncinški čast-niki so tuđi odlično udel^-ženi pri uspešni obrambi Dardanel. Sultan se je obrnil na to k svojim dostojanstvenikom ter rekel: Ali ni ogromna krivica, da hoče imeti Rusija Carigrad, samo da bi lahko izvažala svoje žito? Tođa to se jini ne bo posrećilo. O tem sem trdno prepričan. Dardanel ni mogoče osvojiti.
>E31CI SO ODBILI V?r NAPADE NA  FRANCOSKEM  BO.HŠCU.
Bcrolin, 7. aprili. <Kor. urad.^ Wolffov urad javlja: Veliki glavni stan, dne 7. aprila.
Zapadno   bojišče:
Pristave pri Drie Grachtenu, ki smo jih predvčeraišniern zasedli in ki jih je sovražnik ra^strelil z ognjem najtežie artiljerije in min, smo snoči zapustili.
V Argonih se ie razbil sovražni napad v ognju naših lovcev. Sever-no-vzhodno od Verdnna je dospel franeoski naval samo do naših preti-pozicrj. Vzhodno in jugovzhodno od Verduna se .ie ponesrečifa ćela vrsta napadov z izredno težkimi iz^ii-bami.
Na višin» Cotnbres smo z našim ognjem uničili dva franeoska bata-Ijona.
Pri Aiilviu so naše čete izvršile protinapad (er potisrile sovražnika v njegove stare pozicije.
Tuđi pri Apremontu ni imel sovražnik usceSia, takisto so se popol-noma ronesrečili dru^i franeoski napadi pri Flirevju. Številni mrtveci so pokrivali ozemlie ored našo fronto. ?(evilo Ic-teh se ie povećalo še s tem, da so Francozje pometali pred fronto svojih pozicii mrtve vojake, ki so padti v njihovih lastnih strei-skih jarkih.
Na vzhodnein robu gozda Le Pretre je eden izmed naših bataijo-nov v baionetnem boiu odbil močne voje 13. franeoskega polka.
LISTEK.
amerikanka.
Francoski  spical  Pierre  de Cou-Icvain.
(Dalje.)
Markiju se je posrećilo ustva-riti tuđi med njim in gospodično May prijateljske odnošaje. V srcu mu je bila sicer še vedno sovražna, teda bala se ga je in ni se upala vesti tč njemu nasproti predrzno. Marki je občutil hudobno veselje, če jo je najprej dražil ali ćelo razljutil, po-tem pa jo pomiril z Ijubeznjivo bc-sedo. nazivljajoč jo. ^moja lepa sestrična«, ali pa jo držal v spoštljivi da I javi z gotovim pogledom, katere-ga učinek je pozna) — pogledom Van Dvcka v Versaillesu.
Za Georgesa Ottis je Jacques imel mnogo simpatij, da, na skriv-nem ga je ćelo občudoval. Ves ogorčen je opazoval, kako neusmiljeno je Klara to dobro dušo mučila s svojo malenkostno žensko tiranijo, in rekel si je: »Za trdno upam, da Annie rnkdar ne priđe na mise!, postopati z menoj kakor z Amerikancem.«
Nekega    večera je mlada   žena i
prišla od svoje matere domov in čisto naravno rekla:
—  Jacques,    saj ves. mi gremo jutri v Frascati.
Ta način, razpolagati z njegovo osebo. je markija neprijetno dirnil.
—  Kedo mi? je vpraša! in na-gubančil čelo.
—    Walterjevi.    mama,    Klara, Georges in midva.
—  Draga moja, predno kaif obljubiš   v    mojem imenu, me moraš vprašati, če nimam kakega drugega nacrta.   Slučajno sem se odločil, da pojdem v vilo Madame. Pravijo, da se odtam pri čistem    ozračju    vidi morje. Porabiti bocem to Iepo vre-me in poskusiti ta izlet. Ti pa lahko ^re^ v Frascati, če te veseli.
Prvič je Annie čutila uzdo, skušala se je upreti.
—  Dobro,    pojdem, je odgovorila s svojim najbofj samozavestnim glasom.
Hotela pa je vrhu tega dati svojemu možu lekcijo. Zato se je nalašč vsedla k pisalni mizi in odprla svojega Baedekerja. da preČita od-stavke o Frascatih. Bila je pa tako razburjena. da ni ničesar razločila in ni moela zbrati svojih misli. Niti be-sedice tega. kar je čitala, ni razu-mela. Hotela je pisati; njena, prej tako trdna roka. se je močno tresla. Jeza je vrela v njej, skušala je svojo voljo napeti in kratek čas je slepo
bila okoli sebe. Tedaj so se ji trdno stisnena nsta rn7tecrnila. da se vsak hip razjoka in uža'jenost se ji je brala na obrazu. Jacques, ki je izza ^Figara^ na skrivnem opazoval svojo ženo, ji je že hotel reci Iju-beznjivo besedo. toda obmolknil je. Bil je mnenja, da ne srne svoje žene razvaditi v medenih tednih in da je dofžnost moža. privaditi ženo že v prvih dneh zakona na spoštevanje njegove avtoritete. To postopanje se mu je zdelo tem potrebnejše, ker je bila Annie Amerikanka.
Zelo izmučena je markiza vsta-la. hodila po sobi semintia. premi-kala zdaj naslanjač, zdai kako malo umetnino in popravila kako blazi-nico na zoff. Pritem je od časa do časa pogledala svojega moža, katerega izraziti in ponosni profil se je na-hajal v polni luči. »Res je,« si je mislila, »prav tak je kakor hrt. Čudno, po tej primeri je takoj uvidela svojo krivico. Zadovoljno ga ogledujoč, si je rekla, da ni niti Frank Barnett, niti Georges Ottis in da bi tega ne bila smela pozabiti. Tedaj jo je pre-vzela želja po spravi, korak za korakom se je približala svojemu možu, končno se je postavila za naslanjač in mu položila roke okoli vratu.
Marki je nagnil glavo vznak, sklonila se je knjemu in ga poljubila.
— Rajši pojdem s teboj, jutri v vilo Madame, je spregovorila tiho.     i
—  Zelo me veseli, draga moja, je odgovori! gospod d* Anguilhon.
Nato    je    svojo    ženo    povedel pred sebe in io posadil na kolena.
—  Jacques ...,    ti    se    huduješ, ker   te  nisem   vprašala.  ali   hočeš   z nami iti v Frascati?
—  Huduiem? Ne. Prvi trenotek se mi  je. priznam, postopanje  zdelo nekoliko    odločno.    Pomisliti  bi  bil moral,   da   gre   na   tvoji   strani   za navadno pozahljivost.
—  Pozabila ravno    nisem.    Ni-sem pa mislila, da potrebujem tvojega      dovoljenja    za    tako    malo-pomembno   stvar,     je     odgovorila Annie s svojo čudovito    odkritosrč-nostjo.    V    Ameriki    žene dosledno prevzemajo    družabne obveze imenom svojih mož. ne da jih prej vpra-šajo za dovoljenje.
—    Veliko   krivico   jim delajo, tem večjo, ker pri vas možje delajo. Imeli    bi    pač pravico, privoščiti si nekaj ur počitka in poiskati si svojo zabavo.
—    Navzlic   temu se brez ugovora crno oblečejo in nikdar se ne branijo spremljati svojih žen.
Jacques se je nasmehnil.
—  Odkrito, bojim se,    da    me nikdar ne povedes do te popolnosti. Toda, pomiri se, tiran nisem. Iti mo-reš kamor hočeš m početi to, kar se ti vidi pravično in dobro.     Zaupam ti popolnoma; prerazumna si, da se
ne prilagodiš našim segam in tuđi naši zakonski etiketi. Prepričan scm. da v krarkem postaneš popolna Francozinja.
Annie je zmajala z glavo.
—  O. kar se tega tiče, ne zana-šaj se preveč.    Jaz sem in ostanem vedno Amerikanka,    je odgovorila z odločncstjo,    ki  je  markiju  ugajala, toda nočem pozabiti, da imam moža — Francoza.
—  To zadostuje.    draga    moja. Če ti le ne bo žal!
—    O!    Jacques, da se kesairi. mora! bi postati zelo hudoben ... in Še tedaj... bi ne mogla pozabiti teli lepih tednov.
Iz sramu, da je toliko povedala. se je Annie izvila iz rok svojega moža in skočila na noge.
Naslednii dan po zajutreku sta se marki in markiza d' Anguilhon odpcljala v vilo Madame. Zrak je bil izredno čist. Ob robu širnega obzorja sicer ništa opazila morja, pač pa odsev morja na nebuf svetel in pregibaioč se srebrn trak, potekajoč v smeri Ostije. Čudovit in kraseu prizor. Nikdar morda še ni bil marki tako vesel in Ijubeznjiv kakor ta po-poldan. Annina duša je tako prekipe-vala zadovoljnosti. da je, vrnivša se k vozu, glasno vzkliknila:
—  O, Jacques, tako srečna sem!
(Dalje prihodnjiC.)
Se ran 2.
^LUVtNjK! NAKOU*. dne i.   iprHa   19l5.
?0   Stev.
Na ffartmanfiswenerfcopfu se vrše od včeraj boji vkljub močnemu snežnemu viharju.
Vrhovno armadoo vodstva
BOJI   OB   FRANCOSK1   FRONTL
Iz Haaga poročajo: Kakor poroča >Daily News«, se vrše ob Yseri skoraj izključno artiljerijski boji. Nemci štedijo z municijo, medtem ko Francozi izstreljavajo neprenehoma velike množine municije. To sicer napravlja na sovražnika precejšen moraličen vtisk, a kmalu se bo pokazala tuđi slaba stran tega zaprav-Ijanja municije. Skoraj gotovo so zavezniki izdali parolo za največjo vporabo municije, ker prihajajo za angleško fronto velikanske množine artiljerijske municije. V aprilu je pri-čakovati odločilnih napadov na nemško fronto južno od fronte ob Yseri. Ti napadi naj pridobe kraje Lens, Douai, Ostricourt. Lille in Roubaix, ki so valni zaradi industrije za dobavo za francosko armado.
BOJI   MED   MOSLO   IN   MAASO.
Berolin, 7. aprila. (Kor. urad.) ?z velikega glavnega stana pišejo Wolffovemu uradu o bojih med Moslo in Maaso:
Ze pred Veliko nočjo je brlo spoznati, da bodo pričeli Francozi z novimi velikimi podvzetji proti vr-hovom ob Maasi, ki jih imajo Nemci utrjene, zlasti proti Cotes Lorraines. Kako brezupen bi bil samo frontalni napad, so pokazale izkušnje zime. Novi poskus je bil zato namerjen proti obema kriloma nemških čet med Moslo in Maaso ter je bila za to postavljena, kakor pravijo vjetniku nova armada. Po prvih poskusih, ki so jih izvršili tavajoče in ki so jih opazovali naši Ietalci ter po uvodnih infanterijskih bojih v Priesterualdu, ter zahodno od tarru se je pričelo dne 3. aprila rnočno delovanje francoske artiljerije na severu pri Combresu in na jugu med Moslo in Maaso. Nem-ške prednje straže so se umaknile, ko se Je sovražna infanterija razvila, po nacrtu od Regnievilla in Fey en Have na glavne pozicije.
Vefikonočni ponedeljek se je priče! pravi napad Francozov na južno fronto; najprej severno od Toula, potem tuđi v Priesterwaldu, isto-časno na severnem krilu, južno od Orne ter med Les Etangsom in Com-bresom. Uspeha Francozi nišo imeli nikjer. Kjer so dospeli na nekaterih krajih majhni oddelki do nemških iarkov, ali ćelo v nje. so bili povscd zopet prepodeni. Naibolj vroč je bil boj na dveh točkah: Med Meurtho in Apremontotn so prišli v gozdnati pokrajini Francozi blizu do nemških pozicij ter so bili sprejeti od uniču-jočega ognja na rnajhno razdaljo. Zlasti vzhodno od Flireva se je razvila pravilna bitka. Francoski strel-ci, spretno izrabljajoč vsako posebnost pokrajine, so prodirali, njim so sledile močne rezerve, da ooneso napad proti severu. Tu je našla nem-ška artiljerija dobre cilje ter je silno učinkovala. Kmalu so rezerve divje bežafe, dočim je napad strelcev iz-krvavel v nemškem ognju pušk.
Pri Flirevu samem je bifo treba v nočnem boju poseči po bajnnetu, da smo obdržali svoje jarke. Ko je infanterijski boj dne 5. aprila prene-hal. se je ojacilo na obeh straneh delovanje artiljerije, s kakim uspeh nm za nemške topove, izhaja iz opazo-vanja dne 6. aprila: Sto in sto mrtvih so vrgli iz francoskih jarkov naprej. Dne 6. aprila so se pri Flirevu ponesrečili 3 novi francoski napadi. Tuđi v Priesterwaldu je sovražnik iznova napade!. Tu se je postavil francoskemu 13. pehotnemu polku na«r>roti neki rens-ki bataljon, poioč »Die Wacht am Rhein,% z goFm orožjem ter pognal sovražnfka | v beg.
Južno od Orne se je razvi! nov boj, ki stoji za nas ugodno. Sredi v pozicijah ah Maasi je delovala samo artiljerija. Doslej imajo Francozi za-znamovati v tej pokraiini. za katero m> se vršili že veckrat boji. samo nove neuspehe, vendar se zdi, da njih napadi se nišo končani.
S  FLANDRSKE  FRONTE,
Iz Sluisa poročajo: Dne 5. aprila je bilo videti cei dan angleške vojne ladje. Nemci so izvrševali z letati poizvedovalne polete. Ob pol 7. zve-čer sta začeli dve križarki streljati proti pristanišču in kakor se zdi, tuđi proti neki tovarni. Padlo je Ie nekaj strelov. Nemci so streljali eno uro dolgo s svojimi obrežnimi bateri-jami.
Iz Rotterdama poročajo: Dne 6. aprila je bilo slišati na Flandrskem ob obali v smeri iz Dixmuidna stre-ljanje topov.
p     •     •
Francosfca aradna poročtfa.
Iz Pariza poročajo »Munchner N. Nachrichtenc z dne 4. aorila:
Poročilo generalnega štaba r dne 3. aprila popoldne se glasi: Ob reki Somme pri La Boiselle in Dom-pierre so se vršile borbe z minami. Boji so bili za nas uspešni. V gozdu Le Pretre. severnozapadno od Pon-ta Moussona, smo vjeli od 30. mar-ca do 1. aprila 200 mož, med njimi 6 častnikov. Včerai smo strmoglavili na tla neki nemški zrakoplov, ki je preje metal bombe na Reims. Zrakoplov je jel goreti. Oba zrakoplovca smo vjeli.   Oba sta nepoškodovana.
Zvečerni komunike se glasi: Pri Dotnpierru. jugozapadno od Peron-na, so naše operacije napredovale. Pri Lassignvju so Nemci poskusili izvršiti napad, toda naš ogenj jih je ustavil, čim so zapustili svoje strel-ske jarke.
V gorenji AIzaciji v okolici Oberburnhaupta smo odbili dva nemška napada.
Nedeljski večerni komunike pravi: Današnji dan je potekel na vsi fronti mirno, ražen v okolici Woew-ra, kjer stalno nanredujemo. Tu smo zavzeli Resruieville, 2 in pol kilometra zapadno od Favenhave. ki smo ga osvojili 1. aprila.
Iz Zeneve javljajo *-M. N. Nach-richten* z dne 6. aprila:
Uradno poročilo francoskega generalnega štaba z dne 5. aprila ob 3. popoldne se glasi: ->Yes dan je bil na ćeli fronti dež in mesrla. V gozdu pri Aillvju juRovzhodno od St. Mihiela smo osvojili tri zaporedne strelske jarke. Zavzeli smo tuđi del sovražnih pozicij severnovzhodno od Regnievilla. «
Strah pred Zeppellni.
^Tagliche Rundschau • poroča iz Pariza: Ker pri zadnjem obisku Zeppelinov nišo stopili Ietalci pra-vočasno v akcijo in tuđi razsvetlja-va ni bila dosti hitro pogašena. de-lajo sedaj pariške vojaške oMasti nove poskuse, kako naj se mesto hitro zatemni.
•      *      #
Letalci nad Beltoriom
Iz Berlina pcročaio: Šest nemških ^golobov- je dne 6. apr'la lemalo nad Belfortom in mp*alo bombe, ki so napravile mnogo Škode.
Bombardiranje   Calai?a iz  fetal.
Iz 2eneve poročajo: ->Le Journal- poroča: V zadnjem tednu s.i nemški Ietalci vsak dan obiskali Ca-lais. Tri dni zapored so letalci me^ tali bombe, ki 30 zadele pristaniške naprave.
Odlikovan general Kluck.
Berolin. 7. aprila, (Kor. urad.) Cesar Viljem je podelil generalnemu polkovniku pl. K 1 u c k u red ^Pour Ie merite«.
Halilbef v nemškem glavnem  stana.
Berlin, 7. aprila. Tu se mudi predsednik turske zbornice Halilbej, ki je obiskal tuđi cesarja Viljema v nemškem glavnem stanu. Kakor iz-javlja, je izvršil pri cesarju neko posebno misijo turkšega sultana.
POTOPLJEN  PODMORSKI  ĆOLN U 29.
Beroiin, 7. marca. fKor. urad.) Wo!ffov biro iavlia: Nj. V. podmorski čoln U 29 se dosJei s svojih zadnjih operacij ni povrnil. Po vesteh, ki jih je izdala angfeška admiraliteta dne 26. marca. se je baie čoln poto-pil z vso svo'o posadko. Ladio je to-rej smatrati kot izdubljeno.
Namestnik   načelnika    admiralskega štaba pl. Behnke.
POTOPLJENI »U 29«.
Fz Berolina poročajo: Poveljnik potopl.'ene^a podmorskega čolna »U 29« je bi! kapitan poročnik Wed-dingen.
Beroiin, 7. aprila. (Kor. urad.) Vsi časopisi se bavijo s potopljenim podmorskim čolnom »U 29^, čigar voditelj je bil znani Weddingen, ter se ga gorko spominjajo. VVeddingen bo kot človek in junak v spominu nemškega ljudstva žive! naprej. Ob-enem se v listih izraza upanje. da se bo vrzeL ki jo je napravila smrt. za-mašila r ravno tako požrtvovalnim nadon^stnim moštvom. ki bo z isto zvestobo nadaljevalo boj proti so-vražniku, ki naj vsak dan bolj občuti moč nemških podmorskih čolnov.
DELO    NEMŠKTff    PODMORSKIH COLNOV.
Ritzauski biro poroča iz Kristi-anije: Komisija izvedencev. ki je pregledala poškodbe norveškega parni-ka vBelridge. ie podala pred nekaj časa poročilo, ki se je predložilo mi-nistrstvu zunanjih zadev in deželno-brambnemu ministrstvu. Komisija je prišla, kakor poroča list »Socialđe-mokraten^, soglasno do sklepa, da je bil parnik »Belridze« zadet od nem-
škega podmorskega Colna. Poškodne parni ka so precejšnje. Popra va bo stala najbrže četrt milijona kron. Skoraj gotovo bo ćelo zadevo vlada naznanila nemški vladi.
••Morningpost* poroča iz Dubli-na z dne 5. t. m.: Neki ribiški parnik je privlekel včeraj semkaj neki rešilni čoln z napisom - S. S. Merse FJeet-M ood % ki ga je naše! v Irskem morju.
Reuterjev urad poroča iz BIy-tha. da je bila angleška jadrnica ^Acantha« 5. u m. v Severnem morju na visini Longtona torpedirana. Vse moštvo. 13 oseb. je resi! neki švedski parnik.
Ustavljeni parnikL
London, 7. aprila. (Kor. urad.) ">Oaily MaiU poroča: Švedski parnik --Japan ■ in norveški parnik ^Stafn^ so ancrle?5ke ladie prepeliale v Leith, da preiščejo njihov tovor.
•             •             -
Mine.
^Politiken- izve iz Trelleborga: Neki nemški obrežni parnik je zadel predvčerajsnjem na mino par morskih milj zahodno od Sassnitza.V če-trtek se je nonesrečil neki drugi nemški obrežni parnik med Sassnitzom in Arkono. V soboto je zadel nemški parnik *Orethe Hemroht^ iz Emde-na, z 2419 tonami, na poti iz Stock-holma v neko nemško pristanišče na mino in se je potopif.
\z Kodanja poročajo: Pomorska plovba v Balti^kem morju je silno nevarna, ker se je odtrgalo vsled ta-janja ledu več preje ob ruski obali zasidranih min. Te mine, ki jih sedaj tok žene proti lugu. ocrrožajo plovbo v vodah v hližini Trellehorga in Sassnitza. Tuđi plovba s splavi je sedaj tu zacasno ustavljena. Velike množine mleka iz Južne Švedske morajo iz Kadania prevažati čez Gjedser - Warnemiinde,   .
Defavsko gibanje na Angleškem.
Iz Amsterdama poročajo »Ber-liner Tageblattu^: Angleški posest-nikt rudokopov so odklonili zahteve rudarjev z dne 20. marca, po zvisa-nju plač, oziroma draginjski dokladi. Posestniki rudokopov se hočejo po posameznih okrajih pogajati o do-kladah.V južnem Walesu so podjetni-ki dovolili delavcem doklado v visini 10%. Zastopn;ki rudarjev se bodo sešli ta teden v Londonu, da se po-svetujcjo o predio^.',i podjetnikov.
Iz Amsterdama t>oročajo: Na neken1 zborovaniu Union of demo-cratic control v Norwichu sta govorila voditelja delavcev Keir Hardie in Ramsev Macdonald o vojni. Keir Hardie je rekel. da je sramota, če hočejo deiavce, ki delajo na teden po 84 ur. da dobavljajo vladi zahtevani materijal, pred svetom kazati kot pijance. Največji del Čet ob fronti so ali očetje ali brati delavcev. ki zaslu-žijo prej pohvalo, kakor obrekova-nje. Keir Hardie je imenoval vojno poskus dvajsetih rnilijorrov mož. da drug drugega pomore. Macdonald je obžaloval, da mednarodno delavsko gibanje ni doveli rnočno. da bi pre-prečilo delo militaristov in diploma tov.
m                                                                                                      ■    '
»Salvation Army.«
*r>aily Telegraph ■ poroča z dne 20. marca pod naslovom -^Komfort ob fronti^ to - Ie: Kralj si je ogleda! včeraj iznajdbo angleške družbe -Salvation Army<-\ ki naj služi na-menu. vojakom v fronti pripraviti tople pijace. Kralj je izreke! svoje popolno zadovoljstvo. Ore tu za ne-kake motorne poljske kuhinje, kj se bodo kakor hitro mogoce spravile na bojno polje. Vozovi imajo jako močna kolesa fn so podobni motornim ambulancam. ker imajo namen delovati v zvezi z ^Rdečim križem*. Iz tega vzroka imajo tuđi znamenje Rdečega križa. Narneravafo jih spraviti na bojnem polju v največjo blizino strelskih jarkov, da se da lahko vojakom, ki gredo ali pridejo iz strelskih jarkov, vroč čaj, kavo, kakao in juho. Na vsak em takem mo-tornem vozu se bo nahajal pridigar družbe »Salvation Armv«- in šoferji, V notranjosti voza bo tuđi ćela priprava, ki se rabi za obhajilo: pre-nosni altar, kelih in druge take cer-kvene stvari. — Wolffov urad pri-pominja k temu: Pribiiemo dejstvo, da zlorabliajo Angleži znamenje Rdečega križa v varstvo svojih vo-jaških naprav. Treba je samo ore-niti, da ne more zveza med pol.'sko kuhinjo in pripravo za obhajila prikriti raznih pr'^topkov proti med-narodnem pra\ j.
NOTA   ZED'N'FNTI  DR?AV
ANGLUL
London, 6. aprila. (Kor. urad.) Nota Zedinjenih držav, crlede angle-^kih odredb na morju. da prepreci vso trgovino z Nemčijo, ki je bila danes objavljena, naglaša, da Je an-
gle?5ka blokada, kakor jo definira angleška naredba, nekaj novega, ker onemotfoča prosti pristop k mnogim nevtralnim pristaniščem, katerih blokirati Anglija nima pravice. To je izrazito kršenje suverenitetn'h pravic narodov. katerih ladje so izpostav-Ijene temu kršenju. Nota priznava, da je v pogojih pomorske vojne na-stopila velika izprememba ter izreka mnenje, da bo lahko. dovoliti vsakemu legitimnemu prometu z ne-vtralnimi pristani^Či. dovoliti prosto plovbo skozi kordon.
Nota izraza zadoščen:e Zedinjenih držav glede zagotovil angleške vlade z ozirom na način, kako naj se izvede blokada ter izreka mnenje, da se bodo določbe anpleske odredbe, katerih stroga izvedba bi kršila pravice nevtralnih držav, pri praktični uporabi primemo unorabljale in da se ameriškim trgovskim ladjani, ki vozijo iz nevtralnih pristanišč v ncvtralna pristanisca, ne bodo delale težkoce. če ne b^do vnzi'e konter-bande ali bla^a, ki je določeno za pristanisca v voinem območju. ali ki prihajaio iz takih pristanišč. Končno pravi nota, da je ameriška vlada prepričana, da bo dala Anglija 7a morebitno kršenje pravic nevtralnih držav, popolno zadoščenje.
London, 7. aprila. Listi priobču-jejo besedilo ameriške note. ki obse-ga še to - le izvajanie: Amer ška vlada pričakuje, da angleška vlada ne bo hotela prenrečiti prometa s po-polnoma nesumljivim blagom. Če se izkaže postopanje sovražnikov An-j^Iije kot nezakonito in kot omalova-ževanie principov. po katerih se bo-iujejo kulturni narodi, je ameriška vlada mnenja. da angleška vlada ne bo hotela niti trenotka želeti, da bi zadel njeno postopanje isti očitek, vendar bo to smatrala vlada Zedinjenih držav kot opravičbo za podobno postopanje. Ameriška nota opozarja nato na dejstvo. da so skandinavska ?n danska pristanisca prosta za arneriško trgovino, dasi-ravno imajo ta pristanišča možnost trgovati z nemskimi pristanisči v Vzhodnjem moriu.
Amerika za svojo nevtrainost.
Kakor je razvidno iz ameriških časonisov, je porocal list ■"Associated Press« z dne 24. marca iz Wa-shingtona: Vse angleške križarke, ne samo v ameriških vodah, marveč tuđi v Karaibiskem morju. Tihem morju in južnem Atlantskem oceanu, >o dobile ukaz. da ne ^rneju v nc-tralnih deželah si nabaviti zalog, da se na ta način prepreci kršitev ne-vtralitete. K temu pripomin.^a :<New-vork Times^: Pomen te odredbe angleške admfralitete leži v tem, da je v zvezi z istočasno odredbo aineri-ške vlade, ki je odredila oiačenje pomorskih patrulj v Bostonu. San Juanu in New Yorku, da prepreci, da bi ladje brez deklaracijskih papir-jev zapuščale pristanišča. Kakor je poToča! list ^Associated Press- nadalje z dne 24. marca iz VV'ashingto-na, je mornariški tajnik odredil pre-iskavo. če ameriške ladiedelnice na oba 1 ih Atlantskesra ali Tihega oceana izdelujejo podmorske čolne za voju-ioče se države. Ta preiskava se ie uvedla zaradi te^a. ker se je poro-čalo, da je izdelovala ladjedelnica Fore River podmorske čolne za angleško mornarico.
*
Francoska pomoč za Srbijo.
Solun, 7. aprila. (Kor. urad.) Okroc: 40 francoskih zdravnikov in več francoskih infanterijskih častnikov ie odpotovalo v Niš.
m                          m
m
Srbsko - bolgarski obmejni boji.
Koln, 7. aprila, -Kolnische Zei-tung" javlja: Srbsko - bolgarski obmejni boji trajajo naprej.
Fonesrečena misija kneza Trubeckega.
Sofija, 7. aprila, Petrogradsko »Novoje Vremja« razpravlja o uspe-hih kneza Trubeckega, ki je bil kot naslednik umrlejsra poslanika Hartvi-ga poslan na Balkan, da zopet vzpo-stavi balkansko zvezo. Rečeni list konstatira, da se je ta misija popol-noma ponesrečila, in sicer zlasti radi stališČa, ki ga zavzema Grska.
Kralj Konstantin in Venizelos.
Atene, 7. aprila, (Kor. urad.) »Agence d* Athenes^ javlja: Tiskovni urad objavi ja ta-le komunike: Uvaževaje dogodke, ki so se do-igrali, odkar se je vlada konstituirala, izjavlja ministrstvo, da ni krali nikdar privoli!, da bi se pričela po-Kajanja glede odstopa grskega ozem-Ija kaki zunanji državi, ker ni nikdar odobril na to se nanašajočih predlogov. Vlada se smatra za vezano, da objavi to sporočilo z ozirom na zadnje informacije, ki jih je obeledanil Venizelos v listih.
»Goeben^ in »Breslau« zopet pri delu.
Berlin, 7. aprila. vBerliner Tag-blatt^ javlja: Bivši nemški sedaj turski vojni ladiji ste zopet hrabro na delu. Iz Petrograda iavljajo, da ju je dne 3. U tu. zalotilo rusko bro-dovje tik ob krimski obali. Pričelo se je obstrelievanje na zelo velike distance. Rusi so proganjali hrabri vojni ladiji do večera ter so poslali za njima ponoći torpedovke. Te so ju napadle kakih 1H0 mili od Bospora, toda Goeben^ in 'Breslau sta se boju izognili.
JAPONSKA   IN   KITAJSKA
Ugodna razresftev položaja.
London. 7. aprila. (Kor. urad.) • Dailv Telecrraph- lavlja iz Pekinga: Nainevarnejša točka v iaponsko-ki-tajskih potajan jih je. kakor se do-mneva. srečno premazana. Kot dokaz za ugodni razvoi položaja, ie navesti dejstvo, da se je neki iaponski transportni parnik, ki je bil že na po-tu na Kitaisko. zopet vrnil in ie čete zopet izkrcal.
London, 7. aprifa. (Kor. urad.) ^Times - poročajo iz Pekinga: Kon-ferenca o mandžurskem vprašanju je potekla brez težkoč. Upati je, da bo Japonska svoje stališče v skladu s principom enakopravnosti drugih velesi! spremenila. Kitajska vlada je naročila vsem uradom, da se izoc:i-bajo vsemu, kar bi mo^lo biti Ja-ponski povod za očiten spor. Napetost pa bo sele popustila, kadar od-pokliče Japonska svoje čete iz kitai-skih provinc.
Dnevne vesti.
—  Posebna čast   padlemu   junaku. Dne 5. aprila   je padel    na    čelu svojega regimenta Št. 39. polkovnik Spies^ pl. Braccioforte. ki si ie bil s Sv-ojo hrabrostjo že priboril    visoka odlikovanja. Povodom njegove smrti je izda! poveljnik 3. armade general Boroević posebno armadno povelje ki slavi polkovnika kot odličnega vojaka in poveljnika ter mu izkazuje v imenu ce!e armade kot nedosežnemu junaku čast in občuđovanje.
—  Oče in  sin   na   Isti   postelji, Zapovednik  kranjskega  pešpolka št 17. baron Stillfried je bil še   v   septembru težko ranjen in je    prišel v neko dunajsko pomožno bolnico. Naravno je, da gu je ves   čas   skrbelo, kaj je z njegovim sinom, ki služi kot praporščak pri voiakih, a izvedel ni ničesar. in ko ie ozdravel. je    zopet odšel na boiišče.   Slučaj je  nanesel, da so med tem ranjenega polkovni-kovega sina prinesli na Dunaj v isto bolnico, kjer ic ležal oče, in ga spravili v isto posteljo, v kateri se je oče pozdravil. Zdaj je tuđi sin   ozdravel in je odšel k svojemu očetu   na boiišče.
—  V obleganem  PrzemvsJu    se je nahajal v ondotni bolnici tuđi naš rojak stotnik 27. domobranskega pol-ka Josip Rus, brat xdravnika g. dr, Mavricija  Rusa.    Stotnik Rus je bil težko ranjen dne 20. oktobra 1914. v bojih pred Przemvslom. Prepeljali so ^a v Przemvsel.    Zadnje    pismo    iz Przemvsla je pisal    svojemu    bratu, dne 3. februarja. Pismo je zelo zani-mivo, zato ga te dni priobčimo tuđi v našem listu.    Sedaj se   je  stotnik Rus oglasil z brzojavko na    svojega brata dr. Mavricija Rusa  iz  Kijeva, v kateri poroča, da je prispel na po-tu v rusko vjetništvo v Kijev, in po-šiija iskrene pozdrave svojcem* prijateljem in znancem.
—  V Przemys!u   vjeti    generali, Z Dunaja poročajo: Po uradnem ru-skem poročilu so bili   v   Przemvslu vjeti ti-le   avstro - ogrski   generali; general pehote Herman    pl. Kusma-nek. poveljnik    trdnjave   fml. Arpad pl. Tamassv. poveljnik 23. honvedske divizije,    fml.    Karei Weitzendorfer, fml. Viljem Nickel in generalni    ma-jorii Friderik Kleiber, Alfred \Veberf Rudolt Seide, Artur Kalusker in Juri Konima.
—  Przemys!ski vjetniki. Osrednji izkazni urad nam poroča, da se je obrnil na ruski »Rdeč? križ<^  s prošnjo, da naj bi se čim preje dopos:ali seznami v Przemvslu    vjetih    naših vojakov. Na to je dospel iz Petrogra-da    naslednji     brzojavni     odgovor: »SporoČamo. da storimo vse, da zbe-remo podatke o vojakih,    ki so   bili vjeti v Przemvslu. Čim dobimo podatke vam jih takoi dopošljemo. Tuđi bomo vjetnike čim najbolj podpi-rali.    Predsednik centralnega   urada Počinkov.« Nas osrednji izkazni urad bo seveda. Čim prispejo informacije, svojce vjetih vojakov takoj obvestil.
—^Pogreša se domobranec Je-z e r n i k , ki je služil    pri  3. domo-branskem polku, 9. kompanija, vojnr pošta Št 48. Kdor kaj ve, naj bo ta ko prijazen, in naj to sporoči njego-, ženi Franici Jezernik v Lučah.
—  Pogreša se lovec Jožef   J 2 k e 11. Služil je pri c. in kr. lovskem batalionu 7., 2. marškompanija. Od-
78. šte*
fSLOVCNSKI NAKOU*, one 8   apnla   I»|5.
Stran 3.
še! je iz Ajdovščine 26. septembra 1914. in^se ni od tistega časa nič oglasil. Ce kdo iz med njegovih tova-rišev kaj ve o njem, se prosi, da sporoči njegovi ženi Mariji Jakelj, Kranjska gora 35., Gorenjsko. Eventualni stroški se povrnejo.
—  Transport ranjencev. Tekom današnjega dne bo prispe! v Ljublja-no transport ranjencev   s   približno 300 ranjenci. Bil je naznanjen za 5. uro 4 minute zjutraj. a je bila avizi-rana zamuda večih ur.
—  Gališki in bukovinski begun« ci, ki se nahajajo na Ogrskem. bodo na odredbo ogrske vlade odpravljeni v našo državno polovico.  Peštanski f:5ti so že pred nekaj   časom nazna-njali, da se to zgodi, češ, da so ti be-sunci avstrijski državljani in da Ogr-<?ka žanje ne  more   skrbeti.   Težko bolni begunci bodo smeli   ostati   na Ogrskem. Odpravljanie beguncev se ]e začelo včeraj.
—  Brzojavke na Rnsko.   Za brzojavke na Rusko, ki gredo čez Ogr-<ko in Romunsko. je poleg temeljne ,)ristojbene plaćati zopet 38 vinarjev od besede.
—    O dolžnost? naznaniti zaitrge polfabrlkatov in gotovih    fabrikatov iz določenih kovin in zlitin. Na podstavi cesarskega ukaza    z    dne  10. oktobra 1014. (drž. zak. st 274)    se dopolniuje z ministrstvenim ukazom '/ dne 7. tebruaria 1915. 1. (drž. zak. št. 27) ukrenjene predpise zaukazuje tako: § 1. Vsakdo. ki ima docela ali po    pretežnem    delu    Iz    aluminija, svinca, bakra, medi. niklja. rdeče li-tine ali cinka obstoječe polfabrikate ali gotove fabrikate v svojih ali tujih prostorifr v zalogi    za   podelovanie ali prodajanje,   je dolžan te zak^e naznaniti oblastvu,    kolikor ni itak dolžnosti  naznanjati    jih    mesečno, kakor lite kose. table, ploče, ploče-vine, droge, cevi, žice po § 1. mini-strstvenega  ukaza  z dne    7.  febru-aria   1915.  I.      Glede  predmetov.  ki imajo umetniško    vrednost,    kf     so prevlečeni   z  drugimi   kovinami     ali deloma narejeni iz njih, ni dolžnosti naznanila.      Dolžnost naznanila od-pade nadalje, ako skupna teža pol-fabrikatov  in  gotovih   fabrikatov,  ki so v zalogi, ne znaša več nego: pri aluminiju 20 kg. pri nikliu 20 kg. pri svincu 100 kg, pri bakru 100 kg. pri ostalih kovinah po 200 kg. § 2.Nazna-nilo je podati po stanju    z   dne    10. aprila   1915. I. političnemu    oblastvu 1. stopnie. v čigrar okolišu so zaloge, nafkasneje do vštetega 24. dne aprila 1915. I. Gradivo, ki je imenovanega dne na prevozu, mora naznaniti pre-iemnik nemudoma po prihodu poši-liatve. Za zaloge. ki so v posesti države, zlasti c. kr. državnih železnlc, rer poštne in telegrafske uprave, ve-rajo posebna določila. § 3. Za nazna-nilo je porabljati edinole obrazee, ki so izdani na političnih oblastvih prve stopnje. in na občinskih predstojnist-vih. Naznanila je podajati v dveh iz-vodih. Ako se vpošiljajo po pošti, se morajo oddati na pošto    najkasneje zadnji dan roka. En izvod naznanila ostane    na    političnem    oblastvu 1. stopnje:    drugi    izvod    mora to oblastvo takoj    vposlati    naravnost trgovinskemu  ministrstvu.  §  4.  Iz-poinjevanje      dolžnosti      naznanila nadzoruje    trgovinsko    ministrstvo, privzemši obrtne nadzornike ali druge pripravne organe. V ta namen se smejo uradno ogledati skladiski prostori in druge naprave in vpogledati poslovne knjige. § 5. Ravnanje zoper predpise tega ukaza    naj    kaznujejo politična   oblastva   1.   stopnie   z   de-narnimi kaznimi do 5000 kron ali z zapornimi  kaznimi do šestih  mese-cev,    ako    dejanja  ne spadajo  pod strožje kazensko določilo.
— Znižane vozne cene na par-nikih. C. kr. mornariška oblast v Trstu sporoca, da so se vse, od države subvencijonirane domaće paroplov-ne družbe izjavile pripravljene, do-voliti svojcem, ki se pefjejo obiskat obofele ali ranjene vojake, oziroma se peljejo k njih pogrebu. 50% zniža-nje vozne cene tja in nazai.
—  Imenovanje.   V stanju tobač-nih tovaren je bil imenovan asistent Janko K r s n i k v Ljubljani za ofici-tala.
—  »Gfasbena Matica« v Ljubljani priredi v soboto,   10. aprila   1915 zvečer ob pol 8.   v   veliki   dvorani •>Narodnega doma' na korist ranjen-cem v ljubljanskih bolnicah in *GIas-beni Matici     II. dob rode Ini  koncert »od vodstvom koncertnega vodje g.
Mate ja H ubada. Sodelujejo: gosp. Julij B e t e 11 o, c. kr. dvorni operni pevec   z Dunaja;    g. Janko   Ravni k. konservatorist iz Prage; gosp. Josip V e d r a 1,   učitelj    *GIasbene Matice   pevski zbor ^Glasbene Matice^. Spored:    1. a) Vilko   Novak: Cvetje iz narodnega vrta. Hrvatske narodne pesmi za   mešani   zbor   s spremljevanjem klavirja in harmonija, b) Emil Adamič:    Mlad junak  po vaši jezdi . . . c) Josip  Pavčie:   Kaj ve misli? Mešani zbori. Poje pevski zbor »Glasbene   Matice«.   2. a)   R. NVagner: Spev Wolframa iz    opere Tannhauser. b) Risto Savin: Posled-nje pismo.   Pesmi poje   g. Julij  Be-tetto, c. kr. dvorni operni pevec.   3. Anton Lajovic; Pesem. Kje se skrivaš mi, vesne mili dan . . . Dvospev. Za ženske glasove in klavir.Pojo go-jenke solopetja   »Glasbene    Matice^ gospodične:   Marija    Pirh.   Maruška pl. Trnkoczy (sopran); Mila Počival-nik.   Cenka    Sever    (mezzosopran); Jelica Sadar in Zora Ropas (alt). Na klaviriu spremlja gospod   Josip Ve-dral. 4. a) Vitesiav Novak: Balada v E-molu. b) Vitesiav Novak: Valaški ples. Na klavirju igra gospod Janko Ravnik.    5. Anton   Lajovic:    Pesem primorke.Trospev.Za ženske glasovt in klavir. (Glej št. X)   6. a)    Anton Lajovic: Norčeva    jesenska    pesem. b) Anton Lajovic: Mesec v izbi. Pesmi poje g. Julij Betetto, c. kr. dvorni operni    pevec.     7.   a)    Dr.     Anton Schwab:    fe    ena!    b)    Dr. Gojmir Krck: Slika,   c)    Pr. Gojmir   Krek: Blagor iim! Mešani zbori. Poje pevski zbor   Glasbene Matice-. — Cene prostorom: Seđeži po 5. 4. 3 in 2 K. Stojišča po 1 K 20 v, za dijake in di-iakinje   po   60   v. —   Predprodaja vstopnic v trafiki gdč. J. Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer koncerta od 7. ure naprej pri blagajni. — Spored in besedilo po 20 v   istotarn. Preplačila na korist ranjenceni in na korist -Glazbene Matice- se hvaiež-no izka^eio.
—  Paroćil se je artiljerijski po-ročnik  v rezervi in  c. kr. namestni-Štveni    koncipist  v  Gorici,    gospod Bogomil     B e r b u č,   z   srnspico   FTlo Kuhelj  iz  Liubljane.  Bilo  srečno!
—  Zdravstveno   stan?c    mesfne občine ljubljanske.    V  času    ocl  28. marca    do 3. aprila se je rodilo 12 otrok.  1  je bii mrtorojen:  umrlo   je 3,^ oseb. od teh je bilo dornačinov 21. Umrli so za tifuzoin 1, tuiec. za gri;o J. tujec, za jetiko 3. Umorjen (zaboden) je bil  1. Naznaniene infekcijoz-ne bolezni: skrlatica  1  slučaj, vojak, legar  8  slučajev.  vsi   voiaki.  traho-ma 2 sfučaia. oha vojaka, otrpnienie tilnika 2 slučaja, oba  tujca.    Tzmed domaćega  civilnega  prebivalstva  ta teden ni bil naznanjen noben slučaj nalezljive  bolezni.
—   Tragičen slučaj. Predvccraj-šnjem okoli pol 12. dopoldne je v domobranski vofašnici iz II. nadstropja skoči! vojak Jožef Plausteiner. ki se je tam zdravil. na dvorisče    ter bil takoj mrtev. Njegovo truplo so pre-peljali v garnizijsko mrtvašnico. Ne-srečnežu se je haje omračil um. Za-pušča ženo in pet otrok. Pretresljivo tc bilo pri tem slučaju to.   da ga   je Kake pol ure pozneje pnšel   obiskat njegov oče in ga našel že   —   mrt-vega.
—  Umri je v   Liubljani,   Pot    v Rožno dolino gosp. Martin Potočni k , nadučitelj v pokoju, oče gospe dr. Košeninove.   Naše   iskreno   so-žalje!
Novi ranienct v Celiu. Dne 2. aprila so pripeljali v Celje 200 ranjencev. Med temi je bilo 50 težko ranjenih. Med ranjenimi je več vie-tih Rusov. Ranjenci so došli s sever-nega  bojišča.
Vse tri sine je izgubil posestnik Drozg v Št. Hju. Najstarejši je padel na severnem, drugi na hižnem boji-šču, tretjega. ki je služil pri mari-morskih dragoncih. pa je na Veliko soboto udaril konj tako nesrečno, da je pri  prici umri.
Iz žalosti se je pri Trofajaku na §tajerskem obesila begunka Marija Kurdvdvka, žena okrajnega šolskega nadzornika iz Zborowa v Galiciji, ker o svojem možu od začetka vojne ni nič več Misala.
Na svobodo je izpuščen na pod-lasri oprostilne sodne razsodbe odvet-niški kandidat v Gorici dr. Anton MedveŠ. Preseli se v Zadar.
Radi prepovedanih listov. Policija v Gorici je aretirala medicinca Leva Diena, jr.Icuicga Pavla Visto-viša in Adama Sarapa, ker so imeli pri sebi italijanske liste, katerih raz-širjanje je v današnjem času oblast-veno prepovedano.
Mesarska zadruga v Trst« je dne 6. t m. sklenila. da ustavi prodajo govedine, ker namestništvo ni dovolilo zvišanje cen za 16 vinarjev. Namestništvo je ta sklep razvelja-vilo.
V Zagreb« umrli član ravnateljstva »Hrvatske eskomptne banke* Milan Nosan je zapustil trgovske- i mu društvu »Merkurc v Zagrebu • 4000 K, družbi sv. Cirila in Metoda za i
Istro 2000 K in društvu vStreljarni-v Zagrebu 2000 K. Sliko svoje hčer-ke Tinke, umotvor mojstra Vlaha Bukovca, je ostavil »Jugoslovanski akademiji znanosti in nmetnosti« v Zagrebu za Strossmaverjevo galerijo slik.
Nagrobni spomenik ćr. Banjavči-ću, ki je vse svoje imetje zapustil ^Matici Hrvatski^ in družbi sv. Cirila in Metoda za Istro, so v ponede-Ijek 5. t. m. odkrili v Karlovcu. Spomenik je delo kiparja profesorja Iv. Kerdića. ^Matico Hrvatsko- sta za-stopala predsednik dr. Oton Kučera in profesor dr. Milan Šenoa, istrsko družbo sv. Cirila in Metoda pa pes-nik Rikard Katalinić-Jeretov. Spomenik je prevzel v varstvo mestne občine karhvske župan Gustav Mo-drušan.
Ivan Košuta, času priincrna drama v treh delih, katere pozorišće je Galicija in ki igra v vojnem letu 1914, se predvaja v petek na specijal-nem večeru v kinematografu Ide^I. Glavo vlogo rutenskega krošnjarja igra znani umetnik Rudolf Schild-kraut. — Ta spored je dostopen tuđi mladini. — Danes zadnji dan krasne drame  »Izgnanci«.
Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih r>2\ glav živine, in si-cer: 197 konj. 159 volov. J02 kravi, 8 telet in 55 prasičev za rejo.
Popravek. V včerajšniem inse-ratu trgovine Tičar se nam je vrinila grda poniota, da so timetniške razglednice od 3 vin. dalje. Samo ob sebi je umevno. da uinetniških raz-plednic po tei ceni ni in ne morejo biti.
V »Narodni kavarni« se je našla srednja vsoia clenarja. Dotičnik, ki io je izgubil. jo dobi pri blagajni.
Žrebanje razredne loterlje. V. razred. 2. dan. 200.000 kron dobi št. .^1.067: .^O.f'OO K dobi Ir. 4Ki!: 25.000 kron dobi št. 40.152: 20.000 K dobi št 135.227: 10.000 kron dobi št. 9S.547. — Po 5000 kron dobijo šte-vilke: .36.741. 1,38.626. 153 701. — Po 2000 kron dobe stevilke: 3929. 6189, 6239. 7577. S904. 9337, 10 2^9, 12.290, 19 185. 22MC\ 35.2S0. 36.754. 3S.76S. 58.570. 63.102. 66.82^. 79.918. 81.877, 89.798, 93.817. 110.069. 111.567. 131,^49, 136.676, 137.743, 140.897, 14fSOO4, 148.83?. 159 784. — Po 1000 kron dobe št.: 31.36, ]3A]\ 2-4.549. 25.104, 26 045, 28.M7. 20.75S, 30.441, 3?>A77, 35.244, 42.926, 44.<565, 50.021. 50.311, 62.762. 66.922. 67.5^-S, 71.765. 74.36S. 76.3^3. 7ft 396. 77.^07, H2.Z94. S7.321. 95.013. 106.1"«^. 106.196, 110.289, 112.122, 120.625. 124.452, 135.142. 135.463. 136.994. 140.591, 140*74, 141.S8*S. 141.914, 145.965. 146.051, 151.070, \52.6r>4% 152.965. 153.277. 153.778, 154 242, 156.118.    159.375.    159.580,    159.907.
Razne stvari.
c    Pegasti tegsr v Sarajevu.   V
V Sarajevu ^e je pojavil zopet rega-sti legar. Dosedaj je dognanib 6 slučajev.
' Nova nemška princezinja. Zeri* nemškega pre^tolonaslednika kronprincezinia Cecilija, je povila včeraj zdravo žensko dete.
~ Alkohol na angleskem dvoru. Poroča se. da ie od dne 6. t. m. na angleškem dvoru uživanje alkobola popolnoma oJpravlieno in se tam ne pije več ne vina. ne piva, ne drugih alkoholnih pijač.
*  Obolenje kralja Danske. \z Ko-danja brzoiavljajo od 3. f. m. da se je moral danski kralj podvreči črevesni operaciji.    Kralj je operacijo    dobro prestal in bo najbrže že v par dneh lahko zapustil bolniško postelj. Bule-tini se ne bodo več izdajali.
*   Aretiran župnik. Župnika Ivana Klimescha v Koplingu    na   Zgor-njem Avstrijskem so aretirali orožni-ki na Veliki petek. baš ko se je pripravlja! na neko cerkveno opravilo. Župnika so izročili sodišču v Linču. Kaj je povod aretaciji še ni znano.
' Žrtve vojne. Nedavno so cirkulirale po časopisju razne statistike o dosedanjih izgubahvojujočih držav ki fih je baje izdclal mednarodni odbor »Rdečega križa^ v 2enevi. Kakor se sedaj uradno poroča, ni ta odbor nikdar publiciral  takih statistik.
*  Potresi v Italiji se ponavljajo, četudi   nišo v nobeni primeri z zadnjim,   o katerem   pa se je tuđi malo več poročalo. kakor je bilo resnično. Tuđi 5. t. m. je bil zopet v Avezzanu potres, a v tem nesrečnem mestu se ni tako čutil,   kakor na krajih bližje Rima.
*   Ubefeel  niski  oficir.  V  hribih pri Solnogradu so prijeli ruskega ofi-cirja, ki je pobegni! iz neke bolniSni-ce in je hotel pes priti v Italijo. Ker ni tri dni in tri noči nič užil. je po-suksil pri neki kmetici kupiti kruha in ta je obvestila orožnike, ki so ga pot em vjeli.
*   Češka igralka na cesti ubita. Na vogalu Vaclavskega trga v Pragi sta s palače Korona padli dve mramorni plošci na cesto in zadeli igral-ko češkega narodnega gledališta, go-
spodično Papirnikovo, ter ii zadali smrtne poškodbe. Gospodična Papir-kniova leži v bolnišnici in bo vsak čas umrla.
*  Nova  italijanska  postava pre-poveduie vsako poročanje o razme-ščenju italijanskega vojaštva.   Kako strogo se ta postava vporablja, priča dejstvo, da sta bila po poročilu trža-škega ^Piccolo - aretirana neki sicil-ski žurnalist. ki je spravi! v javnost poroČilo o    koncentriranju    vojaštva na Sicilijo in žurnalist dino Piva, ki je nekaterim listom poslal vesti o vo-jaštvu na Beneškem. Oba ostaneta v preiskovalnem zaporu.
'' Bosanski sabor je odpovedal stanovanje. Bosanski sabor je zbnro-val, ker še nima lastnega poslopja, vsa leta od 1908. v veliki dvorani sa-rajev^kega rotovža. V rotovžu so se nahajali tuđi važnejši saborski uradi. klubove sobe. sprejemnice vladnih zastopnikov itd. Sedaj je vlada v imenu de/ele kot najemnice vzete prostore odpovedala. Občina je kot lastnica rotovža dobivala za saborske prostore 24.000 K letne najem-nine.
:: Mož zdravega želođea. V Peču hu na Ogrskem sta se dva domo-branca sporekla z ondotnim pekom, češ. da peče pretrrajhne žemlje. V Pečuhu na Ogrskem pečejo nanireč .še lepe bele zemljice. Prepir ie bil hud. kaiti eden domobrancev ie \z-javil, da sne naenkrat 50 takih žem-ljic. Pek mu je ponudil, naj stavita za 10 kron in domobranec ie stavo sprejel. V bližnji gostilni ie domobranec res snedel 50 zemeli in ko mu ie pek. ki je stavo izgubil. odštel 10 kron, je vrli vojak naročil izdatno — kosilo in še to z najbolišnn tekom zaužil. Sedaj sele prav razumemo grofa Tiszo.
*   Tajna poroka — slučaj bigamije. Dunaisko kazensko sodišče se bavi sedaj s pikantnim slučajem bigamije.    Oospa llsa pl. \Vedelstadt, hči  generala  Offena.  ie v  dunajskih in   berlinskih    aristokratskih    krogih slove!;?   zaradi  svoje  lepote  hi  se je vanjo zaijubil  ruski grof Potvorov-ski. Ker so starsi obeh zaljubljencev ugovarjali poroki. sta se grof Potvo rovski in lepa llsa odpravila v London in se tam skrivaj poročila. Grof Potvorovski se je dal poročiti    pod imenom  Albert pl. VVedelstadt.  No-voporočenca sta živela nekaj časa v Berlinu in potem sta se preseHla na Dunaj. Tu sta se razšla in je mož ži-vel   zopet   pod   svojim   pravim   imenom, žena pa pod  imenom    llsa pl. Wedelstadt, a ostala sta v zvezi  in se je lepa llsa izdajala za vdovo. Na Semerniku se je seznanila llsa s sinom   znanega     ^kralja   -   pivovaria-Dreheria.  Mladi  Dreher se je zaljubi! v lepo IIso. nio so inikali njegovi milijoni in — poročila sta se v neki gališki vaši. Grof Potvorovski   je bil z vsem tem zadovoljen in je bil ćelo pri  poroki  svoje  žene  z  Dreherjem za pričo. llsa je lani umrla. Dreher se je lani ponesrečil in tuđi umri.Potvorovski in llsa sta imela otroka in ta je podedoval po materi skoro cei mili ion. po Preheriu    pa velikansko zavarovalnino.    Potvorovski  bi    bil rad postal varuh tega otroka. a ker se mu to ni posrečilo. je začeJ   več pravd  proti  zapuščini  lepe  Tise   in tekom teh nravd je prišlo na dan, kako se je Potvorovski poroci! z Ilso in kako se je llsa poročila z Dreherjem. Potvorovskesa so zanrli in iz-kazalo se je, da sploh ni grof in najbrže tuđi ne Rus: izkazalo se je, da je tekom svojih procesov že po kri-vem priscgel in da je začel svojo karijero kot kavalir med  dunajsko   in berlinsko aristokracijo kot marker v neki gališki kavarni.
Brzoavna poročila.
Ogrskt državni zbor.
Budimpešta, 7. aprila. (Kor. u.) Ogrski korespondenčni urad javlja: Ministrski predsednik grof Tisza je z dopisom obvestil predsedstvo ogrske poslanske zbornice, da je Njegovo Veličanstvo na njegov pred-log s svojeročnim pismom sklicalo odgođeni ogrski državni zbor na dan 19. aprila.
BITKA V KARPATIH.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana javlja jo: Sredi meseca marca je stopila v novo fazo velika, sedaj že od 25. ianuaria trajajoča karpatska bitka in sicer vsled započetega navala mo-Kočnlli ruskih mas preko karpatske-UM posorla. Tako v nizini Duitle, ka-
| kor tuđi v prostoru med prelazorna Lupkow in Uzsok so izvršili Rusi neopazne napade. Pri tem so neprestano nadomeščalj grozovite bojne izgube z nadomestnimi formacijami, ki so jih imeli zadai pripravljene, v zadnjem času pa so pritegnili v orja-ško borbo tuđi obkoijevalno armado, ki je postala prosta pred Przemv-slom.
Napadom, ki so jih na ćeli fronti pričeli ne oziraie se na človeški materijal, so bili naravno usoieni po-samni uspehi. Vendar pa srditi, sedaj že 4 tedne trajajoči boi nikakor ni dosege! tega rezultata, da bi mogli Rusi osvojiti one pozicije, iz katerih so tih vkliub naisrditejšemu odporu in neugodnosti nenormalno oštre zime Drepodili naši koncem ianuaria započeti napadi.
Od prelaza Uzsok nadalje se na-haia vzhodni del karpatskega po-gor.ia v naši posesti. Tuđi zapadno od corskesra prelaza Uzsok se nahajajo naše čete v iunaškem odporu na prvih tostranskih grebenih in vrho-vih.
V dolini refce Laborcze !n na ozeml^u Dukefcke nizine se je prvi sredi meseca marca započeti poskus prebiti našo fronto ponesrečil s tež-kimi izjrubami. Tuđi najnovejši silen sunek ni megel prebiti naše fronte in sele v zadnjih dneh ie naš protinapad vzhodno od doline reke Laborcze ne samo ustavi! sovražni naval, marveč ie tuđi donesel zavezniškemu orožju pomemben uspeh, čegar obseg se izraza v velikem številu vjetnikov. vplenienih tonov. strojnih pušk in številnega vojnega materijala.
Turski motorni čo!n nroti angleski
topničarki.
Carigrad. 7. aprila. (Kor. urad.) Glasom poročil. došlih iz zanesljive-ga vria iz Bagdada, je začel nekt motorni čoln turske stražne službe na Evfratu izpred Soniaffa v okolici Kome. streljati iz razdalie 3 kilome-trov na neko veliko an^lcško topni-čarko. oboroženo s težkimi topovi. Ladja je bila 20krat zadeta ter ie začelo goreti v strojnici, dočim so bili tuđi druei deli poškodovani, tako ga vira iz Bagdada, je začel neki močio drugih angleških ladij umak-niti. Mnenia so. da je imela tuđi po-sadka velike izgube.
Dva ruska topa od Rtisov vpleniena. Carigrad, 7. aprila. (Kor. urad.) • Agence telegrap!iique Milli- pr:ob-čuje to - Ie poročilo: \ svojem ko-munikeju z dne 1. aprila, trde "Rusi, da so na kavkaski fronti vplenili dva topa. Ore tu zz. dva nerabna poljska topa, ki smo jih vplenili od Ruscv, potem pa prodirajoči proti Artvinu, vsled slabega stanja čest razbili in pustili na cesti.
S turskih bojišč.
Carigrad, 7. aprila. (Kor. urad.) Glasom komunikeia glavnega stana, se danes na raznih bojiščih ni zgodilo  nič  pomembnega.
Novi vpokiici na Turškera. Carigrad. 7. aprila. Vojno mini-strstvo    ie    pooblasčeno. vpoklicati vse za orožje zmožne moške, tuđi 19 do JOletne.
Amerišk? vojni   materi!al za Rusiio.
Amsterdam, 7. aprila. (Kor. ur.) Sernkai dospeli ameriški listi prina-šajo to - Ie vest lista -Associated Press« iz Seattla z dne 23. marca: Osemnaist topov, ki nosijo daleč, amerikanskega izdelka in ki naj se oddajo ruski armadi. caka v Van-couveru. da jih vkrcajo. Istotako 384 tovornih avtomobilov. Topovi so istega tipa, kakor že prej odposlam in ki so jih Rusi najbrže uporabljal? pri obleganju  Przemys!a.
V Severnem morju.
Amsterdam, 7. aprila. (Kor. ur.) Listi porocajo iz Vmuidena: Včeraj je javila obrežna straža, da pri Nord-\vyku plava po morju neki veliki balon ali pa zrakoplov, najbrže z mo-stvom. Takoj so odpluli iz Nord\\T-ka en rešilni čoln in iz Ymuidena 2 torpedna Čoina. Vse poizvedbe so bile zaman. Pozneje je javil v Ymui-den dospeli parnik -Niobe-, da ic srečal pri svetilniku ob Maasi neki velik podmorski čoln. ki je plu! v severni smeri.
Angleško posojilo.
London, 7. aprila. (Kor. urad.) Včeraj se je pričelo podpisovanie za 15 milijonov funtov šterlingov zakladnih nakaznic. V celem ie bilo podpisanih 34,430.000 funtov šterlin-gov. Razpisanih 15 milijonov je bilo oddanih za povprečno 3'1%.
Častite naroonike »Slovenskecra Naroda«, katerim je potekla marca hodisi mesečna ali četrtletna naročni-na, prosimo vljadno, da nadaljno na« roeitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. — Do-kl ej je plaćano, je razvidno na na-slovnem ovitku.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 8   aprila  1915.
78. š'ev.
Umrli so v Uubliani:
Dn* X aprila: Ana Fobes, žena strojnika državne železnice. 55 let. Kolodvorska cesta 200, v Spod-
nji Siški.
Dne 5. aprila: Luka Markus, pešec 87. pešpolka, v rezervni bal-nišnici na dekliškem liceju. — Helena Breskvar. hči šostilničarja in po-*estnika, 11 mesecev. Cesta na lo-ko 28.
Dne 6. aprila: Ana Bohar. žena tovarniškega delavca, 62 let. Kapi-teljska ulica 11.
V dcželni  bolnici:
Dne 3. aprila: Jakob Levičnik, tovarniški delavec, 57 let.
Dne 4. aprila: Robert Albert Ja-nežič. hlapčev sin, 4 leta.
Dne 6. aprila: Dr. Ivan Koren, stolni kanonik, 47 let.
Današnji  iist obsega 4 strani«
Izdajete'? in odgovorni urednik: Valentin  Kopitar.
Lnstnina in tisk »Narodne tiskarne«.
■^ Bolni
Ibiaolinčih
Uflenz
ftofadter!830J5toier$ko.P»i»peK4   i
So^roa'ire— *-
73 7iaanev.
od                              J
Bergmanna 4 Co. Dečin o 1.   j
697     {
je tu ostane ortj  ko slei nedo-     <
segljiv    v    svojem   ropolnoma      j
naravnem barvaniu las in brade      i
V zalogi  v  r'avi.  r:avi  in     *
crni   barvi. —  Cena   stepenici     ] K 250.   Dobiva se  pri ćrog. A. Kane.   drosr.   B.   Čvanrara,   O. Fcttich Frankbeim   v   Ljubljani
Meteorolofflno mrodlo.
fiftat n»4 Marte« »•••*               Sr«*ffi  cntfti tlak 7S« .-.■» -  i   Cm  !SI""    2«  '               ' 1.   •«"-   ^     g-:     Vetio»i       Nebo "    '•"•   {"mm   £S 7. 2. pop. 72<s 8      !CM* moč.jzah.   oblačno .,     9.*v.   726 3 i    iai   si. j*ah. ! 8.   7. zj. ; 725 1       S5   sr. svzh. j Uredni«  včeraJSna   temperatura     97, worm   81.   Padavina  v 24 urah    mm     13. Dcžcvalo je  včeraj dopoidne in danes zjutraj.
. lito   ••   z*   tekt>l   bmM*vam
! soha s kuhinjo
»li   pa,   da   se da   kuhinja ▼ soporabo. Posudbe    pod    „feastarfk"    na    uprav. »SlovensL-ega   Naroda*.         888
■V   Sprejme sa   ~VI
kontoristiija
vešča  slovenskega, hrva^kega in nem-! škega jezika.   Pismene ponudbr naj «c { pošljejo na „f^fttal prttftl it«T. 8. gU^na 99itafc.             809
TŽELEZMATD VIN0SKIN0 iiekarndrja PICCOLhja i I       »Ljubljani       I
fs»buj§ n» vidimm l   mmetme žaltz*.
~ karjt pri »Hcmirn rm/š mmlmktšmk
1 staklenica 2 kroni.
Kavana Cenlral
Panes in vsak dan
koncert
danmj. daissii« kaf el# pad ▼•*• sivom gospa
Aec  Efsenhiiber.
Ob  nedelish  in  pratnikih  ed 4»
ure 9 opol dne naprej, ob delavcikih
t'-d 8. oo poi   1.  ure.
WHF   Vstop prost.   ~IM
fg^TTORIUM • EMONA
4 2A NOTRAMJ-: IN KIR^JRGIC^st:   BOLESNI kVjPOONIGNICA
/LvXjBLU/\NA KOMENSKI-X^ ULICA h '
f sef-zDft^4K pf^iar>j DR FR DERGANC
■ST   Nagluhost. "1RR
Sumenjc v ušrsih itd. ozdravi OtIx*D3a. Ccna 370  K.   Brošura rastonj proti po^tn^ni  za  nsz«i.
M. Wolacekl M&nchen, Panl Beysesir. S.
Kontorfstlnla
r weč\ttno prakso, popolno rršča Unji fjfoodstta   in v-^h piMrni*K-th Hpi. «a-
mostojnamoč, teli premanlti slnibo.
Na^tnn tt!di «a!v •. takoj. Ponadbe ood „1S14 1915 855" na upr. »Slov. Nar*. _________________    85S____________________
Sodcrs'KP zodr. p ŽelezniHih,
r«g. cađr. t oia. ^ar.
Vabilo
IV.reioiaiir
kl  se  Tr^i
dse 11. Bnrlln 1919. ob 3. nri pcpoldne t rost^nf gospođa Saferljtl Tbalorfa ▼ tclouiikUi.
DNEVNI  RED:
1.  Poreč lo  naČeUtva,
2   Poročilo  oarlgorstva.
3.  Odohritev   letnega računa  za  leto
4   Vo'itcr uadzorstra.
5.   v-'tanfe    reririj*ire?a    porobila    in
ulrreoi   vsled   istega
6.   SluČa;nosti.                                          i
Na podlaci zadružnih pravil sklepa občni zbor vcljavno. re je zsstonans najman rolo.ica dclciev. Ako bi tesra ne bilo, vrši se čez ool ure na istem kraju in z isTim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa veljavno, če je za-stopana najman« trctjtna ddežev.
PilDO teko lio.
Spomladanskt in poletna sezija 1915.
a Iiji!!i5 3i8fln ?mbS3 i !^J?;;;^
(•oknia. hlače te1*vnik> f tkaporr17VrM i.      stane srmo     r: i  Ikopon20kron
Kuron za *rno salonsko obleko 20 K. dalie bla^o za rvvT^n.ke. turistovski ";oden,sv?lnatc kamrarne, bl«?o ra damske ob'eke itd. rarpošiha po tvorničkih cenah krt solidna in r^t^pa vr'o znana:
Zaloga tvornice za suStno
Sle^al-Imh^t v Srna (Brflar). ▼zore! crntls lc franko.          |
Od tfc«, da direktno   naro^aio   blaco   |
pri firmi   Siegel-Imhof   na   tvom škem   j kraju, imeto privani odem.ilci vehko prednost. Najvo'ja izhirs.   ".tatne naj-
ni2;e cene. — Tuđi najman'š.i narnči'f   j
se    irvrše   najpozorneje   in   natančno   '
*--O   VZOTCU.                          »^^    j
Kevaroo J. Zalaznlk
?mnii nm ''Mulim ig Wm i Mels
najboljši zajtrk
kakor priznano dobro 35;6 le!o kavo, čokolado, k.ilcao, Ćai, fine   likerje   m   nafinfjsc   pecivo.
Najceneje
fpsUicacd nrssltr&šra jfsv^i sibib i
Pismriia vora^anii: RrsJJtna p!-ssrna, Fcđ Trinči 2 12.           798
Kupi   se    dobro    o'iranjeno
Ponudbc z navt-dl o cen?, motc rjer^ga sistema in moM ra upravo »S'o--'-^-bkega    Naroda«    pod    jj^folOr 833"»
E£ ^3 -'^ J^ ^^ ^^ 0^C
poštf.mh s*ar^ev in krepke postav . ki hi bil zrno7?n tuđi nemJk'ejja jezika, ne fiJ!r8;Tn3 t^k^j   v tror   meš.  Marra
V. 5rcg!f Xostrivnfca ?o3piat, Št-Jersko.
(3ip ©i rutzea)
v modnih   birvab,   giadke. tuđi s   pi<anfrni
robovi   po-il-am   s.imo   nreorodajiicem
proti  povzetiu ali /-unaiskim referencom.
Vse gospodinje navdušeno hvalijo i
staro renomirano  domovinsko znamko                   1
i Pekarekovega čaja
1
Ici    se    do1 iva    !c   V   Ori?|knalnih    zavitkih    z   varstveno   1 znamko „Kitsjslii  fleČIiO**  ( Cbincsenbub) v vs h   proda-    j
jalnih  te ?trok-e                                  431   i
Zastop.iik za  Kranjsko:   GRUMmER & Co-,    § Ljubljana, Sodna ulica ?t, 3.            1
Vars:ven2 niiffi:-.
Mestni magistrat opozarja na ministrsko naredbo z dne 29. marca 1915, št. S0 drž   zak., ela$om katere se razširjalo dolocbe minisirskega  ukaza z dne
7.  febniarja   1915.   drž.   zak.   ši.  27,   o dali?nos-tph    nazn^n:!a    zaloj določsriih  leovsn in zliinin tuđi  na zaloge cinka.
Dolžnost naznanila odpade, ako zaloga ne presega količine 2G0 kg, m sicer tuđi za zaloge rude, predproduktov, starega gradiva, odpadkov, pepela in opilkov (ostružkov) te kovine.
Imenovane zalome je treba naznaniti zaeno z drugi mi kovinami, ki ?o podvržene dolžnosti naznanitve. Prvo naznanilo imenovanih za!o«r se mora torej po stanju dne 31. marca 1915 vposlati   najkasneje  do  vSi^fteia
8.   aprila 1915 na ono politično oblastvo prve stopinje, v čigar okolišu se zaloge nahaiajo.
Dotična naredba je sfopila dne 30. marca  1915 v veljavo. Kdor bi se ne pokoril, zapade strogi kazni.
Mestni magistrat v LJuMJaul,
dne 8   aprila   1915.
PRVA KRANJSKA 11(11 H[ll i
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
flblaslvono taDiesiiote Pioiiia strapn.
Ustanovljena leta 1837.
L|nbljanay Židovska ulica 1.
Ceniki na nzpolago                Ceniki na razcola^o.
Podpisani nam.-'niaio, da je gospod                                                    W0
liiarfin Potočnik
nadušiteli v pok- *
v 5rcdo npo'.dan 7. t. m   no kratki bolesni v ^4. letu svoje starosti, prejemSf ZL*ln]o %\. popotnico, izdihnil svojo blago dJ5r>.
Prvrreh'bo v  pptek. 9. t. m. ob 4   copoldne iz hišc žalosti Pot v Rožno dolino, \rila Maruše nn pokopalisče na Viču.
Bo-^a PofGĆn':!i roi DoVnsr <opm^. Marica Dr. Hofteniaova. X«lka ?oio6cik hčeri, Dr. Pefer Koiealna jokrož. zdravnik, zet.
Venci se na željo pokojnega hvaležno odklanjajo. Mesto posebnoga obvesti!a.                                 ■••tei ptff»to» ssv»< » l|«bif«aJ
voznlkov piva
se sprefme takoj
▼ zastopstru   pivorar^n
Reinlnrjh us in Funtigain.
Predstaviti   *ie   je   ovO-rv«   na   Marti« novi cesti št. 28-          «77
Pisemski papir Razglednice
umetniške in drupe priporoča priznano ^----------•_    v  na večji   izbiri    ---=-------=
::   MARIJA  TICAR   ::
prva  specijalna  trgovina razg.ednic in = pisemske^a papirja              =
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 26, Šeienburgova ni. 1.
NA  IZBIRO pošilja tuđi na  deželo: Krasr.e                                          352?
BI   II 1 f  P|a^če«   iepice,
I    II   I 1    krila, kostume,
I    13  S   i    noćne        haljs,
I    II I             aeri!o.
LUfaLl    Kožuhovina.
'cio solidna tvrd!;:
M. Krištofič - Bučar
Ljabliana, Start trg 9. Lastna hlša.
Neprekosljiva v
otroškihoblekcah
::  in  krstni opravi, s:
Telefon štev. tS.                                                   .'                                 Telef«ft *tev. !•-      129
V?m-    Leta  1873. ustanovljena   delniska  rfniiba    *W
Kranjska stavtiiski Mi i Ijoliliiii
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavano-tehnižka dela; tesarstvo in mizarstvo s stro'nim obrafont za stavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podfie i in v Opatiji. — ==r Priporoča se za stavbna dela vsa   3 vrste. ,^. '„•^.;
Sprejme se takoj
Mina Maotka
pod ugodnimi pegoji. Zmožna mora ! biti Todstva tcčjo tobačne zaloge ra i dežsli.                                                     &81  \
Ponu^he pod „glavaa  xal«ga j$81;l na upravn. »Slov. Naroda«.          j
"^^^"^""""■^"■^■^■^■■^aaBaaaaa^BBaaalaaaaaaaaaaMa^Baaaaaaaaaaaaaaaa«
I Sprejema za va rovan ja človeSkcga fiv-I ljenja po najraznovrstnejSih kombina-I cijah pod tako ugodnimi po goji, ko I         n >bena druga zavarovalnica.
I Zlasti je ugodno zivarovinje na do
živetje   in   smrt   t   mtnjSajočimi   se U                        vplačili.
„SLAVIjA"
.•.••%   Viajtmno   zatarovalna   banka   v  Pragi.   .•.-.•-
l«Mrvml !m41 k •0.7S0.72« tS. — Isplaćaa« odikodaiae  ia  k^pitmUl© K 129,935 304 25.
Po vdik9sti drn^a mjernna zavarovalnica naSe države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
ieiniN zaifagmi i WM
Vs« pojasni!« tf»J«i      -------
Čijtar   pisarnr ^o   v   lasrni bsn-
^-^=_-.r_UL=_        etil    hlii        —-r^rrz=-==
f GosdosH! n!ici šte?. 12
Zava.i  e  roslopja in premičmne piot. I poiart  m    'odam po najnižjih   cenah  i Skodc      en      takoj    in   naikulantneje. Uživa :.i..bo   Fi sloves, koder posluje.
Pozor! T:rre: r^a tuđi zavarovanja i Droti vlorr>., Utvini rod zelo ugod- i nimi   pokoji.   -   Zantevajte prospekte, j